IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK S 1. JANUARJEM 1956 KOT POL/TEDNIK OD 1. JAN. 1960 IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO IZDAJA ČP »GORENJSKI TISKt V KRANJU UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK TELEFONI: UREDNIŠTVO 475 in 190, UPRAVA 397 TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-1-135 — IZHAJA OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH — LETNA NAROČNINA 900, MESEČNA 15, POSAMEZNA ŠT. 10 DIN *^TO XIII., ST. 76 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO PONEDELJEK, 27. JUNIJA 1960 Sestanki V Bohinju so za petek, 24. ju-sklicali občinsko konferenco SZDL. Toda, kot so naslednji dan Poročali, je bila preložena na l.ju-"7. ker ni bila zadostna udeležba. Pred kratkim so na Okrajnem svetu Za prosveto odpovedali sejo Sveta za šolstvo, ker ni bilo dovolj prisotnih. V nekem podjetju ■ni na sestanek osnovne organizacije ZK prišlo niti polovico članov in so ga pač morali odgoditi. Naštevali bi lahko v neskončnost podobne primere nezadostne udeležbe na raznih sestankih, konferencah, iz prakse političnih in družbenih organizacij, iz dejavno-st' samoupravnih organov itd. Nekateri spravljajo ob tem vprašanju na dan ekonomski inte-res udeležencev, oziroma sejnine. Mnogi delavski sveti, dasi se sestajajo samo ob prostem popoldanskem času, ne prejemajo nobenega povračila za izgubo časa, Ponekod niti-za potnine. V drugih Podjetjih je v praksi neka stalna >einina itd. Toda pregled udeležbe med enimi in drugimi ne dokazuje nobene razlike. Očitno je celo, da hudi ne privlačujejo sejnine, mar-Več le nekaj drugega — dolžnost, *avest in končno interes, da kaj tve, da kaj pove, uveljavi itd. Prav o tem pa je treba nekaj reci. Točneje — prav o tem so govorili zadnje dni po občinskih konferencah SZDL, o tem so govorili nedavno na okrajnem ple-n'*mu ZK, o tem je razpravljal kongres SZDL, itd., itd. Gre za Hotovitev, da ljudje ne prihajajo radi na sejc /„ SCstanke zgolj zara-iega, ker so tam člani, ker mo-ralo s tem dokazati svojo politično zavest. Klasična oblika te delavnosti je namreč preživela. Čeprav lahko očitamo neizpolnjevanje obveznosti posameznim članom, lzvoljcni?n v določene organe za nnhovo neopravičeno odsotnost, 0iiroma članom določenih organi-tacil, ki so po statutu dolžni, da ie "deležu je jo sestankov itd. Toda ■P ni vse. Važno je pogledati ka-J? te sestanki organizirajo, ali so lan} oziroma povabljeni poučeni * eem bodo razpravljali, ali so j*]ejo teze V. kongresa, da je tre-■i'/c/f) tako omovnih organizacij . kakor tudi drugih organov, inierjati po sekcijah, po določc-'h vprašanjih, ki so za povablje-/' najbolj pereči, pomembni in yu'r bodo oni res lahko prišli do J.se4e in uveljavljali svoje hote-J*. K. M. Pokongresna konferenca SZDL v Kamniku •'o! ongresne občinske knm ■ •>nco s/,i)|, v Kamniku sla se JJ^ležlla tudi ljudski poslanec Breje hi sekretar Okrajne-°Abftra SZDL Janez Zemlja-"'• Po refcrcta.u ki 8 i i« podal "Jjfetar Ob«, odbora SZDL Kam-rlk Vinko Gobec, Je bila fclvahna ?*Dra\ i <, pod . rsl \ u v ob-n|- Ugotovili so, da je ".lavni r^blena vodovod In da bodo mo-i>" i ie eno trato i><> il i |((>- l>1«(U.,.;il|i s0 i/delavo »i*t» ■ 'sti '"'••;a navrla in več skrbi /a [**yoj turizma. Izdelali naj bi n" 1 »1'il-mo ni na rt /a komu-1 deln v mestu in na pode- ' '* tb 'a i. i terenu pa rr*j bi ll»novl|| > j l.r Jivnc odbore. Ob desetletnici delavskega samupravljan/a POSLANICA predsednika Tita Pred proslavami Dneva borca Cez sedem dni, 4. julija, bo vsa naša dežela praznovala Dan borca Za praznovanje tega praznika se pripravljajo tudi po vseh krajih Gorenjske. Občinski odbor ZB v Kranju pripravlja, kot smo že poročali, osrednjo proslavo na Kokrici, kjer bodo odkrili spomenik padlemu članu VOS Aljoši. Najpomembnejša prido dobju je brez dvoma delav teka že 10 let, odkar je Zv ta poglavitni zakon sociali se prvič v zgodovini ures Tovarne delavcem. Letošnj slav desetletnice delavske pa poteka točno deset let priložnosti je predsednik delavskemu razredu in vse poslanico, v kateri med dr »Desetletna pot razvoja delavskega samoupravljanja kaže, da smo lahko ponosni na ogromne uspehe, ki smo jih dosegli. Naša desetletna praksa je pokazala, da je naš delavski razred, čeprav še mlad, sposoben upravljati gospodarstvo in družbo. Zdaj uspešno upravlja naša podjetja kakih 220.000 delavcev in uslužbencev, izvoljenih v delavske svete. V minulih desetih letih pa je šlo skozi organe upravljanja nad 800.000 proizvajalcev. Na temelju delavskega upravljanja so postopoma zrasli novi socialistični družbeni odnosi in na vseh področjih našega življenja se je razvil sistem družbenega samoupravljanja, tako da naši delavci in državljani nasploh čedalje bolj sami odločajo o družbenih poslih tam, kjer žive, in tam, kjer delajo. Družbc- bitev naše države v minulem ob-sko samoupravljanje. Letos po-ezna ljudska skupščina sprejela stične Jugoslavije, po katerem niču je geslo delavskega gibanja: e leto poteka v znamenju proga samoupravljanja. V teh dneh od sprejetja zakona in ob tej republike Josip Broz-Tito poslal m narodom Jugoslavije posebno ugim pravi: no samoupravljanje se je razširilo tudi na komuno, kjer urejamo osnovne probleme razvoja komune in družbenega standarda državljanov . . . Delovni kolektivi sodelujejo zdaj v jugoslovanskem povprečju v razdelitvi kakih 46 odstotkov sredstev družbenega proizvoda in s kakimi 40 odstotki v razdelitvi dohodka. To je edini primer na svetu, da delovni ljudje samostojno odločajo o razdelitvi dohodka, da sami določajo merila za nagrajevanje in odločajo, koliko presežka dela se bo porabilo za nadaljnji razvoj . . . Socialistični družbeni odnosi, katerih podlaga je delavsko samoupravljanje, so naša poglavitna pridobitev v minulem obdobju. Delavsko in družbeno upravljanje je tista sila, ki čedalje Pokongresna konferenca SZDL v Kranju Prelomiti s staro prakso Kranj, 25. junija — Pokongresna konferenca Občinskega odbora SZDL, ki je bila včeraj v Kranju, je bila prava manifestacija hotenj, da se v organizacije SZDL uvedejo nove oblike dela, da se odločneje upošteva mnenja državljanov, da je treba dajati več zaupanja in konkretnih nalog krajevnim odborom, stanovanjskim skupnostim, delavskim svetom in drugim organom našega komunalnega sistema. Razen članov občinskega odbora SZDL so se konference udeležili tudi predsedniki osn. organizacij SZDL, člani občinskega političnega aktiva in drugi družbeni delavci. V obsežnem poročilu o organizacijskih in političnih nalogah v luči zaključkov V. kongresa SZDL, ki ga je prebral predsednik ObO SZDL tov. Stane Božič, so bili zelo razumljivo in kritično prikazani nekateri najvažnejši problemi pri organizaciji in združevanju državljanov v skupnih naporih za nadaljnji ekonomski in družbeni razvoj. V organizacijskem delu poročila je med drugimi povedal, da je na območju 9 krajevnih odborov 36 osnovnih organizacij SZDL ter na območju 8 stanovanjskih skupnosti 11 organizacij SZDL. To pomeni, da se teritorialno te organizacije ne ujemajo, kar naj skušaj« urejevati sami prizadeti organi na terenu. V razpravi se je oglasilo precej udeležencev, na koncu tudi predsednik Okrajnega odbora SZDL tov. Jakob Zen. Vončina Edi je govoril o spremembah statuta SZL)L, ki so nastale kot nujna posledica hitrega razvoja družbenih odnosov pri nas. Pavel Gantar je govoril o nalogah krajevnih odborov in menil, da bi morali hitreje prenašati razne pristojnosti iz občine na krajevne odbore in utrjevati njihovo dejavnost. Menil je tudi, da bi bilo treba število krajevnih odborov od 5 do 9, kolikor jih je s^Juj, razširiti in dati možnost širšemu igu volivcev, da bi iojtloia'., v ica .Mgan \\. bolj utrjuje in nadalje razvija bratstvo in enotnost narodov Jugoslavije, skovano v narodnoosvobodilni vojni in socialistični revolucijij . . . V tem boju za nadaljnje povečanje proizvodnje in delovne storilnosti, za zboljšanje življenjskega standarda in za razvijanje družbenih socialističnih odnosov moramo nenehno odpravljati negativne pojave, ki se kdaj pa kdaj zrcalijo v birokratskih težnjah in malomeščanski stihiji, zaradi česar ponekod zanemarjajo pravice delovnega človeka. Skrb za delovne ljudi je v naši deželi bila in ostane osnovna naloga naše socialistične skupnosti. Vsem delovnim kolektivom in njihovim organom upravljanja pošiljam ob desetletnici uvedbe delavskega upravljanja v naši deželi tople čestitke in jim želim uspeh v nadaljnjem delu.« Organizacijo praznovanja na Jesenicah vodi poseben odbor že mesec dni. Osrednja proslava bo ob odkritju velikega, centralnega spomenika padlim za osvoboditev. Spomenik, ki bo zelo lep, postavljajo te dni pred železniško postajo. Ob tej priložnosti bodo prišle partizanske patrulje iz raznih strani občine, kjer so bila nekoč partizanska zatočišča oziroma boji. Isti dan, 4. julija, organizirajo množične izlete v okoliške partizanske kraje in tudi na Lokve na Primorskem, kjer bo veliko partizansko srečanje. Občinski odbor ZB v Tržiču pripravlja partizansko srečanje z množično udeležbo v Podlju-belju. Člani planinskkega društva v Škof ji Loki organizirajo v počastitev 4. julija poseben »piknik« pod gradom. V Radovljici organizirajo na predvečer praznika svečano akademijo — posvečeno borcem za osvoboditev. — Akademije bodo tudi na Lancovem, v Kropi, Podnartu in v Lescah. Na sam Dan borca pa pripravljajo izlete na Talež, na Zgoško raven dn v druge partizanske kraje. V Železnikih bodo s praznovanjem Dneva borca praznovali tudi gospodarski razvoj kraja. V Cešnjici bodo svečano odprli nov obrat čevljarne Ra-titovec. Pripravljajo tudi partizansko srečanje. V Zireh prav tako organizirajo akademijo v počastitev Dneva borca. Precej preživelih borcev IX. korpusa, XXXI. Divizije in drugih partizanskih enot, ki so bile na Primorskem, pa se pripravlja na partizansko srečanje na Lokvah. Tudi na Bledu, v Bohinju in drugod se pripravljajo na proslavo 4. julija. -I. c. Franc Puhar se je zavzel za večje upoštevanje volivcev pri sestavljanju letnih in perspektivnih načrtov in pri delu Obč. ljudskega odbora. Doslej so bili roki za izdelavo teh načrtov tako kratki, da praktično ni bilo niti časa, da bi sklicevali posvetovanja o tem. Ze izdelan predlog so Samo še zagovarjali pred volivci. Po nje-(Nadaljevanje na 4. strani) Delovnim zmagam nasproti Kranj, 26. junija Včeraj popoldne so odšli dijaki kranjske gimnazije na delovno akcijo. 