QlSxIom s/fAliD f-'/uAUCQ..* NO. 327 Ameriška DomoviimA AM€mCAI«MN SPIRIT fOR€IGN IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, JoUet, San Francisco, MORtMNG^NtW^PAPgR Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoenia, Ely, Pueblo, BockSprings CLEVELAND, OfflO, MONDAY MORNING, AUGUST 29, 1977 LETO LXXIX. — Vol. LXXLX Primanjkljaj v zunanji Now grobovi Irgovini ZDA manjši doig?0^"'! v V preteklem mesecu se je pri- Euclid General bolnišnici 58 let manjkljaj v zunanji trgovini stari Joseph Hiti s 13614 Darley ZDA zmanjšal od 2.82 na 2.3 Avenue, rojen v Clevelandu, bilijona. mo^ R°se) 10j- Turkal, oče Gre- WASHINGTON, D. C. — Ma- goryja (pri Let. silah ZDA na njši uvoz kave in olja je znižal Azorih) in Sandre Banas, 3-krat primanjkljaj v zunanji trgovini stari oče, sin pokojnih Franka in ZDA v preteklem mesecu od 2.8 Rose, brat Franka in pok. Rose bilijona dolarjev na 2.3 bilijona Kranz. Pokojnik je bil veteran dolarjev, kot je objavilo trgo-jdruge svetovne vojne, zaposlen vinsko tajništvo pretekli teden, j pri The Lindsay Wire Weaving Primanjkljaj je še vedno ogro- j Co. 31 let, član D.A.V. in KSKJ men, četrti največji, kar jih po- št. 169, faran pri Mariji Vnebov-znamo. Doslej je primanjkljaj J zeti. Pogreb bo iz Želetovega v zunanji trgovini ZDA v letoš-j pogrebnega zavoda na E. 152 St. njem letu Idosegel že skoro 151 v sredo ob 8.15 zjutraj, v cerkev bilijonov dolarjev in pričakuje-j v Marije Vnebovzete ob 9., nato jo, da bo do konca leta dosegeljna pokopališče Vernih duš', in nemara celo presegel 25 bilijonov. Lani so imele ZDA vse leto le 5.9 bilijonov primanjkljaja v zunanji trgovini, leto prej pa 11 bilinonov dolarjev prebitka. Doslej je bil največji letni pri' manjklaj v zunanji trgovini ZDA leta 1972, ko je dosegel 6.4 bilijone. Predsednikov tiskovni tajnik Jody Powell je pozdravil zmanj žanje primanjkljaja, pa izjavil, da “prav gotovo še ni dovolj dober”. 1 Po poročilu trgovinskega taj PLO jezno zavrnila posredovanje ZDA Palestinska osvobodilna organizacija je jezno odklonila posredovanje ZDA v arabsko-izraelskem spojni. DAMASK, Sir. — Vrhovni organ Palestinske osvobodilne organizacije — PLO, ki je zasedal tu pretekli teden, je odločno odklonil posredovanje ZDA v a-rabsko.izraelskem sporu, v okviru katerega naj bi Palestinska osvobodilna organizacija sprejela resolucijo 242 Združenih narodov in tako posredno priznala Izraelu pravico do obstoja. Ta predlog so preje odobrile vodilne arabske države ter obvestile državnega tajnika C. R. Vanceja, da ga bo PLO sprejela. Predsednik Carter je nato izjavil, da bi bila s tem odstranjena velika ovira na poti k sporazumu irj seveda na poti h konferenci o Srednjem vzhodu v Ženevi, kjer naj bi skušali sporazum doseči. Izrael je odklonil udeležbo Požar v poslaništvu ZDA v Sovjetski zvezi V petek je nastal v poslopju poslaništva ZDA v Moskvi požar, ki je drugi dan oživel in povzročil precejšnjo škodo. MOSKVA, ZSSR. — V petek zvečer okoli 10. ure je nastal ^ ogenj v 8. nadstropju poslopja1 PLO na konferenci v Ženevi, če-poslaništva ZDA in povzročil tudi bi resolucijo 242 ZN pri-precej škoide, predno so mislili, znala. Izgledalo je, da bo prišlo da so ga pogasili. Zjutraj okoli do odprtega spora med Izraelom in ZDA v tem vprašanju, pa so to sedaj preprečili Palestinci, ko so jezno obsodili “sionistične in ameriške imperialistične zarote za uničenje palestinske stvari”. Iz krogov PLO prihajajo vesti, da tako stališče PLO podpira predsednik Sirije Hafez A-sad. mštva se je uvoz v ZDA v ju- uh v soboto s0 p]amen} oživeli bju zmanjšal za 3.5% na skupno L divjali znova skozi tri gornja 812.47 bilijonov, izvoz pa se Jel adst0ipja- povečal za 0.4 -/o na skupno J y gornjih treh nadstropjih so •>10.1;) bilijonov. 'glavni uradi med njimi prostori Primanjkljaji v zunanji trgo- poslanika in prostori za vzdrže-Vini slabijo naš dolar in zmanj'|vanje zvez z vso opremo in nasujejo njegovo vrednost. S tem pravami za šifriranje postajajo tuji izdelki v naši de- Požar je skušaia najprej poželi dražji, naši v tujini pa ce*|gasjti straža marinov, ki čuva hejši, kar vodi do zmanjšanja poslQpje> pa jj ni uspei0. Na po-Uvoza in do povečanja izvoza, to-jmo- s0 prj£k moskovski gasilci, rej do zmanjšan ja primanjkljaja |kj s0 bjk qJj treh zjutraj v soboto ^ zunanji trgovini. Vnlinost do-J prepr^anjj da je pojar pogašen arja se je v zadnjih dveh me-|jn HO zato odšli. Dve uri nato je Secih naIjrarn glavnim trdim jzgornji del poslopja znova v hiednarodnim valutam (nemška Jp|arnenib hiarka, jen in švicarski frank) [ zmanjšala za okoli 3-4%. Največ telefonov v ZDA WASHINGTON, D.C. — V ZDA pride povprečno na vsakih 100 prebivalcev 69.5 telefonov, največ na vsem svetu. Sledijo Zvezna republika Nemčija, Švedska in Švica s povprečno okoli. 31 telefonov na 100 prebivalcev. Moskovska (eleviiija o življenju v Ameriki Dokumentarični film o ZDA pravi: V Washingtonu bo umrlo nasilno 10 v New Yorku pa 50 ljudi ta teden in prihodnji tudi. MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska televizija je pretekli teden predvajala dokumentarični film o življenju v ZDA, dolg nekako 50 minut. Poseben poudarek je pri tem posvetila nasilju v ameriških velemestih. “Ničesar ni mogoče primerjati s podobo velikega ameriškega mesta,” pravi film, ki kaže obsežne posnetka Manhattana in drugih predelov velikih mest v ZDA z mogočnimi zgradbami, pa pripominja: “Toda 10 ljudi bo umrlo v Washingtonu in 50 v New Yorku ta teden in prihodnji tudi. Svet ameriških sanj se je sprevrgel v krut svet.” Film je sestavljen iz kosov novičarskih poročil ameriške tele- javno upravo bi prevzel pose-vizije, izbranih in povezanih s ben britanski guverner, ki bi iz-pripombami za sovjetsko občin-jve^ej volitve v novo skupščino SMITH ODKLONIL NAČRT ZA UREDITEV RODEZIJE Predsednik vlade bele manjšine v Rodeziji lan Smith je odklonil načrt za rešitev rodezijske krize in končanje tamkajšnje gverilske vojne, ki so ga izdelale Velika Britanija in ZDA. danjih uradnih oboroženih sil in sestavo novih, ki bi naj skrbele za zunanjo varnost in red ter mir doma. Smith je na poti po deželi, kjer išče podporo za volitve 31. avgusta, ki bi mu naj dale polnomočje za lastno reševanje rodezijske krize. Če bo dobil zaupnico bele manjšine, bo skušal doseči kot njen zastopnik sporazum z zmernimi vodniki