Poitnlna platana v gotovini Stev. 33 V Ljubljani, sobota 10. februarja 1940 Leto V Ameriški poskusi la obnovitev miru v Evropi Posebni odposlanec predsednika Roosevelta potuje v vojskujoče se države, hkratu pa bo Amerika začela posvete z nevtralci Washington, 10, febr. o. Združene države so sa odločile za dva koraka, ki naj pripravita pogoje za morebitno obnovitev miru v Evropi. Prvi korak je sklep predsednika Roosevelta, da bo poslal državnega podtajnika v zunanjem ministrstvu Summerja Wellesa v Anglijo, Francijo, Italijo in Nemčijo. Welles se bo natančno seznanil s položajem, razpoloženjem, gospodarskimi in političnimi zahtevami teh držav ter z njihovimi pogoji za obnovitev miru in za novo politično in gospodarsko ureditev Evrope. Po njegovem poročilu bo predsednik Roosevelt izvajal nadaljnje poskuse za mir. Drugi korak Združenih držav pa je sklep, da bo ameriška vlada začela mirovne razgovore z nevtralnimi silami, v tem smislu, da bi v teh državah pripravila pogoje za gospodarsko obnovo Evrope in sveta in za zmanjšanje oboroževanja. S sodelovanjem vseh nevtralnih držav bi se ti razgovori razširili še na vojskujoče se države. Rooseveltov odposlanec bo odpotoval iz NewYorka 17. februarja in sicer z italijanskim parnikom »Rex.« Z istim parnikom bo potoval v Evropo tudi osebni zastopnik predsednika Roosevelta pri papežu Miron Taylor. Po razgovorih z italijansko vlado bo odpotoval Welles v Pariz, Berlin in London. Obisk pri sv. očetu ni določen. Welles bo imel s seboj vsekakor so-trudnika, ki mu bo pomagal zbirati podatke, ki jih želi dobiti. Bivanje Wellesa v Evropi ni časovno omejeno. Vlade vojskujočih se strank so bile vprašane, ali so pripravljene sprejeti Rooseveltovega odposlanca. V zvezi s tem se bodo z ozirom na obstoječe sovražnosti v mnogih delih sveta, z ozirom na vpliv teh sovražnosti na nevtralne države ter z ozirom na jasno željo vseh držav, da se obnovi svetovni mir na trajni osnovi, začeli diplomatični razgovori informativne narave z nevtralnimi državami. Ti bodo. kakor se zdi, razširjeni na vse nevtralne države. Treba je poudariti, da ne gre za kak določen načrt, temveč samo za pripravljalne razgovore za dosego zdravega mednarodnega gospodarskega sistema in zmanjšanja oborožitve. Izid volitev obratnih zaupnikov na Jesenicah Od lani je znatno napredovala edino ZZD Jesenice, 10. februarja. V Jeraj so bilo v največ jem obratu v Sloveniji, v tovarnah Kranjske industrijske družbe na Jesenicah in na Javorniku, volitve obratnih zaupnikov. Na volitve so šle ločeno vse štiri delavske strokovne organizacije, in sicer Zveza združenih delavcev, Jugoslovanska strokovna zveza, Narodna strokovna zveza in marksistična SMRJ. Volivna udeležba je bila nekoliko manjša kakor lani. Od 3916 volivnili upravičencev jih jc volilo 341!) ali 85 odstotkov. Volitve so v popolnem redu potekle in ni bilo nobenih incidentov. Izid je naslednji (v oklepajih so številke od volitev v letu 1938): ZZD 531 (275) JSZ 441 (719) NSZ 798 (884) SMRJ 1629 (1609) Rezultat dokazuje, da je pri teh volitvah napredovala edinole ZZD. Kaže, da bo ta organizacija tudi v tem največjem obratu kmalu vodilna. Razen rdečih, ki so ohranili svoje postojanke, sta ostali dve organizaciji občutno nazadovali. JNI spet ne bo mogla sama na volitve Belgrad, 10. febr. m. Predvčerajšnjim in včeraj je zboroval v Belgradu tudi glavni odbor JNS. Na seji so člani razpravljali o težkem položaju! v katerem je ta stranka. Zaradi tega so zagovarjali predlog, naj bi stranka pri morebitnih parlamentarnih volitvah ne nastopila samostojno, temveč naj bi se priključila ostalim opozicijskim