t fl^^jffffirifc ^g--"--TV"—J-||jt Največji slovenski dnevnik H ▼ Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za Ne« York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 TELEFON: CHclsea 3—3878 HO. 122. — STEV. 122. GLAS Listislovenskih .delavcev v Ameriki. A 1 ; The largest Slovenian Daily in /m tke United States. lined every day except Sundays b and legal Hobdays. 75,000 Readers.' | fa—ciiu-l'li'n -'-j i-in-im----iiht'"*-**Tlg^* Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of CongTess of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 8—8878 NEW YORK, TUESDAY, MAY 24, 1932. — TOREK, 24. MAJA 1932 VOLUME XXXX. — LETNIK XXXX PREDLOGA GLEDE PIVA TUDI V ZBORNICI PORAŽENA REPUBLIKANCI SO ZAČELI IZDELOVATI NAČRT, S KATERIM BODO BAJE VSI ZADOVOLJNI Socijalisti zahtevajo 10 milijard Proti predlog? je bilo oddanih 228, za predlogo pa 169 glasov. — Republikanci se ne bodo zavzeli za preklic osemnajstega amendmenta, pač pa za potrebno modifikacijo Volsteadove postave. — Newyorski kongresnik pravi, da bodo po prihodnjih volitvah v zbprnici mokrači večino. MANDŽURIJA IGNORIRA KOMISIJO Mandžurska vlada se ne zmeni za Ligino komisijo. — Nobenega pozdrava pri prihodu v glavno mesto. Mukden, Mandžurija, '2'i. maja.' (linonci', da .so nova uiandžurska vlada ne zmeni mnogo za komisijo Lige narodov. so bile potrjene WASHINGTON, D. C., 23. maja. — Poslanska zbornica je danes zavrgla predlogo, naj se obdači pivo, ki bi imelo dva in tri četrtine odstotka alkohola. Istočasno je bil* objavljen načrt republikancev, naj bi pustili osemnajsti amendment v mirit ter naj bi modificiralj Volsteadovo postavo. Kongresnika O'Connor in Hull sta predlagala, naj se naloži na vsak pint piva, ki bi vsebovalo dva in tri četrt odstotka alkohola, tri cente davka. Za predlog je bilo oddanih 169 glasov, proti predlogu pa 228. Istotako kot meseca marca, ko se je vršilo glasovanje glede referenda, so bile zabrisane vse meje med strankami. Tedaj je bilo razmerje 297 proti 187. Dvorana je bila gosto zasedena in tudi galerije so bile polne. Med poslušalci je vladala velika napetost. Debata je bila določena na dvajset minut:, toda že prej je poskušal demokratski kongresnik Blanton , .... , r . . I govor komisijo z generalom .Malt iz Texasa, ki je znan kot eden navdušenih suhačev, kot razžaljcnje nove države, preprečiti glasovanje s parlamentarnim ugovorom. | i** moral vsakdo opazi- j~v | i . j | - i i • . I*'- da komisij«« na po vratku iz Kekel je, da ponovno glasovanje glede osemnajste- Harbin.! ga amendmenta ni dovoljeno. Proti njemu sta odločno nastopila newyorska' ifarbin. REVOLUCIJA ZA SLUČAJ VOJNE A ko pride vojna, morajo vsi socijalisti revoluci-jonirati. — Ženevska konferenca nima uspeha. — Mir je odvisen od delavcev. P0V0DENJ • V ANGLIJI Voda je opustošZa velike pokrajine. —Voda se je razlila po mestih, trgih in vaseh. — Velika škoda na poljih in poslop-jih. 5 MILIJARD NAJ BI UPORABILI ZA TAKOJŠNJO P0M0C Curih, Švica, 2:1. maja. — Metl-imrodu;* f«lerai'ija obrtne unije in ilela\*ska soeija list iona inter-naeijonaLa ste imeli skupno razo-! ? rožitveno koiiferenen. na kateri s tem, da ni bil na železniški po- s0 razpravljali o konferenci v Že- _ staji •rluvne*ra mest a faiigčun „(.vi in so sklenili, da se mora S: t-e s'» razdejane. Povzročena je : delavskih stanovanj it ti. noben vLolni uradnik. ko se je milijonov delaveev. ki so člani zelo velika škoda. O izgubah člo- Darlington lloop. ki je član komisija peljala skozi mesto. I obeh orgatiizaeij, združiti v voj-jveških življenj tlo sedaj ni bilo j reiinsvlvanske poslanske zborni-Spor med iiiandžiirsko vlado in ' skn miru z ozirom na narodne me- poročano. ; .!♦* predlagal. naj se del tega Derby, Anglija, 23. maja. — Največja povodenj zadnjih ."»)) let je obiskala kraje srednje An-I Dl'tlgih l>et tisoč milijonov d< fllje. Štiri tisoe prebivaJeev je 'arjcv naj bi služilo za javne vsled povodnji zaprtili v hišah in ■ gradnje. pred vsem eeste in prevez promet je prekinjen. Železni-|J«»I»e. pogozdovanje, za grcnlbo _____n - i» _____ - - ilplni'uL'ili tt'iiiiivi n! ! t. 1 MILWAUKEE, Wis., 23. maja. — V program socijaKstične stranke je bila danes vključena zahteva, naj dovoli zvezna vlada deset tisoč milijonov dolarjev za pomožno akcijo. Vstanoviti je treba dva fonda po pet Lisoč milijonov dolarjev. Prvi fond naj bi se razdelil med državne in občinske oblasti za direktno pomoč nezaposlenim. Driurih u- komLsijo s«' j.- pričel, ko je Komi- jt. j,, tnora l>iti odloeiia, da st sija izrabila željo, da hot«- za-sli- J>rt. j„ n.Voltira proti vojni, šati kitajskega gentwala Mali Can, z oziroiu na počasno delovanje Šana. ki se je najprej na čelu ki-' konferenee v Ženevi, ker mnoge tajske armade upiral japonskemu države ne kažejo zadostne volje za razorožitev prodiranju v se je zvezal z gal ustanoviti nlieah Mandžurijo, nato z;t r;,zorožitev. je solidarnost med krajem š« lapoiisko in poiiia-' delavci edino upanje, da je mo- j v ,)(,rhv sfoj; vod;| novo mandzurskoj ^ pr,pror.iti vojno. . ^ ^ ^^ m y fr državo, zatem pa se je Japoncem Xa konfereuei je za stoj vini h iznevorrl in s.slaj zopet kot po- p,.tnajst narodov in vsi so bili edi-veljnik kitajske vojske naspro | ni v te|iu (ljl mora delavstvo de Kraji, ki največ trpe vsled po- , fonda uporabi za nakup zemlje, vodnji, so: Derby. Sheffield. Ban- j poslopij in orodja, da bodo uneli burv. Northampton. Leicester. i nezaposleni priliko. nobaviti si illtickingham, Wosrkop in Ash bv | potrebne produkte. 1 de-la Zonehe. Mnogim drugim preti povodcnj. da želi slišati obe stranki, toda' oblasti nove države so se držale v I ozadju. Ca.-opisi so označili raz- govinah je zelo poškodovano. Te- j lefonska zveza je pretrgaua in T ...... ,, i"' 1 "" m....«,..