črne večine v Rodeziji o prehodu k novi vladi s črno večino. Velika Britanija in ZDA so med tem predložile lasten načrt, po katerem bi bila sedanja vlada bele manjšine končana, njene oborožene sile pa razpuščene. SALISBURY, Rod. — lan Smith, predsednik vlade, je o- Ijenega ljudskega zastopstva, so značil britansko-ameriški načrt na splošno sprejemljivi črnim za končanje rodezijske krize, ki vodnikom, vendar vodniki črne naj bi končal vlado bele manjši- gverile niso pripravljeni te razne in to prenesel na črno vesi- pustiti. V njeni ohranitvi vidijo no, za popolnoma nesprejem- |sredstvo, ki jim naj zajamči o-Ijiv , ker predvideva razpust se- blast v novi Rodeziji. Britansko-ameriški načrt predvideva mirni prehod k novi u-reditvi brez novih nasilij in prelivanja krvi z ustvaritvijo možnosti razvoja in rasti Rodezije. -------------o----- Zadnje vesti SAN ANTONIO, Tex. — Na zborovanju južnih guvernerjev tu je močan odpor proti panamskim pogodbam med ZDA in Panamo o panamskem prekopu. Večina je proti prepustitvi prekopa Panami, pa četudi šele leta 2000. Predsednik bo poslal na konferenco poslanika Dostava pošle v sobotah bo do nadaljnjega ostala Izraelska naselja na zahodnem bregu Jordana pred ZN ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— WASHINGTON, D. C.—(Pošt-j Egipt je uradno pretekli teden ha uprava je odložila ukrepe za j predložil, da pride vprašanje u-hkinitev dostavljanja pošte ob j stanavlj an j a izraelskih naselij na sobotah, idokler posebna štujddja [zasedenem arabskem ozemlju na he dožene, ali je javnost pri-j zahodnem bregu reke Jordana Pravljena tako ukinitev sprejeti Ina (dnevni red razpravljenja gla- terjev ukrep. Večina se je po-aH ne. ‘ Glavni poštar Benjamin vne skupščine Združenih naro-Bailar je v San Juanu na Por-ldov, ki se bo prihodnji mesec toriku na konvenciji Narodne [zibrala na svoje redno jesensko Večina javnosti proti vselitvi novih tisočev beguncev iz Indokine NEW YORK N.Y. — Večina Amerikancev je proti sprejemu dodatnih 15,000 beguncev iz Indokine, ki jih noče sprejeti nobena druga dežela, v ZDA. Predsednik Carter je tem 15,000 vselitev v ZDA že dovolil in je prva skupina tudi že dejansko sem prišla. Harrisovo povpraševanje je pokazalo, da je 57% povpraša-nih bilo proti in le 31% za Car- stvo. Med drugim kaže obleganje zmešanega mlajBega človeka v New Orleansu, ki je streljal na ljudi z visokega poslopja sredi mesta, študentovske proteste in umore Charlesa Mansona ter njegove “družine”, pa tudi množične moritve mladih fantov v bližini Houstona, odkrite pred par leti in seveda streljanje na kampusu univerze Kent v Ohiu. Film ima naslov “PVavica do življenja”, ki je “prva” od človekovih pravic. Sovjetska zveza uporablja ta film kot nekak odgovor na zavzemanje predsednika ZDA Carterja za človekove pravice. -----o----- Po dve službi WASHINGTON, D.C. — V naši deželi je po uradnih podatkih nad 4 milijone oseb, ki imajo stalno dve službi. Njihovo število je verjetno še precej takih, ki pod varstvom novih varnostnih sil, v katerih-naj bi bili pripadniki sedanjih vladnih oboroženih sil in pripadniki črnskih gverilskih skupin, ki bi bili vanje sprejeti. Te bi naj bile pod vodstvom in tudi delno sestavljene iz sil nevtralnih držav. Britansko-ameriški predlog je bil predložen vodnikom afriških držav, sosed Rodezije, na sestanku v Lusaki, glavnem mestu Zambije. Razložila sta ga britanski zunanji minister David Owen in ameriški poslanik pri ZN Andrew Young. Vodniki teh držav imajo močne pomisleke glede onega dela načrta, ki predvideva razpust o-boroženih gverilskih skupin, ki imajo svoja oporišča v Mozambiku in Zambiji, od koder vodijo gverilsko vojno proti beli vladi lana Smitha v Rodeziji. Deli načrta o volitvi ljudskega zastopstva po načelu ena oseba en iz Clevelanda in okolice > f I Zaprtje 8 šo! odloženo— Zvezni sodnik F. J. Battisti je odredil odložitev zaprtja 8 šol v Clevelandu vsaj do januarja, ko se začne drugo šolsko polletje. Med za zaprtje predvidenimi sta bili tudi javni šoli Stan-a''d na 5360 Stanard Ave, ter Paul H. Bellamy na, 17625 Grovewood Ave. Podpora potrebnemu— DSPB Tabor je z velikodušnim darom pomagalo nekdanjemu borcu Antonu Abolnarju, ki je že 15 let prikovan na posteljo. On in žena Angela se vsem, ki so sodelovali pri tem, iskreno zahvaljujeta. \ Romarjem v Lemont f ' i na'Baragov dan— Tisti, ki so se prijavili za romanje v Lemont na Baragov dan, naj bodo zbrani pri cerkvi Marije Vnebovzete v soboto, 3. septembra 1977, ob 6.15. Ob 6.20 bo sv. maša. takoj nato odhod. Avtobus bo prr Sv. Vidu ob 7. Kdor ima molitvenik “Slavimo Gospoda!”, naj ga vzame s se- S. Linowitza, če ga bodo gu- boj. Mogoče ga bo dobiti tudi v avtobusu. 2veze poštnih upravnikov pojas-j zasedanj e. bil: “Predno se kakorkoli odločijo, bomo izvedli podrobno študijo o tem, kaj javnost želi. baša služba je končno oskrbeti Ibvnost z ravnijo postrežbe, ki potrebna.” Razprava o ukinitvi dostavlja' bja pošte ob sobotah se je žačela Preteklo pomlad, ko je posebna komisija, ki jo je ustvaril Kongres za proučitev poštnega potovanja, predložila omejitev Poštnega dostavljanja na pet dni v tednu, od ponedeljka do petka. "Po naj bi prihranilo poštni u-Pravi letno okoli 400 milijonov dolarjev. Roštna uprava se je med tem vd močan odpor, ki je v zadnjih jesecih preje porastel, kot se tanjšal. Pošt na uprava se je med tem Pretekli teden odločila nadalje-Vati z ukinjanjem manjših podeželskih pošt, ki delajo z izgubo Ja naj bi bile progressive. stavila na odklonilno stališče s trditvijo, da ti ljudje ne znajo j večje, ker je veliko in se ne morejo vživeti v razme-1 delajo neprijavljeni v raznih glas ter o sestavi vlade črne vere v ZDA. 1 manjših obratih in podjetjih. Ičine, ki bi naj izšla iz tako izvo- BOLEHAJOČE GOSPODARSTVO BO ZMANJŠALO SOVJETSKO BOJEVITOST? Vremenski prerok Pretežno , oblačno z do 80% Verjetnosti dežja popoldne in Zvečer, jutri do 30%. Najvišja temperatura okoli 82 F (28). V gospodarskih težavah ni samo svobodni zahodni svet z vsemi svojimi gospodarsko razvitimi državami vred, ampak tudi komunistični s Sovjetsko zvezo na čelu. Stiske v komunističnem svetu so dosti večje kot v svodobnem, ljudska nejevolja raste, ko čestokrat ne more niti do življenjsko najnujnejših vsakdanjih potreb. Osrednja obveščevalna služba ZDA (CIA) je pripravila