37. itnnm. i Mini t nm*> mm* m. - ■ crno. .Slovenski Narod" v«lj« p# po*ti: u Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: cc!o Teto skupaj naprej . K 28— I ćelo Ieto napret . . . . K 33"— pol leta „ - • • • 14"— I » i, • j .. < , cetrt leta . 7— I M Anicriko In ^e druge delcle : na mesec I * • . . 2 50 | ćelo leto naprej . . . . K 38.— Vprašanjetn g'ede Jnscratov se naj priloži za odgovor doptsn-ca ali znamka. Upramtttf O (spodaj, dvorišne levo). ftnaflcra ulica ŠL 5, telefon »L 85. Imfea|« vmk taa sve6«r %mwtmmM mmšml\m te prsufkt. Inserati se račanajo po porabljenem prostoru \n sicer: 1 mm visok, ter «3 mm širok prostor: enkrat po 8 vin., đvakrat po 7 vin., trikrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin., parit in zahvale (enak prostor) 10 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru. Na pismena naročila brei istodobne vpoalttve narofnlrte se ne ozira. „Jf«rod*a ttektraa* trtmfrm št 89. Upravništvu na; se po&ljajo naroćnine, reklamacije, inserati i. t d., to je administrativne stvari. .Slovenski Narod" velja t L|oMJaml dostavljen na dom ali če se hodi ponj : cdo leto naprej . . . . K 26*40 I četrt leta . ..... &69 po! leta „ .....13*20 | na mesec „ . , . . 9 220 ———— Psmmmmi šfTOkM vtl]a 10 Tiaarjev. —___ Dopisi naj se franklrajo. Rokopisi se ne vraćajo. r Ur«*nl*tr»: KaaOora ollca ŠL 5 (v pritličju levo,) tein fon tt 34. llOuu uiuUiili ||lfI oLllll«. Dunaj, 14. febmarja. (Kor. urad.) Uradro se poroča: ZAPADNO BOJIŠCE. Armadna skupina general- feldmaršaia von Macken- sena. Nohenlh posebnih dogodfcov. Armadna fronta general-obersta nad v oj. Jožefa. Juž^o od Bskasa smo zavriili več rufkih stfnkov. Ob ce^tl v Vste-putno so zafurBale n-riše Cctc neko ruska pozicijo, za f:afero ?c JzvfšH potem Eovražnik sjlne, a brczii5pe?ne protisunke, dn W Jo zopet z?vz?!.VJeIi srno 23 čzstrAkov in 12<*,0 mož ter vplen!?! 12 strojnih pusk, 6 ntetal min In 3 torove. Armadna fronta general-feldmarša'a princa Leo-, pol da Bavarskega. Njčcsar poročati- iTALIJA>:SKO FN JUG9VZII0DN0 EO.TIŠČE. Nelzpreinenieno. Namestnik načelnika g'eneraTneg'a štaba pl. H 6 f e r, frnl. Mh nrpiijin liopln i^MldiiU kiiiMMu pmtelii**. Bsrolin, 14. lebruvarja. (K. tir.) V/olffov u.rad poroča: Veliki slavni stan: ZAPADNO BO.H5ČE. Armadna skupina general-feldmarŠ. prestolonasled-nika Ruprehta Bavarskega. Na severnem brega Ancre !e nadalje val »ovražnik po zelo silni arti- \ Ijeri.fski pripravi ln z vporabo močnlh ! i!!fsnter!]s!t!h sH svoje napade. Do-pofdns Ie napade! dvakrat južno od Serra. Obs napada smo v b!Jžinskem boiu zavrnKr. De!cT ki ?o *e vstalHi pred fronto, smo z golim orožjer pre^naiL Spoznali 5mo, d^ »e scvraž- | iiili prlpr^vil nada'nia oiačenja sever-no hi popofdne t!?dfi ?urno od Ancre ier .te vz3?3 «a$a ar ti i iei i ja te pri- ! pravljene Čete pod !*>p<2£*-n uničeva- i len egenf. Do Socirne je bilo tući v I drugih odsekih in cez noč strci janje moćno. Fronta nemškega presto-lonaslcdnika. Lasinl iz vidni šunki v !o!:u pri Sf. .VJIiieli: in n^ zanadrtem pobočiu Vogezov §o hili usr^lr,!. VZTCODNO BO.'ISČE. Armadna skupina general feldmaršaia princa Lc-opolda Ravarskega. N'obcnri ^osc^r,»li tfokcd-.ov. Armadna fronta general-obersta nadvoj. Jožefa. V ođ?*k?3 Mc5lica*iesti «o do?,c-2-\e nr»^ Č^c v'*er?» rtove iisneSi?. Več r»T*kih pf«7;ci; smo i??fjribvesti, da je Nemčija slej kakor prej pripravljena na pogajanja z Ameriko, če ostane s tem nedotaknjeno trgov-sko zapretj? sovražnikov, torej ne I samo An-gleške. Kakor se ob sebi razume, bi se bila mogla Nemčija udati takim pokajanjem samo pod uve-tom, da se prej obnove diplomatične zveze z Ameriko. Predmet pogajanj bi bile dalje mogle biti Ie gotove kon-ccs'je glede amerikanskega osebne-vtć» prometa. Po neomejeni vojni podmorskih čoinov nad naše sovrarnike določeno zapretje prekomorskega dovoza bi se torej, tuđi če bi se diplomatične zve^e z Ameriko obnovile, r?a noben način ne bi?o ublažilo. V odgovoru na švicarskega poslanika v Washingtonu je bilo to tuđi z vso jasnostjo izraženo. Kakor je bilo Že opetovano z uradne . trani izjavljeno, ni za nas v odločni izvršitvi naše vojne s pfKlmorskimi wu!n! proti celo-kupnemu prekomorskemu dovozu našib sovražnikov »nobenega« nazaj. 2eneva, 14. februarja. »Matinc javlja iz Newvorka: Državni depar-tement vprašanja oboroženja trgov-skih parnikov ne smatra več za nujno. Ženeva, 14. februarja. »Petit Journal« se boji, da bo postopanje nevtralcev povzročilo slabotno poli- j tiko predsednika Wilsona. Newyorkf 14. februarja. Znan! jurist Moore primerja sedanjo napetost med Ameriko in Nemčijo odno-Sajem med Ameriko in Francijo leta 179S. Obe državi sta takrat prerušili diplomatične stike ker ste se brez vojne napovedi bojevali na morja, kadar so naletele amerikanske ladje na franeoske; 1. 1800. pa ste se zopet pobotali. Stockhofm, 14. februana. (Kor. urad.) Aftonbladet vprašuje. zakaj Amerikanci, ki se toliko potesgujejo za pravico proste vožnje za ameriške ladje, ne dokazuje jo te pravice z vožnjo v Hamburg, Stetin in Trst. Amerika boce zrna^iti ? denarjem. »Koln. Ztg.« poroča preko Amsterdama: V Ante riki se razvija 21-varrna agitacija za vatro proti Nein-čiji. Listi poudarjajo, da ne gre za to, da bi si Amerika Izvojevala uspehov na bojiščih, tem več da n*ora pomagati ententi v vseh smorsn, ka»ti na-stop na bojiščih se vojne ne bo ocllo-čil. »New York \Vorld*. Wilsonov organ, opoŽftrja na bcicue Lloyda Geosea. ki je dejal. da bo vojno od-ločilo zadnjih 100 milijonov funtov šterlinigov. Zedinjene države morejo dati, če bo treba, stokrit več. V 're-nutku, ko se Amj.'I.a pridruži vojni, bodo gospodarska sredstva entente skoraj podvojena. Amerika lahko prevzame skrb za Francijo popolno-ma in poleg tega Dostavi še stotisoče broječo armado. Amerika ie državni, gospodarski in finančni organizem. ki razpolaga z 200 miljarJann narod-nega prerr;oženja. T? miliarde !e mo* goće mobilizirati v ogromni meri. •-Na dmgi strani javlja >Mornings-post« \z Washingtona, da je tuđi vo-jaška pomoć Amerike gotovi stvar. Sprva bo pomagala Amerika seveda Ie na morju, kjer bo njeno brodovje zastražilo pota po Atianskem oce-. anu. V aprilu prjhcdnjega leta pa bo-do nastopile tuđi amerikanske čete. Glavna pomoć bo nudilo ententi tr-govsko brodovje, ki bo niovilo pod zaščito križark in pc ^nih ladij. Amerika ima nadalje ik; razpolago ćele roje motornih čolnov za lov na podmorske čolne. Znani veletovar- , nar Ford je dal svoje ogromne tovar-ne vladi na razpolago ter izjavlja, da bi mogel izdelovati mesečno po 10.000 malih 9 m doigih motorskih čolnov, ki bi služili za preganjanje podmorskih čolnov. »Daily News« poudarja zopet, da more amerikanski >Rdeči križ« poslati na evropejska bojišča 10.000 zdravnikov in 7000 iz-vežbanih strežnic, da so newyor§ke banke pripravljene izdati blagalniške izkaznice v poljubni visini in da Je finančni odbor amerikanskega parlamenta odločen razpisati vojni davek, ki bi dal Ie od vojnih dobičkov 2 mi-Ijardi na leto. Potoraafe srofa Bernstorffa. Še Ie po dolgtfh pogajanjih je dobi! parnik »Frederic VIII.c dovolje-nje, da odpluje v Evropa Parnik bo zapustil Novi Jork 14. februvarja. Poleg grofa BernstDrffa in njegoveg* osobja se nahaja na parniku okrog 1000 potnikov. Lađja se bo nstavlla v Haiifaxuf kier }o bodo Angleži pre- sundfi na Norvešketn. , / Hi prti! plime wi RAZPRAVA V ANGLEŠKI LORD-SKI ZBORNICI. V seji 13. t. m-ie govorlT ađmfral lord Beresford o vojni podmorskih čolnov, je vpraŠal vlado, Če je ukre-nila kar treba in potem nadaljevat: Od začetka vojne smo z ladjami izgubili nad štiri milijone ton. Te izgti-be smo večinoma nadomestill, vsaj tri milijone ton. Nf vzroka «a strah. Začetkom avgusta se je razglasilo, da smo kos nevarnosti podmorskih čolnov. Kolikor morem pregledati, smo temu bližje kakor kdaj prej. Za-pretje moria me ne straši, ker je po-slois, ustvariti blokado in ustrašiti nevtralce, da ostanejo v svojih pri-stanfh. Nevtralci naj to store ali pa ne. Če misiijo Nemci, da bodo angle-ški pomorščaki ostali v svojih prista-nfh, se jako motijo. Lord Beresford LISTEIC. Smrtna obsodba. Francoski spisal J. M. Rosn y. V dolgih letih svojega, zanimi-vih dogodkov polnega življenja, ni preiskovalni sodnik še nikdar viđcl pred seboj vjetnika, ki bi bil tako bicd in v čigar očeh bi se bilo zrcalilo tako neskončno unićenje, kakor v trenotku. ko je ječar potisnil skozi vrata mlađega moža. Ječar je moral vjetnika ne Ie pođpirati, nego ga sploh držati na nogah, tako je oma-hoval in tako je bil brez moči, da se samoga sebe ni mogel varovati. Vjet-n;k se je kar sesedel na ponuđeni mu stol in je ves otope! zri pred se, ne da bi Ie slišal prvih vprašanj pre-iskovalnega sodnika. Naenkrat se je z zasanjavim pogledom ozrl na pre-iskovalnega sodnika in komaj slišno zašepetal: • »Potrpite malo, gospod ..., da pridem k sebi... Samo nekaj minut mi še ćovolite ..., priznal bom vse ..., prav vse.