120 mladink in mladincev se je vključilo v I. kranjsko brigado, ki bo nosila ime po dijakinji kranjske gimnazije Mileni Korbarjevi-.Ianini. ki BO Jo Nemci skupno z Maksom Jezo in Ivanom Lombarjem ustrelili v ftor-li jev« m mlinu. Na /boru brigade — ta je bil na dvorištu gimnazije — so se pole" brigadirjev zbrali še zastopniki mladinske organizacije ler pokrovitelja kranjsko lovarne Spik. Ko so iziti.tli vodstvo mladinske delovne brigade, jo predsednik delavskega sveta lovarne Spik razvil prapor, ki bo kranjske brigadirje Vodil do delov nih /in;i';. Za tem je mlade brigadirje pozdravil še diivktor Sipika, ki je poudaril, naj se ne ustrašijo žulja v ih rok, saj gradijo /a sebe in za lepšo prihodnost. Kranjska mladinska delovna brigada Milene Korbarieve bo i.radili cestu ni o ! eku Lenari— Itenedikt pri Mariboru. — Želimo jim l.ar iri;\c'' UUpehl t i jih brigadirsko poidravljamsl Begunje danes upravičeno šteje zlasti na Gorenjskem, pa tudi skupin talcev, ki so jih Nemci partizanskih akcij. Čeprav je pri tisof' 98 pripadnikov OF, se na Ijem, ni izgubil zaupanja v osvo tev je bila značilna v Begunjah, terenu in njihova povezanost s ludi oboroženi spopad z nadmoč nosti obeležujejo Begunje in po Zato ho tam 16. in 17. julija osrc oziroma zapori, kjer je danes leženeem mnogo vernih dokazov mo za simbol naše borbe in osvo odpor partizanskih enot, je imel streljali, obešali ali metali v ogc tem padlo 1288 žrtev, čeprav je rod ni ustrašil, se ni ločil od bodilno gibanje in partizansko Tam je prišla do veljave politi partizani, prišla je do veljave nim sovražnikom za osvoboditev vezujejo ta kraj s celotno našo dnja okrajna proslava 15-letnice urejen muzej v spomin internira O trpljenju, da smo dosegli to, svobodo in lepše življenje! boditve. Vsa krutost okupattrja, svoj odmev v Begunjah. — 127 nj, je bil odmev prav tolikih šlo skozi tamkajšnje zapore 12 vere v zmago pravice nad nasi-vojsko. — Tudi sama osvobodi-čna dejavnost organizacije na taktika s pogajanji in končno zaprtih aktivistov. Take značil-Gorenjsko in širšo domovino, osvoboditve. Nekdanja graščina ncem (na sliki), pa bo nudil ude-kar danes v resnici imamo — Pokongresna konferenca SZDL v Železnikih ŠOLE BiEZ UČITELJEV Železniki. 2">. junija — Danes zvečer je bila v prostorih tovarne »Niko« v Železnikih pokongresna občinska konferenca SZDL. V plodni ra/.pr.ivi so delegati dokaj vsestransko osvetlili vlogo Socialistične zveze v sedanjem ob- dobju našega družbenega žil tudi tov. dr. Jože Rus, V poročilu je bilo posebej poudarjeno, da se je industrija v občini začela razvijati šele po vojni. Zato je v podjetjih trenutno zaposlenih precej poldc-lavcev. Ena važnih nalog je zate-i;.Kk'lj izoblikovati industrijski centar v Železnikih in Cešnjici in od tod zgraditi vse potrebne komunalne objekte ter tako dati mi."'••;( ljudem, da se opredele za .i lavca ali za kmetijsko proizvodnjo. Hkrati pa bo treba krepiti kroetijjke zadruge, da bedo spodobne prevzemati v zakup razvoja. Konference >e je udele-član Glavnega odbora SZDL. ali pa odkupovati zemljo, ki jo delavci že sedaj v nekaterih primerih ponujajo. O kmetijskih zadrugah in njih združevanju sta govorila predvsem Tone Ozebek in predsednik ObLO tov. Golja. O gospodarskih organizacijah v Železnikih pa Jože Fajfar. O nagrajevanju je govoril tov. Polajnar. O delavski univerzi in izobraževanju sploh je govoril tov. Stane Polak, o kadrovsko - socialnih aluŽbsJl pO po'ij'ijh tov. Nlko So Jej, o sols'.ii vzgoji in proble- mih učiteljev pa tovarišica Jelena Magdič. Tudi na tej konferenci so posebej govorili o izredno težavnem položaju v šolstvu. Jeseni bo nekaj šol, ki jih je v olr-ini 13, ostalo brez učiteljev. Čeprav izzveni nekoliko nesmiselno, vendarle resno obstaja nevarnost, da bodo nekatere šole morali začasno zapreti. Prihodnje leto bodo sicer dobili že nekaj absolventov z učiteljišča, ki jih štipendira občina, in budo z njimi za silo uredili položaj. Letos pa so brez moči. Vsekakor jim bo pri urejanju tega prob'erna mor»l priskočiti na p^moč Svet /• "<:Mvo OLO, da vsaj za silo pr.bn:'.:;o letošnjo krizo. I *. N A S I H KRAJEV PONEDELJEK, 27. JUNIJA l9<& Uspehi poravnalnih svetov v Kamniku Poravnalni sveti v Kamniku so Pred nedavnim je bil v Kam-zaključili prvo polletje svojega niku sestanek predsednikov in dela. V vsej občini so se v tem tajnikov poravnalnih svetov, kjer času že močno uveljavili in uži- so si izmenjali izkušnje. Sklenili vajo velik uspeh. To potrjujejo so, naj se poravnalni sveti vklju-tudi statistični podatki. V prvih čijo v stanovanjske skupnosti, dveh mesecih so v glavnem ustanovili pa so še nove porav-obravnavali zadeve, ki so jih jim nalne svete v Šmarci, v Crni in predložili državni organi — sodi- na Selih. šče in javno tožilstvo, v naslednjih mesecih pa že spore, ki so jih predložili državljani sami. To je dokaz zaupanja v poravnalne svete, ki naj po načelu pravičnosti rešujejo spore. V kamniški občini je 11 poravnalnih svetov prejelo v reševanje 135 spornih zadev, od tega so ske turistične" zveze za letošnj jih rešili že 125, 10 pa jih je še iet0. v postopku. Najvišji odstotek poravnav je dosegel poravnalni svet Kamnik-sever, in sicer 79 odstotkov. Poravnalni svet v Kamniški Bistrici je obravnaval 18 zadev, od tega jih je ugodno rešil 62 odstotkov. Povprečje poravnav v občini je 64 odstotkov, kar predstavlja tudi republiško povprečje. /VrfV/VA. privezalo na dom. Sem P» na izžaganem kosu stebla? Teh Tako se je glasilo naše prvo belj, v Opatiji in drugod. Hkra- še zmeraj pripravljen na to.