- mnocre hiše so po r-otnil. dovažjiti Votla je vdrla v trgovine in o< lamina ni pozdravil noben vladni uradnik, medtem ko se je komisija peljala skozi Cangeiin v je bila vlada zastopan;« kongresnika demokrat O'Connor in republikanec pn sprejemu. Komisija I-a Guardia. Speaker Garner je odločil v njun prid. Republikanski voditelji, ki podpirajo predsednika Hooverja, izdelujejo program, potom katerega bi bilo mogoče polagoma izvesti modifikacijo sedanjih suhaških postav. Zaenkrat se še ne ve, kak-sno stališče bi zavzel predsednik Hoover napram takemu načrtu. H Hooverjevi prijrtelji so odločno zoper preklic osemnajstega amendmenta £er priznavajo nekatere dobre plati prohibicije, istočasno pa priznavajo , \ tudi slabosti, ki so posledica te postave, ki bi jo bilo treba prilagoditi raznim okoliščinam. Republikanski senator Hiram Johnson iz Cali- fornije, ki se je dosedaj vedno zavzemal za naj- [zdravila, ko je pristal na letaii&'u strožjo izvedbo suhaških postav, je rekel danes, da bnz vsak14 niso delavei prepreeili vojne, jo morajo zato pa v bodoee. sla razno blago. Za predsednika današnje seje je bil izvoljen (Jeorge K Roever. Trije elani komiteja, ki izdeluje strankin -program, namree ( Hey\vooo [ manjšinskem poroeilu jiriporooa-li. naj vla«la prevzame distlilerije in pivovarne ter naj ima vsaka država poseb<0 pravieo odloeati lede alkoholnih pijač, j Drugo manjšinsko po roe iJ o je j priporoivilo splošno glasovanje plede prohibieije. BREZPRAVNI IMAJO ZOPET NEK AJ PRAVIC Tudi nasprotniki sovje-tov smejo kupovati v kooperativnih trgo v i -nah. — Do sedaj s o morali plačevati najvišje cene. vojih | Povoden j je nastala vsled dolgotrajnega deževja in vsi potoki so prestopili ;svoje bregove. STARA KAZEN ODPUŠČENA | AMERIŠKI PISATELJ SE JE UBIL D0-X SE JE VRNIL V NEMČIJO Vigo, Španska, 2:]. maja. — i'liki nemški aeroplan IX)-X je na svojem poletu iz Horte na li priši proti Hyannis, Mass., 23. maja. — Pisatelj iiv pesnik Thomas John Sheyhi.ll je umrl vsled poškodb, katere j«* dobil .ko je aeroplan. v katerem se je vozil, t rese i l na zemljo iz višine 200 eevljev. je za splošno glasovanje glede prohibicijskega vpra- šanja. Republikanske konvencije, ki se bo vršila meseca junija v Chicagu, se ne bo udeležil, ako ne bo kongres do takrat rešil vseh svojih poslov. Newyorski kongresnik, republikanec John O* Connor,ki je pomagal sestaviti takozvano O'Connor - Hullovo predlogo za obdačenje dobrega piva, je rekel danes: — — To glasovanje je jasno pokazalo, da bo pri prihodnjih volitvah v zbornici velika večina za pivo. — Skoro vsi, ki so danes glasovali zoper pivo, bodo pri prihodnjih volitvah poraženi. Razpoloženje za modifikacijo Volsteadovega akta je tako močno in splošno, da ne rečem preveč, ako pravim, da bo v najkrajšem času napočila v zadevi prohibicije nbva doba. Kongresnik T. Rayney iz Illinoisa je rekel: — — Današnji razvoj v poslanski zbornici je pokazal, da je edinot kar morejo storiti ti suhači, pred- Praga, Češka, 2.'1. maja. — Kako dolgo more trajati tradicija v prejšnjih habsburških deželah, je razvidno iz tega. ko j«* šele sedaj odpuščena ka/.eu obeine od leta l :>r»s. Leta 154<> jo tedanji avstrijski eesar vzel mestu PLsek na Če- roplan. Louis Adels. se nahaja v* ! škein vse praviee do obeinskih bolnišnici, kjer so mu s štiridese-I gozdov, ker so prebivalci podpi- 1nni šivi zašili rane. Ž njima se Azorskih otokih prišel v Vigo. Od , vstajo posestnikov in kine-' je vozri tudi dijak harwardskepra tu bo (Mlletel proti H«»denskemu |toV l>roti eesarju. Leta 1"»+S je vseueilišča Freeman E. Hates, ki jrecru. j gozdove zopet vrnil meKfu. toda' sj jt. zlomil roko v zapestju * Tisočglava množica «a je po- jim je naložil večni davek morali zalagati k raje v i grad Pragi z drvami. T«'k«>m vojne je bil ta davek iz-zopet odletel premenjen m denarno plaeilo. ki je znašalo 14.770 kron. Po' reso- ___ " lueiji t;i znesek ni bil več plačan. četudi so oblasti še vedno zahtevale. Zda j je bil ta davek prekli-ean in mestu ni treba plačati temi davka od leta 1918. VATIKAN IMA NOVE ULICE Vatikansko mesto, 22. maja. — Po dveletnem zidanju je Vatikansko mesto v zadregi za imena 1-3 novih ulic in sedem trgov. Papež je imenoval poseben odbor, da reši to vprašanje. Najbrže bo stari trg sv. Marte, ki je bil zelo povečan in moderniziran, imenovan po sedanjem papežu tr«r papeža Pija XI. XjeKov tajnik, ki j,, vodil no-1 ŠPANSKI PRINC NAVADNI KADET Fontainebleau, Francija, 23. maja. — Tretji mu bivšega špan- t ko je napolnil svoje tanke z o-1 jem, je areoplan proti Švici. VERSE1LLESKE BRESKVE CVETO Pariz, Francija, 2:1. maja. — Tri stare breskve, katere je na vrtu Versailles gradu posadil ta francoskih kraljev, vrtnar kralja Ludvika XIV., Laj^ Vsa druga drevesa, četudi so Quintiney pred 250 leti. so sedaj stara, so iz mnogo mlajše dobe. v najlepšem cvetju in bodo rodi- Skoro vsa druga drevesa v veli-le jeseni lep sad. j kem versaillskem pai*u je pustil Vrt, na katerem sedaj rastejo, posekati cesar Napoleon, da so iz pripada narodni šoli za vrtnar- , njih zgradili velikanske splave stvo. Xa ta drevesa zelo pazijo, za nameravan prevoz vojske na ker so edini spomin na slavna le-J Angleško. ( s k eg a kralja Alfonza, princ .Juan j C.nrlos bo 1 leto na krovu angle- ____bojne ladje v Indijskem oeea- se je vozil po različnih krajih na JU| feot .m„le-ki kadet svoja predavanja. Ob času ne-re-j ^ eno Mn je priiu. obiskoval če pa s<» bdi vsi t rije na zaba v-, angleiko pomorsko akmlemijo v nem poletu blr/n Skevhdlovega Dartmoutll1l, kjer mu j0 „jegov oče preskrbel vpis takoj, ko je bila španska kraljeva rodbina iz-Skevhill je bil rojen v Avstra- j ffnana iz Španske, liii in je bil v svetovni vojni ra-' ^rinc Juan je izmed vseh kra-iijen. Po vojni se je naselil v Zdr. 11 Jevskih otrok najbolj podoben državah. Xapisal je življenje ser- svojemu očetu, je visoke in vitke žanta Ali vina C. York.o katerem ! postave, kar vse spominja na oče- da so i v I Skevhill je rabil aeroplan. da ' blizu Skeyhillovega doma. ko se je motor nekaj pokvaril in je aeroplan pade.l na tla. Moskva, Rusija, 2:1. maja. Sovjetska vlada j«' ublažila svoj.* prej trdovratno stališče proti I vsem pripadnikom earizma. ki do sedaj v Rusiji niso imeli noben>^ pravice. Po sedanjem vladnem | odloku bodo ti Rusi, ki tvori;«» pet odstotkov \~sega ruskega pre-I bivalstva imeli pravico biti člani 'kooperativnih trgovin in bo s tem mo^li v trgovinah kupovati | različno blago po najnižjih cenah. Te ugodnosti so do sedaj u-živali samo dobro&toječi komunisti in za nakup raznih potrebščin I je vsakdo imel listek, s katerim se je izkazal, da je član kooperativne trgovine. "Brezpravno"* prebivalstvo obstoji iz posestnikov, trgovcev, duhovnikov in nekaj izobraženih, ki iz kateregakoli vzroka niso mogli dobiti sovjetskega držav ijanstva. Njim je bilo odrečenih več predpravie, med njimi tudi. ojni nit ti \stmi \oja-, I skp potrebščine sedaj š»> bolj red- I>ritlejo več-položaj zelo ki izvršil največji junaški čin. ker je popolnoma sani vljel cel nemški polk in ga pripeljal v zavezniške j vrste. Shevkill je napisal med vojno več bojnih pesmi in gledaliških j iger. Xa Galipoli je bil težko i ran:en in je oslpel. Po vojni je t o ve. » Vedno je zaposlen s kako stvarjo in se ne zmeni za dekleta. Sam pravi, da za ženitev nima časa. NAPOLEONOVI LASJE—$40 lagati, naj se vrši splošno glasovanje glede osemnajstega amendmenta. Speaker Garner se ni udeležil glasovanja, kajti speaker glasuje le v slučaju, da spravijo skupaj zagovorniki in nasprotniki kake predloge enako število glasov. Pariz, Francija, 23. maja. — j imel svoja predavanja po mnogih i Majhen šop la* Napoleona je bil ameriških mestih. V Waxhingtonu, »ta vi jen na javno dražbo in prvi ponudnik je ponudil zanj $40. so zdravniki dognali, da se mu je neka kost za tilnikom izmaknila. Le ma>jhna operacija je zadostovala. da je zopet izpregledal. Ti lasje so bili Napoleonu odrezani kmalu po njegovi snwti na otoku sv. Helene in bili pozneje izročeni neki dvorni dami kraljice Ilortenze. J>vorna dama je za- ke. Kakor hitro pa je zaloge, bo njih izboljšan. Vlada je naložila "brezprav^ nim" prebivalcem samo še eno o-mejitev, namreč, da morajo za članstvo v kooperativnih trgovinah plačati 50 odstotkov več kot pa ostali Rusi. ki so vpisani v komunistični stranki. Članarina stane iskoro toliko kot cela me-' sečna plača. Shevkill je bil star let in. za pušča v Xe*v Yorku ženo in hčer, j pustila te lase svojemu nečaku, ki v Avstraliji pa stariše. 