posebno študijo o bodočnosti Sovjetske zveze. V njej predvideva “resne težave” v prihodnjih 5 do 10 letih. Zmanjšanje gospodarske rasti je “skoraj neizbežno”, trdi študija, od sedanjih 4% na kvečjemu 2% v prihodnjem desetletju. To ne bo moglo o-stati brez vpliva na sovjetsko zunanjo politko. Študija v zvezi s tem predvideva: Sovjetska zveza se bo trudila za ohranitev detente, njena želja in potreba po kredi- tih in tehnologiji Zahoda bo za njo važnejša, kot je bila kdajkoli doslej. Sporazum o omejitvi strateškega orožja z ZDA bo postal privlačnejši, če bo dovoljeval preusmeritev sredstev od oboževanja v razvoj gospodarstva, zlasti industrije. Sovjetski odnosi s komunističnimi državami Srednje in Vzhodne Evrope bodo postali veliko kočljivejši, ko bo Sovjetska zveza prisiljena o-mejiti tem državam dobave olja. Te države bodlo prisiljene iskati tesnejše in širše vezi ter gospodarsko sodelovanje z Zahodom. Sestavljale! študije OIA o bodočnost Sovjetske zveze v prihodnjih desetletjih sodijo, da bo Sovjetka zveza tekom svojih gospodarskih težav manj bojevita in manj nagnjena k tveganim nastopom v zunanji politiki. Če se bo zdela izzvana, pa utegne biti v odgovoru ostrejša, ker bo hotela s tem prikriti svojo notranjo slabost. Slično je ravnala carska Rusija v preteklem in v tem stoletju. Sovjetski zvezi bo delala težave počasnejša rast delovne sile kot posledica zmanjšanja števila rojstev. Letos bo po računih porastla delovna sila v Sovjetski zvezi za 2.7 milijonov ljudi, leta 1986 pa bo padla na nekako 300,000 oseb. Tolikšno zmanjšanje bo imelo resne posledice, ker sovjetsko gospodarstvo še vedno temelji na rabi številne delovne sile ob omejeni uporabi strojev. Delovna storilnost je v Sovjetski zvezi sorazmerno precej manjša kot je v gospodarsko razvith državah Zahoda. Druga težava bo 'padanje črpanja olja. Kljub obsežnim nahajališčem olja vzhodno Od Urala predvideva CIA zmanjšanje črpanja tega, ki je sedaj na višku okoli 12 milijonov sodov dnevno, na 8 do 10 mili- jonov sodov dnevno v letu 1985. Nova nahajališča olja niso preiskana, njihov obseg ni gotov, njihovo izkoriščanje pa zelo težavno. Prav tako je težavno olje iz oddaljenih severnih preidelov Sibirije spraviti na področja njegove rabe. Sovjetska zveza izvaža sedaj letno olja v skupni vrednosti 4.5 bilijonov dolarjev, dio leta 1985 se bo položaj tako spremenil, da bo morala olje v večjih količinah uvažati. Ta uvoz jo utegne stati letno do 10 bilijonov dolarjev, pa četudi bo domačo rabo omejila. Sprememba od izvoznice v u-voznico olja bo povzročila težave v zunanji plačilni bilanci, Sovjetska zveza bo vezana na večje kredite na Zahodu. Njena gospodarskega rast bo zastajala dalje, ker si ne bo mogla več privoščiti v večji meri nakupa tehnologije na Zahodu, kot se to godi v zadnjih letih. vernerji seveda povabiti. WASHINGTON, D.C. — Veterani zunanjih vojn so se izjavili odločno proti prepustitvi Bana nskega prekopa Panami in so objavili, da bodo proti Predsednik Carter je temu vodili obsežno kampanjo v javnosti. PRETORIA, J. Af. — Predsednik vlade Južno-afriške unije John Vorster se bo danes raz-govarjal z britanskim zmia-. njim ministrom Davidom Za žensko enakost na “Dan ženske enakosti” izrazil podporo predlogu ustavnega dopolnila o ženski enakosti. WASHINGTON, D, C. — Pretekli petek je bil dan ženske e-nakosti in v glavnem mestu de- J “ -“****•«*'"•** "(žele je bil v podporo zahtev po Owenom in s poslanikom ZDA . /. . ■ /i , ,, zenski enakosti organiziran popri ZN Andrewom Youngom , , , , • , 7 , iseben pohod, ki se ga je udeležilo o bntansko-amenskem načrtuj^. 3(m ^ oblečenih žena lz|in deklet. . Predsednik Carter je sprejel za prenos vlade v Rodeziji rok bele manjšine v roke črne večine. WASHINGTON, D.C. — Sen. Proxmire je včeraj na TV sporedu izjavil, da bi bilo dobro, če bi Bert Lance v doglednem času odstopil kot direktor za vodnice gibanja pred Belo hišo in podprl njihov napor za uzakonitev ustavnega dopolnila o ženski enakosti. Doslej je to dopolnilo potrdilo 35 držav, potrebne so še tri. Če teh ne bo proračun in upravo, ker mu do prve polovice leta 1979, bo za uspešno vodenje teh poslov manjka strokovnega znanja in skušnje. Senator je mnenja, da je Bert Lonce pošten, odgovoren in neoprečen. Če bi odstopil sedaj, bi nastal vtis, da je bil morda le iiaj kriv, zato je boljše, da svoj odhod s sedanjega položaja nekaj odloži. DAMASK, Sir. — Iz vladnih krogov prihajajo vesti, da je predsednik Hafez Asad pripravljen skleniti mir z Izraelom, ni pa še voljan vzpostaviti njim redne in normalne odnose, pa četudi bi bi! dosežen sporazum med Arabci in Izraelom. LONDON, Vel. Brit. — Pomožni letalski nadzorniki nadaljuje s svojim štrajkom in ovirajo redni potniški treba dopolnilo znova poslati y Kongres in na vso dolgo pot. Britanski delavci prof? širajka linijskih vodij BIRMINGHAM, Ang. — Preko 2000 delavcev v državnih tovarnah Leyland avtomobilske industrije v Longbridge je odklonilo štrajk, katerega je proglasila njihova unija. Delavci so se zbrali v pohod in v zboru kričali “Mi hočemo delati!” Vdrli so v urade unije in unijskim voditeljem trdo povedali, kaj hočejo. Po ostrem razpravljanju z u-nijskimi vodniki so tem izgla- sovali nezaupnico, nakar so ti letalski preklicali štraj k. letalski promet ne le v Veliki! Unija je zahtevala 47% povi-Britaniji, ampak delno tudi v'sanja plač za dobo prihodnjih Zahodni Evropi. Štrajk britan-jdveh let, kar bi pomenilo pove-skih pomožnih letalskih nad-j Čanje tedenskega zaslužka za zornikov podpirajo njihovi to-1 $54.25 na skupno $167. Delavci variši v Franciji in Španiji. Ni.so sprejeli zadnjo vladno ponud- izključeno, da se jim pridružijo tudi v štrajku. bo s poviškom za $43.73 tedensko. Po uradnih podatkih je bilo sredi avgusta v Veliki Britaniji 6.9% delavcev brez redne zaposlitve. Nov poveljnik veteranov Za novega poveljnika Veteranov vojn v tujini je bil izvoljen na konvericiji 50 let stari John_________________________________ W;asylik iz Sandusky v Ohiu. 1 " Veterani so bili letos tako ne-!litike, da prvič v več kot 25 le-jevoljni na predsednika Carter- : tih predsednika ZDA niso pova« ja zaradi njegove zunanje po- bili na svoje zborovanje. Rmbii&ua Domovina 8117 St Ciair Ave. - 481-0628 - Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Wed., Sat, Sun., holidays, 1st two weeks in July NABOCNINAa Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec« Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: JU tilted States: $28.00 per year; $14.00 lor 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $30 00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Ixiday Edition $10.