« Pcgladil si je čelo z belo roko, tako tanko, da bi bilo skoro skoz njo videti. Preiskovalni sodnik je molče čakal. Čez nekaj minut je vjetnik dvismfl jrlavo; njegov obra^ je b^I zdaj takn miren in tako j.isen, kakor ie samo lice umira»oče?a človeka v trenotku pred poslednjim zavzdihom. »Gospod prc;skova!ni sodnik.« je izprejrovoril vjetnik. >*Znano vam je, da serm storjeni zK>čin priznal popol-noma prostovoljno. Treba je samo se. da pojasnim Dosamičnosti storje-nega dejanja. zaradi katerega stojim zdaj tu. Nočem se nlč preveč opra-vićevati, nego se Ie bolj obtoževati, kajti sojen hočem biti po pravici, samo in leTpo pravici. Naj ho prenu.Ščc-no usoćl, če hočejo sodniki spoznati, da moje dejanie Tii navaden zločin, nego da je pri njen uvaževati vse polno clajševalnih okolšcin. Sicer pa ne gre zdaj za to, kako n nenj3 imam jaz sam o svojem dejanju, nego za kaj sem je storil in v kakih okol-ščinah. A'jetnik si je vnovič otrl potno čelo in čez nekaj minut Hadaljeval: >Ze mnogo let sem vedel, da je bolezen. ki se me je prijela. jako res-na. Dolgo časa me je zelo skrbno, toda brez uspeha. Tečil moj hišni zdravnik, a pred kakimi šestim? me-seci sem se odloči!. da se zatečem k enemu izmed kraljev zdravnikov vede, k enemu izmeđ onih sl^večih, izvoljenih zdravnikov, ki pristopajo navadno samo k posteliam najzna-menitejših ali najboRatejših oseb. Ta- fcrat sem bil ves zakrknjen *v misel, da moram dognati značaj svrije bo-Iczni, naj roe velja kar hoče, da mo-iiim zane^ijivo izvedeti, postaiem-li neizo^ibno njena žrtev. ali pa je ven-dar šs dana k?ka rnoSnost, da ii iitečem. Trćno sem bil odlo-čen, iz-'r.iiiti iz zdravr.ika doiočen odgovor, r^opOiiioma jasen in n:preklicen da ali ne. kajti 7<1c!°> «e mi je. da bi vse l^Tlje prenese!, kakor strasno nego-fovost, ki me je morila. Pa bi izvede! č;m zanes'jiveišo resnico, sem skle-nil, da grer-i v ordinacijo v eno izmed n?jvečiih bolrišnic k: profesorju Hallerju. Odloči! se*n se za profesorja Hallerja. ker je bil na glasa, da je jako odkritosrčen, oz?rorna uprav brezoziren in da je njegova dijagnoza veđno točna, da je v tem oziru ne-zmotljiv. Nekega dne meseca novembra sern se torej csrlasil pri profesorju Hallerju. Po dolcem čakanjn v pred-sobi sem bil poklican v dvorano. Nikdar ne pozabim tega usodepolne-ga trenotka, te velike strašne dvorane, v katero sem vstonil in zagle-dal skupine dijakov, med numl pa širokoplečega Halleria, ki jf vpra-Suje opiral vame svoie velike, crne, vse nrodirajoče oči. Z mrzfično pre-na^fiertostio ^em noveli, kaj me je nripeMnln in kt^ko nevdu^no goreče ie moje hrspenenje, izvedeti zaneslji- vo, kaj je z mojo boleznijo. Srce mi je naglo bilo. Profesor me je opetovano hotel prekiniti, n nisem ga pu-stil do besede, govori! sem hlastno in nujno. ponavljRje veđno prošnjo, da hočem izvedeti golo, neskaljcno resnico, pa tuđi uničevalno. Profesor je postal čeda I je nepotrpežljivejši in je kenčno uprav jezno zaklical: »Nehajte že vendar! Nisem to, da bi poslušal vaše bssedičenje. Tuđi je Se dosti drug'h ljudi tu, ki mo-rajo priti na vrsto. Odložite suknjo in telovnik in odgovarjajte na moja vprašanja kratko in določno.« Molče sem storil po zdravniko-vem ukazu. A moje pričakovanja polno razburjenje se je naenkrat po-!eg!o in silna radovednost se je umaknila nepopisnemu strahu. Bil sem ves obupan. ko je začel zdravnik skrbno ?n metodično preiskovati moja izmučena prsa. Groza me je bila tega čez me sklonjenega mo?a. ki me je obračal kakor da sem kak zve-ženj. me otipaval, prislušaval na mojih prsih, tehtal mojo življensko rmožnost in vohunil za skrivnostjo moie bolezni. Meni je bilo strašno pri duši. Preiskovanje je bilo jako dolgo in jako natančno in zasluti! sem. da bo sodba grozna. Ko ie bila preiska-va končana, se je zdravnik za nekaj časa zamisli?. V tem hipu nisem nlč več želei, naj mi pojasni upanko mo- je bolezni. nego bi bil veliko raje prosil, naj mi zakrije resnico. Postal sem plen obupne bojazni, a potem, ko se je zdravnik zopet obrnil k meni. so se mi — naenkrat, kdo ve vsled kakega magičnega pritiska ali vsled skrivnostnih nasprotij o mojem bi-stvu — vsilile na ustm'ce proti moji volji besede: N *Povejte mi popolno resnico, pravo in neskaljeno resnico.^ Zdravnik ni hotel takoj odgovoriti; slišal sem, kako so dijaki šuš-Ijali in stikall glave — tedaj sem se oklenil zdravnlka in ga kakor obse-den prosil in rotil, naj mi vse povc. Na zdravnikovem obrazu se je zrcalila silna nestrpnost, njegove velike oči so žarele nevoljno in pahnil m© je nekako surovo od sebe. kličoč: »Pustite me vendar Že v miru!« Mene so te besede do skrajnosti razburile in zaklical sem zdravniku več žaljivih beseđ. Tedal pa se je zdravnik jezno vzravnal, žile na sen-ceh so se mu nabreknile in s srditim glasom je zavpil name: *Ce že hočete vse veđeti, vam pa povem, da boste kvečjernu še šest mesecev živeli.« Šest mesecev!... Ves prestrašen sem se umaknil za nekaj kora-' kov; čutil sem. kako se mi šibe noge, a /initi nisem mogel nobene besede. Tavaje sem zapustil dvorano .stran 2. .sluvc,N5M NAKimy ane 15. februvarja mi7. 37. štev. je potem izrekel angleškemu trgov-skemu brodovju svoje priznanje in pričakovanje, da poidejo angleški po-morščaki, ki so že dvakrat ali tri-krat izgubili svoje Iadje, tuđi tretjič na morje. Prepričan je, da bo v ka- •kih šestih tednih tignati podmorske folne. — Za admiraliteto je odgovo-ril lord Lyttow, rekoč: vse kar je priporočal lord Beresford, se zgodi % največjo eneržijo. Angleška je pomorska policija za ves svet. Nemčija pa igra vlogo razbojnika. Prepričan je, da ne bo samo mogoče preskrbo-vati angleške armade na frontaji z municijo in potrebščinami ter izpol-njevati napram zaveznikom doižnosti prehrane, nego tuđi ohraniti svobo-den določen pot za nevtralno trgovino in dosezati druge potrebščine za lastni narod. Da^i m traja vojna podmorskih čolnov še* 14 dni, so storjene odredbe že rodile znatne Uspehe. — Lord Curzon je rekel. da položaj ni tako slab, kakor se morda misli. V Juliju 1914. je angleško tr-govsko brodovje štelo 3890 ladij s 16,850.000 tonaini vsebine. Dne 31. januvana je ste vilo ton za 5 do 6 od-stotkov manjše. Admiral Jellicoe je zadovoljen s številom podmorskih Čolnov. ki se ne bodo nikdar več y ni ili. Carson o podmorski vojnL Bern, 14. februarja. (Kor. urad.) Zastopnik »Petit Parisiena« je imel razgovor s prvim lordom admiralite-te sirom Edwardom Carsonom, ki je rekel o vojni podmorskih Čolnov: Ne morem Vam prikriti velikih nevarno-sti vojne podmorskih čolnov. Ti bar-barični napadi nam ustvarjajo naj-težji, najresnejši problem. Ni ga, an-gleškega pomorščaka na morju in ne enega člana admiralskega štaba v admiralitetu ki bi ne dela! dan in noč v upanju, da resi ta problem. Naše skrbi služijo samo v to( da nas spod-bujajo k trajnemu tmdu. Zaželieni uspeh doSežen. Koln, 14. februvarja. »Ko^n. Ztg.« noroča: Na morju se nahaja le še malo ladij, ki S3 odločene. da se ne bodo brigale za neinško pooštreno pod-niorsko vojno. Zato se ni čuditi, če postaju število potopljenih nevtralnih ladij vedno manjše. To je namreč dokaz, ci je pooštrena vojna podmorski! i čolnov svoj namen dosegla. Poman?kanfe v enientnih državah. Haagf 14. febnvarja. Minister flenderson sporoča: Kcv se angleško prebi val s tvo tako malo pokorava nujnemu pozivu, da naj porablja na feden samo 1800 gramov kruha. 1125 jjra-mov mesa in 340 gramov sladkor-•ja na teden in glivj, se bo meseca marca uvedlo prisilno rajonirarje. NA VSE.I CRTI NEO.ME.IENA PODMORSKA VOJNA. Berolin, 14. februvarja. (Kor. ur.) iWoIffov urad poroča: Iz inozemstva prihajajo zopet poročiia. da so tam mnenja, da se je zapora s nodmor-skimi čolni in minami iz ozirov na Amerikp ali iz katerih drugih vzro-kov oiuilila ali pa da se bo to še zgodilo. Oziri na nevtratee narekujejo, da se enkrat z vso jasnostjo izjavimo, da ic ncomajna vojna proti v s c ni u pomorske mu prometu v naznartjenih morskihokoliših v polnem teku in da se pod nobenim ■ p o g o j c m ne bo o m i 1 i 1 a. Base*, 14. rebru var ja. Dailv News- pišofo: Usnehi sovraznih podmorskih čolnov iVcaznjeio do sedaj na dan petodstotno povijanje proti prejsnjemu dnevu. Tem bolj je nerazumljive;, da še vedno ni slisati ni-česar o uspešnih obrambnih korakih. VOŽNJA V KANALU USTAV- LJENA. Žfneva, 14. februvarja, Vsled nstavitve voženj v Kanalu počiva promet med Parizom in Londonom popoinoma. Prvič od izbruha vojne sem se čutijo Francozi popoinoma odrezane od Anglije. POTOPLJENE LADJE. Amsterdam, 14. februvarja. (Kor. urad.) Do 6. februvarja so dospela od 1. februvarja Llovdu poročiia o 95 potopljenih ladjah. Dne 7. februvarja zvečer je presegalo število že 125 ladij. V angleških pomorskih kro-gih so zelo vznemirjeni. Rotterdam, 14. februvarja. (Kor. urad.) Itaiganski parnik »Exdania« (3171 ton) in angleška parnika »Sha-kespeare- in »Ireland« sta bila potopljena. Meseca januvana so bili potopljeni italijanska parnika »Avan-tii (1723 ton) in <>Luigi Chiampa« (3988 ton) ter jadrnica »Doride« (1250 ton). Kodani, 14. febnivarja. Norveški 4 arnik 3>BelIfex« z bombažem na poti na Francosko je bil potopljen. Potopljeni so bili nadalje angleski parnik »Foreland« in ribiški parnik »Bris-sons*, motorni čoln »Norwege \Vest«, tri ribiške Iadje ter italijanski parniV »Famiplia^ (2342 ton). Cagliarl. 