'je bil tedaj že majhen deček. i ADVERTISE j in "GLAS NARODA" C Al H AS O D A" NEW YORK, TUESDAY, MAY 24, 1932 THB LA&Q*8T SLOVENE D^ILY in TJ. i. ML "Glas Naroda" and PuhUfbftt toy PLOYKN1C PUBLISHING CO .čujo)o Denar naj se tola-poToll poSUjatl po Money Order. Pri spremembi Kraja naro&nlkov, proetmo ** ee nam tudl prejinje blfiUUe nuounl. da hitreje najdemo naslovnike. "«UI NAHODA", W. Ill to Street, New Yerk. N Telephone: CHeleee $—187$ I. OHUSKI PREMOGrARJI CU\ lota 1014 do i<'tn 1021 so delali piwmnghvni baroni v državi Ohio silno dobi<"ko. Kkoro vsak drugi jo postni milijonar. Majnerji so imeli močno unijo n»r so zahtevali v or jo delež«* pri dobičkih. Sodom dolarjev in pol na dan jo hi la nekaka temeljna plača. Potom so se razmero*pmlrugačile, in mezde so se pričelo nižati. Leta 1924 je bila podpisana takozvana Jacksonville pogodba, ki jo določala, naj bodo plače iste kot so bile te-JvOUi vojno. Kmalu nato j<« začola industrija pešati. "\T West Virginiji in Kentnekv so se mezde skrčile. Najprej na $4.00 dnevno, potem pa se bolj. Vslodto^a je začela ovesti trgovina v neunijskili premogovnih poljih. Majnerji v Ohio so imeli unijo in pogodbo glede pJar, niso pa imeli dela. Posledica tega jo bila, da so unije izgubile svoj vpliv, premoga rji so pa toliko zaslužili kot njihovi tovariši v Kentucky in West Virgin i ji, toda obratovanje so jo povečalo, in premogovni baroni so zopet delali lopo dobičke. Originalna unija, I'nited Mino Workers, je postala Jo senca prejšnjo organizacijo. Premogovni baroni so sploh niso hoteli pogajati ž njo. Pred letom se jo skušala v Ohio uveljaviti National Miners Union s svojim glavnim stanom v Pittsburghu, Uradniki United Mino Workers so svetovali, da bi bil naj-)>olj ugoden čas za obnovitev pogodb, toda gospodarji so preslišali ta nasvet. Invazija organizatorjev National Miners Union je bi-Ja ustavljena. Ustavil jo jo predvsem šerif Howard Dnff S svojimi pomagači v Belmont okraju. Vse je ostalo deloma po starem, dokler so niso jeseni lanskega lota razmero še poslabšalo. Padec cen jo dovo-del do velikega tekmovanja med operatorji. V nekaterih slučajih so cene premogu neverjetno znižali, samo da so si zajamčili nekoliko bnsinossa. Industrija so jo detnora-iizirala. Z vsakim znižanjem con premogu, so je znižal tudi majnerjov zaslužek. Sedaj delajo majnerji po par dni na leden, in no zaslužijo niti po tri dolarje na dan. Pittsburgh, Pa. Sedanja, depresija je. prinesla marsikatero gorje. ali v n eka-terih o z i/i h je pa prine.sja tudi napredek, katerega gotovo ne hi bilo. a ko bi biLi še dobri rasi. Vem. da -bo marsikateri, k« bo pričel citati ta moj dopis, rekel: — Varogi -ve j<« že oinraeil um. zmešalo se mu je! Ali. dragi či-t a tel ji. še .sem pri pravi in zdravi pameti bolj kot kdaj poprej. Casai imam do vol. da lahko trezno vse premislim in prerešetam-Nisem pa .sam. ampak veliko je se drugih, ki trezno premišljujejo sedanji položaj. To je razvidno iz slovenskih (•asopisor. ki objavljajo vsakovrstne napredne prireditve. Vseli teh prireditev ne bi bilo. ako ne bi bilo depresije. ker rasa ne bi bilo za nje. Zavoljo t epa sem mnenj:«, da je depresija v tem o/iru doprinesla napredek, ako ravno je v drugem ozirn prokleto grenka. Tudi pitt>burškin slovenska naselbina hoče javnosti pokarat i. da ne spi. Odbor -Slovenskega Doma se je s pomočjo vseh tukajšnjih društev, potrdil, da za pro-j slavo 211etnire obstoja Slovenske- ! ga Doma dne 90. maja priredi! ,bogat koneert. kakoršnega še ni ; bilo v naši naselbini. Sodelovali bodo naši domači umetniki in društva, na pomor nam pa pridejo odlični pevci in pevke iz Clevelanda, »"lani samostojnega pevskega društva "Zarja": Mr. Louis Fic*lle. Mr. Frank Plut. Mrs. Antoniette ^imri." in Mrs. Mary ] vanush. Ti odlični pevei iz slovenske metropole v Ajneriki bodo nedvomno na koneert znatno povzdignili. Na koneetrtu bo sodeloval iz- pravljena bodo vsakovrstna jedila borni tamburaški zbor "Napre- pa tll(ji nekaj za žejna grla. dek". Tamburanje bo združeno j Kdor prjdc, mu ne bo ž.,| \a tudi s petjem. Dalje bo nastopil dalje opazarjam tiste, ki ~še niso mlad izboren tenor in umetnik v igranju na havajsko gitaro. Kaj takega .a varovanja. zla.sti proti nezgodam. bolezni, starosti in eolo nezaposlenosti. [* Prva vrsta sorijalnejra zavarovanja. ki je bila sploh npeljana. je bilo zavarovanje proti nezgodam na delu. Ko ji* bilo upeljano skoraj v vseh evropskih državah, je bilo končno v drugem desetletju tega stoletja uvedeno v 44 državah 1'inje. Do pn»d kratkim je bil« ta vrsta zavarovanja, edin tip soeijalnega zavarovanja v Združenih državah. V zadnjih letih mi nekatere države Pnije ukrenile nekaj. da se dela ver zavaruje proti drugi največji nevarnosti: bedi vsled starosti. Sleda j imamo 17 dr-iav. ki *o uvedle kako obliko starostne pokojnine. Najboljši primeri so tozadevni zakoni držav New York. California. Massachusetts in Dela war«*. Izmed tiso«- starcev, ki sedaj dobivajo tako pokojnino, skoraj 00 od sto jih živi v teh državah. Vsi ti zakoni določajo sta rod 70 let kot minimalno za dobivanje pokojni-' ne. Te niso za vse. in ar ver za one. ki morejo dokazati, da njih privatni dohodek je nezadosten za minimalno vzdrževanje in da njih sorodniki niso v stanu jih vzdrževati. Večina držav omejuje pokojnino na na mesec, »lasi Katv Anziček. Sudbury, Ont., Canada. Tudi i nka,j -se zanimamo z<» strašne. Družina j pada v bedo in bolnik še bolj trpi. V tem pogledu treba v Ame-roki še mnogo storiti, kjer zavarovanje proti bolezni ba/irn se-daj le na prostovoljnem 'zavarovanju. h kateremu le delavce pri-speva. Zadnja izmed četvoriee soeijal-negotovosti je nezaposlenost, ki je socijalna bol. za -Tešitev katere treba najvišje inteligcneijc, umevanja in poguma vse družbe. Mnogo evropskih držav je uporabilo soeijalno zavarovanje kot sredstvo proti temu strašilu današnje družbe. "Tudi v Ameriki ,se sedaj mnogo rarpravlja o tem. Ali to je vprašanje katero potrebuje posebnega članka. PUS. S0CUALN0 ZAVAROVANJE Tipični Amerikancc prcrLstolet-1 mnogo manj. Prof. Douglas račune dobe je bil mali farmer, ki ni! na. da je ta povprečni zaslužek v mesecu juliju lanskega leta *ia-šal le .