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 88 No. 127 Monday, Aug. 29, 1977 Nemočna Evropa po lastni krivdi nostjo. Moialni propad Zahoda je vzrok za zmage tota- je lansko pomlad dobil prvo na-litarizma. Naša sveta dolžnost je, da rešimo pred njim grado za najlepši cvetlični vrt Evropo in poskrbimo, da luč svobode ne bo ugasnila. Če na področju vsega mestnega mi tega ne bomo storili, kdo bo potem še ostal, da jo znova prižge? K. G. Dolgi so bili ti pasji dnov! NEW YORK, N.Y. — Prejš- skem njega dni prepevalo tako- nja zima je bila dolga in huda. Ljudski modreci in vremenoslovci po življenjskih izkušnjah so vsled tega napovedovali vroče poletje. Zalibog, niso se — na vso našo nesrečo in neprijetnost — v svojem napovedovanju prav nič zmotili. Imeli smo žares vroče poletje, a najhuje pri vsem tem je bilo, da smo imeli v tej vročini tako dolgo verigo pasjih dni, katerim skorajda ni hotelo biti konca. Vsakdo od nas je tarnal v tem sopa-ričnem vzdušju. Ena naših farank — slovenskih srenj čank, ki je v družbi redkih faranov in farank Sv. Cirila na Osmi kljubovala tej pasjosti, da se naše farno življenje na slovenski Osmi ni pretrgalo, je na eno ta-ikih pasjih nedelj po maši pred Kdor sledi dogajanju zgodovine, ve, da veliki dogodki ne prihajajo nepričakovano. Ljudje prodornega duha jih pravočasno zaznajo, opozarjajo svoje sodobnike na preteče nevarnosti in jim kažejo pot po kateri se je mogoče rešiti. V stari zavezi so te ljudi imenovali preroke. Preroki nastopajo tudi v naših dneh. Nehvaležno poslanstvo preroka Jeremija so prevzeli sedaj ruski razumniki s pisateljem Solženicinom na čelu. Neprestano opozarjajo svobodni svet, dostikrat na starozavezni način, na nevarnost, ki prihaja iz Moskve. Ta je postala po svojih ozemeljskih osvojitvah novi Bizanc, po svoji pri-j zadevnosti za marksistični materializem pa proticerkev lce':kviJ0 de^la: ZdaJ razumem, Kristusova, novi Rim'. Samomorilsko bi ravnali, če bij^akaJ sc> ljudje na jugu, juznja-glasovom teh novih prerokov ne prisluhnili. bo|J T“* H* •«> v teh Takoi po končani’drugi svetovni vojni se je Zahod ' cls °u 1 a’s oraj nt'sP°-predal utvari o trajnem miru m se je začel — tudi na pritisk javnega mnenja — razoroževati. Sovjetska zveza je storila piuv nasprotno. Njene voditelje javno mnenje kaj malo zanima. Kot totalitarna država si lahko privošči, da živijo njem podložniki v skromnih razmerah, vsi dohodki gospodarstva pa So usmerjeni v večanje vojaške moči. In da je ironija še večja, ker ima SZ vsa sredstva javnega obveščanja v svojih rokah, lahko svoje državljane mirno prepričuje, da uživajo visok živ-ljenjsk; standard. Medtem Sovjetska zveza pridno širi svoj interesni prostor. Povezala se je z nekaterimi arabskimi državami, najprej z Egiptom m Sirijo, sedaj pa podpira Libijo in Irak. To ji daje možnost, da je prisotna v Sredozemskem morju in v Perzijskem zalivu. Vojaška pomoč, ki jo nudi Indiji, ji je omogočila, da njeno ladjevje plove po Indijskem oceanu. S pomočjo kubanskih vojakov še ji je posrečilo usidrati se v bivši portugalski koloniji Angola v zahodni Afriki. Sedaj cilja na Etiopijo in izvaža orožje tja. Rada bi se polastila vhoda v Rdeče morje z južne strani. V resničnih demokracijah se politične stranke vzdržujejo s prispevki članov'in s podporami premožnih prijateljev. Zato je njih finančna moč vedno omejena. Vsega tega komunistične stranke v svobodnem svetu ne poznajo. Za njimi stoji velesila s svojim državnim denarjem, zato ni ene komunistične partije, ki bi bila v zadregi glede denarnih sredstev. Obstaja še ena neenakost med demokratičnimi strankami in komunistično partijo in ta je moralnega le: Petelinček lepo poje .od veselja nebeškega, ker bo jutri Velika maša, ko bo Marija v nebesa šla ... In dan Velike maše je bil v našem mestu in na Njujorškem v ozračju čudovito lep. Vetrič je pihljal... Nebo je bilo čisto, modro in umito. Dež je celo naše ceste opral za ta dan, pa vendar je bil to praznični dan samo za nekatere, tako je prazničen dan samo za nekatere zdaj tudi na Slovenskem. Kakšno je bilo tamkaj letošnje nebo, ne vem. Veliko več vem, kakšno je bilo v mojih mladostnih letih, kako se je vreme tamkaj za ta dan sukalo, kako se je na ta dan praznovalo. Teta Micka je še živela in prav tako tudi moja mama. Po Dolenjskem in štajerskem so pekli za ta dan posebne pogače in.štruklje, s katerimi so obdane ljudi severnjake^ ki se “ne- rijj svoje žanjice. Mnoge so ho-znastveno spotikujejo nad PQ- dile pomagat, samo da so počasnostjo južnjakov, ko je ta tem dobile ta “velikošmarni” naša preprosta slovenska žena !gtrukeij. Moja mati, ko je še živela, je predela Queensa. To je ena od petih mestnih upravnih enot, ki sestavljajo mestno področje Velikega New Yorka. Nagrado mu je lansko pomlad podelilo združenje Queens Botanical Garden Society, Inc. z izrecnim priznanjem za njegovo olepševalno delo okolja. Vsak ljubitelj cvetja je menda bolj tih in mirnega govorjenja. Zamaknjen je stalno v čudovito lepoto, ki ji iz dneva v dan pomaga v njeni rasti, buj-nosti in ražkošju, da govori na svoj način o stvarstvu in o Njem( ki je življenje vsega tega in vse te lepote. Ko sem stopil v njegov cvetlični vrt in se zamislil v pestrost barv) ugledam med cvetjem malo tablico, ki nosi te-le besede: The kiss of the Sun for pardon. The song of the Birds for mirth. One is nearer God’s heart in a garden Then anywhere else on earth ... v teh zadnjih pasjih dnevih čisto enostavno, po svoji izkušnji ugotovila, zakaj je temu tako. Seveda nekakšna trdoglavost se je držala tudi mene, srenj-sko-farnega kronista, ko sem mora biti tudi v teh in takšnih pasjih dnevih nekaj več faranov ali slovenskih srenj-čanov pri Sv. Cirilu na Osmi. Pravijo, da je tudi želja lahko grešna. Če sem jaz s svojo povedano željo v teh pasjih dnevih grešil, o Bog, oprosti mi moj greh tudi takrat, ko mi ga nekateri farani in srenj čani štejejo v slabo. Pravijo, da je vsake stvari enkrat konec, tako se je tudi že močno pretegnila veriga letošnjih pasjih