skupinam, da bi na da način prikrila poraz, ki bi ga JNS pri volitvah gotovo doživela. V tem 6tnislu so bili sprejeti tudi sklepi, ki so bili takoj nato sporočeni demokratom »n skupini okrog radikalnega glavnega odbora. London, 00. febr o. Angleški tisk razlaga obisk Sumnerja Wellesa v Evropi in pravi: Vsemu svetu je znano, da se Anglija in Francija borita za mir. Naš vladar je že v minulem letu opozoril voditelje sovražnih držav, da angleški imperij ne bo odložil orožja, dokler ne bo Evropa osvobojena nevarnosti, ki ji preti od n p a d a I -c a. Predsednik francoske republike je dejal, da se mora Francija boriti za mir, ki sloni na pravici ter zato, da se popravijo krivice, storjene posameznim narodom v Evropi. Noben državnik in nobena stranka zavezniških držav niso izjavili ničesar, kar ne bi ustrezalo tej goreči želji za mir Seveda bo ameriški odposlanec v Angliji dobrodošel in bo dobil vsa potrebna pojasnila. Skrbno bodo preučili tudi morebitne ameriške predloge. Toda dejstva so dejstva. V sedanjem položaju si je težko misliti, da bi posredovanje ene ali več držav moglo spremeniti evropski položaj. Neobhodni pogoj za kakršnokoli obnovitev miru v Evropi je odstranitev vzrokov, ki so privedli do sedanje vojne in dosega poroštev, da Nemčija ne bo nikdar več ogražala drugih evropskih narodov. Ker pa ni verjetno, da bi se bila Nemčija zadnje čase tako spremenila, da bi mirno privolila v kaj takega, tudi ni dosti upanja v uspeh kakih pomirjevalnih poskusov. Angleški rušilec potopil včeraj dve nemški podmornici London, 10. februarja, o. Poveljstvo angleške mornarice je izdalo naslednje sporočilo: Neki angleški rušilec je uničil dve nemški podmornici. Ni običajno, da bi poveljstvo dajalo obvestila o potopitvi sovražnih podmornic takoj ko se to zgodi, vendar pa je naredilo tokrat izjemo zaradi tega, ker je obe nemški podmornici potopil neki rušilcc v času, ko sta napadli oddelek trgovskih ladij \ spremstvu bojnih ladij. Berlin, 10 .februarja. Nemško uradno poro-čilo pravi: Za včerajšnjega poleta nad Severnim morjem so nemška letala uničila razen 6 parnikov še 2 angleški patrolni ladji. Skupna tonaža včeraj potopljenih ladij znaša 15.000 ton. Dvanajsti dan rdeče ofenzive na Mannerheimovo črto Finci so včeraj odbili štiri silovite ruske napade Helsinki, 10. fnbruarja, o. Sovjetski napadi na Mannerheimovo črto trajajo že 12. dan. Včeraj so po silnem topniškem obstreljevanju sovjetski oddelki na štirih delih prešli v napad in skušali osvojiti prednje postojanke v Mannerheimovi črti. Finci so jih spustili v bližino, nato jih pa obsuli s silovitim ognjem od vseh strani ter jih s krvavimi izgubami zavrnili. Napad so podprli številni tanki. Posebno srditi boji so bili na bojišču pri Puniml-jokju in Panuriju. Finci so na vsej Mannerheimovi črti obdržali stare postojanke, uničili 21 tankov ter pri napadu pobili čez 2000 Rusov, Sovjeti so včeraj poskusili tudi z napadom pri Petsamu in skušali zasesti finske postojanke pri Hoenjaerviju. Sovjetske čete so odrekle pokorščino, nakar so nanje poslali letala, ki so jih s strojnicami gnala proti Fincem. Finci so napad odbili ter pozno v noč preganjali bežeče sovjetske oddelke. Na bojišču severno od Ladoškega jezera so Finci izvedli uspešen napad ter pognali Ruse iz utrjenih postojank. Pri tem so zajeli 19 tankov. Finski letalski napadi na zaledje sovjetskih čet so dan za dnem hujši, v čim večji meri prihajajo francoska, angleška ter italijanska letala. Delavnost rdečega letalstva se je zaradi tega močno zmanjšala. Po ugotovitvah finske vlade edino 8 finskih večjih naseljih še ni bilo bombardiranih