14. februarja4jKor. ur.) Reuter. Ameriška jadrnica »Lvnan N. Law* (1300 ton) je bila notopljena. Posadka ie dospela v Cagliari. Berclin, 14. februarja. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Od sedmih parnikov in treh jadrnic s skupaj 22.000 tonami. o katerih ie bilo 12. t. m. poročano, da so bili potopljeni, je imelo 5 ladn 13.100 ton žita. 2 ladji 1700 ton SDin'ta. ena ladia 1700 ton lesa'za rudnike in 2 ladii 5500 ton premoga. Polegr teh ladij je bil uri istem nodvzetju Dotcpljen še en parnik s 3000 tonami premocra za Italiio. NAPAD PODMORSKOGA COLNA NA UTRTEN KRA-.I. Parfz, 13. februarja. (Kor. ur.) Mornaričko mnistrstvo sporoča: Dne 12. t. m. ob 5. popoldne se ?e dvicrnil y blizini izliva Adourja neki sovražni pećmor^k1* čnin ter oddal šest strelov na cbal. Obrežni topovi so takoj začeli streliati na sovražni čoln, ki se je. od naše artiljerije s pr-virr» strelom z^det. takoi pocrreznil. Pet oseb je Tvlo ranjenih, ena med nifmf tezko. Materijalna Skoda je ne* znatna. v Bwn?lra UBfBfno porobio. Berolin. 14. febniarja. (Kor ur.) VVolffov urad poroča 14. februarja zvečer. Znobene fronte ne poroča jo o večjembojnem de-lovanju. f Turska vojna. TURSKO LRADNO POROClLO. 12. februvarja. Fronta o b T i £ r i s u. V odseku Oarraf artiljerijski o^enj. — Kavkaska fronta. V nekem odseku levega krila smo zavmili poskuse sovražnih izvidnih patruli. Na ostalih frontah ničesar pomembnega. 13. februvarja. Fronta o b Tigrisu. Na fronti v Felahiju ohojestranski infanterijski o-grenj. Dne 12. t. ni. doooldne je prodrl sovraž-nik južno od Tigrisa proti naši poziciji. Oba njegova napada pa smo z izgubami za sovražnika zavrnili. Isti dan popoldne sta napadla dva so-vražna bataljona po silni artiljerijski pripravi naše levo krilo. Ta napad se je pa tuđi ponesrečil v našem ognju. — Dardanelskafronta. Cast-niški aspirant Meinike je napadel tri sovražna letala ter eno strmoglavi!. Oba letalca. angleska čast ni ka, smo vjeli. Z ostalih fnmt ni poroCati o nobenein pomembnem dogodku. Vojna z Italiio. Lusaoo, 13. februvarja. Dopisni-ki italijanskih listov poročajo, da so bili boji na italijanski fronti 9. in 10. t. nt. posebno ljuti Predno je avstro-ogrska infanteriia začela napadati, je streljala artiljerija sedem ur neprene-homa na italijanske pozicije, tako da so bili Italijani prisiljeni umukniti se. F.n val drzno jurišajočih Avstrijcev je prodrl do najsprednejših italijanskih strelskih jarkov. r>Kotnische Ztg.- poroča, da vo-jaški sotrudnik »Štampe« trdi. da v vojevanju osrednjih držav je po ustavljenih podietjih na Romunskem nastopila popolna izprememba. Kakor so Nemci prepeljali svoje glavne bojne sile na francosko-beUijsko bo-jišče, tako je A v stro - Ogr-ska poslala svoje glavne moči na b o ji šč e p r o t i 11 a -liji. italijansko armaino vodstvo je dolgo časa nanovedovalo ogromno ofenzivo, delalo priprave in vabilo Francoze in Angležc na pom:>č proti Avstriji. Ofenzive pa le še ni in kakor vse kaže. je tuđi še ne bo. Ta-Čas pa S3 naši branitelji dobro proučili položaj vzdolž fronte in kakor nam govore uradna noročila, izvr-šuiejo na raznih točkah ofenzivne šunke, ki so jako uspesni. ZJaj tukaj, zdaj tam, podnevi in pongči, nasko-čtio naše čete sovražnika, ki je zme-den vsled nenadnih napadov ali po daljši art^ierljsk! pripravi tako pnbit, da doživlja poraz za porazom. Pri-čelo se ie ob Soči novo bojno delo-varrfe, nriče^o jako dobro ;n prepričani srno. da se tu-i i korica ucrodno za naše orožie. Treba ?meti pred oc-m?. da so naši vri? bojevniM na Oo-riškem koma? 5ak?'i, da ne bodo samo brarMi. arrpak da tndi navalilo na «sovra-?rHk*. frf '> najnoj ob^ovraže-n frmed vseh na^'h sovražrvkov. O Bozrču je rekel reneral Boroević o r^T^loze^iu in duhi' soške armade: ^M ! vsi se veselimo trenot-ka. ko borno smeli napasti.« ITALJMNSKO ITRADNO POROCH.O. 13. f e b r u a r j a. Na trentinski fronti večje. delovanje artilierTie na tonalskem prelazu, na zahodnih po-bočiih Zugne. Lagarinska dolina, in v visokih dolinah Travignola in Cor-devola. V Vallarsi in ob izviru potoka Coa!. desni breg Brente, smo zavrnili sovražne pohode proti našim crtam. Na Krasu je bil na našo pozicijo na točki 144 nenadno otvorjeni koncentrični ogenj ustavljen z brzo in učinkovito pomočjo naše artiljerije. Sovražni letalci so metali bombe na Červinlan in manjše kraje ob spodnji Soči. Ubite so tri žene in en otrok. Plazovi v visoketn gorovja. Iz poročiia v »Berliner Tapfe-blattu«. od-»brenegra v vojnoporoče-valskem stanu: V visokem grorovju na ltaliianski fronti zahtevajo plazovi marsikako žrtev. Pred kratkim je bil med zasu-timi tuđi najstareiši frontni oficir c. in kr. armade 701etni major Loesch-ner. kateresra je plaz z .njejrovim za-vetlščem vred več sto metrov po- gnal v dolino. Njegov sluga se je za-dušil pri tem. major Loesjhner pa se Je mogel resiti. Loeschner, ki Je bil prvotno časniški korektor in katere-ga sin je padel v vojoi kot nadporoč* nik, je bil tem povodom odlikovan z redom železne krone. Breznspesna inkurzija italQtnskih letalcev. Rim, 14. februvarja. (Kor. urad.) sAgenzia Stefani« poroča: V noči 12. t nu je izvršila skupina naših letal iz gorenje Italije inkarzijo nad Miljami prf*Trstu in je vrgla obilo bomb na ladjedetnico pri Sv. Roku* ki so pn> vzročile obsežne požare. Vsi naši aparati so se vrnili na svoje baze ne-poškodovani. (S pristojne strani se nripominja k temu: glede tega poročiia se opozarja na uradni komunikć c. in kr. generalnega štaba z dne 12. t. m.) LETALSKA VOJNA NAD JADRAN-SKIM MORJEM. Dunaj, 13. februvarja. (Kor. ur.) Iz vojnega poročevalskega stana po-ročajo: Od izvidnega poleta nad južnim Jadranskim morjem dne 10. t. m. popoldne se dvanašahidro-plana ništa vrnila. Kakor so opazovali letalci, ki so se vmili, so bili letalci potresanih hiiroplanov, poročnik linijske iadje Schiavon, eno-Ictni prostovoljec Josip Seger in le-ta!ski mat Rihard Metzner najbrže vjeti. O tem razširja »Agenzla Stefani« to-le poročilo: Dne 10. t m. so po-skusili trije sovražni hidroplani polet Čez ValonD. Našim lovskim letalom, k! so se dvignila za protinapad, se je posrećilo s sodelovanjem obramb-ne artiljerije zbiti dvra hidroplana in ju vzeti, pri čemer smo letalce vjeli. Isti dan sta bombardirala dva italijanska hidroplana gornjejadranske flotilje s pomocjo lovskih letal naprave na rtu Salvore. Vsa naša letala so se neuoškodovana vrnila v naša pri-stanišča. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Iz Lugana poročajo. da je živil-ski komisar Canepa naznanil prefektom odjoke. ki določajo mletsv kruš-nega žita na najmanj 90 odstMkov in najstrožje prepoveduje pecivo pod 500 gramov; velja tuđi za peko doma. Canepa je prepričan, da bo italijansko prebivalstvo ponosno na to, da bo jedio isti kruh kakor ga jedo hrabri italijanski vojaki. Odredbe so notrebne radi težav z dobavo žita. — Švicarski listi poročajo. da se je italijanska trgovska plovba popoinoma ustavila. — »Avanti« poroča, da v Genovi, Florenci in drugih mestih so poskočile cene živil od 2. februvarja dalje za 40 odstotkov. V Turinu de-lajo tovame, med temi tuđi municij-ske, samo dva dneva v tednu, ker tako primanjkuje premoga. — Oenova in Livomo sta proglašeni za utrjeni mesti. Z ostalih bo!iš£. BOLG4RSKO URADNO POROČILO. 12. februvarja. fjomun-ska fronta. Streljanie med posto-jankami na obeh bregovih kanala Sv. Jurja. 12. februvarja. Makedonska fronta. V loku Crne so nanadli nemški oddelki z veliko hrab-rostjo ter zajurišali italijanske jarke južno od visine 1050. pri čemer so vnlenili 5 strojnih pušk in 2 metali min. En stotnik. en poročnik in 90 mož je bilo vjetih. Ob obali Egejske-ga morja so streljale sovražne vojne Iadje iz zaliva Ortano na kraja Radu-levo in Kupekujo. Ubitih je bilo 7 žen, 6 otrok in 3 moški tamošnjega prebivalstva, 11 hiš razdejanih. Neka sovražna bojna ladja je brez uspeha obstreljevala Kaleburnu. Proti romunskemu kralju. Curih. 10. februarja. Ruski listi protestirajo proti temu, da bi prevzel remunski kralj vrhovno poveljništvo nad nisko-romunsko armado. • FRANCOSKO URADNO POROClLO. 11. februvarja popoldne. V gozdu Apremont so vdrli Francozi v nemške crte ter vjeli 9 mož, med njim! 3 podčastnike. V Argonih in Lotaringiji so poskusili Nemci ne-r.adne napade, ki so se v inianterij-skem ognju ponesrečili. Na ostali fionti je potekla noč mimo. 11. februvarija zvečer. Na ćeli fronti zmerno artiljerijsko delovanje. ANGLEŠKO URADNO POROClLO. 