dni. Ko so se vlekli kar naprej in smo se približeva- značaja. Že Lenin je dejal, da zanj “meščanska” morala ne veli a nič. Prav tako je poudarjal, da sta laž in nasilje zakoniti sredstvi revolucije. Nasprotniki komunizma, pa so vezani na moralna načela in tako niso v stanju, s komunisti postopati z istim orožjem. Tudi l:?r se tiče vplivanja na javno mnenje, obstaja velika razlika. Sovjetsna zveza ima vse možnosti, da vpliva na mišljenje ljudi v demokratičnem svetu — lep dokaz je nasprotovanje ameriških razumnikov in sredstev obveščanja v ZDA v zvezi z vietnamsko vojno, kjer so se ti 11 ogi postavili na sovjetsko stran —, medtem ko Zahod nima možnosti, da bi vplival na mišljenje sovjetskih državljanov. Končno ie politična moč Sovjetske zveze tudi v izkoriščanju terorizma v svobodnem svetu. Marsikatera taka akcija je delo njenih aktivistov, od marsikatere, čeprav nima njenega pečata, pa zna s spretno usmerjeno propagando skovati svoj debiček. Cerkev je 11. julija obhajala praznik sv. Benedikta, gi ga je napež Pavel VI. proglasil za patrona Evrope. Ob tej priložnosti je večina zahedno-evropskih škofovskih konferenc izdala poslanico pod naslovom “Beseda Evropi”. V njej je med drugim rečeno: Hočemo Evropo, ki bo celina svobode. Za nas ni mogoč sporazum s totalitarnimi siiami, vključno s komunizmom. Odklanjamo vsako misel na “ljudske fronto” in pobijali bomo vsako stremljenje, ki išče sporazumevanja. ali zavezništva z marksističnim leninizmom. Boi zoper komunizem, te veliko grožnjo sedanjosti, je ena naših najvažnejših nalog. Smo za sistem politične svobode, za svmbodno, odgovorno in socialno čuteče go-spodarstvo in za pravni red, v katerem bodo zaščitene človečanske pravice. Režim, ki se skuša prilagoditi na-siiiu: za n?s ni več zakonit, ker pgč ni zmožen braniti zakonitosti. Prostor svooode se je na svetu zelo zožil. Od 144 držav, ki so članice ZN, jih'je morda komaj ducat, ki še zaslužijo demokratično oznako. Moč totalitarizma in barbarstva sc širi s strahotno naglico. Pa ne zato, ker da bi boa Sovjetska zveza v bistvu močnejša in bolj razumna kot mi. Rusjja dolguje svoje uspehe naši bojaz- dan prej spekla posebno pogačo, podolgovato in nekako šilja-so oblikovano, po kateri se je vlekla kita, zato je to pogačo imenovala “vezivka”, in jo je nesla svoji sestri, moji najstarejši teti Micki za godovni dan. Na ta dan sem bil zmeraj sam doma, kot sem zdaj tu na Njujorškem. Tete Micke na Slovenskem ni več, tudi moje matere ni več. In zato tudi ni več materine vezivke na velikošmarni dan. V naši mali slovenski cerkvici pri Sv. Cirilu na Osmi na ta praznični velikošmarni dan, ker ni nedeljski, ni več slovenske sv, maše, čeprav sta bili najavljeni dve službi božji, in sicer: ob sedmih in osmih. Zato tudi li dnevu Velike maše, Velikega jaz nisem šel na ta dan na Osmo, šmarna 15. avgusa, sem v mislih in razgovorih z redkimi srenj čani se spominjal, kako se je včasih na Slovenskem ob tem dnevu zaobrnilo vreme. Sebe in druge sem tolažil govoreč: Saj veste, če je pri nas doma deževalo na dan Velikega Šmarna ali po njem, se je ohladilo in že smo bili s prvim korakom v jeseni. Ker smo na Njujorškem skoraj ob istem zemeljskem vzporedniku kot na Slovenskem, in kakor izgleda tu zori, kot je tamkaj, skoraj ob istem času, potem se tudi tu lahko zgodi, da dobimo dež in da se bo pretrga- 1 la veriga pasjih dni! In tako sel jo zgodilo. Močno nam je deževalo na sobotni dan pred Velikim Šmarnom, vendar v ozračju je še zmeraj obvisela pasjost, ki je še gnjavila. Prav takšen je bil nedeljski dan pred Šmarnom. Dež, soparica! Prijatelj Frank me je pripeljal od slovenskega Sv. Cirila. Doma pa sem — menda le ampak kar v mogočno cerkev sv. Matije v moji soseščini. V to cerkev zdaj hodijo k maši' naše ridgewoodske slovenske žene ob sobotnih večerih. Nekaterim bi to početje zamerjal, drugim pa ne. Ne tistim, ki že težko hodijo in nimajo svojih avtomobilov, ali pa vsaj prijateljev, ki bi jih “pobrali” za nedeljsko slovensko mašo pri Sv. Cirilu na Osmi. Od velikošmarnega dne imamo na Njujorškem zares lepo in prijetno vreme, že kar nekam jesenskemu podobno. Tako je Velike maše;človek spet živejši in rad spet skoči, zdaj sem zdaj tja . .. In tako sem spet zašel k Slo- j vencu v sosednem Woodhavenu, Franku Cerarju. Ridgewood le-. ži na severno-zahodni strani začetnega grebena Forest Parka, j Woodhaven pa na južno-vzhod-ni plati. Frank je tudi naš faran in cerkvico sv. Cirila z ženko obišče parkrat na leto, posebno pa ob praznikih in Cvetno nedeljo, ko je letos pripeljal tudi zadnje farno-srenjsko poročilo v svoja dva otroka, sina in hčer- tak.šni pasjosti — pisal o življenju, ki je še obstalo in kljubovalo. Pri pošti sem ga vrgel v pisemski nabiralnik, poslal ga na posebno pot Cenetu, Zdajle še ne vem, ali sta ga AD in AS objavila, ker ozračje v poštnih upravah je še kar naprej .pasje, čeprav se je na ponedeljkov dan Velikega Šmarna veriga pasjih dni čisto pretrgala tudi na Njujorškem, kot Slovenskem. ko, ki sta oba poročena. Frank pa je v svoji soseščini poznan kot ljubitelj rož. Zahajajoče sonce, s svojimi prameni, prodirajočimi skozi sosedno vejevje, je na zadnji sobotni večer v prelestje spreminjalo njegov cvetni vrt ob desni’ in zadnji strani njegove hišice na 80-125 9Qth Road. Pestrost in bogastvo ter kar nekam mehko-občutena se je včasih na)urejenost mnogovrstnega cvetjk j te hipno prevzame. Nikakor se Uresničilo se je staro sloven-j ne moreš začuditi ali preseneti- Te besede izpričujejo hkrati tudi Frankovo vero, do katere je prišel po čisto drugačni poti kot njegov patron sv. Frančišek Asiški. Svetnik v samoti, poglobljen v stvarstvo okoli njega, znanec, Slovenec Frank Cerar sredi burnega življenja, poglobljen v stvarstvo okoli sebe, pogovarjajoč se z rožami, ki jih je začel saditi s svojim petim letom. Kar za celo njivo jih je imel, tam ob domžalski Mlinščici, v ozadju tovarne Bistra. V sobotnem razgovoru pa je dejal, vesel sem, da so lani pri šli na moj vrt ti možje, ko so brali o mojem vrtu v Wood-haven Leader-ju. Letos mi vrt ni takšen, kot bi moral biti. In tudi Frank se je v tem razlaga nju močno razjezil na letošnje kar 70 izredno dolge pasje dneve, čeprav so menda vendarle pri svojem kraju .. . In tako je kazalo tudi na drugi dan, ki je bil nedeljski in je bilo pri slovenski maši dokaj