« prodajo zlasti v turistični sezo- vprašanje. ti se je večkrat pomeril kot »Koliko časa se bavite z iz- ni zelo veliko. Mojster teh iz- »Seveda,« je povedal Lojze, smučar-skakalec na planiški delavo spominčkov?« delkov pa je Lojze Potočnik, »Angleži, Beigijci, Holandci in skakalnici in drugod. Bil je »Po vojni sem bil sem in tja sedanji upravnik gostišča na Skandinavci, morda iz varnosti, drugi tudi na prvih partizan- Po gostiščih in sedaj, morda do-blejskem otoku. Pravzaprav je najbolj jemljejo kot spominček skih smučarskih skakalnih tek- končno, sem že šest let uprav-pozimi, ko tam tako ni gostov na Bled male coklje z zatlače- mah januarja 1945 v Cerknem, nik tega gostišča na otoku.« in dela v gostilni, celotna dru- no blazinico, ki potem služi za Prvo mesto v teku na travi 100 Ob koncu se je razgovoru j žina zaposlena pri izdelavi teh šivanke. Italijani zelo mnogo metrov (z 12,4) je dosegel na pridružil še sin Jurček. Poka-in podobnih spominčkov. Lojze pišejo in želijo lepe razgledni- I. partizanskih športnih igrah zal je trofejo: diplomo za prvo nam je ondan pokazal delavni- ce, Nemci segajo po manjših na osvobojenem ozemlju v Beli mesto pri tekmovanju s skiro-co, kjer izdelujejo razne obeli- spominčkih itd. — Zelo veliko Krajini 20. avgusta 1944, itd. itd. jem, ko mu je bilo šele tri leta. ske, srčke iz lesa, slike krajev kupujejo naši gostje.« — In ne samo to. Bil je tudi Kar šestkrat je s tem vozilom na lesu in druge spominčke. Te Tako je kar na hitro povedal strastni alpinist. Preplezal je osvojil prvenstvo. Morda je v izdelke razpošiljajo po Bledu, Lojze in potem smo zašli na po- malone vso severno triglavsko njem bodoči »leteči Jurček«-Bohinju, v Ljubljano, Rogaško govor o drugih dejavnostih. — steno, Škrlatico in druge vzpo- Toda to prepustimo njemu. Slatino, v Postojno itd. Njega mnogi poznajo samo pod ne. -1.* PABERKI PO SVETU ČUDNO DOKAZOVANJE Britanski listi pišejo, da je v zadnjem času na stotine belcev v Južnoafriški uniji dobilo poziv, naj nemudoma predlože dokaze, da so »res beli«. Od leta 1945 — ko je bil zrušen Hitlerjev režim, se še v nobeni državi ni primerilo kaj podobnega. DOBER ARGUMENT Južnovie trna ruski »opozicijski blok za svobodo in napredek« je poslal predsedniku vlade Ngo Din Dijemu ostro pismo, v katerem zahteva, da vlada preneha z nezakonitim zapiranjem opozi- na kopališču na Sori Loki dosti kopalcev, ki pa so po prihodu domov ugotovili, da jim je nekdo iz kabine zmaknil to ali ono stvar. Tatu niso odkrili, ugotovili pa so, da je en ključ lahko odpiral celo vrsto kabin. Zdaj na kopališču že nameščajo nove ključavnice. Čutiti je, da tu pri oddajanju kabin ni pravega reda. Skrajni čas je že, Obisk na proslavi v Predosljah Deset let Zveze tabornikov Slovenije Na rob Pređoslje — V petek popoldne je v spremstvu predsednika ObLO Kranj Franca Puhar- da se te stvari uredijo, kajti se- Jf ln druSih političnih pred danje stanje ni prav nič v ponos domačinom, posebej zdaj, ko tudi tujci v Skofji Loki niso bele vrane. V. R. LESCE — Od 14. do 21. avgu- taborniki preživljali zletne dni, sta bo v Lescah velika manife- je že dokončno določen. Udele-stacija tabornikov, o kateri smo ženci bodo postavili svoje steže pisali. Ker se za priprave vilne šotore na desetih terasah stavnikov prispel v Predoslje na ta pomembni zlet zanima ve- nad Šobčevim bajerjem. Te tena proslavo 100-letnice tamkaj«- liko Gorenjcev, bomo vsako rase so ravne in poraščene s nje osnovne šole ljudski posla- sred0 objavili pod tem našlo- travo, obkrožajo pa jih skupine nec Tomo Brejc Pohvalno se je vom vesti o V. jubilejnem zle- drevja. Od tu je tudi lep raz-izrazil o razstavi, ki so jo pri- tu- Danes nekaj o prostoru. gled na Triglav, na grad nad Prostor, kjer bodo slovenski Blejskim jezerom, na Stol in na - Begunjščico. Tudi za vodo je S sele 10 0ZSZ Radovljica posrbljeno, saj je na tem Pro- pravile osnovna šola ter politične in družbene organizacije Ogledal si je tudi novo zgrajeno športno igrišče in park. Zatem je tov. Brejc pripovedoval zbranim pionirjem o do ZA ZAPRTIMI VRATI Komunalni servis v Kranju je preselil zaradi začetka del na centralnem stadionu vrtnarijo na prostor ob pokopališču, eionalcev in z omejevanjem svo- Ne da bi z načrti o ureditvi bode tiska. »Mi želimo pomagati nove vrtnarije seznanil širši vladi v boju proti komunizmu,-« krog ljudi, je investitor kar ne-pišejo, »toda tega ne moremo nadoma začel postavljati žele-storiti, ker nam ni mogoče iz- zobe tonske stebre in napel ob ražati svoje mnenje.