od sovjetskega letalstva. v Moskva, 10. februarja. AA. (Reuter.) Poročilo generalnega štaba leningrajskega vojnega poveljstva se glasi: 9. februarja ni bilo važnejših dogodkov na bojišču. Sovražnik je izvedel več napadov, da bi ponovno zavzel izgubljene paiožaje na Karelijski ožini. Vsi ti napadi so bili odbiti s težkimi izgubami za sovražnika. Letalske sile so z uspehom bombardirale vojne stavbe. Govor nemškega notranjega ministra: Vojna se mora končati z nemškim mirom Monakovo, 10. febr. o. Nemški notranji minister N. Frick je imel včeraj velik govor na zborovanju uradnikov v Nemškem muzeju v Monako- Razprave o vohunstvu v Franciji na tajni seji poslanske zbornice Pariz, 10. februarja, o. Včeraj je bila v francoski poslanski zbornici na zahtevo socialistov prvič od začetka vojne tajna seja. Na njej je predsednik vlade izvajal med rugim: Vlada je pripravljena na neposredno razpravo glede državne obrambe. Ne more dovoliti, da bi se vojske polastila kaka vznemirjenost, čeprav popolnoma neutemeljena. Med dokumenti, ki so bili zaplenjeni pri preiskavah sovjetskemu poslaniku, so tudi taki, ki dokazujejo vse nemške mahinacije, ki so bile storjene, da se uniči francosko moralo, ko šest mesecev niso mogli razbiti utrdb, francoskih prs. Agentov Gestapo v Franciji je veliko, kajti nemška vohunska služba je bila skozi vrsto let močno organizirana zaradi svobode, v čemer je Francija v mirnem času pretiravala. Ta vohunska listina vsebuje 50 vprašanj, med drugim: Ali vodijo mase Daladiera? Koliko bi glasov dobil, če bi glasovali za zaupnico vladi? Katerim skupinam bi ugajal njegov odhod z vlade? Kdo bi ga morebiti zamenjal na oblasti? Ali ima nasprotnike v vladi in skupščini? Kaj mislijo ljudske množice o vojni? Kako gledajo na vlogo Italije? Kakšno zaupanje uživa Francija v arabskem svetu? Dr. Korošec o pobijanju komunizma med mladino Ljubljana, 10. febr. o. Dr. Anton Korošec je dal študentovskemu listu »Straža v viharju« naslednjo pomembno izjavo: »Z zanimanjem sem bral podatke iz ankete Slovenske dijaške zveze o pojavljanju komunizma na posameznih srednjih šolah v Sloveniji. Vsakdo, ki želi dobro našemu narodu in državi, z veseljem spremlja delo dijaške mladine, ki je iz lastne pobude napovedala komunizmu boj na vsej črti* Tudi država se bori proti komnnizmu* toda nje-na borba ne zadošča. Proti ideji je treba postaviti idejo. To dela nasa dijaška mladina. V iskreni borbi Proti komunizmu, za pozitivno krščansko miselnost, za narod, državo ter za svojega kralja, zasluži Slovenska dijaška zveza podporo ne samo šolskih, temveč vseh javnih oblasti in države sploh. Osvetljeva- nje komunističnih pojavov ni nobeno denuncijant-stvo, molk v tem pogledu pa je izdajstvo. Komuniste in njihove prijatelje je lahko spoznati: včasih so bolj odkriti, včasih manj. Včeraj so bili proti vojni in iašizmu, za zapadne demokracije, za svobodo narodov, danes so za »slovanstvo«, za veliko »slovansko« bratstvo pod vodstvom Sovjetske Rusije, proti zapadnim imperialističnim demokracijam, jutri bodo _ morda zopet odkrito za komunizem. Na šolah delajo posamično, še raje pa se vrivajo v dijaška društva, kjer si iščejo prijateljev in vrše podtalno boljševiško propagando. Naj se pojavljajo v tej ali oni obliki, mi jih poznamo; na šolski vzgoji in borbi naše mladine pa je, ali bo komunizmu in zavajalcem mladih ljudi po šolah upadla drznost in samozavest, ali pa bodo postali še drznejši in bodo morda celo iskali potuhe.