«j;24 na teden. Dejanski je bil zaslužek veliko manjši kajti ta tetleius-ki zaslužek je izračunjen na pocHagi 'urnega zaslužka in predpostavlja, da je delavec delal ves teden. Kakor znamo pa te- bilo malo. Celo kadar je dela vec zbolel, delo na farmi se je! mu ni tako, neglede na milijone. 3. uri popoldan in ker ima kon-j vendar nadaljevalo na kak na-; ki sploh ne delajo, cert 26 točk. bo trajal skoro :l čin s pomočjo ostal« * " ure. Zavoljo tega se prosi, da pri dete pravočasno. Ob osmi uri zve .. imtflrphliunn 7iitii tu Kil nncnnilar. "" jv tuiuv, 111 slučaj bolezni. siguren ' "' Položaj je dandanes povsem drugačen. Tipični Amerikanec je dandanes mezdni delavec v tovarni, rudniku, prometu, gradnji Slovenskem Domu. Ako pa zapn- a}i trgovini. V prvih treh skupi- sti Slovenski Dom in se želi povrniti na večerno »zabavo, si mora preskrbeti od odbora Slovenskega Doma izkaznico. l>rez izkaznice bo moral vsak plačati za večerno zabavo 35e. Dailje se tudi prosi stariše, da bi ovojih malih, kolikor je v njih močeh, »ne jemal i seboj. Mladina čea 12 let plača ravno tako vstopnino kot odrasle osebe. Toliko v prijazno priporočilo te izredne prireditve Slovenskega Doma. Ivan Varoga. Girard, Ohio. Dosti Slovencev se oglaša po časopisih o sedanjih delavskih razmerah. Tukaj v naši naselbini se dela sedaj bolj malo. pa mislim da bo kmalu kaj boljše. Malo se je delalo, precej smo se pa zabavali skozi celo zimo z veselicami m igrami. Še danes se spominjam na zadnjo veselico, ko je nam tako milo zapela Mrs. M. Grdina iz Clevelanda naše lepe slovenske pesmice. V Girard Ohio, smo pred meseci ustanovili Slovenski Harnki KJub 1 družbe. Ivo; „ . ... , . , - . ^ . \ splošnem se lahko rece, da pa je star postal m 111 mogel tez- .. . - - , . , , i , - . i i . tudi. da ni sedanje krize, delavec ko delati, je bdo vendarle zanj ... , , . . . , .... „ . • u« i zasluzi premalo, da bi si nabral poskrbljeno. Zato je bil gospodar- , J . i. . i zadostite zaloge za ski obstoj delavca bolj siguren. - , . _ j nezgode, nezaposlenosti in starostne obnemoglosti. Vsled tega neštevilo družin prehaja vsako leto v bedo in siromaštvo. Vsled tega je dolžnost družbe, da zavaruje 'delavca proti najhujši negotovosti in mu povrne nekaj one razmerne sigurnosti, ki jo je imel v prejšnjih časih. Zato je tekom .zadnjega po-Moletja v na h se vse delo vrši potom strojev in brzina dela je mnogokrat večja. Ako delavec ne dela vsled bolezni ali nezgode, tudi njegov dohodek prestane in. ko je star in ne more več delati, ga skratka odslovijo in le stežka najde mesta. kjer bi mogel rabiti kaj je še sposobnosti v njem. Ako k temu še dodamo prestanke delavčevega zaslužka vsled nezaposlenosti bodisi radi sezonalnega značaja dela, gospodarske krize aH tehničnih upeljav. se zavedamo, \kolikim negotovostim je čzložea današnji delavec. Pri tem se moramo zavedati, da mezde, ki jih dobiva moderni delavec sofeelo v Združenih državah premajhne v razmerju z današnjim standardom življenja, da' bi si delavec mogel prištediti zadostno rezervo v zavarovanje proti vsem negotovostim in pretečim nevarnostim. Celo v letu takozvaine .prosperiete, 1928. je povprečni letni zaslužek kakih 14 milijonov ne-poljedelskih mezdnih in pisarniških delavcev znašal po cenitvi prof. Doogiasa ■čika-Gospo-4 Ske univerr.e samo $1504 ali povprečno $29 na teden. To je pov- V«e Slovenec od blizu in daleč. prečen zaslužek, kar pomenja. da vabim na veselico, ki se vrši 28. > jako velik odstotek je zaslužilo NAD VSE ČUDEN JEZIK --• Sidney, Avstralija, 22. maja. — Profesor Donald Thomson je našel v severnem delu Avstralije divji človeški rod. čegar govorica obstoja samo v sikanju in grgranju in je sploh z našimi navadnimi črkami ni mogoče pisati. j wnB^iagBiKiiaBBhiKSi^^ fc >n imajo velik uspeh - * i » •' ^ mm U V>e ideje navadilo prelepe, dh bi se uresničile. Zato se uresničijo le manj lepe. Nekateri mislijo, da s«» modrijani preobrnili svet. preobražala sta gn pa vedno prst in sebičnost, ki >ta vzela v zakup v*a spoznanja in teorije in jih prikrojila po pot rebi. * ' >'"-e pripoveduje sinu. kako .;«• v Afriki ubil 4!) Ijndožrcev. — 1'apa, lani si mi pa pravil, da. -»i jih ubil "JO. — Ze res. toda takrat si bil .š<-tako majhen, in slaboten, da ti nisem mogel odkriti vse m rasne resnice. 1'eiteljica vpraša otroke: — Kdor izmeri vas hi želel priti naravnost v nebesa* Vsi otroei dvignejo roke. s;imo Mihce se ne gane. — No. kaj pa li. Mihec.' — jra vpraša učiteljica. — Mamica mi je naročila, naj se vhnem iz šole naravnost do mov. — odreže Mihce. Žena: — Kje si vendar? Kli čem iu kličem pa t<* ni od nik<> der. Ali me nisi slišal ! Mož:— Nisem takoj, šele ko -i tne poklicala četrtič. — Kam pa tako hitiš s I o škat-1 jo — P-t. to je klobuk za mojo ženo in če s«' ne požurim. se utegne I moda izpremeniti. Skopuh: — Vi razkazujete znamenitosti mesta. Koliko pa t«» stane Voditelj tujcev: — Dva d<> I a rja. Skopuh : — IPačaJ vam bom samo polovico, ker sem kratkoviden. * — Srednjeveški K>'ad. ki sc-dajle leževa nanj. je sezidal K rane I. Ali vam ugaja.' — O. kako lep je. Samo to se nt i zdi čudno, da ga je šel zidat tako daleč od železnic«'. — Zakaj pa toliko pijete. Ureza r.' To ni prav! — Oh. gospod župnik, saj pijem le. da bi pozabil. — Kaj bi pa radi pozabili.' 1 »rezar se popraska za ušesi, malo pomonilja. potem pa pravi: — Hndirja. saj že sam več ne vem. kaj. Oblasti pravijo, da kroži po deželi dosti ponarejenega denarja. To ni nič čudnega, ker je pristni denar tako redek. Šele tedaj, ko prične primanjkovati denarja, zaslede ljudje v sebi razne finančne talente. V poslanski zbornici je bil poražen predlog za izdelovanje dobrega piva. S tem pa seveda še ni rečeno, da bo vb od ore dežela brez pijače. Meseca junija se bosta vršili v Ohieagu narodni konvenciji republikanske in demokratske stranke. Domneva se. da bo imenovan za demokratskega predsedniškega kandidat neivvorški governor Roosevelt, za republikanskega predsedniškega kandidata pa se- | (Lanji predsednik Hoover. Ako se bo to zares zgodilo, naj i se lioosevelt takoj po konvenciji $ začne -pripravljati o« selitev v 1 Belo hišo. * Poročila iz Italije pravijo, da 1; se med vsemi državami Jtali.ja 4 najbolj zavzema za mir. To je nekaj povsem umevnega, j Zadnja vojna je pokazala v pravi« luči toliko opevano italijansko junaštvo. V prihodnji vojni bi nihče nel hotel imeti Italijana m svojega! zaveanika. . 