-« njih žično mrežo. Pri tem je na Vsekakor dober argument, ki nekaterih mestih celo zožil dobi ga Din Dijem znal u pošte- hod na pokopališče, da o estet-Tati! skem videzu te novogradnje RECEPT sploh ne govorimo. Obljubljajo sicer, da bodo ograjo pokrili s Katoliški škofje v Avstriji, so cipresnim nasadom, to pa bo sa-pred obiskom sovjetskega premi- mo §e bolj zožilo že sedaj ozko era Hruščeva — ta pride na cestišče. Ce bodo ciprese nasa-obisk 30. junija — objavili po- diU tudi ob pokopališkem zidu, sebno pastirsko pismo. V njem Do tc položaj samo še poslabšalo. štoru pet naravnih izvirov vo- RADOVLJICA — V petek, dne de, za umivanje pa bodo zaje- 24. junija, je bila v Radovljici žili potoček, ki teče pod tera- iz NOB Bil je namreč seJa IO ozsz Podružnica Radov- sami. Prostor je vsekakor skrb- eden izmed vodilnih organiza- «ica- Na so ugotovili, da so no izbran in se tudi tisti, ki torjev odpora proti okupatorju zasebni delodajalci, predvsem jim je do kopanja (teh seveda v teh krajih že pred letom 1941 obrtniki, dolžni Zavodu nad mi- m malo) ne bodo mogli pnto- in do niem ^j0*1 500-000 dinarjev. Ce še po zevati. V ta namen bodo upo- pismenem opominu ne bodo rahljali novo urejeno jezero - Zvečer je tov. Brejc v Pro- dolgove povrnilii jih bodo iztir- Šobčev bajer, ki tudi ni glo- svetnem domu govoril o poli- -aU sodnijsk(>- Nadalje so raz- boko, zato pa tembolj toplo. Za pravljali o letovanju otrok, za najmlajše — medvedke in če- katere imajo predvidena financ- belice pa bodo uredili plitev na sredstva. Pri pregledu dela bazenček. — Celoten prostor bo skupščinskih komisij pa so ugo- razdeljen na naselja po tera- tovili, da čaka najtežje delo ko- sah. Naselja bodo nosila imena misijo za HTZ, ker nekatera pod- planin in krajev, znanih iz H MALOMARNOST ALI KAJ' gj; V četrtek, 22. junija, so de-jj lavci tovarne »Motor« v Skof-§g ji Loki vrgli v Selščico strugi: peno kemijsko snov, ki je deli mala uničila ves ribji zarod §fi v tej vodi, ki je ribji rezef-H vat. Ribiči in drugi so nasl» p v vodi preko 100 večjih liPa' §j nov, ki so poginili, mlajši P*^ IS strvji zarod pa je v celo* jj; uničen. Škoda še ni ugotov" | ljena, je pa precejšnja. To » §§ predvsem zato, ker je ta ** B Selške Sore ribji rezervat " H lovišče za plemenito postrv g§ To je že drugi primer, Hj so zaradi spuščanja strupe da nil* tičnih, gospodarskih in kulturnih dogodkih doma in po svetu. Velika gasilska vaja PREDOSLJE - V petek, 24. junija, je bila v Predosljah velika JetJa še vedno ne pazijo dovolj NOB, razdeljena pa bodo pozivajo vernike — naj ne narede ničesar, kar bi se lahko tolmačilo kot izraz simpatij do gosta — naj ne kritizirajo vlade, ker je povabila Hruščeva in — naj prvi teden v juliju molijo za »preganjane*, na Vzhodu gasilska vaja, na kateri so nastopila gasilska društva iz Preddvora, Suhe, Visokega, Kokrice. Predoselj, Primskovega in Brito-fa. Vaja, posvečena 100-letnici obstoja osnovne šole v Predosljah, je bila zelo dobro izvedena, člani omenjenih društev pa na Varnost svojih delavcev. Okrajnih starešinstvih. PO m kemikalij poginile ribe v Sc*- gj ščici. Zadnjič se je to zgodil« g pred dvemi leti. Menimo, da H je tako početje skrajno malo- |H marno in neodgovorno. To- jj varna bo sicer morala plača" jg nastalo škodo, vendar s tem &§' ribiški družini še zdaleka De gj more povrniti vsega tistega g kar so zgubili. V prihodnJ6 U bo morala uprava podjetja §jp »Motor»« v Skofji Loki «» jj take pojave bolj paziti. Vlado Rozman PRAVNI NASVETI Kaže, da ob začetku del na to ni nihče pomislil. Zato bi bilo prav, da bi se taki in podobni ureditveni načrti dali, preden se začne a gradnjo, v razpravo na zbore volivcev. Zvoniti po toči je seveda prepozno. Lahko sobnost. Recept brez vrednosti, kajti tzmo še priporočimo prizade- vsakemu človeku je danes kljub tim, naj vsaj pri nasadih gle- vsemu jasno, da so stiki med dajo, da do skrajnosti ne zožijo državniki, bolj koristni za mJr cestišča. Vsekakor pa naj bi to Kot — denimo — molitev. bila izkušnja za v prihodnje. VPRAŠANJE- Ali lahko pod- ^h raz1^-^ bi hoteli de- zaradi tega zmanjša, letni M* zahteva od vas da delate ODGOVOR - Podjetje lahko členomZakona" olivnih V nadure, dasuavno teh iz upra- iz (ehtnih razlogov zahteva od „™Z (UrS list FLRJ ^ vas, da delate nadure, vendar vilka 53/57) se čas, ki ga dek»vC' mora biti podjetje upravičeno prebije med začetnim lein,,° do njih v skladu z Zakonom o dopustom v bolniškem staležfl delovnih razmerjih (Uradni list odobren po zdravniku J»vfle FLRJ, št. 53/57) zdravstvene službe, ne šteje f in zmetala pod cesto 70 snežnih VPRAŠANJE — Zaposleni ste letni dopust, kolov, 16 prometnih znakov, od Pri gradbenem podjetju in kc P- S. Radomlje tega del kolov in prometnih zna- v«zit<' s svojim vozilom domov VPRAŠANJE — Prod leti * kov popolnoma uničila, nato še cca 8 km- Zanima vas ali vam kupili stanovanjsko hišo, v K S sodišč UNIČEVANJE SVARILNIH ZNAMENJ A. L. in J. J. iz Poljanske doline, sta 29. februarja letos na ce- sti Savodcnj — Trebija izruvala na cesti Trebija - Hotavlje izru- pripada terenski dodatek. mma^mmmm^mmmm^mm^^^mm va,a pometala 32 snežnih ko- ODGOVOR — V pravilih pod- lov in 7 prometnih znakov in jih jetja in v tarifnem pravilniku t eri imate najemnika. StanoV~ nje je bilo točkovano Ln °ccni„, Smatr3 no na 1500 din mesečno. LJUDJE /jV DOGODKI ČUDNA LOGIKA tudi tu nekaj uničila. Isto sla podjetja so določeni pogoji in U% ° r:,cli zvis',li Kopačnica. Pri mostu na tej cesti dodatka. ODGOVOR — V skladu ■ sta celo nekaj plohov zmetala r K K konom o stanovanjskih čez most. Skoda njunega ravna- . anJ jih (Uradni list FLRJ, št. W£J nja je znašala nekaj nad 15.000 VPRAŠANI K - Na podlagi na- 17 59) določi višino stanan" dinarjev. Obdolženca sla dejanje !H>ti1'' travnika ste prebili 14- pristojni ObLO, zoper od!