« vem. Frick je dejal, da stojijo Nemci pred velikim preiskusom sil v zunanji politiki. Na tem polju javnega življenja se borijo proti njim iste sile, ki so jih leta 1933 premagali v notranji politiki. Boj, ki sedaj teče, ni lahek, toda borbeni duh nacionalnega socializma zagotavlja Nemčiji zmago. Anglija je brez potrebe začela vojno, Francija pa se ji je pridružila. Ob tej priliki je videl ves svet, da sovraštvo Francije proti Nemčiji ni nič manjše od sovraštva Anglije. Ze več stoletij je znan ta duh sovraštva in zavisti, ki ne dopušča, da bi Nemčija prišla do svojih pravic. Nemški sovražniki so hoteli ponoviti igro iz svetovne vojne ter uničiti nemški narod. Toda nemški narod ni bil nikoli složnejši in nikoli ožje zvezan kot danes pod vodstvom Adolfa Hitlerja. Ves nemški narod se je dvignil, da brani sebe in domovino. »Mi vemo,< je dejal Frick, »da se mora ta boj končati z zmago nemškega naroda. Noben gnil kompromis ne more nadomestiti trajnega miru. Vojna se mora končati z nemškim mirom, to je trajnim in pravičnim mirom, po katerem bo vsak narod dobil svojo pravico in svoj življenjski prostor, ki mu pripada. Mi smo mlad narod in naše prebivalstvo stalno raste. Zaradi tega imamo pravico poiskati si prostora na soncu.« Papeževe želje Franciji Vatikansko mesto, 10. februarja, m. Ob desetletnici, kar je bil imenovan za pariškega nadškofa in kardinala rasgr. Verdier, je poslal sv. oče papež Pij XII. slavljencu posebno pismo, v katerem pravi, da se obrača na francoski narod, ki je bil zmerom velik in dober ter nosilec velikih sposobnosti za omiko. Nato pravi sv. oče: »Mi vsi imaino vročo željo, da bi katoliška Francija premagala vse težave in da bi izpolnila v celoti svojo plemenito nalogo svojega apostolata v krščanski omiki, katerega ji je naklonila božja Previdnost.« Joe Louis je le z največjo težavo premagal Godoyja Newyork, 10. februarja. Snoči je bil pred izredno zasedenim Madi-son Square Gardenom odigran boksarski dvoboj za naslov svetovnega prvaka v dveh kategorijah. Spoprijela sta se svetovni prvak Joe Louis in Čilec Godov, ki se je spet z uspehom uveljavil na boksarskem ringu. Stave so šle visoko na Louisa, v toku boja, ki je trajal polnili 15 rund in je končal le z neznatno razliko točk v prid Louisa, pa se je pokazalo po soglasnem mnenju vseh športnih strokovnjakov, 60 letnica belgrajskega nadškofa Belgrad, 10. februarja, o. Danes praznuje 60-lotnico belgrajski nadškof dr. Josip Ujčič. Za ta jubilej mu je danes dopoldne čestitala vsa bel-grajska duhovščina s konzulturjem na čelu ter izrazila željo, da bi božja previdnost nadškofu dala še dolgo življenje in moč za težko delo. Čestitale so mu tudi katoliške slovenske organizacije v Belgradu, katerim je g. nadškof vedno kazal vso naklonjenost in razumevanje. Vesti 10. februarja V Italiji bodo jutri praznovali 11. obletnico pomirit -tve med državo in Sv. Stolico, s katero je Cerkev spet dobila svoje samostojno ozemlje in neodvisnost Italijanski listi poudarjajo v današnjih poročilih ta jubilej. Ameriški poslanik v Parizu Bulitt je z letalom odpotoval v Združene države, da poroča predsedniku Rooseveltu o stanju v Franciji. Pri prihodu je časnikarjem dejal, da je stanje v Franciji odlično in morala francoskega naroda na višku. Vrhovni poveljnik estonske vojske general Bortis bo jutri odpotoval na uradni obisk v Litvo ter bo imel važne posvete s poveljnikom litvanske vojske Laidonerjem. Romunski zunanji minister Gafencu je včeraj poročal 6voji vladi o uspehih sestanka v Belgradu. Dejal je, da je Balkanska zveza pokazala izredno enotnost in rodila lep uspeh. Predsednik francoske republike Lebrun je včeraj obiskal francoske čete na bojišču. Bolgarski listi prinašajo lepe poslovilne članke na čast našemu dosedanjemu