11. februvarja. Včeraj zvečer smo izvršili sevemo od Ancre zelo uspešno pperacijo. Močni sistem jarkov na južnem pobočju visine pri Serru smo napadli ter na fronti več kakor V4 milje zavojevali. vjeli smo 215 mož, število, ki močno presega skupno število naših izgub. Ponoći smo vdrli v sovražne jarke jugo-vzhodno od La Basseeja, severo-vzhodno od Neuve Chapella in južno od Fouquissarta, prizadejali so-vražniku težke izgube, razdejali kr!t-ja ter pripeljali nazaj več vjetnikov. Đeđa na Francoskem. Lyonski listi poročajo, da so morali zaradi pomanjkanja kruha v ne-katerih departementih zaseči tuđi žito in moko v privatnih gospodinj-stvih. Pomanjkanje premoga v Parizu je tako veliko, da se je videla mestna uprava prisiljeno, dati na raz-polago 30.000 ton premoga, ki jih je imela za slučaj obleganja. Listi pi-šejo, da bodo zmrznile kljub temu ćele rodbine, če vlada v kratkem ne bo dobila zadosti premoga, Italijanska pomoč Francozom. Zeneva, 14. februvarja. Franco ska armadna skupina Foch je dobila v ojačenje italijanske oddelke. Premlkanje čet v RusiS. Monakovo, 14. februvarja. Ruske železnice bodo od 14. do 27. februvarja z malimi izjetnami ustavile ves osebni promet zaradi premikanja čet. Zaradi prometnih m preskrbo-valnih težkoč v notranjosti Rusije grozi posameznim g^ibernijam lakota. Razne politične vesti. = Zadružna Zveza !n Ilirska banka. Štajerski pododbor »Zadružne Zveze* objavlja v »Straži« spo>-ročilo »zadrugam Z. Z. v Ljubljani«, v katerem utemeljuje znani nastop štajerskih klerikalnih zadrug na ob-čnem zboru Z. Z. V tem komunikejit pojasnjuje Štajerski pododbor raz-merje med Krekovo Z. Z. in Suster-šičevo Ilirsko banko tako-le: Sloven-sko-hrvatski katoliski shod v Ljubljani leta 1913. je po dovršeni raz-pravi o zadružništvu sklenil tuđi to resolucijo, doslovno: »Ustanovi naj se za jugoslovanske dežele v Avstriji bančni zavod v Ljubljani, ker je isti nujno potreben, da se razbremene naše denarne zadruge in našim trgovcem da nujno potreben denarni kredit. Naprosi se Zadružna Zveza v Ljubljani, da v m niti na recept nisem pocaKai. bele na s vez em zraku sem se polagoma osvestil, a tedaj me je tuđi že pre-Vzela moreča groza. Moja smrtna obsodba mi je bila razglašena kakor kakemu morilcu, Izpahnjenemu iz človeške družbe. In to mi je storil človek. bitje. kakršno sem tuđi jaz. Zavedal sem ^e. da se je svet v tem trenotku zaine premenU v mrtvašni-co, v kateri bom ob groznih mukah čakal na strašno poslednjo uro; za-vedel sem se, da bom odslej neprestano štel tedne, dni in ure, ki me §e ločijo cd konca... Ozrl sem se in videl sem, kako lepo je življenje. V dolgih sencah krasnega pcpoldnc sem gledal pre-lestne in elegantne ženske in veselo kramljaioče izprehajalce. Vse. prav vse je bilo čudovito lepo. Vsem je bila dana nebeska sreča: neizvest-nost. Samo jaz sem zase poznal ueizprosno resnico. Najrevnejšemu prosjaku, najpropalajšemu postopaču je bilo dano, da se je lahko oklepal upanja. da je smel verjeti v prihod-njost. Ta čustva, gospod preiskoval-ni sodnik, me nišo niti trenotek več zapustila. Mučila so me še v sanjah in s podvojeno silo, kadar ^em bdel. O. kako je grozno, biti vedno sam s seboj. gledati samega sebe in imeti pri sebi umirajoče bitje, ki mi je tuje, ja Jcajtejo sem vendar jaz sauL« Vjetnik je umoiknil: boril se je sam s seboj, da je zopet prisel do sape: pogladi njegovi so brezupno strmeli v neznano daljo. pot mu ie stopil na Čelr> in lasje so mu vissli mokri v obraz. S tihim, a oštrim glasom je nadaHeval: V začetku, tako kak mesec, nisem svojega obupa nikdar snraviial v zvezo s profesorjem llallerjem. Nanj sem pač časih mislil, a vendar le tako minogrede, kakor se človek spominja stvari, ki so jako daleč od njega. To pa se je izpremenilo. ko sta se poleg obupania rodila v moji duši jeza in sovrastvo in ko mi je strah pred smrtjo vdahnil hrepenenje po maščevanju. Prevzela me je ne-premagljiva strast, da se maščujem celemu svetu. Najprsj je bila ta moja strašna želia onsveČena mojim so-rodnikom, dedičem moie^a premože-. nia, katerih hliniena skrb za moje zćravje in prisiljena nostrežljivost sta le slabo skrivah niih želio, da bi r-ostali kmalu lasfhiki mojecra imetja. Potem sem zasovraži! svoje znance in sosede. potem vsake^ra. čiiarar veselo živlienie se mi je zdelo oosmeh moje bede. Tišti čas sem večkrat mislil na nrofesoria tlalleria. Vsak dan sem bolje spoznaval, da je storil srro-zotno delo, ko mi je povedal resnico o moji bolezni. Vse bolj sem videl v njem krvnica. deapoU, ^ je zlorabi! in onečastil svojo posvetno moč. Strahopetno me je obsodil na smrt. Srce se mi je krčilo onemoglega so-vraštva in brezmejnega hrepenenja po osveti. V nočeh brez sranja, kadar sem se. trpec hude bolečine, pre-metaval po svoji postelii. se n si neprestano ponavljah Stal si pred njim slab, ves onemc£e!, vijel je. knko si crebledeval in trepeta!, da ti od življenja ni ost^o nič druzega kakor nekai mal»-> upanja, vse to je vedel in vendar te je neusmiljeno pahnil v pekei neprestartega smrtnesra strahu, dasi bi te bil lahko prem^til in ti vce-Dil iluaiia na morebitno ozdravljenje. Zdelo se mi je, da ne srnem utnreti, dokier se nisem maščeval zdravniku. Prepričan sem bil, da je to moia dolžnost do pravičnosti, do mene samega in do onih nesrečnikov, kl jim grozi taka- obsodba brezčutnesra zdravnika, kakršna je mene zadela. V meni se je vtrdila zavest, da sem poklfcan sodi ti in obsoditi doktorja Hallerja. Nlkar ne mislite, da se me ie ta misel polasttla brez odpora, Boril sem se sam soboj, rekel sem si dosti-krat, da sem .sam zdravnika prosil, naj mi pove resnico, da sem ga silil storiti svoj usodni izrek. Zaman! Razum, da razum, ne čustvo, me je vsak dan bolj prepričeval, da Je zdravnik piekoračil meje svoje pravice, da rte more nič na svetu opra-vičiti tako krute zlorabe znanosti, zlasti ne pri možn, ki se ie posvetil najvzvišenejši misiji, zdravljenju člo-veških bolečin. Nepremagljiva sila me je gnala. naj izvršim maščevanje Nekesra dne sem se odločil. Kupil sem revolver in urcdil vse svoje — katti imel sem nedoločni namen, da naredim tud? svojemu življenju ko-nec. To pot nisem sel v boli.ico, nego v stanovanje nrofesorja Mnllcr^a, kjer je opravila! zasebne ordinacije. Moral sem dolgo čakati. priznam pa. da se rudi med tem doigim čakanjem ni omajal moj sklen. Ko sem stopil pred svojega krvnika, sem bil nekaj trenotkov neodločen. Zdravnik me je s svojimi jasnimi ♦ vprašujočimi očmi prenfotril in pretehtal in imel sem vtis, da posluša utripanje moje duše. Da, da, sem si rekel. tebi se zdi, da sem se že znatno približal grobu — se - li mar pripravljaš, da ml še to rjoveš? Srce mi je začelo nemirno biti in prevzela me je besna Jeza. dočim me je zdravnik hladno vprašal: »Kaj pa želite?« >Nevredni človek«, sem zakli-cal. »Kaj me nič več ne poznaš? Jaz sem oni« ki si ^a ti obsodil na smrt. a zdaj ne prihajam k tebi kot paci-^ jent, nego kot sodnik.« Zdravnik je nekoliko. prebledel in je malo od stopil, a ker je bil tem-peramenten človek. je Jeza hitro prevladala njegov prvi strah. Nevoljno je name zavpil: »Zapustite takoj to >obo ... si-cer vas moj sluga .. .« Dotaknil se je s prstom gumba na pisalni mizi — takoj je zapel v sosedni sobi električni zvonček. Spo-znal sem. da imam za izvršltev svo-» jega sklepa komaj še minuto časa. Bliskoma so me spreletele še enkrat vse misli, ki so govorile za to. da ustrelim zdravnika — vsi argumenti so se prepričevalno strnili — saj rudi pravijo. da prelete zavest umirajo-čega človeka vsi dosodki njegevega življenja v nekaterih trenotkih — a dasi se mi je mudilo, dasi*.5em se gi-bal hlastno ir? mrzlično, vendar bi la-gal, če bi trdil, da nisem latančno vedel kai hočem in delam. Dvignil sem roko, pomeril na Kallerja in ko se je zgrudil, zader od treh krogelj, sem si rekel, da sem prav storil in nisem čuti! ne straba. ne kesa. V zmeŠnjavi, ki fe nastala« ni nihČe mislil name — lahko bi bil utekel, vsaj poskustl b! til to lahko. Znano vam je, da sem se sam ogfasfl sodiSču. 87. Ste*. ^SLOVENSKI NAftCOU*, ooc 15. flebnmija 1917. • Stran 3. kratkem časa ustanovite? izvrši.« Z ozirom na to . esolucijo je Zadružna Zveza sestavila pravila xa Zadružno banko v Ljubljani in jih predložila vladi. Toda tuđi posamez-ni pristaši S. L. S. so začeli snovati banko, ali prej ali istočasno ali po zneje kakor Zadružna Zveza, tega odkritosrčno povedano, ne vemo. Pač pa je dejstvo. da je ta banka ie ustanovljena in se imenuje Ilirska banka. Zadružna Zveza je bila voljna na katoiiskern shodu zahtevano banko ustanoviti sporazumno s snovate-lji Ilirske banke ter je zahtevala, da se ji z ozirom na ogromne svote, ki bi jih deponirala pri banki, izročita dve tretjini akcij v nakup. Snovatelji so to zahtevo Z. Z.