«'1'. je moral odstopiti stari diktator priznala, izgovari;>!a p v sta se na Sing Man Ri in zadnji dogodki vinjenost in na dej-dvo, da vsega, na Japonskem, vsekakor ne za kar so ju obtožili, nista na-zbujajo Francu in Salazarju pravila sama. Sodišče ju je spo-najlepših misli. V obeh pirinej- znalo za edina krivca, vendar je nlede na to. da sta obdolženca še mlajša človeka, da st • dejanje delno pri/.aala, ga obžalovala, škodo že delno povrnila, obsodilo vsakega aa i atasece zapora, po- 'i< vn. bolni ki dopust v zdravi- o višini pa je bila možna Prl Ušću. Zanima vas ali se vam bo tožba. Izjavil, da bo Izrael ugodil za- so najbolj prizadeli predvsem Kojno za dobo dveh let. razen hlevi katerekoli države, ki bo želela poslati opazovalce na proces proti temu vojnemu zločincu. »Primer Fichmann« je torej črtan s dnevnega reda. Vendar je pustil malce neprijeten prizvok. Opozarja namreč, da so na delu močne sile, ki bi na la ali oni način hotele, da bi vsi pozabili na nedavno preteklost. delovne ljudi. Zato kljub teror- tega pi morata povrnili šc oslalo ju v deželi vre. Tudi opozicija škodo, čeprav je uradno prepovedana — je vse močnejša in glasnejša. To pričajo razne diverzije, ki se v zadnjem času ponavljajo v Madridu in po druj;ih večjih / INRMARJANJE IN GRDO RAVNANJE Z OTROKOM M. Z., doma iz Kranja, ni hotela skrbeti /.a svojc;;a otroka, mestih. Franco je sicer ua te Vs,> <>'• aprila 1959. leta dalje, ga akcije odgovoril z množičnim Jl> pustila pri neki svoji sorodni-zapiraujem, vendar gibanja ne sama pa .se jo bi začela brusiti in lepšati dežja, ki teče skozi preslabo iep je a nešteto velikih in domači kraj. Torej brž na streho. Ureditev vrtov, gnojišč, drobnih napak. ..« Zares, ko bi Qeio! hlevov ter ropotijo okoli hiš, imGia nekaj milijonov! Mnogo turističnih napak ima vse to bi bilo tudi treba popra-80 Preddvor. Prva točka so sta- vitd in postaviti. Mladina! Ce se Jovanjski bloki in šola. V Pred-Voru manjka mnogo stanovanj, bi rabili, če ne dva, vsaj en Jr^ovanjski blok. Sola! Obljub-j2*1°i toda nič ne naredijo. Ali P^10 sedanji učenci že stari, ko t* zrastla v Preddvoru šola? Staša Kaštrun Na počitnice Ko sonce topleje z neba se posmeje m češnje rdeče vabijo z veje prihaja poletje in vroči čas žetve. Ko sonce topleje skoz okna se smeje, zc bose nožice po cesti drobijo, veseli otroci iz šole hite, letnih počitnic se vesele. 2e sonce močneje )jm Učka razgreje M zvezki in knjige tam v kotu ležijo . Otroci na morje veselo hite, solo pa prazno, samo puste. T. P. vožnjo nekoliko več govoril. Njej časi. je tudi zaupal, kaj ga teži. Alice Houhton je povedala, da je hotel Anton Joseph Seier potovati domov v Salzburg, da bi si tam poiskal ženo. Želel si je ljubezni in domačega ognjišča. Deset let je živel v Chicagu — tako je vsaj trdil — vendar je ostal vedno sam. »Ameriška dekleta me ne marajo«, je večkrat pripomnil. Prav čudno pa se je Alici Houphton zdelo, da je tako slabo govoril agleško. »Govoril je pravo polomljeno angleščino«, je dejala. »V desetih letih bi se moral vsekakor nekoliko več naučiti.« Nekaj čudnih stvari je vedel povedati tudi Kevin Croeombe, uradnik selitvenega urada v V osnovni šoli na Ovsišah pri Podnartu delajo pionirji v prostem času tudi v krožkih. Na šoli imajo dramski, tehnični, gospodinjski, avlo-moto krožek in kmetijski krožek. Med vsemi krožki je najbolj delaven kmetijski krožek. Za zaključek spomladanskih del na vrtu so porabili nad 500 sadik paradižnika, ki so ga dobili na Kmetijskem posestvu v Podbrezjah. Izkupiček od pridelkov bodo porabili za praznovanje ob Novoletni jelki. Na sliki so pionirji in pionirke z Ovsiš in okolice pred pri-četkom dela na vrtu z vodjem krožka tov. Marijanom Japljem, Upraviteljem osnovne iole na Ovsišah. C. R. NOVO VOZILO ZA MOČVIRJA Za to novo vozilo so bile potrebne posebne gume. Te imajo premer treh metrov in so meter široke. Zrak v gumah lahko regulirajo, tako da gume kot baloni nosijo vozilo čez največje blato ali živi pesek. SLADKOR NEKOČ Sladkor so nekoč prodajali samo v lekarnah kot zdravilo za neke bolezni. To je bilo pred nekaj sto leti; sladkor je bil, kot zdravilo, zelo drag. Zgledi vlečejo »Brez skrbi, mama, jutri bova imela pri njih doma povratne srečanje!« m 1 HIPI 1 ;i (7\ iti 0s<>oi se jr razplamtela in citre so pele. Ba ,,K'">da je zaplesala in t očaji so spet nalili vrče. Z dvorišča ll Udarjala pesem in vrisk. "O '"^nik I>a se je pogovarjal s fužinar.jema o železu in o-Vin. Uto ^Olk Ih) potrojH svoj'> đ«l»vnOBtl Mori!- je udaril Iler- ves,-| mizo. Kaj 11111 mar ples! Plešejo naj norci! On pa je 1» ^H s«'daj njegova Martina spi. On pa pije, 1 raja tudi! Tiha mar r.l Anv°i0' klk<"' volkulja, ki ne laja, pa tem huje uje. Kaj ji mar *kho ' Va s,iU,,l;l pesem! Najraje bi vrgla tega južnjaka skozi EJfkJaU jo je poklical oče Ni K) v, j, >uu odgovorila. v'»r.uvi pa je hrumela in že pijani gostje so napijali gro-mu. Potem so se dvignili na zadnji ples. Celo Her-iubil le polne ča.še in debele mošnje, se je priklonil «*lki. liko U',n Pp*J> Je obsedela. Mrzlo je gledala za pijanim oskrb-lir«^,1' ' Jeznim očesom je odbila bohinjskega fužinarja. ki jo je 6r*du 7'a zanlčljlvo se je nasmehnila vitezu z blejskega Nje jitt,.