poslaniku v Sofiji, Jurišiču, ki odhaja na novo službeno mesto v Bern, Bolgarski trgovinski minster Zagorov bo s skupino bolgarskih gospodarstvenikov dopotoval jutri v Belgrad na ustanovitev jugoslovansko-bolgarske trgovske zbornice. Madžarski listi pišejo o sestanku Balkanske zveze v Belgradu in pravijo, da je na njem Romunija zahtevala, da bi druge balkanske države sklenile z njo vojaško zvezo proti Madžarski. Porazi sovjetske vojske na Finskem so pokazali, da to ni vojska, marveč čreda, je izjavil predsednik francoske poslanske zbornice Herriot dopisniku nekega portugalskega lista. Finski zunanji minister Ryti je poslal francoski vladi zahvalno brzojavko za pomoč, ki jo je Francija dala Finski. Francija ima zdaj pod orožjem G in pol milijona mož, trdi angleško časopisje. Novo vrsto nedovoljene propagande so si izmislili nasprotniki narodnega socializma v Nemčiji. Iz LUbecka pošiljajo pisma v obliki hvalnice na Nemčijo. Nekateri deli tega pisma so tiskani debelo. Če se te dele sestavi, vsebujejo grdo sramotenje Nemčije in njenih voditeljev. Angleški informacijski minister Monckton je dopotoval v Pariz, kjer ima s francoskimi oblastmi posvetovanja o sodelovanju angleške in francoske cenzure. Romunija je pripravljena z Madžarsko in Bolgarijo neposredno se pogajati in bo v kratkem stavila obema potrebne predloge, piše švicarski list »Basler Nachrichten«. Osebni odposlanec predsednika Roosevelta Sum-mer Welles bo v kratkem odpotoval v Evropo ter obiskal Anglijo, Francijo, Italijo in Nemčijo ter preučeval njihov položaj. Po njegovih poročilih bi Amerika začela posvetovanja za sklenitev miru, najprej z nevtralnimi državami. Tako je izjavil ameriški zunanji minister Cordelli Hull. Preseljevanje Nemcev iz italijanske Tirolske V redu poteka. Dnevno gre 200—300 Nemcev čez mejo. Večino južnih Tirolcev bodo menda naselili okoli Innsbrucka, kjer bodo pripravili veliko, novo mesto. Domnevajo, da je to zaradi tega, če bi Nemčija na podlagi nedavnega plebiscita pozneje kdaj zahtevala od Italije Južno Tirolsko nazaj, pa hoče imeti prebivalstvo takoj pri roki. Vrhovni poveljnik zavezniške vojake na Bližnjem vzhodu general Weygand je imel včeraj v Kairu govor, v katerem je dejal, da morajo vsi Francozi v tujini ostati na svojem mestu in tam služiti Franciji. Francija bo nadaljevala vojno do popolne zmage in do miru, ki ga bo narekovala sama ter z njim zagotovila Francozom dobo nemotenega življenja. Balkanske države je rešil vojne sklep, da rajši propadejo z dvignjeno glavo, kakor da bi živele z upognjenim hrbtom, je dejal predsednik grške vlade Metaxas v svojem govoru v Solunu. Okrog 500 hiš je že zalila reka Morava blizu Velikega Orašja. Reka neprestano in naglo narašča in se razliva čez bregove. Zalila je ogromno polja in ponekod vdrla v naselja. Ljudje so nesrečo sicer eričakovali, vendar pa kar niso mogli misliti, da jih o res zadela. Okrog 500 hiš je voda opustošila, ljudje pa so splezali na strehe in tam pričakujejo pomoči od oblasti. Prav gotovo je, da je poplava zahtevala že več človeških žrtev, vendar pa zaenkrat še ni znano, koliko. Pri vsem tem pa ni izključeno, da utegne biti katastrofa še večja. da je Godoy najstrašnejši nasprotnik, ki ga je Louis dozdaj sploh imel. športni strokovnjaki pričakujejo, da bo v povračilnem boju brez dvoma zmagal Godoy in da bo Louisu odvzel naslov svetovnega boksarskega prvaka vseh kategorij. — Louis se je nekoliko zredil. Pri tehtanju je imel 203 funte, Godoj pa 202. Potek boja pomeni izredno presenečenje. Ljubljana od včeraj do danes Kdor ugiba, marsikdaj ne ugane. Tako se je včeraj zgodilo tudi