1 "O L A i H AE O DA- NEW YORK, TUESDAY, MAY 24, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. B. 2L Ml HAIL ZOSCENKO: Pravijo, da je proti alkoholu na i boljše sredstvo umetnost. Re-c;mo teater, vrtiljak. Ali postavim studio z muziko. Pravijo, da vse to zadržuje človeka od pijančevanja. In res. državljani, vzemimo za primer kar : ai.^a ključavničarja Petra An-r o no viča Kolenkorova. Mcž je do-»•ovno propadal. In aploh je živel pasje življenje. Ob delavnikih je po delu Jedel i.i žrl. Ob nedeljah ln praznik'h se •■a j £ Pjotr Ivancvič vedno na-kresal. da ga je kar zanašalo. Via-kc nedeljo in vik pra7nik je vozil t-aiko, da ga je bilo veselje klecati, V pijanosti se je rad ravsal in uganjal razne prismodarije, kakor je pač navada vseh pijancev. Domov se je vračal navadno kar po vseh štirih. In seveda, ves teden ni opravljal ta Pjotr Antonovič nobenega kulturnega dela. K večjemu se je ho-cli; ob sobetah kopat, da se je vsaj malo zmočil. In to vam je bilo vse njegovo kulturne delo. MOČNO SREDSTVO Drugo nedeljo je bil zopet v gledališču. Tretjo nedeljo je pa pri-/ krajevni odbor po Sorodnikom Petra Antonoviča je i.(j tako vedenje hudo na živce. Kar tesno jim je postajalo pri .srni. — Pjotr Antonovič! — so Prijateljsko vas posim in brezplačno vstopnico vam ponujam. Pjotr Antonovič se je zadovoljno1 šcJ že sam zr-režal. v^tcpiuco — No, pravi, če je pa brezplač-' In kaj nislite? Zaljubil se je r.o, se že da poskusiti, zakaj ne.'mož v gledališče. To se pravi, po-'lO me menda ne bo i-pravilo na ■ sta1 }e največji ljubitelj gledališčea boben, če je brezplačno, kakopak. | v rrkraju če je le zagledal gledali- NASI V AMERIKI i IS. maja zjutraj ob !». uri je n- dotal cuol*-tit» nagrado .-n prost. > mrla v <*li.trity bolnici v < 'leve- šolnino v I". S Kimam v Mines, landli. kamor je bilu nana "'loma na Washington nniver/i. liil j« /.• prepeljana z policijsko anibulan- preje veekral odlikovan r.xri sV.. t-o Mrs. Iie«rina Dekaiieh. star;. j,- naKlarjen<»sti in marljivo*! i let. Pripeljana je bila iz Lo- Za.lna- mllikovanj«* pomeni £1.11 rain. kjer bivajo njeni starši mesečne nagrade za 1J mes«-rex Xjeno dekliško ime je bilo Kim- in prosto šolnin«*. Te nagrade j.-^uel. Polejr sta riše v zapušča *«»- 1 d< težen vsako leto samo en dijak proga Andrew, dva brata Ln dve sestri. — Po ve,- ines«*<"-iii bolezni ji* 11. maja za vedno /.at Un'Hu «"-*: ena iyn je sinom poda! na zapad. da iš.-e •.obotnh. Aopanje je pa prenesel na bila iz l.itovske gor«-. okraj Tre- zlat.- rude. Mesto t epa je našel 'je trte k I belno na Dol«*uj*kfiu. tiurt. Xj»»jr«»v sin Tony je bil ob A zadnjo soboto, ko ga je imel! Eapiisča moža Antona, dva si- ča>u umora koumj pol milje od pošteno pod kapo. se je Pjotr Anto-' 11:1 il1 ',,,<> l|,Vr- ki s" 'r lM,ri" očeta. Cul je strele in novi« zaletel v kandelaber in se!'"''*"' v m.*gu takoj siekel tja. kjer je pa našel močno pobil tako, da v nedeljo ni;hrat!l- in v sl»**em kraju tudi ene- samo mrtvega očeta, ki j.' imel r> krogel j v telesu. Pokojni je bil <113 po je'.je me izvabili. ; i.edeljo v vsej sezoni, da Pjotr An-j — Slovenski dijak Frank Zva- star 4:i let ter donia i/, okoli Vendar se je po dolgem obo- ■ tonovič ni videl predstave DO dna-: uut jAi i/. St. Louisa. Mo., j«' Kamnika tavljan;u napotil domov. In, po- j ge nedelje se mu bodo seveda pra-' mislite. Lre-en je odšel. Prav nieUfce zacelile in .zopet pojde v gle-! «a ni zanašalo, imel je čisto gla-1 cališče. Umetnost je moža prevze-1 uiena ^ki aO \ c.eltžeiie Novo pečeni povo*»;: j-araš. veleinduslrijalec. se :e n;>-| enkrat priče, zanimati za slika. -sivo. Kmalu si je pričel domišljati. I rtu je po-tal eelo ve;ik sirokovnjak. V teka dveh let je uakupii veliko oirko novejših mojstrov, kjer so bili zastopani Cezanne in Deaa« Von Oosh in Gaugin. Mane t in Picasso itd Ponosen na svoje zaklade je naposled povabil znanega franco-' .-kega izvedenca za umetnine, ki si} j_- umetnine ogledal. Strovnjak jej doigo koraka! od .=iike do ^likc. Go- | >podar mu je molče sledil in na ii-| hem užival lastno bogastvo. Napo-j s"ed je bilo pregledovanje zakiju-; Ceno. — No. kaj pravite, dra-ii moj-; sler? — je vorašal bogati nabiralec. — ^ io pono- . povem.] jriginal v j ŽIVLJENJE V STARI GRČIJI vo in tr me noge. i lu jOBEŠENCI IN PRAZNOVERJE De mokra lizacija grške družbe v -i zu gledalce od strani"' itheori--i^toletju je imela to posledico, da kom» so ostali rak rana državnih so se vedno bolj in bolj izgubljali! financ. stari ideali in običaji iz vittikh zbiranje rezervnih zakladov, časov. Razne olmpiade in junaške atnarja :ja nepredvidene izdatke PODLOST Smrt na vešalih je bila že od ne- telesa čarati. Tudi les vešal samih je1 prireditve so sicer še vsi vedno obi- ni nihče vec pomišljal. Zato so mo-kciaj za zločince najsramotnejša! imel baje čarobno moč. Obleko z; kovali, vendar pa zmagovalcev ni kazen. Prvotno so bila vezali na-! cbešencev so kradli celo krvniki in' i re-jrna tako, da je stal obsojenec njihovi pomočniki, ki .so jo rirago' nh več častili kot narodne junake nUl sredstvih, na direktno obdav-mu: na in ga je krvnik pahnil prodajali praznovernim ljudem. Tudi bojevitost je pričela vedno' čtnje Tako io v to svrho L 31 tali v takih slučajih, posebno ob več slavili kakor nekdaj, niso vc'ini nevarnosti, poseči po skraj 377 iz- prigovarjali. — Kvalificiran delav-1 z nje. V nekaterih državah so obe-i Leta 1584. so z mučenjem prisilili boj* ponehavati. v kolikor sta eve- ^edli v A:iki Priliki ustanovitve vec ste. ne vec mlad. kaj lahko se šali zločince tudi z glavo navzdol,' krvnika v Taboru na Češkem, da je teli trgovina in industrija *tene so Pomorske I ripeti, da se zaletite v pijanosti v kar je bila seveda še bolj barbarska j priznal, da je porezal blizu Brna posebno po korintskih vojnah ličnega i i andelaber in sc do smrti pobije-; kazen. Včasih so ostali obešenci na' cbešencem na kol nataknjene pr- j posluževale v vojnah proti sovra-1 icr>j ie. Pijte malo manj. Storite nam i vešalih po več let in pogled na vi-|«=te. Okrog vešal in morišč so se j-likom skoraj izključno samo še ient< t > rodbinsko uslugo. I £tče okostnjake je bil strahoten. J pintle že v pradavnih časih strahot- j najemnikov. Bo-ati so se o-iknno-l^a zveze cenitev vsega pre-in nepremičnega pre.