(1 ,,u> mlvll pa so begale, kakor bega Ustovka v pomladnem Je , ' ^(',,J je v sokol uni božala svojega Islandca, zdaj spet se r\jlu 1 v Pisarni pri svojih brakih. In potem je poletela na s'l>ai,.U n* V|,bove Mežaklje, kjer bo jutri /apel lovski rog mar-!>re>j 11,1,1,1 jelenu poslednjo pesem. In se je videla, kako stoji na le ,M. n'1 s,<:'li n.id prastarimi slečinami. kjer so si njeni predniki 1^ n'l( i nad množico plet ■alrev iskala Hermanov r»v tedaj pa je veliki loVCC in slovili Jezdec priplesal t m, »roži njeno bližino. Kakor da ne vidi nikogar okrog sebe, je prižeinal nase lepo plesalko in ji šepetal na uho sladke besede. -Herman!« ga je poklicala Fraja. Toda njen glas je utonil v hrupu plesalcev. Oskrbnik je ni slišal. Predal se je opojnemu veselju: ta trenutek je pozabljali na vse vezi vsakdanjega življenja, la člo\ek, ki bi v službi gradu ne prezrl niti merice ječmena, človek, ki je vestno zapisal vse, kar je šlo njegovemu gospodarju, ta je sedaj preslišal glas svoje gospodarice. Srebro je zazvenelo in po tleh se je strkljala dragocena čaša. Herman je začutil na čelu skelečo bolečino« Drobno rano je zalila kri. ki mu je spolzela v tankem curku prek lica. Ples je bil končan. Plesalci so v začudenju zrli v jezni obraz Kmjdvc h'"-ere. Amade.jcva harfa pa je pela še kar naprej. »Herman!« je spel zaklicala Fraja. Odpustil je plesalko in krenil k mizi. »Ti, tam, nehaj že vendar!« se je spel zadrlu in pokazala na trubadurja. In pesem je umrla. »Si poskrbel za plamenice, Herman?« ga je vprašala. »Sem, grofična. Vse je pripravljeno,- je odvrnil in se globoko priklonil. ►►Z menoj, gospoda!-- je Traja povabila gGlasu Gorenjske« 8000 dinarjev in iz naslova kolektivnega nezgodnega zavarovanja podjetja »Tomaž Godec« Boh. Bistrica 22.400 din; Mrak Mariji, Log 30, Sk. Loka, iz naslova nezgodnega zavarovanja časopisnih naročnikov »Glasu Gorenjske« 4000 din in Rajgelj Valentinu, Podbrezje 119, Duplje, kot naročniku »Glasu Gorenjske« 6000 din. Jugoslovanska loterija Poročilo o žrebanju srečk 12. kola, ki je bilo dne 26. junija 1968 v Ljubljani. Srečke s končnicami so zadele TELESNA KULTURA dobitek dinarjev 66« 6.000 970 4.000 9590 20.000 22390 100.000 61440 80.000 97660 36.000 161780 300.000 207750 200.000 452990 300.000 568470 400.000 591370 700.000 21 2.000 31 1.000 91 400 26381. 50.000 33001 30.000 35771 80.000 74131 31.000 95221 62.000 367001 1,000.000 612911 200.000 82 600 372 4.000 912 10.000 05832 80.000 56922 30.000 13 600 63 400 69943 60.000 278763 3,000.400 4 300 08664 30.300 13474 80.300 69244 50.300 93314 50.300 285 4.000 22515 30.000 23415 60.000 38675 100.000 91735 40.000 86 400 56076 50.000 76556 60.000 237 6.000 0987 20.000 49847 60.000 T56317 500.000 08 800 38 400 78 400 88 400 18698 80.000 52388 30.400 61938 100.400 63128 30.000 64748 50.000 030698 200.000 603288 8,000.000 9 300 27369 30.300 59519 50.300 75609 50.300 81139 30.300 99399 100.300 Premija 700.000 din v Ljubljani na št. 591370, po 100.000 dinarjev v Ljubljani na št. 138675 in št. 599399, v Ajdovščini na št. 061938 in v Mariboru na št.322390. gibanje prebivalstva V TRZlCu Poročili so se: Markič Anton, mizar in Urbane Marija, tovarniška delavka; Godnjov Vincenc, upokojenec in Urankar Veronika, pre-dilka. Umrli so: Zupan Albert, usnjar; Klemene Marija, gospodinja; Kavar Anton, osebni upokojenec; Svegelj Janez, upokojenec. koloniale KRANJ, PREŠERNOVA 18 bo s 1. Julijem pričela z non-slop poslovanjem Trgovina bo odprta neprekinjeno od 7. do 19. ure. Cenjenim strankam se priporočamo za nadaljnjo naklonjenost. Veleželeznina MERKUR-KRANJ sprejme v uk vajence in vajenke Pogoj: dekonČana osemletka. — Prošenje a kratkim življenjepisom pošljite na upravo podjetja. Kvalifikacije za republiško rokometno ligo Tržičani niso uspeli Tržič, 26. junija. Danes so bile v Tržiču kvalifikacije okrajnih prvakov gorenjske, primorske in ljubljanske podzveze za vstop v republiško rokometno ligo. Poleg domačega Partizana sta nastopila še Rudar in Olimpija iz Ljubljane. V prvi tekmi sta se srečala Rudar in Tržič. Odličen začetek domačih, ki so ga realizirali v doseženih golih, je pomenil že skoro gotovo zmago, saj so vodili po polčasu z 8:3. Podcenjevanje nasprotnika v drugem delu pa bi bilo kmalu usodno, saj so Idrijčani že izenačili na 8:8. Sele po tem so domači spet bolje zaigrali in zmagali z rezultatom 12:9. Domači so se nato pomerili z Olimpijo, ki je veljala za glavnega favorita za 1. mesto. Tržičani so dobro začeli in s hitrimi napadi kmalu zavodili za 2 gola. Tudi premoči dveh igralcev proti koncu polčasa niso znali uspešno izkoristiti, tako da so odšli na odmor le z golom prednosti. Ko so v drugem delu igre gostj najprej izenačili in nato kmal prešli v vodstvo, so domači oči no popustili. Utrujenost zaradi druge zaporedne tekme jim 3 vzela še tisto borbenost, ki bi prav tedaj najbolj potrebovali-V zadnjih minutah, ko je kazalo, da je že vse izgubljeno, so pri" čeli s surovo igro, kar pa jim 2C sicer dobri sodnik Brumen pre" cej spregledal. Olimpija je zmagala z rezultatom 13:8 (5:6). Zadnji dvoboj med Olimpijo i* Rudarjem naj bi le še formalno potrdil, da so Ljubljančani najboljši. Mladi simpatični Idrijčani pa so z borbeno in hitro igr0 presenetili Olimpijce. Vodili so že s 7:3 in v polčasu z 9:5. Ljubljančani pa so razliko v nadaljevanju stalno manjšali, dokler niso v zadnji minuti izenačili i° se tako uvrstili v republiško lig°- Rezultati: Tržič : Rudar 12=9 (8:3), Olimpija : Trž?.