nam, ko smo sklepali, da se bo iz meglenega jutra po vsem videzu napravil klavern, pust in žalosten dan, ki nemara tudi n* bo brez dežja. Zgodilo pa «e je drugače: okrog poldne je kar na lepem iz sivine posijalo 6olnce in se z veselo prešernostjo ozrlo na umazane ljubljanske ulice. Zdelo s« ja že, da se bo napravil imeniten, solnčen zimski dan, dan, kakor smo jih bili vajeni v decembru lanskega leta in v letošnjem januarju. Pa se ni zgodilo tako. Popoldne se je kar na lepem spustila na mesto visoka megla, ki je skrila solnce in napravila dan spet žalosten ter pust. Prav do večera se je držalo to vreme in šele pozno je začelo znova de-ževati kakor prejšnji dan. Dež je ponoči za nekaj časa prenehal, pozneje pa 6e je spet opogumil ter napravil pusto, povsem jesensko učinkujoče jutro. Z ■ - X« p Z zahodnega bojišča: Izmena patrol na francoski strani. Kaj mislijo ruski vojaki Toda vprašali 6e boste, kaj mislijo ti ruski vo-aki in častniki, ko pridejo prvič v stik z zahodnim Juržujskimsvetom? Ali spoznajo, kako so jim lagali, ko so jim zatrjevali, da je življenje delavcev in kmetov po drugih državah beraško, v Rusiji pa imajo pravi .raj? Zelo je težko zvedeti, kaj Rus prav za prav misli. Morda sploh ne misli. Na vprašanja, ki im jih zastavil, odgovarjajo vsi enako Govori z enim Rusom ali s 6to, vseeno jf Tedne in tedne niso nehali ponavljati, da so se jrišli bojevat proti Nemcem. Pogodba med Hitlerjem in Stalinom je bila že kdaj podpisana, pa se niso nič ozirali nanjo. Ali so hoteli varali druge, ali 60 bili varani ni? Kdo bi vedel! Na splošno 60 sovjetski častniki zagrizene!, ki se zdi, da trdno verujejo v Stalina. Vendar je bilo tudi glede tega tu in tam mogoče zapaziti značilne podrobnosti. Ruski častniki beže Ruski častnik, ki je stanoval pri Poljaku v Lvovu, se je izkazal zelo ljubeznivega do svojega gostitelja. Naredil mu je marsikatero uslugo, ne da bi bil kaj zahteval za to. Toda ko se mu je Poljak zahvaljeval, mu je častnik odgovoril: »Nikar se ne zahvaljuj, marveč mi obljubi nekaj: ko bomo odhajali, me boš skril pri sebi, ne maram se več vrniti v Rusijo!« Veliko ruskih častnikov je takoj po prihodu v poljska mesta naročilo civilne obleke in zahtevalo, da jim jih trgovine takoj pošljejo in nekateri od teh častnikov so potem izginili... Rusi so prinesli s seboj nepopisljivo zmešnjavo, ki bi bila že sama po sebi zadostovala, da bi se komunizem ljudstvu za večne čase pristudil. Svobodno trgovino so polagoma odpravili. Ljudje morajo ure in ure čakati pred konzu- mi, da lahko kupijo kaj hrane. Položaj je vedno žalostnejši, zakaj v konzumili smejo kupovati samo tisti, ki so člani kake delavske C strokovne organizacije. Ljudje, ki so brez dela, pa se hočejo v organizacijo vpisati — kar je skoraj vedno — dobe predlog, naj sklenejo delavne pogodbe za notranjo Rusijo. Znajdejo se tako pred strašnim razpotjem: ali oditi, da boš po pasje živel kje v kakem ruskem gnezdu, ali pa poginiti od lakote med svojimi. Nered, stiska, lakota Dar za nered, lasten Rusom, se je zlasti pokazal pri prometu. Vlaki prihajajo s fantastičnimi zamudami. Večina bivših poljskih lokomotiv in voz je v ruskem ozemlju, ker so Poljaki na umiku pošiljali ves svoj železniški material sem. Ti vozovi so v notranji Rusiji neuporabni, ker imajo tam širše tire. Vsa ta revozila so v obupnem stanju: blazine po-rane, zavese porezane, vse strahovito umazano. Malo po svojem prihodu se je Rusom zdelo potrebno, da razširijo tire. Ker pa nobene stvari nikdar ne narede temeljilo, so se zadovoljili s tem, da so odtrgali eno tirnico in jo prestavili za nekaj centimetrov. Za pritrditev