-no-r»ja. Cenitev je dognala 5750 ta-ientOv premoženja in je to bila pod-! najemnikov. Bogati so se odkupo- • 2a davčni sistem. Seveda so One obsojence, ki so morali, vise-, ne vesti, ki so zašle često tudi v t'sk vaii in za svoje sinove najemali u- lake davk5 ze!o neradi plačevali in ti zelo dolgo, so po smrtni kazni tin narodne popevke. j tr.ge in zapuščene Ne more pa i so jih upeijali tudi samo v skrajnem cbesili šc na verige, ke- bi se bili, ---j reci. da je s tem padel čut patrih I £l«eaj«. zato pa je v državnih bia- z vrvi sneli, ko bi začelo odpadati z j VREL DEŽ ' tizma. Grki so bili vedno priprav- S^nah nastopilo gospodarstvo od njih meso. Pustiti obešenca na ve-j Jz Neaplja poročajo: Nad okrajem vojevati se za svojo domovi- dune3 na jut-ri- Zgodilo se je celo, tLilih do razkroja trup'.a, jc bilo Summa pod Vezuvom je začel pa-' ao bili pa so mišljenja, da za - ko- 3e nasfal zastoj v delovanju so-v Evropi povsod v navadi. , ciati vrel dež. ki je uničil vso že-' llJnialne VOjne" ni treba uporablja-' ker ni bil° denarja, da bi pla- V starih listinah imamo še polro tev. Ta čudoviti dogodek razlaga-J ti SinJVe plemenitega naroda v cevaIi ^dnikom dnevnice. Tudi ar-.. — jaz vas naučim, kako se je dekazov, da so praznoverni ljudje jo na ta način, da je dež neslo sko-; gospodarsko b^ij zaostalih V -še- poveljniki so vedno dobivali treba odvaditi alkohola. No. pravi, j obešene? ponoči odnašali, ker so z« vroči dim, ki se je dvigal iz Ve-' ,ah kakor v Ar^adiji ^ Anaji "-al 1ak0 denarne pošiljatve. da so jioskusite namesto pijančevanja bili prepričani, da se da z njihovo zuva. Ta dim in vroča sopara je v hoditi cb nedeljah v gledališče. — obleko, z vrvjo in poedinimi deii'ziaku zavrela deževne kaplje. Toda Pjotor Antonovič ne ubo-Pije kar naprej in se veseli Slednjič se je našla dobra duša iz k.ajevnega odbora. Kar naravnost. - povedal Petru Antonoviču, kalinu je narekovalo dobro srce. — Pjctr Antcnovič. — mu pra- Knjigarna "Glas Naroda" 216 We»t 18th Street New York, N. Y. re je bojevitost ohranila in je tudi fciil Primoran: nalagati prijatelj-podje-tnost bila večja Kdor je bil skim in sovražnim narodom tuke bogat, si je najel najemnike, ko- Vo->ne kontribuciie da so lahko pia-likor jih je mogel zbrati ali nl^-! najemnike, kar je biio zelo (^ati ! škodljivo za redno vojskovanje. Rastoče blagostanje višjih sta-[ Ravno te denarne težkoče so bile nov jih je zapeljalo tudi v vedno glavni vzrok, da so Atene v 4. sto-večje razkošje. Svoja domovja so letju izgubile svojo premoč na mor-opremili z večjim komforom in ra-| jU kijUb mncgim tako dobro obeta-fmirano udobnostjo; bogataši so, jočim znakom, pričeli gladiti palače, ki so zasen- čale javne rgradbe. Izdatki za sve- _____._ čane pojedine so šli v nsizmer-1 nos:. Zato je osebno vzcvetela ku-« h«.rska umetnost in sposobni kuharji so bili plačani bolje od najvišjih uradnikov. Razvil se je nov poklic ljudi, ki so si znali priboriti čim več povabil k takim pojedinam. Večinoma so bili to propadli ljudje iz ooljših rodbin, ki so svoje? talente dali v službo razveselje-*anja in zabavanja gostov nadutega gostitelja. Ti - parasiti" — kakor so jih imenovali — so postali za takratno socialno življenje tipični pojav in so posebno v atenski družbi igrali visoko ulogo. Tudi v krogih, ki niso pripadali k tem •■všjem slojem" so prav radi in s slastjo poslušali opisovanja teh ilavnosti, banketov in poj?rtin. Ta pripovedovanja so se v širokih slojih izobličila v bajke. Dostojne ženske so bile sicer od takih prireditev še vedno izključene in so se morale zadovoljiti z opravilom pri domačem ognjišču. £amo v Sparti in Makedoniji so ▼šivale popolno prostost. Tako so razne hetere postale središče družabnega življenja in one so v tej cHrtJi posebno v Atenah igrale ulo-gc kakršne niso nikdar doslej niti poslej v zgodovini. Mnogo teh aen-ščin so vživale splošno slavo, opevali so Jih **kulturni delavci in pesniki". Niso pa pozabili pri tem na srednji ln nižji stan. V vseh. posebno v demokratskih državah, so vse praznike slavili z največjim pompom. V Tarentu je bilo menda več praznikov kakor dni v letu in če malo reduciramo pretiravanja so- POVESTI in ROMANI ^ ......................j ' \en» < Wstlilovii I, l>ro?3......................35; Splošna KLnjižnica^ (Nadaljevan]«.i Vojska n» ifctlkami, •» slikami .........25 SPISI ZA MLADINO ((JANtiL) št. IT. . Mharrij ....... štev. is. TuriaiMve živali I Vrtiiftr, ( Hablntlrariulh Tagore), irdo rezano .....l.— l hrušlrano ................................... .........I j -/.v. t ril« vezano. Vselmje VJ po- .15 vesti ..................................................50 ..................................60^- zv- trilo veza um. Vsehuje 3. ih>- I^M^K vesti ...................................................5® >(<•»•. v.i. Tarzanov hiti, trd vez ....1.20. Volk apukornik in ilrujce povesti....; d. zv. tnlo vezinio. Vinski brat .........50 M. ."VO. Št, 31. ši. m. Št. 35. Št. Št. 57. vez št. Siilta t»e o*tojevskl > Zapiski iz .mrtvega, doma. 1.1. il«l .................1.— Št. C,i. (Culnrt Itrutje in mwlre.....75 Št. (•'.'. Idi jot, I. del (lktatojevkl .90 Št. Idi jot, II del .......................90 Št. 10ij«t, lil. 4l«-l ..................M šr. O r.. Idijot. IV. t: od gospodov prejel p- ^ojta.) čllo. je na svoje veiifcc 020rcer.;c opazil, da so sospodie izginili kakor kai'ri: in ga ogoljufali za ck1-iiur. Vsled tega je bil mož kajpa-ai. strahovito razburjen. Zato p«t je policija nastopila proti njeam m -4a ovadila /aracij )avnesa pohujšanja. POZOR ROJAKI Vse, kar se tire "(ilasir Naroda", to ji: naročnino, dopise, vprašanja itd. po-]ji-te na naslov: "(Jla.s Naroda" 2Vi West 38tli Street New York, N. V. Ediurdo tako naslovljena pisma bodo zagotovo dospela na pravi naslov. Rojaki, vpoštevajte to! S tem boste preprečili marsikatero zmedo in zakasnitev. PRIMORSKE NOVICE fcuLsk; ikrb:iik v Julijski Krajini prof. M'jrsdino je bil pred kratkim inšpekcijskem pcova:i"i v go-:i>kj pokra mi. Ogledal s* te vse cole, pa *.uai azile z.iane poiiali-,-nčevalne družbe Italia Redenta deluje pokroviteljstvom sa ...f vo j vo dint- Aostske Nucziral j*1 •...d: pcu:c slovenske iece ir. j? uči-; s kini zo roai izrcsd pohvalo za j-iihovo šoviuistično prizadevanje u?. bi slovensko dec o cim prej po-n^iijančiii in čini balj potašistili Po mnenju italijanskega tiska j? nrisko šolsko okrožij zelo važno *e ".aradi svojega zenUjepi>ega po-Iv^aja. Goriška okolica gravitira v :o t jkj^t-r se odpira not v so-i>t-di:o Furlaiujo ui proti morju, i'nam s j predvojni baji med itali-ji nskim in slovenskim »iemcniom. je moral boriti toliko bolj zatrdi te okoliščine. Sedaj pa je polt./a J za poitalijančevatije sloven--ke dece ie šc toliko laž:i Italijan--ka šola na vso mo: asimilira ••tu-jcrodce" in v bodoče bt> ljudski dotok iz okoliških dolin m brd služil le še utrjevanju italijaactva v Oo-i.ci. Zanimivi >j podatki ki >o jih ob ej priliki objavil: laski bti: Go-r.ško šolsko okrožje se deli na tU didaktičnih ekrajev > .