„ t. j. centralne organizacije našega zadružništva, odbili. Nato je Z. Z. nadalje zasledo-vala ta svoj cilj. da se ustanovi v zmislu katoiiškega shoda banka, na katero bi imela vsled tam nalože-nega zadružne^a kanitala rudi dovoij vpliva. — Glsde bodoče?a razmerja med Z. Z. in Ilirsko banko pravi štajerski komun'ke: Za to je naše mne-nje. da mora obraniti Z. Z.. dokler nima lastne barke, nasproti vsem bankam popolno neodvisnost in svo-bodo ter se ozirati pri natakanju svojega raznoiožnTv«?2a denara samo na njesra abso;iuno varnost in zdravo produktivnost. Tuđi s'ede Gospodarske Z^?ze je n?*p nitieni-?. da je bolje, ako ostane, dokler rabi zadružni dena*\ v zvc?i ;n r>od nad-zorstvom naše centralne zadružne organizacne. = Vo?n: tfikovnl «r?d. Z ozirnm na zna^i govor poslanca Kelemenn v ogrskem drž^vnem 7*^oru ie iršio rdaj pojasnilo, di je v vojre*n t'skov-r.cm stanu 1e 2? ofJcfriev in uradni-kov, ki so tekovi dveinnnl leta tra-jaioče vr>;ne dobili vsega skupaj 35 odlikovani. = NinHr'ce v S^ra^vn. Srra-jevo, 12. februvarj?.. (Kor. ur.) Ma čast tu mudečcir:!! se sk'iDn?mu fi-nančnemu ministru baronu Bi'rianu je bil prirejen slavnosie povem kot voia^. Prltožbe o krivi-cah in protekcijah pri vojnem služ-benem delovanju so neute:ne'Tene. Vsi so bili v enaki meri nrite^njeni. Vsi so s priznanja vredno hra^ostjo in velikansko požrtvovalnos^o iz-polnjevali svoje dolžrosti, tuđi plede voine preskrbe je vse nrebivalstvo bogato pnsnevalo. — Skupni finan-čni min'ster baron Burhn je napf! deželnemu Šefu. povdarjajoe. da njegovo zanimarne za Basno in za Hercegovino ni nikOii odnebalo. Kar je deželni šef noveda! o sedar»!!h raz-merah v dežeH, se popolnoma vjerna 2 lastnimi dogntmji, da je namree debela prestala strašno vojno krizo sreČno. trdno in hrabro ter d?» bo to krizo, ki je najbrž že prekoračila svoj višek. do konca srečno prestala. Dc-f ela stoji trdno z moško silo in zve-stobo za dinastijo in v bratski privrženosti do vseft delov monarhije, katere veliko m 5k:iono naHgo sno znava s polnim zaupanjem za svojo. Vzorna hrabrost bosanskih čet iamči za to^ Naša nalopa ie, nadallevati kulturno delovanje unrave, a s TX)d-vojenimi sredstvi z dvojno vnemo in podvojenimi upanii na popo^en uspeh. =r Konec vele'zdainJŠke^a nro-cesa v BanialM^!. Vrbo\*no sodišce za Bosno in Hercegovino je po Hdnevni razpravi o ničnostnih r>ri-tožbah v Banjaluki obsoienih Srbov te pritožbe zrvrnno. Pač na je v nc-katerih slučafih uendilo pnzivom dr-favnega pTavdništva in ohsojencev glede fzmere kazni. Nekaterim obso-jencem je bila k??en 7viđana, drilom pa znižana. O^e^e ničn'h pritorb 16 na smrt ohsoierih obto^e^cev ?e ni. ntč odiočeno. Vrhovno sodišče je ko-nečno izreklo, da mornio plakati od sodf?5a do*očeno od?vodni?io de^el-nemu erarj'J v znesku 14.644 ^OO K fe tlstf, ki so bili obsojeni radi veleizdaje. = fti*em?rar«e romuns^fh poda-rHfov. Z Dunava nnroča^'o: Av5:trfi?ka vTf»H^ ?e izvedela, da je romu^sVa ^l^^a c*a'a v«;e av^tro-o^rr^ke podanike If^rn'rati ?ti da ž m"m? bnrb^rjsko nn^fAna. 7?to fe no^l^la P^rntTHii noto. V? rvh+pva. rprnednre. N^ to noto fe rorjimska vHrfq od^ovorHa re^a-efnv^^vn. Vsl^d tecra ie av^trfiska. vla^* Mre^Ha. da s^ n?»? vs? v mo-narb?li žive-?5 romimski dr^nvifanf fn-terniraio (v Katzenauu pri Linču) ta- ko dolgo, dokler ne bo romansira vlada avstro-ogrskih podanikov spasti I a na svobodo. 0 — Novi davčai predloži v mmm-škem državnem zb^ra. Kolonija, 14. lebruvarja. »Kdlnische Volks-zeitung* poroča iz parlamentarnih krogov: Za pokritje obre^ti državnih dolgov bodo predloženi državnemu zboru trije novi finančni nacrti, kate-rih donos je preračunjen na 120Q mi-lijonov mark. Plačevati bo po vred-nosti izkopanega premota od vsake tone primeren znesek. dalje je predlagan prometni davek in 20odstorna doklada k davku na vojne dobičke. = Pravijice o nemškib vo|nita strošklh. VVoltfov urad piše: ^Cor-riere della Sera^ porDČa 9. t. m. po-leg drugih napačnih vesti tuđi to, da priznava.io nemškl listi, med njimi -Vossische Ztc:.«, da znasajo vojni stroski Nemčije ogromno svoto 180 milijard mark. Res je Ie, da so nen> ški listi nedavno objavili vest. da znašajo vojni stroški AngMje, Fran-cfje in Rusije dosedaj ISO milijard. Vojni stroški NemČije znasajo dosedaj 60 milijard. Teh stroŠkDV ni ni-kdr> taitl in še v decembru T. I. je tajnik državne zakladnice izračuna!« kako v^Vi co MH takrat. — Turski senat. Caricrrad. 13. fe-bntana. (Kor. urad ) Senat ie spreje! vč^raj zakon, ki pooMa^ča vlado, da skiene z nemsko v'ac?o posojilo v znesku 42* U miliiona f^ntov in izda j bankovce v znesku 32 milijonov. V doleem eks^nzem so bi!a nasteta po-^^T'"!a od za^e^ka v^ne \ Nemčni in Avstnif. ki znasajo 79 milijonov In so vračljiva najdalje 11 let po vojni. •-= §pa^s! ? k^^'net. Spanski mi-rfstrskT rr?d?edrt'k Roninnofnes *e od-wvoril na tozade\^o internetedjo 'itvsc^u mlnistrsketra predscdnik-i •Vanre fl?3e v^m^ir»ia r'ov^tva. <^a nn-cki^e vse ck!ene španske vlade res^ost trenotne^a Doložaia m da ^n ne m!«': že z ozirom na re^ni položa? odstopft1*, r^arveč ra^nna na pcdporo W i rFSnfs^ tri OdfJktva^fe. Z zl^ttm zas^u^nim križeem 5 kronn na iriku hrjhrostre sveiirne v prirnanfe odT^^e^a sluz-bovar»ja v vojni sta odlikovana na-mestnf^tvena k^nci^Tr-ta v Trstu dr. frron Al ?» z e 11 e "n grof L e do-c h p t\* s k I. OdiJkor^s. Z r*Vm z-služrsTm Icn:r'cen rn tra^'.i ^f?br^5t^e 5,vet?n;c v pr^zra^je oJ!!čne^ra ^lpfbovrtn^a v vojni I?, od::v-^v3Ti n^'tni konclpist 3b.7ii U k u š i ć v Trstu. Ir'errv^^5«- Za koT^^ra finćrič-ne straže T. -szreda v Pri^oriu ie irn^rjovan višji respirijent g. Ivan K 6 5 11. tatnrnče v Va^m* ie ?zd3?o A'manac-co de! pono?o. to ie lird^ki k^c^nr v ■italfjanskem jeziku, ki rT->5C^a po!e:^ koledar^ke tvsn'ns pe^mi. prese'ci vcine^a položaja, anekdote in več s-ik. KrJzćzr ie Tično !zd?lnl zavrod »Levkctr.1« v Gradcu. Dr^ivna po-i^i-r^ zn ?fvino**e?o na Gcrišf.en. Poljedelsko mniistr-rtvo je ra^nri^lo j?<>ri??:ernu de/e^e-mn odboru, da odrade za upravno leto 1916/17. na deželo Oorisko-O-p-diščnnsko državne podpo-e za živi-ncre?o tem^1?3m zskon^ ▼ <^r\e ^0. decembra 1909. leta 40 932 K 74 v. ki se razdele tako: 7a novzdicro zivino-reje vobče 27.821 K. za izboljšanie Dašnikov in planin FOOO K. za sirar-sko industrifo in rrlelornc ,?D00 K, za 7£varovanje živine 5111 K 64 vin. T)€f>;e!n: odbar je nazire?*d vzel nn znanje, oheneri pa se cbmil na nri-iTiorske^a name^tnika s prošnjo, da poFkrfci za to, da se državni nr^-»e-vek za 7iv*p~re!o 7.?, l^to I9ifi/17 m ostanek i/ leta 1914 15 sbrani 73 de-zelo Oor'sko-nradisčansko dotlei. ko r as tane1'o zonet reJne r^zirere \v ^c ho IjiH>tvo zopet mo£k> posvetiti grosp^dar^tvu. Oz3l??i?«Vfn! he2r«Tcem us z^a-nfe. Na razna vrn^an'i ^e^e vm-t-ve drmov v svrh"» o^ji^o^-rnia 7e*^'-M'šč naznaniarn. da za sed^i . dohi!o dovoHenfe osebe Ie mo^ke^a r,vrt*. snos^bni za r1?*'^. r»? brf7 k. da ?e nadučitelj-sko mesto v Crnomliu oddano v dru-rre roVe. — Po voisin borno seveda m^o drurač^ ra<*"n^i ne^ro smo bili nr->i vaiern Ce vzm ie čast. da že četo k^o mesecev Oaz že skoro dve ieTi!) brnrt"-o dr>m '*n cesana z orož-Iem v rok? »n po^re^amo pri tem nat-nr?m;f;vn"r^;h udo^nnsti zivllenia v r??-Tiopp7ahi fn v W^eor države, borno irnc*i vo voini. s hrabrostnimi svetin^mi na nrsih. naimam' n r a v i-co t^rjati zas^'ženi knih! Hfancl ne b^rnn srneći >r"+i vpr' 7dć»i n?i \c me-rih tirti lovini kn^hnrezei. ali odme-riU borno mj z orHočrim pritokom! pr; t^T-, rn^rn^rr5V| niV^fcor ne srne ostati' Kdor ie tve^al živlienie za rlorn in r^sari?*. se ne bo pustil kar trst-n ?1nfi^^ ^dririti rfd kn:ha. — V sr»een In mr^zu ?^rano, da se r«e da novp^pH, \rr»*'r?flr fo^"o F&nio Ž'VCT, ■^^inripc i~? ^o^r^^a vic . . ." ^TTčite^*- i sVt Tovar?« rri^^^v!?a: Tr»Vo p*se ' l-i rnn *e rt?) src"* s**rno vrproi^ in \z-nfc~pT^n ^tov^n^k'* rnl.T^^nf*. d^^nveT* ri Viilfffrrpm tv»'*m fr» ^rPet za hlpTf-rh c^rr>W'i vrtT^^f. ^r~**>ro 5ran? domovino. r»a ♦-»n cf?ffTi Vr^*:f> p^ ^^** f^"^f»?