so porabili kar stare vijake in matice. Vlaki morajo voziti zaradi tega dosti bolj počasi, velikokrat pa se zgodi, da tirnice spioh ne vzdr-že vlaka. Kmetje niso posejali polja razen v toliko, kolikor potrebujejo zase. Čemu bi sejali, če bo pa vse požela — država. Toda strašno in žalostno je, da kmetje nočejo ničesar več prodajati v mesto, zakaj z denarjem, ki ga dobe, ne morejo kupiti ničesar, ker so Rusi do kraja izpraznili vse trgovine. Ker ne morejo ničesar več kupiti, zlasti pa ne kupiti zemlje, ne vidijo več, čemu bi štedili. Kakšno trpljenje bodo morali še prestati ti milijoni ljudi, preden bodo rešeni? Angleži gradijo za 800.000 ton novih ladij Angleška oborožena sila na morju, ki že dolga leta varuje ogromno posest otočnega kraljestva, obsega danes ‘2,300.000 ton, od katerih odpade 1,400.000 ton na operativne enote. Take številke še ni dosegla nobena druga država na svetu, vendar je angleška mornarica precej manjša, kakor je bila pred začetkom svetovne vojne leta 1914. Takrat je plulo pod zastavo Anglije 2.100.000 ton samih ladij prve linije, nad milijon ton pa je odpadlo na pomožno brodovje. Zmanjšanje mornarice je treba pripisati temu, da so Angleži v smislu pomorskih pogodb uničili večje število vojnih ladij in to največjih. Od enot, ki imajo nad 35.000 ton, je ostal edino »Hood«. Vendar so angleške vojne ladje večinoma stare in počasne, posebno velike oklopnice, čeprav so bile v zadnjem času skoraj do zadnjega prenovljene in oborožene. Toda Angleži so odločeni, še nadalje obdržati svoje tradicionalno prvenstvo na morju in si ga še bolj utrditi. Danes so vse angleške ladjedelnice tako zaposlene, kakor nikoli. V zgodovini angleškega imperija niso še nikdar izdelovali toliko vojnih ladij naenkrat, kakor sedaj, Remek delo angleškega ladjedelstva predstavlja 19 velikih oklopnic. Oklopne križarke »King Georg V.«, »Prince of Wales«, »Duke of York«, »Jellioon« in »Beatty«, bodo imele vsaka po 35.000 ton in nad 30 milj na uro hitrosti, kar je za tako velike ladje ogromno. Glavna oborožitev pa bo 10 topov po 381 mm, na vsaki strani 8 cevi za izstreljevanje torpedov in 4 vodna letala. Razumljivo, da bo vsaka teh ladij imela tudi topove manjšega kalibra itd. Dve ladji bosta še večji (po 40.000 ton vsaka) z imeni »Lian« in »Temeraire«. Poleg torpedov in letal, kakor pri gornjih, bosta imeli po 10 topov po 406 mm in celo še večjo hitrost. Ponos in dika* vsega kraljestva pa bosta nedvomno dve bojni ladji z najmočnejšim oklepom, z nad 50.000 tonami vsaka. Imeni nista še znani, prav tako držijo vse ostale podatke v največji tajnosti, vendar so se izvedele nekatere podrobnosti. Oborožitev bo taka, kakor še pri nobeni drugi vojni ladji, prav tako tudi hitrost. Baje ji tudi torpedi ne bodo mogli do živega. Važno za vse te velikanske ladje je to, da bodo še posebej oborožene proti letalom, katera so se v današnji vojni izkazala zelo nevarna. Oklopnice tipa »Georg V.< bodo zgrajene deloma že letos, naslednji dve leta 1942, a zadnji leta 1943. Z Če bi Stalin vedel kako lahko je priti na Finsko! Dvigneš roke in zavpiješ »Tovariši!