-redišči v Ajdovščini. Komnu. Krmmu. Gori-« i. Gradiški. Mirnu. Sempa-u fcnnartnem. Kojskem in v Vipavi in oi £?ga 28 občin < 150 šolskimi središči V 812 razredih je ekrog 22.000 šolskih otrok, kt jih vzgaja ukro4 500 učiteljev in učiteljic Na ozemlju goriškega šolJcega okrožja je obenem 48 azilov družbe --Italia Redenta" s 3000 otroki POZDRAVI IZ NEW YORKA |V.I|>i>o!ii Ani "ii II..1 k.. | ••■•-»! •••lilo .••ln ^ >fari Wr;ij H;i |uiritiUll "Iti-.-in»-n" .'iikrur |hi« r t-T » '.^'liiii intl \ m klt|if< ji-lli l.»'-in. |iiM|-i'-tl'i> l;tZ -i«-;i| '/■• ;*i -I i •• »t • : • 1 »ko>i v.i t\ r»lk.- in —•m ai! :r • Mk • •!•!.• -.. —' 1. ■ !••*,. .."■':• f< * 1» j r > k->li' K -•> i.ji :ui-:i.ii-M! >'«'l«»v»ii v •l:iri kr.i i. \ n. n H.-rk.. Ki' •►!!i;,j;ii-i i-:.-irr k.r:ij i •• *;i:«rn: " lil«-.-* J t !•• •/•5l:! . I.': Hi .v. ie |»r . .itflj«- ' 1 *• -': 11 v I > ;i 11 i i i ' N.-W ^ mi kiti; u^. .;. ll-. akti !.•'•» X;ik? .v'-i'-Uu Ii.i z;l'i\.< Ijllji 'il /: t»v.- . ii -lu.:". 1': n»>r<« .. -i vm-DI. -I»»iii "U ■ !'• l. i i i. /.' '!ii ■ ' • 4 'i i. ■' |M si'V- viti -\i»jf -Mn 111 t;|l ii • >.i i 11 -JU ij;l! Ij«-, KMi-'tl »■«••111: 1 jt'iii in n:i iili iiji-! V tli"»!/.n«Y»l ^i ni.li -ii.-ji-iit. iIji -m- «.li ti-: priliki '/jiliviiliui .Mr. !.•■•• /-ikiMi-^'kn v Xmv Vorkn. ki j«* v>«> j — .tr.-lm.. ur« • iil z:« iisiii^ |H.|a>v:i nji-. Nil- •Mllut.i.-t \ i ■•"•j« • ;ii'\ilu h:i itMn p.-iriiikii in -m« ■ JaIiii l*cr-iu:i St4i|;lj. ki« /JI Viilfln /,4t|iU-a-;»V;i Aliif-i;k<> na |i;iriiiku "lir «lr Fraiin". /«!ravljava <\<«jr «.n<^hiikr in prijalr i.i»- v islanfnrit. lin!.. |mu*«I»i»o -•• iiiVr I l"lfin' iVniir in •lrtt/.iii>> \ 1'itl-l»»r^. Kairs. Kai\ Itnžir. Au<> Siift:ir. Alary Kmn-ir in Mr- Divjak « l.lan furil. Iiul. N:i liv:ilit \ «4-111 za \ ^i-. !.:• i mi «>it>rili jui iui». Tvnlki !.«*•» V-akrajšrk v V ur k ti za 1-valju.K'va za iak«» •l«J«r<» |M.»m*žl»«>. Mitlva -va l»il:i |M.|H»lit*Mli:i >-:nlo\ ol ju:t ii! Klin |irijn»rin'nva tu |n«ljrljr imiii .-< iakfiu ki |M>tiij«>j>> » tiari kraj. Martin in Kran«-i*ka Xim^rk A.lv'l. risti za poljedelstvo. ^.afbrže, ker riiso bili vabljeni — pi tudi v Atenah bilo bolje. Bogataši so ob takih praznikih delili j med ljudstvo denar, da so si siro- j --^- maki mogli privoščiti kaj dobrega. i Naročite n ^ «iGiaa Na reda" — V Atenah je prišlo tako daleč, da | ao -vse proračunske prebitke eakon- Jamlk w Ztfra- sko -dcdočUi v t* svrhe. Ti ' - denar-, Jt?B li'. ".Z T,: DRUŠTVA KI NAMERAVATE PMREDIT1 VESELICE, ZABAVE v OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" n« cite »mo' »i« članatvo, pmč pa vsi Slovenci ▼ viii okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE ODA" NEW YORK* TUESDAY, MAY 24, 1932 BLOfSin DAILY tn O. B. A. CIN GOSPODA PIJA SOVAM a &YUEVJA. Za Glas Naroda priredil I. H. Ali vdihavate? mr «* (\idaljfranj4>.) — IVljite tros|kj. mat i, — pravi Ilinko in vstane. T»wla mati ga zh vrt »t-: X«». Hiiiko. <»stMiii tukaj! I*«.kli«-al* t«- bom. »k« bo tr«-)»a. Xi'k neznan eut ji jo svetoval, da najprej sama sliii. Uaj je hotel tujee. Hinko je po/neje mogli *c vedno priti, Te hi bilo potrebno. Teuian oblak j«* za k ril Ktdmno svetlobo v trenutku, ko gro gospa Iledvika iz miIm*. 'IVmhi ji je bilo pri srcu in kurja polt se razlije po telesi. Z velikim nemirom gre nasproti tujcu. a. Ko grnvpa Iletlvika odpre vrata v sprejtMijno sobo. se tuji go-*po»l. ki je gleilal na strni slik«-, naglo obrne, stopi nekaj korakov proti njej iu we spoštljivo prikloni, četudi ne pregloboko. Ko ga pogleda v obraz, ji prir-ne srce burno udarjati ob rebra in takoj se spomni: ta gospod je bil na pokopalita-u. ki je tako o-čitno križal njeno pot. Jurij lani čar! Kaj je hotel <>d nje? Tn ravno današnji tlan? Takoj ga je ^poznala, četudi je že od tedaj, ko je bila zadnjikrat ž njim. ie poteklo *»M in dvajset let. In to razdobje je bilo tako veliko, da takega človeka lahko t tuli svojemu najboljšemu so-roduiku prnUtavi kot tujca. Le malo se je izpremciliJ. (j*ladko obriti. -»idii. o>tro začrtani obraz s čudovito temnimi očmi ni menda nikdar bil mlad; na njem je bil cvedno resni izraz, kt ji je bil vcijiiu nekam neprijeti-n. Ijoučur ne reči* besede; *amo gleda jo tako čudno; njegovega pogleda ni mogoče raztoliuačiti — radovednost, zmaga, škodoželjnost. *o\ raštvo. ljubezen —■ vse je bilo mogoče brati v njegovih temnili očeh — in želj« po maščevanju! In njegov pogled ji je povedal, tla od njegovega obiska ne more precej pričakovati nič dobrega; samo k«ij težkega, neprijetnega! Neprijetno tlači molk oba. ki sta si pred več leti bila precej blizu in zavest, da je možu. ki je stal pred njo. storila veliko krivilo — največjo krivico, ki jo more žena napraviti ljubljenemu možu. je go*po 1 leti viko skoro vrgla iz ravnotežja. Ali je tudi Lončar to čutil.' V krutem nasmehu je potegnil majhne ustnice iz močnih, velikih prednjih zob in njegov obraz se raztegne zverinsko kot bi hotel skočiti na svojo žrtev. 'A velikim naporom se vzravna gospa Iledvika iu s trepetajočim sivem ter čudnim glasom vpraša : — Ali smem vedet i za vzrok vašega obiska f Mora biti nekaj važnega drugače hi si gotovo prihranili pot v mojo hišo. — Iz vaših besed po-nema ni. da vam moj obisk ni posebno po-volji —•• — S a j je nepričakovan, priznam odkrito. — odgovori gospa naglo. — 1'otern ste saj enkrat v svojem življenju poštena proti meni. 1'ri teli trpkih l»e*ctlah »e razlije rdečioa ju« njenem bledem o- brazu. Prosim vita. preidie k stvari. Ko gospa Iledvika sede. pokaže s prstom na stol, ki ji stal nasproti. Sodili svetnik Lončar sede iu pripomni: — Dovoliti mi morate, da vam po vašem mnenju vzamem preveč časa. Strike nozictm: : A :or'k. Cf:t:,i i« IOboto zitfe, bo \ BC. am,ti,m. SHIPPING NEWS 25. maja: I Bfr-hfjrli, Chcrboun _2€- maja: Hamburg. ChrrtK urg. H»ml>ur| 77. maja: K i »tir». lUvrt j Olympic. Cherbourg 21. maja: Knr..|.i. Cherbourg. Hrtman VolftMlam. Boulogne Sur Mer. R.«car-ur( ln II. >-nia*n 3. Junija: At.ij^T.1,.- v Olu-rlMiurB \Yr»trrtitaiid v Havre 4. junija: I t- •!«■ Krain-f v llavre Kolli-nuiii v IV»ul<>stie mr Mer ; T. junija: I .• \ i.i I ii.i n v r*lu*rtMiiirg IVriiirii v CtwrlM>ui( ill niniirn 8. Junija: l*i r- llartlinc v ewrlmuri ' .\i|uii.iiiiu v Olu-rlMuirs smehom. — Zdaj pa bom vam jaz malo natančnejše povetlal. Prijatelj gospoda Hrastnika, inžinir Martine — (Jo-spa 1 let I vi U a pri tem imenu dvigne glava — Martine? Kaj bo še slišala Kako ji utrip:je srce? Mislila si je. da mora .-dišali, tako močnt so bili udarci in kri .i je šumela okoli uš«-s. da je komaj mogla sledili njegovim bcscdnui. — .le vse svoje premoži n :e vtaknil v neko iznajtlbo. ki je velik«! obljubljala. Potrcho\al pa je tako; Še več denarja, ki ga je tu-• li takoj dobil imI lickoja bogatega liio/.a .seveda proti |u>|-oštvu •i; ker je izgledalo, da ho Martin«'eva i/najdha Uspela in !»