č 13:8 (5:6). Olipmija : Rudar 12:12 (5:9); " vrstni red: Olipmija 3, Tržič l> Rudar 1 točka. L. S. 25 let atletike v Naklem Kropa, 26. junija. Danes dopoldne je bilo na igrišču v Kropi I. kolo državnega moštvenega prvenstva v B programu, obenem pa je bila to tudi proslava 25-letnice atletike v Naklem. Nastopilo je okrog 50 tekmovalcev iz Kamne Gorice in Naklega ter mlada ekipa Triglava iz Kranja, ki je nastopila izven konkurence. Rezultati: moški — 100 m: Po-lak Brane (Naklo) 12,2, 400 m -Stros Rok (Naklo) 0:56,9, 1500 m: Jošt Lojze (Naklo) 4:54,6, 3000 m: Stros Rok (Naklo) 9:47,0, višina: Kaštivnik (Naklo) in Rozman (Kamna Gorica) 155 cm, daljina: Roos Vojteh (Triglav) 612 cm, krogla: Šolar Janez (Kamna Gorica) 11,20 m, 4 krat 100 m: Triglav I 50,2. Ženske — 100 m: Zupan Mihe-la (Kamna Gorica) 15,5, višina: Ažman Marjetka (Naklo) 115 cm, daljina: Zupan Mihela (Kamna Gorica) 352 cm, krogla: Potočnik Anica (Kamna Gorica) 8,75 m in 1 krat 100 m: Kamna Gorica 1:09,8. Z-r STORZlC (GOLNIK) JE USPE** Golnik, 26. junija. Danes so bile na Golniku kvalifikacijske tekme za vstop v Žensko republiško rokometno 1;" go, ki se jih je udeležilo pet ekip iz Črnomlja, Trbovelj, Ajdovščine, Sevnice in Golnika. Rezultati: Rudar : Storžič 5:4. Storžič : Črnomelj 4:7, Rudar : Ajdovščina 8:4, Črnomelj : Ar dovščina 6:5, Storžič : Sevnica 11:6, Sevnica : Ajdovščina 5:6. Storžič : Ajdovščina 4:1, Rudar ■ Črnomelj 3:10, Sevnica : Crn<>-melj 2:13 in Rudar : Sevnica 9$ Vrstni red ekip: 1. Črnomelj 8, 2. Rudar 6, 3. Golnik 4, 4. Ajdovščina 2 in 5. Sevnica brez točke. M. *• Republiško zborovanje počitniške zveze Radovljica, 26. junija. Danes je bilo v Radovljici ob Sobčcvem bajerju prvo republiško srečanje članov Počitniške zveze, ki se ga je udeležilo več kot pet sto članov Počitniške zveze Slovenije in ostalih republik. Včeraj in danes so udeleženci zbora priredili več- množičnih izletov; glavna svečanost pa se je Enotnost in pomanjkanje strokovnih kadrov V torek, 28. junija, bo ob 16. uri v sejni dvorani OLO Kranj ustanovna skupščina Okrajne zveze za telesno vzgojo. Enotna telesnovzgojna organizacijah je bila na Gorenjskem že nujno potrebna, saj se bodo s tem prav gotovo športne razmere na Gorenjskem precej izboljšale. Smotrneje se bodo razdeljevala sredstva in se tako ne bodo več dogajali primeri, k'»l so se doslej, da je neka podzveza dobila za delo 300.000 dinarjev in denarja ni mogla Iz različnih razlogov porabiti, druga podzveza bi ga pa nujno potrebovala in ga ni imela. Za nemoteno delo Okrajne telesnov/.gojne organizacij«- ImmIo ustanovili še strokovne komisije, ki bodo opravljale delo sedanjih pod/vez. Razen tega bodo posebni odbori skrbeli tudi za športne objekte, inštruktorje ild. Hkrati z ustanovitvijo Okrajne zveze za telesno vzgojo bodo Sveti z«, šport skupno z občinskimi odbori SZDL EaoeU ustanavljati tudi Občinske športne /vc/c, ki bodo združevale vse osnovne športne organizacije. Z ustanovitvijo Okrajni- /vr/c za telesno vzgojo se bo tej organizaciji pri ključ lig tudi Okrajna /\c/.i ■ .Partizana-, ki b«_» imela s\ojo zadnjo skup, ino prav tako v torek ob 11. uri. Ta spori na organi/ >ci.j i, ki jc nedvomno najbolj množična na Gorenjskem, saj združuje v SI društvih 7032 članov, je doslej del ••la popolnoma ločeno «hI ostalih športnih organizacij. Z združitvi j« v enotno organizacijo sr bo še bedi povečali možnost, da bodo društva Partizan lahko gojila tudi ostalo športne panoge i" ne samo orodno telovadbo, čeprav Je za (o v Badnjem Ban precej ualnunja. M. Z. pričela danes ob deveti uri dopoldne; med drugimi so j« Prl_ sostvovali tudi Franc Kimovcc Žiga, sekretar GO SZDL S*«**" nije, predsednik (K LMS «ta" Kranjc, predsednik OK Kranj Zdravko Krvina in Pret|' stavniki Počitniške zveze Sl«,t. nije. Po uvodnih besedah otvon telja je svečanost pozdrav Zdravko Krvina, predsednik v LMS Kranj, nato pa je predsednik CK LMS Stane Kranjc » kratko orisal pomen srečanja-ima še posebno obeležje ob P'j1.,', no van j u 15. obletnice osvob*a ve. Po zborovanju so vsi °('r<:t. odšli v razne partizanske k'^. in si ogledali zgodovinske za mivosti in naravne lepote renjske. il OCENJEVALNA VOZNJ* Šenčur, 26. junija. Auto-moto društvo SeilčUf J priredilo društveno oeonjev8 \-1 - njo na progi Šenčur l Vis0" uju na piogi ni'm'iN Vod'' ko — Mavčiče — Zbilje — ce - Cerklje - Trata - Scn Najmanjše število kaze*1?* g točk je dobil Bolka Jane? ^ tem osvojil prv<> mesto. in tretje mesto sta zasedla ^ dovec Franc in Prostor Vožnje se je udeležilo 23 j^, čev na motornih kolesih in a mobilih. Prelomiti s staro prakso (Nadaljevanje s 1. stran« govem mnenju Je treba ^ prakso korenito prelomit*« ^, jesen, kot Je predlagal, ^ jjl gani/.irali zbore volivcev ' g0v .'.kušah najti č m."- I"''' j^n«! o komunalnem razvoju °ey. in druge sugestije PrebiVj!hod' Sele za tem, v začetku i"1 -• - njega leta, bi "zdelali P/A ilru/hrm-a načrta /a ")( tako skušali čimbolj up°s težnje volivcev. ntff*' Tudi Mitja KamušiČ, Rebolj. Janko Stcic, Prft* r linftck ln drugI so se v nem zavzemali za n°vema *a dejavnosti SZDL oz r°maVlj»' člmSirSe vključevanje „aJ« noV v celotni '''•'''•nli/ ^in0' neposredne sovi* i 'icne \ c» kra ije.