lepše v cerkvici sv. Cirila in organist Franjo je imel kar deset pevcev okoli sebe. Marinka je lepo pela obhajilno pesem, župnik pa lepo pel in bral slovensko sv. mašo. Župnik, oče Richard Rogan je pri tej maši tudi bral in razlagal cerkveno oznanilo, v katerem je govoril o ‘Oktoberfestu’, ki ga prireja Zgodovinsko društvo Ridgewood v dnevih od 25. avgusta do 5. septembra, ko bo narodni praznik Delavski dan. Ob koncu tega oznanila je dejal tole: “Newyorški Slovenci smo bili do zdaj zmerom tu in smo tudi peli zmerom samo za sebe. Za prihodnjo soboto (27. avgusta) pa smo dobili — in tudi zagrabili — priliko, da slovenska skupina prvič nastopi pred ameriško javnostjo.' Lahko bo za nas posebna odlika, za nas Slovence. In upam, da jo bomo dobro izkoristili. Velika skupina Slovencev naj se ob tej priliki zbere. In tisti, ki imajo narodne noše, naj pridejo v njih, kajti nič ni lepšega, kot je slovenska narodna noša. Torej, farani in Slovenci, ponosno se predstavimo tam, kjer se nas bo najbolj videlo. Prinesimo veselje v Ridgewood, saj že dolgo živimo prav tul^aj ...’? Glavno reklamo za vse to itak delajo drugi. Publike pri slovenskem nastopu ne bo manjkalo. Gre samo za to, koliko bo tudi Slovencev, ko bodo' Slovenci pred splošno ameriško javnostjo nastopali. Ko sem v petek prinesel zadnji Ridgewood Times v SJcrabe-tovo hišo, mi je Tereza Škrabe, ki je naša naj starejša faranka in srenjčanka, dejala: “Tonček, PROGRAM BARAGOVEGA DNEVA 1977 Sobota, 3. september: . ' | J Popoldan srečanje romarjev na romarskih prostorih pri ™ riji Pomagaj v Lemontu - 1400 Main Street. Od 4:00 popoldne do 6:00 zvečer kosilo v Romarskem do«111' Kosilo je treba rezervirati. Kosilo dobite samo z listkom. $3.00. 7:00 p.m. maša pred samostanom. Glavni mašnik Most James A. Hickey, škof v Cleveland-u. Pridigar profesor dr. Gole; pridiga slovenska. , „.n ! ’ 1 Duhovniki, ki želijo somaševati, naj prinesejo bele štole albe. Med mašo ljudsko petje s sešitka “Slavite Gospoda”. < Po maši procesija s svečkami, ki jih boste lahko kupili pr®“ mašo. Procesija gre od samostana v Baragov park, kjer ^ pete litanije Matere božje in molitev za Baragovo beatifikaPi01 Nedelja, 4. september: 10:30 predpoldne maša v samostanski kapeli. Ta maša je* študente, reditelje in druge sodelavce. Po maši seminar v samostanski kapeli. ,, 12:00 opoldne kosilo v Romarskem domu. Kosilo n10^ rezervirati in ga dobite samo z listkom. Cena: $3.00. 2:00 popoldne zbiranje narodnih noš pred samostanom-Prosimo vse romarje in romance, ki imajo narodne 11 naj jih prinesejo s seboj. Skupine narodnih noš naj si oskf j( napise, da bodo udeleženci vedeli, iz katerega dela Sloveflij® J njihova narodna noša ali katero skupino predstavljajo. 2:30 p.m. procesija od samostana v Baragov park: kriz rodne noše - duhovniki - somaševalci — škofi. 3:00 p.m. maša v Baragovem parku. ( Glavni mašnik Most Rev. Charles A. Salatka, deveti ško Marquette-u in osmi Baragov naslednik. ,jj Angleško pridigo ima Rev. Victor Tomc, župnik pri Vnebovzeti, Cleveland, Ohio. Duhovniki, ki želijo somaševati, naj prinesejo s seboj bele štole. Med mašo ljudsko in zborovsko petje. Besedilo rnoli^ 9< pesmi boste dobili v posebni knjižici, ki bo tudi spomin na ® gov dan v Lemontu. Takoj po maši bo zborovanje Baragove zveze na istem štoru kot maša. 6:00 zvečer: versko kulturni program v počastitev sluza^1*? božjega Friderika Barage v gym Mount Assisi Academy, 'č ■ nice je treba rezervirati. Cena: za odrasle $2.50; za otroK spremstvu staršev $1.00. ^ Za rezervacijo kosila v soboto in v nedeljo in za versk0' turni program pišite na: P. Fortunat Zorman - P. O. Box 608 - Lemont, 111. 60439 Vstopnice za kosilo in predstavo vam bomo poslali P° ^ ali pa jih boste prejeli ob prihodu v Lemont. Rezervacije je narediti (za kosilo in predstavo) do 25. avgusta. Program v angleščini, kratek Baragov življenjepis i*1 Z' Ijevid cest, ki vodijo k Mariji Pomagaj v Lemontu bomo P°' skupinam in posameznim romarjem, ako bodo želeli. let, op. p.) in mi Slovenci že toliko let živimo v Ridgewood u, pa smo zdaj šele prvič omenjeni v njem. Zares, skrbni sme, skrbni, pa pozabljamo na tisto, kar' je potrebno ... tudi takrat, ko ni pasjih dni, kot so bili ti-le, ki smo jih letos vendarle še preživeli. Ob njih koncu pa bomo še nekaj svojega življenja pokazali, ne samo sami sebi, ampak tudi drugim. Tone Osovnik riška Domovina mo, žaia. Zavedajmo se je odvisno! Vem, da ni. Vaša tega, Napake se se vriniie V sestavek “Župnik Jože Kog-lek” v AD 18. avgusta 1977 se je vrinilo nekaj napak, ki jih na željo pisca dr. Rajka Ložarja tu popravljamo. Na str. 3, kolona 2, na koncu: “Naša beseda krn je enako indoevropska” (Beseda krn je v AD odpadlaVf na str. 3, kolona 3, vrsta 9: garlelc je hartelc, nam. garteic in hartelc; na str. 3, kolona 3, vrsta 30: “v enem najboljših del o slovanskem jezikoslovju” namesto slovenskem; na str 3, kolona 3, vrsta 32 in sl.: Die Slavische Sprachwissen-schaft nam. Sprachenwissan-schaft; istotam vrsta 38: Nareč-po-Slovensko — namesto: na- rečno-slovensko. IZ NAšiH VRST krivd®’1 včasih dospe list z veliko z® ^ do. To je krivda poštne UP in njena polževa brzina. ; Želim Vam mnogo usp6*1 novih naročnikov. , Z naj lepšimi pozdravi dolgoletni naročnik , Frank ^ Rye, Colo. - SpoštoVi>' } Kmalu nama Colo. — or-'-" J bo potekla 11J nina, zato Vam priložs1^ vs’ Ijava ček za eno leto-je pošta včasih počasna, P® eno vse prebereva. , M Vsem, ki se na kakrug ^ način trudite, da Ameriš j 1eP f movina izhaja, prav 1 zdrav, oa tudi vsem P°zrl ki list bero. Vam hvaležna “Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti. “Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini, je zanesljiv in pri njem kupujva.” MALI OGLASI V Willowicku je naprodaj ranč, 3 spalnice, ves podkleten, blizu šole, trgovin in igrišč. Ima dve garaži. V gornjih 40-tih. UPSON REALTY UMLA 499 E. 260 St. 731-1070 Odprto od 9. do 9. (130) ODDAJO Tri sobe in kopalnico oddajo blizu sv. Vida. Nič otrok. Kličite 881-0955! Hiša naprodaj Enostanovanjska hiša, 6 sob spodaj, 3 zgoraj, je naprodaj v bližini Sv. Vida na 1215 E. 61 St. Zimska okna, garaža, veliko dvorišče. Kličite tel. 881-5298. -(128) 16mm Sound Movie Projector $100. Can 361-4088, ask for Jim (x) Hiša naprodaj Hiša za dve družini, 5-5, garažo za 4 avte, je naprodaj na Bonna Ave. Kličite po 6. zvečer 361-2875. (129) Preveč žarkov Direkcija za zdravstvo pri EGS bo čez nekaj mesecev objavila priporočila za omejitev obsevanja v medicini. Evropskim zdravnikom bo svetovala, naj čimbolj omejijo radiološke preglede in naj pri delu uporabljajo sodobne metode in moderne aparate, da bodo pacienti kar najmanj izpostavljeni žarkom. To je napovedal predstavnik EGS na tiskovni konferenci po I četrtem mednarodnem kongresu združenja za zaščito pred žar-jčenjem. Kongres je bil v Parizu, udeležilo se ga je 1150 strokovnjakov iz 45 dežel. Po mnenju iz-| vedencev bi bilo treba zdravnike in javnost opozoriti na ne-Ivarnost medicinskega obsevanja ki je na drugem mestu, takoj za naravnim žarčenjem. | Na tretjem mestu sp žarki, ki izhajajo iz bivališča (do tri četrtine naravnih), nato pa.