«, pa te samo 6puste čez Mannerheimovo črto! Poleg zgoraj opisanih ogromnih enot, gradijo Angleži tudi 6 matičnih ladij za letala tipa »Illu-strions« po 23.000 ton. Vsaka teh ladij bo mogla sprejeti na palubo po 70 letal. Dočim so starejše tovrstne enote skoraj brez orožja, bodo slednje zelo močno oborožene s protiletalskimi in proti-torpednimi topovi, strojnicami in številnimi torpedi. Odlikovala jih bo tudi zelo velika hitrost. Dokončane bodo vse že prihodnje leto. 40 križark vseh vrst in velikosti izpolnjuje ogromni angleški oborožitveni načrt. Vse se bodo odlikovale po izredno močni oborožitvi in veliki hitrosti. Spomladi leta 1942 bodo že vse plule pod angleško zastavo. V zadnjem času so Angleži spoznali, da so »trebne tudi manjše enote, posebno podmornice, o dokazuje gradnja ogromnega števila podmornic, ki bodo imele od 600 do 2500 ton, močno torpedno oborožitev in izredno hitrost. Rušilci pa bodo odrivali od 2500—3000 ton vode in razvijali vsi nad 40 milj hitrosti. Manjše enote bodo vse dokončane še letos. Čim bo to ogromno dela realizirano, bo ob-segovala angleška mornarica 3,100.000 ton in si tako še bolj utrdila svoje tradicionalno prvenstvo na morju. Še posebej pa bo prednjačila z velikimi bojnimi ladjami, katere že same odrivajo kar 710 tisoč ton vode, kar je več kakor vsa francoska ali italijanska in toliko kakor japonska vojna mornarica. Program radio Ljubljana Sobota, 10. februarja: 7 Jutrnji poziiiav - 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan ve.i^ek veselih zvokov (plošče) - 12 Brez odmorov, brez besed hitijo Plošče v gosji red — 12.80 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Brez odmorov, brez besed hitijo plošče v gosji rod — 14 Poročila — 17 otioška ura: ni Slovenske narodne prnvljice, ga. Milev Ukmar-Bol-tarjeva: b) Nastop otrok (vodi gdč. Sl. Vencajzova) — 17.50 Pregled sporeda — is j£a delopus' igra Radijski orkester — 18-4« Pogovori poslušalci — 1!) Napovedi, poročila — 19.20 Nat- ura- Inšpekcija narodne obrambe. Belgrad — 19.4,, Obiave - 20 O zima nji politiki (g. urednik dr. Alojzi 1 Kuhar — 20.30 Halo! Ta humor iz revirjev. — Vesele, stare in nove rudarske v IX. slikali. Oddajo pripravila A. Adamič in Fr. Golob Med drugimi nastopajo* Micka in borg-niandeljc in rudarji. — •» Poročila, napovedi _ 22.15 Za vesel konec tedna igra Radijski orkester. Nedelja, 11. februarja: 8 Jutranji pozdrav — 8.15 Tamburaški orkester (vodi g. A. Karmnlj) _ 9 jmvedi. poročila — 9.15 Prenos bogoslužja iz trnovske cerkve: M. Tomc: Druga Hlovcnska maša — 9 45 Verski govor (g. dr. Vilko Fajdiga) — 10 Ploščo — 10 15 Instrumentalni dueti: klavir tu harmonij _ jj r»rol>i/. (plošče) — 11.45 Klavirski trlo (gl?- Sl- Marin L. Ca-molli, dr. D. Svarn) - 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi _ 13.02 Nedeljski koncert Radijskega orkestra — 18.30 Pol ure za dijake — 17 Kmet. ura: Oskrbovanje sadnega drevja (g- Franjo Karol) — 17.3(1 Koncert godbe »Znrjan — 18.30 Veselje na deželi (plošče) — 1» Napovedi, poročila — 19.20 Nav. ura 19.49 Objave — 20 Operetni napevi (Radijski orkester) — 21.15 Samospevi: ga. Marija Mlejnik-Sibinovič, pri klavirju g. prof. Krmpotič Ivica _ 22 Napovedi, poročila — 22.16 Moderni ritmii (plošče). Orugi programi Sobota, 10. februarja• Belgrad: 20.30 Bosenske ljubezenske pesmi — Aagreb: 19.40 Narodno pesmi — Bratislava: 20.20 Zah. kone. _ Sofija• 20.45 Valčki — 21 Napolitaniske pesmi — Angleške postaje: 19.45 BBC ork. — Ankara: 18-25 Turška gl. _ Beromiinster: 18.20 Finska gl., 19.45 Pisan večer — Budimpešta: 20.15 Ork. kone., 22.19 Violina — Bukarešta: 20.15 Salonski ork - Trst-Milan: 21 Opera .La Fanciulla del Wert« — Bim-Barl: 21 Večerni kone. — Florenca: 16 Valčki, 19.50 Komorni kone. — Oslo: 19.85 Opereta — Sottens: 20.80 Pl. gl. — Stockholm: 20.30 Lahka glasba. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič — Izdajatelj: ini Jote Stidja. — Urednik: Mirko Javornik Rokopisov ne vračamo. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din. za Inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/I1L leleloo 4001 do 400&, Uprava: Kopitarjeva ulica 6,