*PTO v^*3'^ f^'T^rto c* ?y?p<:i to. ?n ^e n<»verietTi**j-s^» ^.? vMi v^^V^^^u rr»TSodn»Tmi rio-vpVti. nVo nnveTTfi, r^a ie ta učiteli tndi nnrr>*r»?j- v rezervi. — SNovra pesem Stvarnika poslavi^. ki ?a pote mehani zbor s spremljavo orkestra. Skladba je delo ženijalnega Dvofaka, nolna ie moči. originame metodike, silnih kontrastov in vseh dobrih last-nost^' odlične?:a skladatelja. Večer je naše! v njei mosročen in učinkovit konce. — Dvorana je bila do zadnjega kota polna. Med posetniki smo opazili rame odtićne domače in ruje osebnostf. Vse ie koncert zadovoljll in navdušil. Gospod skladatelj fiugro-lin Sanner je bH nav^zoč. Občinstvo ga je burno pozdravlialo. Obdarovali so ?a z lovorovim vencem. Na koncu noročila n?J pohvalitio ^kl1pno vse soliste, orkester in zoor rGlasbene Marice^ zlasti pa km^ertnega vodjo gospoda Matela rf'j*iada. ki nam je prinravi! spet krasen umetniški večer. — P. — PcinanfVania fcorfva mora tuđi slovensko prebivalstvo bridko ob-čiitfti. Največji del prebivalstva trpi od mraza; industrije in obrtniki so v r.adregi, kaj Se!e slromašnels? liudje, ki sf ne morejo večjih množin kuriva naenkrat knpiti. Beremo sicer, da zmrzujejo tuđi v Italiji in na Franco-sk^m. a tam so navezani na uvoz fz tttfh dežel. med tem. ko imamo v j naši državi dostl bogatih premo^o- j kopov. Kakor v mnogih dru^fh ozirfh i se je tuđi slede pomanjkanja premo-era pokazalo, da ni bilo vse nreskrb IJeno kar treba. Opravičevanje s { transportnim! težavami ne ^ržf, saj i se fe začela že lani In raste čedalje J bolj. torej se je dalo v naprej vedetl, ; da nastanejo težave. ) — C kr. nosredovafnica za delo : ToMai taiTaUkMu m Knudskenu Do- i f želnl orad Ljubljana. Komando voja-Skega stavbnega vodstva v Feldba-ehu potrebuje za svojo računsko in upravno komisijo več pisarniških moči in sicer invalidov. Sprejmejo s© 2—4 knjigovodje z lepo pisavo in če mogoce znanjem strojepisja; nadalja 2—4 gozdarji in 2—4 invalidi trgov-. skega stanu Pojasnila daje c. kr. po-sredovalnica za delo vojnim invalk I dom, ki se nahaja v ravnateljski pn sarni c. kr. drf. obrtne sole, Oorupo- J va ulica št. 10. I. nadstropje, vrata 33, Uradne ure od 9.—11 in od 3.—5. — Na zaposlovalnem tečaju c*. kr. goriških učfteljišc v Ljubljani (v poslopju I. državne gimnazije) se prične drugo poluletje v s r e d o; dne 21. t. m. (na pepelnico) ob osmih zjutraj. — Umri je v Ljubljani v starosti 62 let hišni posestnik in trgovec go-spod Anton Zore. Pokojnik, svaki Ijubljanskega župana, je bil rodom t Dolenjskega in je užival v vseh ljubljanskih krogih občno speštovanje in vsestranske simpatije. Zapustil je četvero otrok, izmed katerih Je en sin v ruskem vjetništvu, drugi pa ofh-cir v vojni. Blagemu narodnemu so-. m^ščanu ostane ohranjen časten spo-> min. — Umri je r Ljubljani gospođ Oton Beltram, kand. zemljemc-rec v najlepši dobi 26 let. Bil je jako simpatičen narodno - napredno čuteČ mladenič. Težko prizadeti rodbini naše odkrito sožalje! Umri je v Medvodah nagle smrti ugledni narodni veleposestnik gosp. Franc Jare. Blag mu spomln! V Novem mesru je umrla gospai Ida Ouzelj, rojena Košem, so-proga c. kr. viš. gozd. komisarja v p, gosp. Guzelja in sestra gosp. Josipa Košem v Ljubljani. Prizadetlm naSe srčno sožalje! Poročll se je 10. t m. odvetnlškf kandidat rezervni poročnik dr. Fran I v a n e t i č z gdč. Mim,či B r u n -nerjevo iz Novega mesta. Čestitamo! Zopet smrtne nezgode na prosi med Rakekom in Postojno. Crnovol-» nlškega delavca Josipa Steinbrecher-* ja je na železnlški progl med Rakekom in Postojno pograbila lokomotiva osebnega vlaka In ga ubila, Crno-vojniški delavec Teodor Jaklnec ]« kidal sneg v kilometru 491.01 isti proge, prijefa ga je lokomotiva priha-jajočega vlaka, kateremu se ni mogel izogniti, in ga ubila. Fz Kozjega. Huđ mraz Je Iefo*. Tu je bilo dne 10. t. m. ob 7. uri zja* traj 24*6° C pod nlčla Takega mraz«! ne pomnima. rlomunknlus IV. ali »MaSčeranfe homunkufa« se predvaja lutri v Kinoi Idealu. Tuđi ta del je kot predhodnikjl sijajen v tehniki, vprizoritvi In igri-Olaf Fdnns bo tuđi to pot svoje Če^ stilke in gledalce zadovoljll v naJvtSj! meri. Predstave od petka do pone-deljka 1°. t. m. ob običajnih urah. Pozir! Dotična poznana oseba, ki si je prilastila v, torek, 13. t m., zvečer med 6. in 7. uro na mestnem drsaUŠču damski rjav muf, se poziv-Ija. da ga nemudoma vrne v uprav-ništvu »Slov- Naroda«, ker druga6e se jo naznani sodiSču. • Aprovizaclja. -r Krušne komisije bođo urado-vale v petek 16. t. m. in v soboto 17. t. m. vsakokrat od 8. do 1. ure po-; poldne. Tzdafale se bodo krušne; sladkoroe in maŠčobne izkaznice. "-'- Saharin. Izšla je naredba. M Una namen. omogočiti prebivalstvu, da bo na mesto sladkorja moglo rabiti drncra sladila, v prvi vrsti saharin. Ta kemlčni izdelek ima veliko večjo siadilno moč kakor s!adkort nima pa nikake redilne \nrednosti. Vpe-Ijan bo monopol, ni pa še določeno. bo-H država sama imela izdelovanje in prodajo v rok ah, ali samo prodajo. Vendar se poroča, da hoče vlada izdelovanje sladil poverlti privatni in-dustrM?. n* drobno razprodajo pa !e-kama?n. -1- Vsluihond fnine m drfavne železnfee se opozarjajo. da ne dobe nikakih živiJskib fzkaznic več prf krušnih komtsijah, ne za se ne za svoje rodbine in služkinje. Uslužbcn-ci železnic, ki imajo na stanovanju I« kake draere osebe. za katere ne dobi-vafo živil iz železniških skladi§č. za katere pa morajo jemati izkaznic« kot gavani hišnega gospodarstva na svoie ime, morajo prinesti h komisiji policijsko zglasnico pod-najemnikov, ker sicer rudi za te osebe ne morejo dobiti živilskih \%* kaznic. 4- V ljubljanski mestnf klavnicf se Je zaklalo od 28. fanuarja do 4. fe* bruarja 142 volov, 2 bika, 13 krav, 306 pra?!čev. 170 telet, 29 koštrunov, 16 kozličev in 13 konj. Vpeljalo se je mesa rW k^ in zaklane živine 1 -, auc 15. flebruvarja t»i7 87. Stcv. T+ Navodila za Izdajo bi spra* manje krušnih L dr. iiriUkik Iskazale Vsled raznih zahtev strank, ki otežkočajo poslovanje krušnih komi-»ti, se na podlagi sedaj obstojcčih in veljavnih predpisov opozarja na sle-deča določila: 1.) Komu pristoja pravica priti h krušni komisiji po krušne Iskaznice. Pravico priti h krušni ko-pilsiji po krušne izkaznice ima edino J© načelnik hišnega gospodarstva, to Vje hišna stranka, ki je najela stanovanje od hišnega posestnika ali njega fiamestnika. Te hiŠne stranke imajo priti po krušne izkaznice za-se, svojo rodbino in za vse one osebe, ki so pri nji na stanovanju (v podnajem-sčini). Nikake pravice torej nimajo priti h komisiji po izkaznice osebe, )rt nišo najele stanovanja od hišnega posestnika, temveč so le pri drugih strankah v podnajemu. Isto velja, Če Ima hišni posestnik kake osebe v Svojem lastnem stanovanju v podnajemu. Tuđi nimajo pravice priti po izkaznice gospodarji in gospodinje za osebe, ki so pri nji samo na hrani. Za te osebe imaio priti do izkaznice le hišne stranke, kjer te osebe sta-oujejo. Za vsako hišo sme torej priti \ krušni komisiji le toliko strank, ko-ikor je najelo v hi^i stanovanje od lišnega posestnika. njega namestni-ca ali upravitelja, Kjer kdo stanuje, pod dotično 'hi^no številko Ima dobiti tvoje iskaznice. ?.) Katere osebe pploh ne dobe Izkaznlc za moko. Iz-kazn!c za moko sploh ne dobe tište bsebe, ki so na hrani v hotelih, re-•tavracijah, gostilnah itd., torej vse psebe, ki r?so na hrani pri privatnih ftrankah. Za te osebe morajo hišne stranke, ki ;!m oddajajo stanovanje, cahtevati pri komisiji le izkaznice za kruh fzjsrornfe dele krušnih izkaznic). p.) Kaka dokazlia mora prfaestt franka, če se |e preselila v okra) o\\ Je *e sprelela drugo stranko t rod-ftafera. če se je sama preselila v okraj. mora ćoprinesti svojo. Če se |e priseli! podnajerenik. r>o r>od?ia?etn-tt!*ko policijsko 7£tasn?co. Kd^r ni tu policijska zglašen. ne dob! nikakih zkazrlc. 4.) Glede drugih žlvtteVUi Ekaznic je ta navodila vporabliati misloma. ftozne stvari. ♦ ItaHJanskI teolog na boflSčo. toned teologov dieceze Bergamo v t-ombardiji je bilo poklfcanih pod >rož]e 120. Od teh jih Je 90 padlo na aojišču. ♦ V Gradcu sta iz sodnega zapo- fi vSla dva jako nevarna vlomilca. abathi ln Stauffer. Sabathi je bll *elo uklenjen, a Stauffer ga je znal frprostiti verige in je znal sneti križ p okna, nakar sta oba všla. • Pesem na državnega* pnnrdnl-fca. Okrožno sodišče* v Budimpešti je jraplenilo tiskano pesem, ki je bila po-rfrna 15. januarja 1917 ondotnemu fržavnemu pravdniku, ker obsega irestopek po § 302. kaz. zak. * Pomanjkanje prenioga. DunaJ-tfđ občini se je posrbilo dobiti toliko jrernoga. da promet cestne železnice le bo ustavljen. Tramvaj bo marveč rozll cd f3. ziutraj do 9. zvečer, od f. do \2. dopoldne in 2. do 5. ponoldne r recfitciranem obsesru. — Promet franke cestne železnice je že od S. i m. ponoinoma ustavljen. * 30$.ooo kron ukradenih. Iz Iđf-Jčne Ogrske se čuje zopet nekaj no-ye?a. Davrnf urad v Beregszasu ie £il nosiai na filliafko avstro - ogrske *anke v Marmarosszigetu denarno >ismo. v katerem je bilo 300.000 K. Ko Je bila v Beregszasu pošta izro-rena ambulaneni pošti budimpeštan-fkega osebnega vlaka, so videli, da rečenega pisma ni vmes. Zdaj so vse policijske oblasti na delu, da najdejo ttenar in tatu. * Oderuh. Tovarnar Matija Wot-raubek na Dunaju kolje prašiče in (cupčuje s prekajenlm mesom in s Vlobasami, ima pa tuđi tovarno za iz-Jelovanje mila in umetnega ledu. Lani v juliju določene najvišie cenc za Ipeh in mast so bile sicer visoke, a Wotraubeku Še nišo bile dosti velike. Ka Dunaiu- je v oktobru silno pri-^ianjkovalo masti, vendar je pa Wot-faubek skriva! svoje velike zaloge in