žarče-nje kot posledica jedrskih poskusov (devet tisočink naravnega) in žarčenje, katerega vzrok |so zračni prevozi v velikih viši-inah in fluorescentne številčnice na urah. Žarčenje iz.jedrskih elektrarn je za vsemi omenjenimi in znaša tisočinko naravnega. V ambulantah se pogosto po nepotrebnem odločajo za radiološke preglede, ki lahko povzroče raka ali levkemijo. Velik del takih pregledov predpisujejo rutinsko ali pa zato, da bi preverili postavljeno diagnozo. Profesor Jammet je dejal, da ni do tega kongresa še nihče sto-|ril ničesar za zaščito človeka j pred žaki, ki izvirajo iz radar-jjev, laserjev, mikrovalov in ul-jtra zvoka, prav tako pa še ni dovolj podatkov o škodljivih po-jsledicah rabe zdravil v medici-ni. Udeleženci " kongresa so po- BY OWNER Prime Euclid area, beautiful wooded lot, frame & stone front, extra large living room, dining room, 3 bedrooms, expandable up, IVz baths, enclosed porch, full divided basement, tiled recreation room, Sanitas thru-out, 2 car garage, central air, in quiet Indian Hills, upper 60’s. Principals only — 481-1983. (127) HOUSES FOR SALE $19,900 Grovewood, area, 6 room single. 5-5 DOUBLE Hoover Ave. off Neff Rd. George Knaus Realtor 819 E. 185 St. 481-9300 (127) FOR SALE Kitchen stove, table and chairs for kitchen, refrigerator, washing machine. Call 449-2851. (127) Lastnik prodaja hišo Na lepem področju Chardon Hill je naprodaj enonadstropna kolonial hiša s 3 spalnicami, osrednjo klimatsko napravo, moderno kuhinjo, 2: kaminoma na drva, urejenim zemljiščem 50x308 za zgornjih 60. 531-1811- (129) Help Wanted Help Wanted - Female Domestic Reliable cleaning lady one day a week. 8 hours. Richmond Hts. area. Own transportation. 261-4Č70 (x) Help Wanted WAITRESS — COOK With some experience. Part time for waitress, full time for cook. CROATIAN TAVERN 3244 St. Clair Ave. -(131) FACTOR! HELP FEMALE Light assembly and furnace brazing operators. Apply] in person 9 to 4 pm. TECHNICAL METAL PROCESSING 5476 Lake Ct. off Shoreway.. sit E. 55 St. (130) HIGH SCHOOL BOY For cleanup, painting and light maintenance in neighborhood manufacturing plant. Should be available for work froijA 3 to 7 p.m. plus Saturdays. 363-6263. (129). Dr. Ivan Pregelj: MLADA BREDA POVEST _ “Vsi skupaj ne veste nič,” se je hudoval mesar, “ali ste od stanu?” “Mesarji veste zase, mi pa zase,” so pripomnili kmetje. Tedaj je vstopil Šime, hlapec s Peči. “Tega-le vprašaj,” je pripomnil kmetič mesarju, “na Peči imajo živine dovolj, pa brez hlapca so, nekaj kupčije bo le!” “Na Peči,” se je začudil mesar. “Ne, tam gori ne prodajajo, in Pečanka je za devet j udov in enega povrh.” Šime je odmajal z glavo in rekel: “Trda je že, trda, pa prodala bo. Tako-le rečem, kakor sem premislil, da bo prodala.” “Ti, fant, govoriš postavno,” je dejal nato mesar, “sedi, za liter se ne bom kesal, četudi ne bo kupčije.” “Saj smo znanci,” je pripomnil Šime in sedel. Proti mraku pa je mesar vstal in se odpravil s Šimnom na Peč. Po poti je godrnjal, ne zmenivši se za Šim-na: “Ne bo prida s kupčijo. Preskopa je in izbija ves dan.” In mesar je sam vase stokal, trudeč se po spolzki poti na Peč in premišljajoč, koliko vina bo treba, preden namoči utrujeno grlo po kupčiji na Peči. Tako je prisopihal na Peč in zaklical na ves glas: “Hej, ljudje, kupec je tu! Ali imate kako muhasto kravo ali vrtoglavega vola. Dobra cena, pa deset cvancgaric hlapcu, štiri pastirju, pa devet poličev vina in še cigar, če jih marate.” Prvi je prišel mesarju naproti Anže. “He, fant, kje so ljudje?” je vprašal mesar manj iz potrebe ko navade. “Poišči jih!” je odvrnil modro Anže. “Poiščem tebe za ušesa,” je vik nil mesar.in pri tem neusmiljeno zadel z nogo v kolo voza, ki je gledal izpod lope. V sobi je bila Katra z Anico in Jerico. Pravkar je bila stopila v sobo in se lotila Luke, ki je kašljal za pečjo: “V hlev se mi pojdi dret! Vso noč hrope tu, da človek še spati ne more.” “Katra,” je prosil brat, “samo ogrejem se malo.” Polotil se ga je znova kašelj. Anica je vstala in se vrnila s čašo čaja. Toda Katra je planila in začela kričati; ■’ “Seve, čaja mu kuha! Ven naj gre.' Če mu ni v hlevu dovolj dobijo, naj pa gre s Peči. Pa ravno zato mu streže, ker ve, da' mi ni prav.” “Še v peklu ni hujše žene,” je pripomnil Luka. “Pa pojdi v pekel!” je odvrnila Katra in sunila Anico s čajem v stran, da je polila po tleh. “Je že prav!” je zastokal Luka in v njegovih očeh je zagorelo toliko jeze, da se je Anica z grozo začudila. Toda tudi v njej se je dvignil odpor proti Katri in je dejala: “Če že ki Ji am za Jurija, malo vode več ali manj —”. “Nič!” ji je presekala besedo Katra. In ženi sta se merili s pogledi, ko je nenadoma viknil zunaj mesar in so se v naslednjem trenutku odprla vrata. Mesar je vstopil. “Seveda, prej ne utegne”, ga je pozdravila Katra. “Za kupčijo pač, pa šmentano dobro, če bomo ogledali pii luči živino”, je odvrnil mesar, “v temi so vse mačke sive pa vse krave debele.” “Gospodar leži,” je odvrnila Katra, vendar pa je pomignila mesarju, da naj sede. “Če spi, bo pa vstal,” je odvrnil mesar in se pridušil, da zdaj že ne gre brez kupčije nazaj. Nato je odšla Katra in se vrnila z opombo, da bi kravo laže pogrešala ko vola, pa da naj si mesar ogleda kako in kaj, na kar je mesar zapustil s Katro sobo in sta šla ogledovat žicino. Jerica in Anica sta ostali v sobi. Nedolgo zatem je bilo čuti zunaj jezne glasove. Mesar je vpil in Katra je kričala in tudi Tomaž, ki je od nekod prikolovratil, je kričal. “Sto šestdeset,” je vikal mesar. “Dve