•. prinašala velik dobiček, se l'os|mm1 ■ Hrastnik ni prav nič ustavljal in mu > dal svoje poio.štvo. ki >e mu je zdelo samo formalno. Da pa ;e proti vsem pričakovanjem prišlo povs.-m drugače, se mora pripisati zli us«.. I i. — Kako drugače? Kaka z!a Usoda ? Le s težavo mi se izvile besede i/ lis! go-pc lit d vike. kajti pričela je slutiti najhujše. (Dalje priliodnjič V BOJU Z ZMAJEM V Indomalaj.->kcm otočju je majhen otok, ki se imenuje Komodo. in o katerem gre glas. da na njem prebivajo še predpotopne kuharice ogromne velikosti, pravi zmaji, o kakršnih pripovedujejo pravljice in pripovedke. Ta otok je odkril An-felet Ouvens. ki ga je vihar vrgel ranj. Ouvens je na otoku odkril divje kuščarice, ki žro največje ži-\uli, nevarne zverine. Svoje odkritje je potem priobčil v nekem časopisju na Javi. ne da bi se bil znanstveni svet kaj posebno vznemiril zaradi tega. Med tem so prihajale v širni svet vesti, češ. da na otoku prebivajo 7 metov dolge kuščarice ne ogromni rmaji, ki požro vola s kožo in rogmi, ki napadajo ljudi i itd. Čez nekaj let nato se je odpravila pod vodstvom Dirk Howler j a r.a otok ameriška znansvena eks-pedicija na posebni ladji, ki je i-mela s seboj filmske operaterje in p^ tudi V3e priprave, nekaj orjaških kuščaric ujeti živih. Na sosedom o-toku v Indomalajskem otočju so najeli nekaj domačinov za pomoč. Nekateri teh, ki so žc bili na otoku Komodo. so pripovedovali, kako grozanske zveri so te kuščaice, kako krvoločne, močne in strašne ie na pogled. Eden udeležencev te i k špedicije pripoveduje: Prišli smo na Komodo. ki je po-fcrit z džunglo in peščeno puščavo. .Našli smo komaj ugasel vulkan ir. palme na peščenem obrežju. Tu žive divje svinje, neke vrste mali jeleni in podivjani biki. In kar je za Airiko lev. za Azijo tiger, to je za iu otok zmaj. največja in najbolj krvoločna zverina.... Tri dni. in vi-cU-ii smo prvega. Pod skalo je bila izkopana votlina, izhojene stere so kazale v džunglo. Bilo je vroče jutro. Slučajno smo prišli mimo in že ft je pokazala iz luknje široka o-Siomna glava, strašna glava s širokim gobcem in majhnimi očmi. Debelo nerodno truplo se je prikazalo temne, skoro črne barve. In skoraj kakor blisk je zver izginila. Ustrelili smo nekaj divjih prešičev ln jih položili za vabo v močno past, napravljeno iz debelih vrvi. Še isti dan smo ujeli zver. Ko se ju ogromni zmaj približal pasti in zagledal mastno pečenko, se je vrgel nanjo. Zašel je med vrvi, ena zanjka se mu je ovila okrog zadnjih nog. Bilo je treba hudega boja," dokler nismo zmaja obvladali in ga z mrežami, vrvmi ln drogovi tako zvezali, da se ni mogel uganiti. S strašno silo je orjaški zmaj etepal s svojim repom. Domačini se niso upali blizu. Še celo naš kro-t.lec Pelton, ki je ujel že ne vem koliko levov in tigrov, se je obotavljal. Ta divja zver ima v sebi strašno moč. ki je tako velika, da celo pogled na njo ohromi odločnost najbolj pogumnega moža. To kuščarico in še nekaj drugih smo pripeljali v Ameriko. Štiri teh žival ao bile potem odposlane v Nemčijo, od katerih sta dve v Berlinu. Res je da ti zmaji niso dolgi 7 in kakor so nam pripovedovali, čnipak le 3—4 m. Res je pa tudi. da je to najsilovitejsa in najbolj krvoločna zver. ki si jo je mogoče misliti. Požre neizmerno veliko. — Ogabno je gledati, ko se vrže s svo-, j:mi zobmi, ki so ostri kot nož in :\a strani nazobčani kakor žaga. na .svoj plen. kateremu odtrga naenkrat ogromne kose iz telesa. .. Te ' KUičarice pobijejo mlado govedo j \ časih celo bike. ki so divji, hudob-I i\i in bojeviti. Z ogromnmi čeljust-I :iii razmesarijo telo in ga razmr-I cvarijo na kosce. Mladi zmajčki Poziv! Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa onit katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava MG. N." VSE UNIJE in PARNIKE Spodaj imenovanj slovenska tvi ika zastopa vse važne Trans-atlantske Linije ■n zato i h k o odpremi vsakeqa pot- n>«J na kateremko i parniku. V vasem interesu je. da se kadar mi. »••te na potovan.t v stari kraj. ali o1 t*m sem. vselej obrnete na staro, znano in »ne« javo domač« pod.e-tj* LEO ZAKRAJSEK General Travel Servic« ias» Second Ave.. New Vork. N. V. 13 LET V TEM POSLU! 9. junija: Suliiriii.t v O'l'li in I lav« 10. Junija: «-«>tit>* i:uiuaiiian» v ti»ni>va l_.|»Iaii«i v lluvre 11. (unija: r.iriH \ 11 »vre I i«.m. 11.- v «'li«-tl>..uric Vreli«! . m v lt«.iil..»ne »ur M,f 1%. junija: • >l\iii|««- V l*lierl«.nrn I .rrviiK.H ia v «"li-r l».ur* i:ttr««|>a v l.'lurliuurg Iti Uieluen •6 junija: Fran. e llavre I Vrlin v Itrmien 17. junija: Kulila v «>W.V" I t-: lilaii<1 v Havre id. junija: Sialrixl.tin v 11..nI«.* ne »ur \l«r M iiiiirl««nku \ flivtU.ut« Z', junija: Iui1.i><-ii« v llavr® 22. Junija: lie «1- Tran.e v lUvr« 1*1 l:.Mi>e\e|l \ t "tlet liiilirg •Maje^il«- v I'lirrlniurj Jiauirljhu \ »'liel Uiiirs r$. juniia: |:retneii v <'hrrl«nr* Iu llrrt«»n SI i) f t K trt \ I *liei I*..u i k In Mieine,, ji. junija: Vu'.-arua v Tr*t |irl(rliUliiirjc 30 junija: Chamiilain INOVII v llavre teeners I von Steul»en v lli.iiiri. 1. julij«: t «i>nijii«- v r-jierlMiiu s i:< h«M > 1 'hrrlHHirs in Itrem^n 1» n< a«giie mir .Mer 5. Julija: • *le\e!.>n.l v rhrrlH>ur| in llaii.tiuri; o. Julija: I i.M.t. nt llartliitK v ('lirrluiiirg T. julija: >.«li]itiiM v Tr*l I • rn caiii \ 4'lierhntinc .x.*-vi Y«»rk \ r*herl«t»nrj{ in ll«iiil>ur( I llrxlrll v rili ll»>iirs Iti llrelilelt a. Ju'ija: *.i;tj«»in- v clierlHiurg !-i|al:ii>«l \ Havre 9. Juliia: I if »!♦• Frame v Havre l ifmi-n v flu-rl.-iiru ln v IU. men Weixtani v l(««ul>i|:rie sur Mu 12. Julija: i:«n liumlH-.iii Vig.i in Havre 14. julija: .v Hm rl I'..i lin v Cherboiir« in UdUiliUlI 1 Vrlin v i "liertM.urK in Itremen •C. Julija: A«iuit«nla v t*liert>ourae l!'«nieru \ flierbour* l^tfaveitr- v Havre i'••Inuiliiis v fhertiour* in Itremen Milwaukee v ClierlM.u rg Staiendai'i v li'-iil sri.' mir Mer t'««iite l:ian«aniai><> v lieiiovu 19. julija: la-viallian \ <*iierl«miric |"un.|>a v fh.rlmuiK ln v liretneii i *haiu|«laln v Havre 20. julija: 1 "rm. Itixiseveli v rimrlN.uri ?! julija: «»Jyni|iii- v I'hrrlxnirK I lniiilNirj; V fhei iMitinc in ll*mliur| hliilirari v Oliei buurff in Itremen 22. ulija: l^.ri* v Havre 1 elK«nlali«l v Ilavr« Zi. julija: I erenitaria v Cherlmur* \a.|«-ndum v IkiuiufM sur Mer 2». julija: Majestic v t "lierlKiurn |iet:r»**e v Havre Uul*rhlanil v Oherh.>urjE in Hambuif lliemi-n v fhertkuirit in v Itremen v.»n Steut>en v Cherboum ln Bremen 29. julija: IV »le Kran«-e v Havre C«»nle Cramle v Omivn We»ternlaud v 11 »vrv 30. Ju lja: St. Lnui« v Cherbourg ln Ib^burf KotierUana v Boulogne sur Mer