jeončno prodal po nekem agentu svo-|o mast dosti nad najvišjo ceno. Tz-Jcazalo se je, da je zaslužil 150.000 K pad postavo najvišje cene. da je pa v svojih knjigah zabeJeži! le nai-višie cene. kar je več prejel. je pa s spretnim vknjiženjem prikril. Na ta praktični način bi ?e bil tndi ognil davka na vojne dobičke. Obravnava proti Wotranbeku in so^rivcetn lt jd končana. ♦ Nov skandal ▼ Budimpešti Pred let! ie žive! v Budimpešti rdravnik dr. Viljem D e g r ć. Svoj čas mu je bilo ime Deutsch, a z žrtvi-jo ene krone je dosegel dovoljenle, da je svoje židovsko - netnSko tme $mel premenftl. Tz Deutscha je posta! pegrć, iz Budimpešte Je prilel na Punai in Se zdaj mudi v Amsterdamu. Ta dr. Degrć Je zdaj vložfl tožbo gg£$eQ£ei& nekdanjegft rnlaUtD* skera predsednfka barona Banffya na izplačilo 1?0.000 K. Dr. Degre trdl, da je ministrski predsednik baron Banffy sploh za denar preskrbljeval odlikovanja in plemske naslove, in da mu je on, dr. Degrć, plačal 120.000 kron, da mu preskrbi baronstvo. To da sta se dogovorila v pisarni odvet-nkia dr. Tauberja v Budimpešti in s pristavkom, če baron Banffv v enem letu ne preskrbi Degreju baronstvo, mu mora plaćanih 120.000 K z obrest-mi vred povrniti. Ker baron Banffv ni hotel za teh 120.000 K podpisati dolžnega pisma, je btt dogovor žabe-ležen v posebnem protokolu. Dr. Degrć trdi, da je pozneje, ker ni dobil baronstva 2krat pred pričami, se pri-jel barona Banffvja, naj mu vrne p'a-čanih 120.000 K, a da mu je baron Banffv rekel. naj le potrpi, češ, da spravi že vse v red. Obravnava o tožbi dr. Degrćja bo 20. t. m. Za stvar se pa zanima tuđi budimpeštanska potietja. ker trde zopet Banffvje-vi dedičt. da je tožba dr. Degrćja na-vadno izsiljevanje in da se pri tem poslužuje dr. De$2:rć ponareienih do-kumentov. Ko je bil De^re prvič v Budimpešti, je bil zapleten v -'eo ^r-dih procesov. Umaknil se je tedaj na Dunaj in si tam kot pravnik ma I nri-dobiti naslov cesarskega svetmka. Darila. Trctji božič na bojicu, y prid božični akciji za Kranjske vojake na hoiišču so c. kr. deželnemu predsed-ništvu za Kranjsko nadalje posiuli sledeča darila: Okrajna giavarstva: v Kranju, zbirka, 226 K 35 v, v Ljubljeni, zbirka, 359 K, v Kfškcm, zbirka, 30 K, v Litiji, glasom zaznarnka, 68 K 30 v. v črnomlju, darilo Poso-jilnice v Crnomlju. 20 K, v Postojni. glasom zaznamka. 452 K 33 v; ravnateljstvo državne železr.ice, ekspozitura v Ljubljani,, 393 K 68 v; knezo-škofijski ordinarijat v Ljubljani, zbirka župnih uradov, 13S K; okr. gla-varstvo v Postojni, zbirka obč. u rada Planina pri Vipavi, 130 K 10 viru; okr. glavarstvo v Kranju, zbirka glasom zaznamka. 25 K 20 v: okr. gla-varstvo v Postojni, zbirka občine Smerje. 23 K 20 v; ravnateljstvo državne železnice \* Welsu, zbirka, 144 K 20 v. Gospod Josip Zidar, trgovec in posestnik v Ljubljani, je darova! zne-sek 101 K 50 v, kateresa je dobi! kot vojaško-nastanitveno pristojbino za prostore v njegovi hiš1* ob Dunajski cesti št. 31 za mesee januvarij 1917 v štirih enakih delih sirotam pac'lih Ljubljančanov. mestnemu ubonncmu zakladu za aprovizacijo mestnih re-vežev Ljubljančanov, vojnceskrbo-valnemu uradu in Pdečemu križu. Darllo za okrepčevalnlco. Odčna. Pavla pl. Renzenberg, vadn;ška učiteljica v p., je povodom najvišjeea odlikovanja darovala za okrepčeval-no službo 50 K. Za mestne reveže. C. kr. vadni-ška učiteljica gdč. Pavla pl. Renzen-berg izročila ze mestnemu magistratu povodom Najvi^iecra odlikovanja z zlatim zaslužnim križem s krono za mestne reveze 50 K. Šolska mladina v MetliUf je priredila pod vodstvom tre. Klementlne VukSinič. oskrbrr'kove soproge, predstavo v korist goriškim beiarur!-cem. Pri tej predstavi so sodelovale učenke iz skoro vseh razredov. C:sti donesek 185 K 92 v se je poslaio Po-sredovalnici za gonške be^unce v Ljubljani. Velecenjeni jTo.sp^i oriredN teljici in blagi Šolski mladini bodi za to milosrčje in sočutie do nesrečnjh pregnancev izrečena tem r>otom naj-iskrenejša hvala! Bog nlati! Darovi za garfške be^tince. Ok. uslužbenci pri drž. železrti:i v $tr-njelu na Krasu so zbraii znatno svoto 72 K in jo poslali Posrciova'nici za goriške beeunce v Lfnbh'nni. Velikodušnim darovatcem in na^irate-lju g. Aloiziiu Oblaku na^a najiskre-nejša hvala! Kat. s!ov. Jzohraževa'na d-r?iva ln heroine!. Kat. sbv. izohr. dn^tvo v Brezovici ie nrired^o dobrode-nn Predstavo »Čevljar^. C?sti prisrevek 50 K je bi! izročen Posre^ovaln'c! za goriske be«oince v LJ^bMaif. T!w*»Vo je darovalo Kat. slov. iz^^r^že^n^no društvo v St. Jakobu ob Sivf 70 K. da olajša delnma t«ffo ba?"ncev. Obema slav. drn?tvom?» Tw1f ivreffe-na tem notom naša na?tonlei*a hvala. Da h\ d^^ilf nhfio ro«nefflova!.^v! Darllo. (lospod in srosna Anton \n Tererija Tcme^c. nose«tnikf* ka-varne E\topsu poklonila sta or^Vnd-nino za v vojne svrhe rridnno kovfn-sko porfrte7n'*Vr>rn z Orr^Vf-ira. Plemrnftemn cf?rov?Tcn frrpki Posrekega pomočnika, 4 dni. — Jožefa Višnikar, delavka, 27 let. — Elizabeta Redi, zasebnica, 47 let. — Milena Pegan.vzgojiteijica, 41 let. Dne 9. februar.a. franć;Ska \.t-šii, mestna ubDSEa, c>? lel. — Ar>*on Smerdelj, hiralec, n^ leu — fraii Er-Javec, prosjak, 55 let. jt/----- ~~" ~"~ SL m Cdpns^ mi, ipdnjl do^ls p?sal v obuau. Ostan prepričana, da ti os!9*?«"n ?đan in l^rei potrpi en;a z snenoj. Već v pismo. f Tliat* sveS'nja S* ,- Be-clia. Fariz. Rim M.f Siritij5e ttozffl. S *^ *%*^ \ £' . * / 0. Serdl S J *'V / SU tarjcM Cici 7. ^S^ Pr. J. *., eo^o^^rav^'f«, Moravska 0xh*3va. Natančno in temeljito sem preiz-kusil Vašo ustno vodo in Va§ zobni pra*ek? ki jti že đoljro rabim sam kakor tuđi mofi bolniki. zato Vam z vesefem izraiam svoie mnenje: Ivinih vod in zobnih praškov se na'-a-a veliko, toda v resnici dobrih je zelo m.i'o Colniki nai se tore' poslužujemo »e cneM sredstva, o k«tcrcm ie pre zkupn'O in vc-'letna raha i7pričala. da ie v resnici dobro. n ta te: &9ydilu". bdahteH to odeovond mndaŠLt , Valentin Kopitar. Lastnfna la tlsk »Narodna ttekame«. Jeza, slabo rafpoldženla in slaba volja so posledice zagatenja in slabe pre bave. Je mnogo ljudi, ki trpe na tem, ne da bi se brigali za to, ali pa skušajo odpraviti zlo s črevo draže-čimi, želodec slabečimi odvajili. Tem naj bo povedano. da se dobi izborno, želodec krepeče. črevo ne dražeče odvajito: Fellerjeve čiste rastlinske rabarr^arske kro«:ljice z znamko Elsa-krocrljice. Učinkujejo sigurno in lagodno: ni se jih treba navaditi in jih Icmljejo radi otrod in ženske. Ker se vedno čuje o močno na črevo učin-kujočih o-Jvajiinih sredstvih, je bilo potrebno, da smo zopet enkrat opo-zorili na Fellerjeve mile Elsa-krog-Ijice. Predvojne cene. 6 škatijic tega izbomega želodčnega sredstva stane franko samo 4 K 40 v in se ga na-roCa pri lekarnarju E. V. Feller, Stu-bica, Elsatrg 238, Hrvatsko. Tuđi Fellerjev bolečine hladeči rastlinski esenčni flund z znamko Elsafluid, 12 steklenic franko 6 K, lahko obenem naročite, domače zdravilo, ki dobro služi pri bolečinah, dobljenih vsled preplba ali vlage. Tisoče privržencev že Stejejo vsi Elsapreparati. (ev) A^'ot Ba14ra*a strojevod. v p. dri. žel. naznanfa potrtim srcern v svojem, v imenu svoje soproge in otrok Robarta, Hu^oa« in Marila, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prcžalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni sin, oziroma brat, gospod GTON BELTRAM kaftd. geom.) kandidat zemljemerec danes, dne 14. februarja ob 12. uri dopoldne, po dolgi, muke-polni bolezni, previđen s tolažili sv. vere, v 26. letu svoje starosti, vdan v svojo usodo, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega ranjkega se vr§i dne 16. i m. ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Marije Terezije cesta ši 13, na pokopališče k Sv. Križu. Posmrtne maše se bodo darovale v cerkvi oo. frančiškanov. V LJUBLJANI, dne 14. februarja 1917. 535 Žalnjočl ostalL Potrti neizmeme Žalosti javljamo vsem sorodrrkom, prijateljem in znancem pretresfjivo vest, đa i fe danes ob 1. uri zjutra-, previđena s sveto ajt-tvl, prezgodaj sklenila svoje uzorno življenje nenadomest- '. Ijiva soproga in mamica, sestra, teta tn svakinja, blagorodna gospa I P^P^k ^dfiMA^! *M ^ ^____ Truplo nepozabne rokojnice se prenese v petek, dne 16 svečna ob 3. uri popoldne iz hiSt Žalosti, na don ače pokorališče k večnemu poCitku. Pro^eč tihega sožatja, pnporočamo nad vse nam drago pokojnico v blag spomtol V NOVEM MESTU, dne 14. svečna 1917. ATqust tarelf, IUt« fl«x«li. f tofftn Otiztl!, c. kr viSji g zdni komisar v p , sorrog. hči. ttud. teefi., sin. IoU|« Feh«Bl roj. Košta, Josip in Albla Ioni, scstia. " brata. Vsi stati !tt srašJaft, ■•oakt la Betaklnl* P trt fm srcem naznanjatno vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-tužno vest, da je Daš ukrenoljubljeni, predragi ocem, brat, stric in svak, gospod FRANC JARC Teleposestnlk t MeđTodah danes, ine 14 t. m. po mučni boleziii, previđen ■ a?ttimi sakramenti, mirno t Gospoda ras «1. 