sto pet in dvajset,” je klicala Katra. “Vola prodaja,” je pripomnil Luka Anici. Zunaj pa so se glasovi zopet oddaljili. Najbrže so se vrnili vsi nazaj v hlev. “Zakaj ne greste ven,” je vpra-Luka Anico, “saj ste več gospodinja ko ona.” Anica se je nasmehnila po sili in dejala: “Naj napravi sama, kbkor ve. Samo da bo Juriju prav. Pa tudi ne razumem bogve kaj kupčije. “Prav brez potrebe prodaja,” je pripomnil Luka. Anica ni odgovorila. “Za Tomaža ji je,” je godrnjal Luka, “temu tegne in tegne, kakor bi bil gospodar.” “Sto in osemdeset,” je. bilo zopet čuti zunaj mesarja. “Dve sto,” je gnala Katra. Nato so utihnili in čuti je bilo da prihajajo v sobo. Res so vstopili in sedli za mizo. Mesar je izvlekel listnico z bankovci in jih rinil Katri; Katra jih je odrivala. In začelo se je še huje vpitje. Mesar je bil skoraj že ves hripav, zakaj zdaj sta kričala vanj Katra in Tomaž. “Devetdeset, ali pa grem,” je popuščal, ali obsedel je na mestu. “Ne morem,” se je branila Katra. “Rajši vržem vse v ogenj,” se je rotil mesar in neusmiljeno mečkal bankovce, čutil je, da ne bo nobeden ostal v njegovih rokah, zato jih je mečkal; sicer ni imel te grde navade; “zažgem jih.” • “Le!” je pripomnila Katra. “Pet in devetdeset naj bo!” je dejal Tomaž. “Naj bo tri in devetdeset!” raste mesar. “Ne bo!” odkimuje Katra. “Štiri!” Katra maje z glavo. “Pet, pa naj vse gre po —n se roti mesar. “Sedem!” pripomni znova posredovalno Tpmaž. “Dve sto!” jekne Katra. Mesar se je izkričal in zaman. Žena je nepremagljiva. Dvignil se je, kakor da hoče oditi, ali Katra je s prezirljivim pogledom gledala za njim. In res ni mož odšel, obstal je na vratih. “Recite, no, pametno besedo!” “Dve sto!” odvrne Katra. Mesar zakolne in vrže k zmečkanim bankovcem še enega. Tako so sklenili kupčijo. * Ko se je drugo jutro Anže prebudil, je videl, da je zaspal, in se obenem domislil, da mu dolguje Šime štiri desetice, katere je bil dal mesar za pastirja in katere je bil spravil Šime, dasi je bil po sklenjeni kupčiji Anže sam pričujoč. Anže pa ni kar tako utrpel četvero desetic in si je dolgo v noč ubijal glavo, kako priti pri Šimnu do svojega denarja. V tej misli je bil zaspal, v tej misli se je prebudil. Tedaj je zaslišal Šimnov glas. Anže je začel v veliki naglici obuvati čevlje, boječ se, da bi šal in naštel osemnajst desetakov BISHOP BARAGA ASSOCIATION Cleveland Chafrier n**mn**t***» *****+****-?*++++*+•+**+*+•++*++***+**■*+**•**++++* We offer these memberships in the BISHOP BARAGA ASSOCIATION Annual ......................................... $5.00 Sustaining ..................................... $10.00 Life (individual or family) ..................... $50.00 Life (institutional) .......................... $100.00 By enrolling now, you can help us in our work to raise this humble Missionary Bishop from Slovenia to the highest honor that can be bestowed by the Church. Šime ne krenil kam in bi ne videl Anže nikoli več svojih desetic. Zdaj ali pa nikoli, si je mislil, obenem pa slišal še sledeče: “Je ne bo doma, ne,” je dejal Šime. Po precej dolgem odmoru je slišal Anže Nežin glas: “Ne, ne, tega ne morem!” “Kakor hočeš,” je dejal Šime, “mi bo posodila pa —.” “Tiho bodi!” je kriknila Neža in nato šepetaje pripomnila: “Ti me boš spravil še v pekel!” “Kakor hoččš,” je odvrnil Šime; nato je sledil zopet premor in potem je rekla Neža: “Šime, kaj si rekel, v oni zeleni omari da ima?” “Menda,” je odvrnil hlapec malomarno. (Dalje prihodnjič) Dragi naročniki! Tiste, ki prejemate Ameriško Domovino po pošti, lepo prosimo, da nam vsaj dva tedna pred selitvijo sporočite svoj novi naslov. Tako boste list nepretrgoma redno prejemali, nam pa boste prihranili poštne stroške, kateri znašajo sedaj po 25 centov za vsako vrnjeno številko. Najlepša hvala za tozadevno sodelovanje! , n Uprava Enclosed is $.. for my ........................... membership. Name Street City State Donations under $5.00 will be appreciated and acknowledged, but will not entitle the donor to the “Baraga Bulletin,” published quarterly. Printing and mailing costs allow for mailings to ordinary, sustaining, and life members only. Donations payable to Rev. Victor N. Tome, Vice Postulator, 15519 Hojmes Ave., Cleveland, Ohio 44110. V BLAG SPOMIN prve obletnice smrti naše ljubljene matere in stare matere MARY GODEC ki je preminula 29. avgusta 197G Umrla si nam, zlata mama, vedno dobra, ljubezniva. V črni zemlji zdaj počivaš, a bisi ne ostala pozabljena. Mirno spavaj, ljuba mamica, v življenju bila si odvzeta, nam, v naših srcih 'boš živela do konca naših dni. Žalujoči: Frank, Louis, sinova Mary Tekavec, Molly Kozina, Angela Ursic, hčere. Ostalo sorodstvo. Cleveland, Ohio, 29. avgusta 1977, NOVICE- z vsega svela NOVICE- ki jih potrebujete NOVICE- ki jih dobite Te sveže NOVICE- popolnoma nepristranske f^OVICE- kolikor mogoče originalne NOVICE- ki so lanimive vam vsak dan prinaša v hite Ameriška Domovina Povejte te sosedu, ki te ni naročen nanjo Za vsakovrstna tiskarska dela se priporoča TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio .J":?*"' tel. HE 1-062S ' ' 1 TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA • ' ■ ! p i '' Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice. * Najlepia izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NASI TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE CLEVELAND’S NEWEST ETHNIC RESTAURANT • Featuring superb Old World and American Food, — REASONABLY PRICED — RESTAURANT Enjoy dining in the relaxing atmosphere of Old Vienna BREAKFAST — LUNCH — DINNER BANQUET FACILITIES FOR 150 1385 E. 36 SI. Phone 881-1118 tmnmtmtmmtttmttmumttntmmmmmtttmmmtnunmnmmmntnrmrtf LET YOUR LIFE INSURANCE WORK FOR YOU American Mutual has a new concept which combines your life insurance with an exciting new benefit program. This program includes low interest certificate loans, low interest mortgage loans, scholarships, social activities, and recreational facilities provided by one of the largest Slovenian Fraternal Associations in Ohio. For further information, just complete and mail the below coupon. To: American Mutual Life Assoc. 6401 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 li-' My date of birth is Name .......... Street ....... City........... .r- State.. imttmimnmtniiiiiinwfflfflfflnttfflWfflttmwMttWttwuiuunuimia