531 Pogreb blagega pokojnika bo r petek, dno 16. svečara ob 8 ori ijutraj na ŽU] nem pokopalidčti v Freski. Sr. mase zadufinice se bodo darovale v farni cerkvi. MEDVOpE, dne 14 avtčana 1917. ŽalnloM ostalL - Me sini pocret«' ravađ v LJablfanl. 37/ Stev, ^ .SLOVENSKI NAROD«, *o, fet>ryv*rfi 1317, * •' Stran 5 uranilo trgovino. Naslov poTe apravn. »SIot. Naroda«. 484 Proda se v Novem mettu Ji U i vrtom &k 129 oa lepem prostoru. Natmnčneie se izvr pri Ustniku Karla Pvttrla9 Lfnbljana, Sv. Petra cesta 78. __________________523_________________ MT Spnejme se tak oj učenec v manufakturni trgovini FRANC CROBATH, Kranj. 519 Pisalna miza (amerikanski Rollpult) m vijoci se stol ie za primarno ceno proda. „Kino Ideal", Ljubljana, i Stanovanje v novej&r hiši obstojeČe im 4—5 sob s električno nusvetljavo m% IMa «• maiev termin. Pooodbe pod ^Maf" 4M§ na upr. Sloven. Naroda. B^F" vakra ahranfas kratak ^V8 KLAVIR (S'utztiogei). sa takai pratfa. su Naslov pove uprava. »Slov. Naroda«. ===== Uf M ===== majhen lokal eventualno prazna SOBA, parter ali t prvem nadstropju sa tahO] ali prvoga ma ja« 508 Ponudbe pod „Lakal 1 5t8s< na upravništvo »S'ovenskega Naroda«. Prešernove slike predaje in pftilja pi pišteei atmtji Iv. BonaČ v Ljubljani. _______fena »Uli« S frr—. 72 ! Zahvala. Za obile dokaze iskrcnega sočutja, dašie nam povodom smrti našega srčnoljubljenega, dobrega soproga, odnosno brata, svaka in strica, gospoda Franca Kalana i Vcakor tuđi za mnogobrojno, ča?tno udciežbo na zadnji pot blagega i pokojnika, izrekam s tem svojo in vseh sorodr.ikov najiskrenejo zahvala, i Osobito se zahvaljujemo č. gg. duh. svetn. A Sinkovcu »n dekanu M ? Mraku, častiti dubovščim in o. o. kapucinom, mestnemu n vta;o'ošk > obč. za5topu, vsen gg. uradnkom in orožnikom ter slavnomu mestnemu ) gasilnemu diuitvu. ' SKOPJA LOKA, II. februarja 1917. i 520 , Marija Kalan. JfeMonia soka od 60 do 70 kroo §f^ m IMa- Pitmrne pooodbe »ajiptmv. »Slo*. Naroda« pod mŠmmm ttT*. 517 KLAVIR (StutzfiOgel) skoraj nov, se laradi od-potovaoja, Ukol ••»• praia. 525 K e, pove upravn. »Stov. Naroda«. w IM« ae sa tttfaka raalaa stanovanje s hrano nagraie h kakemu penziionistu s strogim I nadz ;rstvom — Ponudbe pod ff4NJak 504*1 na upravn. »Siov. Naroda«. Pisalnj stroj se proda . 530 Gradište ft. 151. levo. Dobsr planino ta i£6a ▼ najam EV* sa tako]. ; Plačevalo bi se 20 — 25 K mesečno. ] Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. 528 6 minerjei> ! se potrebuje« 522 1 Kdor hofe nai se oglasi. Naslov ' tVaao volk, Nh. MArzdarf, Mar« Mifcren. i \ ———^——————————^———- i Kostanjev les do 2 m dolg, cepien 3 0—30 cm v prerezu kupujv- VINKO YANV| VClO- trice, *alac, Jazaa&taiorako. Le ponudbe z navedbo skrajne cene, množine in roka dobave naj se vpošilja1 Točno plaćilo. — KulantiiO postovanie. Bvpa|aat tudt mehak les, bukove in hrastove mode ali deske. 524 M/# m I Ja^ ' velegantni obliki priporoča flZiinlCc Narodna tiskarna. Kostanjeve in bukove hlode kupi vgakontnoiino Iranko vagon za Strojilna tovarna Samsa & (o. v Ljubljani. VpoŠteva se le pismene ponudbe z navedbo cen. ^ ISrbe2ico9 hraste, izpušcaiel odpravi kar najhitrejSe „rujavo mazilo" Mali lonček H K 1 bO, veiiki K 3*-, družinsKa porcija.K 9"—. Z do- &2 vm datkom, kako se uporablja, se naroča pri fM Or. E, Fteselis ICroncn-Apotheke, Raab (Gyfln, Ogrsko. ^ tRIHO CENTRAL' Danes v čelrtek zadnjikrat MARIJA CARMI v neprekosljivo lepem filmu „APHRODITA" r Mšm gledalištu. Jutri v petek posebne predstave Smrtni skok. Senzacliska detektivska drama v 5 dejaniih. Gospodična narednik. Bnrka. predstave v Kino Central danes ia jntri ob 4., pol 6., 7. in pol 9. zva i Tovarna poh štva J. J, Nag as Ljubljana, Kongresni trg št. 12. 12S i Um zaloga pohištva ; sa spalao In {adllna soba, salasa In gosposko ; iobo. Preproge, lastorp, modrod na Timat ilmnafl modrocl, otroikl voxlčki Ud. Br«i p«MVntga ostmdu. i Tužnim s-cem naznanjnmo vsera sorodnikom, prijateljem in znancem prežalosfno I vest, da je nas iskreno Iji/blj* ni ote, ozir. stari oče, brat, tast, svak in stric, gospod ! ANTON Z0Re I .. trgovec in posestnik i po dolgi nuu*ni bolezni. previđen s svefimi zakramenti za umirajoče, dne 14. t. m. i ob četrt na 9. zvecler v starosti 62. let mirno v Gospodu preminuL Pogreb nepozab- I ne ga pokojnika bode 16. t. m. ob 3. uri popoldne iz hise žal s(i sv. Florijana ulica I št. 26 na pokopalLsče k Sv. Križu. N I Maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi sv. Jakoba. 1 . Blagega pokojnika priporočamo v prijazen sponi in. \ ] V LJUBLJANI, dne 14. svečana 1916. I Rnđolfp trgovec, lV3U9 c. kr. praporščak v reservi, sedaj v ruskem ujetnistvu. VlHlCOv I c. kr. poročuik v reservi, sinovi. Marfjanca, hči. Badoll9 vnuk. Marija Glavić roj. I Žare, sestra. Pavla ZOK roj. LOtrlĆ, sinaha. 534 Stran 6. SLOVENSKI NAKUU", one 15. fcbnrruja I»i7. " * 37: ste*. •T Kupim "VB malo posestvo (njiv in travnikov) Z IliSO ▼ kat eri se Bahaja trgovinski lokal, in niccr ▼ k*k*m prometnem kraju Dolenjske ali Štajerske. PoniHbe na n-Tacn »Slo*. Nn- roda pod „Trgevec 49911. 4<& Za Ljubi ano, okrlico, Kr*n;Sko, Sf) Iftčefo zanesrfvl potnik i 1« prodajo medaljonoT, broi, ver žnth beskov za miniaturne s ike i« z'ita °i srebra PorniHH- na OtOH Boli, •unal VII, Kanćlg. 9. 43 ^J^T &riporo.a najnovejjfe B& . A v%\C® 3tmske klobuke, Velour. eflV0 *'> i ^"^ l*^ a^F* žaini ftobufa vmdno v talogi. W iunama naroiiia na rjbtro j obratno pošto fiS 1 ^ «I rt I ubroji ! „Slnger" in .Kajser" s podolsastim, okro^lim čolničkom. On-tral-Bobbin za dom in rokoddistvo se ksplfo aa;boM« ta ■■)• cen^te pri Urini A. WEISS3£R5f tv^rniik« zaloga Dunaj BI., Untere Domustratse 23 III. Hitro razpo5iljanje na vse 2elezniSke postaje, — Cenovnik? v slovenskem jeziku zastonj. 2886 UlCi^jW 1UO a nUi)'a"Jilf IDO v delallh v poJen'h in debSIh kupim vaako tagonsko iii"»s»5?r^*i pn najvišji dnevni cenl J. PogačaSk, I.*a^l]3saf M^r. Tarezlje cesta 13 61 Eđna posebnošr| #0739111!? 7001x3 ^>^AI^^^^ fe retetresf ielcCčnega Hkerja *. ■;.- Str^-. jr idrcvilnih rastlln, katerl tx- S"33E^^ ^fc borno upliva proti slabostint v ^..//' r.V * želctfcn ter radi tega ¥ ncbcnl Novo! Poskuslfe! Novo! HMIjElff^t) ' J tovarstVc tava^cr., zaaeslJlTO motMSvtlt HffiiP^S ! ter na- no se prt^erfafo i ratoJvrednlmL j i4^( i ! " Uubliana, Sv. Petra cesta 21-23. 1 GGLDBATTER?E_j i I, sd!na nafveč??. razpoš Ilalnicz baterij, tar-_________________ nic In e!ektr. ievnlh srclllk na Kranjakem. Trgovci velite popust! Z& 2«^\t* ilustr. cenlki jSaugeio blago? V pari orana in brezkaSno — pojfaljno p8;je in puh prlporo^a Srsovlna s posteffnim p«rje^i lit pvti9m C. J. HAKiAlill Ljub!jana9 MesSni trg Siev* 8 U-stanorljena 1866. ■ Uataaovl^na 1898. PO2OB! Nereelas koaknresca ppini*^ na tr^ za nix!it> cc o na^ol ali nič 06 ićeso blatjo. Tegi per»ljaiv«" -nrejfrc ^ po P'^t r t &\r r»o ir eznvri AlOZ Ad« brosch, Celovoo, Pfarrplatz 1. NcmSka korespondenca 455 aa^bel ža ::a~4ovostl no 8, 10, 12, 14 ln 1S Irrofs; lasne podloge ln | fnretfce vseft Trst; ,,NerllM« barva j za lsse *a brado od Dr. Drallea | po 2 in 4 K lasno vodo in mast?; Samooeszaumfvanle las, iminHe ■ ln pnder nonlionl i. t. d. priporoča I Štetan Strmoli i Ljubljana, Pod Trančo št. 1. Pozor I Zarsdi vzioklie nfs v vca*ko slfctbov£B(e je lat;*l odprt samo xa pređaf* kla^a Sa slcer ?saki dan samo od 9 do ' 21 ln v nedetio od 9 do U nre đonoldan ■av jBibbk. ^3fc^Mi3B j^bbbbbm SSl^* IbbbmI ^I^bbhbB^ ^B ^E BbbbI Esavanf ^aB^^nSnl vHr^ latnaSf ^^H ^S^pP^aTiJ^ fl fotomanufnktijpa drogerij?9 I Solecbnriiova ulica St 9. | I I ■ sriporoća vollko zalogo 9 I ilesinfekciiskih preparatov lavor. 1 I Lyso1, Lysoformt Kreolin, For- I I malin, forma! in ove pastilje, I I karbolovokislino karbolovoapno 1 I \id. itd. I I Velika zaloga !otOtt?2lsbtb I I potreb*ćln Sa aparatov. | ^SnnnnBBnBBBHBBBBBBBBBBBBBBBBBnjanF 19" Velika aelof a naJatedepnejUk elaaiiilkev. mtyp& I Klobuke ^: v najoovejših fasonah in v veliki izberi IVAN SOKLIĆ. SasV^Hatnl Paaaaia.alaiaalkl ad I * M 50 *.>m ———• Spretna ■ prodajama ▼dlča meŠane str oke, lŠ5o slttibS Za t&ko|> — Na-lov pove upravništvo »Slovenskegja Naroda«. 510 kre ak, vojašime prost, zanesijiv, 2možen, ter strokovnak kolonijalne trTOvine, 88 sa tako'aaU nastop «^ro me v veletrgovino Iv. A. Hartmann naol A. Tomaitc, Li ubijana. Plaća ugodna, pa dogovoru, ter zmoZ-nOb^i — Ponudbe takoi osebno ali pismeno. 497 fl-^—^— ■■Mi4>#%ai0a«#%l Po nredoisu izdelaoe, vojno2elene suknieae rOZOl UniTOrmc: blnze a K 3S-, su^Meae hlače (doi-e) i K 28- ^čukastosi e bombažaste ia niquee bre«ChCS-h!a5a a K 18'—. ijeplOO ^ 5 K v T^aki velikosti v zalomi. Iz^otavlja tud; po meri ia pre?zema ponr^vil ■, modemizacijc in orebarvanja. Velika zaloga rscli vofaških bojnih znakov, flriPriTn^ Ta Iim