Po pošti prejeman:
za
eelo leto naprej 26 K — h pol leta „ 13,-, eetrt , , 6 , 50 , mesec , 2,20,
V upravništvu prejeman: za
celo leto naprej 20 K — h pol leta tetrt „ mesec
5»-,
1,70,
Z«"poSiljanje na dom 20 h na mesec.
SLOV EN E
Političen list za slovenski narod.
NaroCnine in inserate sprejema upravništvo ▼
Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopili se ne vra&ajo, nefrankovata pierna ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-iiiSkih ulicah St. 2.1., 17.
Izhaja vsak dan, izvzeroSi
nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 144.
V Ljubljani, v torek 26. junija 1900.
Letnik XXVIII.
Dogodki v Bani.
O dogodkih v Kini, posebno v Pekingu še danes nimamo natančnih in zanesljivih poročil, ker so vse zveze s Pekingom pretrgane in poročila prihajajo večinoma iz brzojavnega urada v Shanghaju. Vsak poročevalec dostavlja svoi »baje«, zato je iz mno žine zasebnih poročil težko prodreti skozi temo do jasnosti. To pač je gotovo, da ki-neška cesarica pospešuje gibanje proti tujcem, kar potrjuje tudi škof Anzer, ki se sedaj mudi v Evropi. Po francoskem viru je cesarica ukazala svojemu vrhovnemu generalu, da se naj združi z bokserji in evropskim državam odgovarja z ognjem in mečem. To je tem verojetneje, ker je ki-neška vlada računala na ugodne razmere. Angleži imajo skoraj vso vojno moč še v južni Afriki, Francozi imajo mnogo posla s svojo razstavo, Rusi in Japonci pa si že od zadnje japonsko-kineške vojske niso posebni prijatelji.
Vsi zadnji dogodki potrjujejo , da evropske velesile niso bile pripravljene na resno in nevarno vstajo. Doslej so vnanje države složno postopale proti vstaji, da za-duše nemire, napravijo red in branijo svoje velike gospodarske koristi na kineških trgih. Že danes pa se kaže potreba, da države store daljne korake. Pred vsem morajo odstraniti ceBarico - vdovo, ki je vprizorila krvavi ples, ter jej poiskati pravnega naslednika. Odstraniti morajo tudi vse one mandarine in cesarske prince, ki so le orodje stare cesarice in hujskajo ljudstvo proti tujcem. V to pa je treba močne armade, katero imata v obližju na razpolago le Rusija in Japan. In ravno te dve državi imata največ povoda, da se vtikata v kineško vprašanje. Japonci so iz zadnje kineške vojske prinesli domov le bojno slavo brez vsake znatne odškodnine. Sedaj se jim nudi prilika, da dobe svoj del. Rusija pa je neposredni sosed »nebeškega cesarstva«, ki gotovo ni brez namena gradila drage železnice do kineškega ozemlja in zbrala ob meji močno armado. Nemčija potrebuje tudi nekaj hektarov več zemlje, ker se v ozkem krogu ob morju ne more gibati. Francozi se že pripravljajo, da razširijo svoje tonkinške meje. Italija je že lani brez vspeha poskušala svojo srečo, morda sedaj dobi svoj del. Belgija ima mnogo milijonov naloženih v raznih podjetjih v Kini. Tudi Avstrija hoče nastopiti v evropskem koncertu in je te dni odposlala na vzhod križarico »Marijo Terezijo«.
Vzhodno vprašanje se je torej srečno in nesrečno ter nenadoma preselilo od Bos-pora pred vrata Pekinga. Evropski zdravniki so šli zdravit bolnega moža na skrajnem vzhodu. Ta slučaj bolezni pa je bolj skrivnosten in zamotan, nego v Carigradu. Tu so že sto let poznali bolnika in njegove muke. Imeli so za vse pojave bolezni pripravljene recepte.
V Pekingu pa je nov svet, zdravniki tavajo v gosti temi in bolnik ni še naznanil svojega ogromnega imetja. Dediči so se oglasili, a sodnika ni, ki bi nepristransko razdelil dedščino.
Angleški listi že hujskajo proti Rusiji ter vzbujajo nezaupnost mej državami. Na-glašajo namreč, da ruska armada pač lahko pride v Kino, a nazaj ne. Pikro odgovarjajo tudi ruski listi. Ker pa ti listi izražajo javno mnenje, zato je lahko mogoče, da iz kineške nastane evropska nevarnost.
Iz kmetijskega sveta.
Piše poslanec Fr. Po v Se.
VII.
Sredstva v prospeh sadjarstva-
(Dalje.)
Pododsek bavil se je tudi s proučevanjem ptuje konkurence, osobito sadja, katero prihaja celo iz Amerike, kar treba znati, da moremo presoditi, kje preti nevarnost našemu sadnemu eksportu. Največ ameri-kan8kega sadja (jabolk) prihaja iz Amerike na Angleško in v Nemčijo. Angleška potrebuje silno veliko sadja, ker toliko nižji kolikor imoviti slojevi vživajo skoro pri vsakem obedu kaj sadja, bodisi presnega, bodisi sadnih konserv, itd.
Angleška je vpeljala oziroma kupila od 1. 1893 do 1. 1897, torej v 4 letih šest milijonov kvintalov le jabolk, in v letu 1898 znašala jo vrednost importovanega sadja 97,800.000 kron.
Kako narašča import ameriškega sadja na Angleško, kažejo nam sledeče številke. Leta 1893 došlo je le 480.000 bušlov, leta 1897 že 1,808.000 bušlov jabolk, (bušel = Bushel = 36 litrov), in iz Kanade došlo je 1. 1897 1,021.000 bušlov jabolk.
Pa tudi v Nemčijo prihaja že mnogo sadja iz Amerike, in sicer 1. 1897 je došlo 453 000 kvintalov v vrednosti i idCt 9 milijonov kron.
Celo v Avstrijo zašlo je ameriško sadje in sicer jabolka, katera so se Dunajčanom kmalo prikupila, ker so lepa, okusna, sočna in jako lepo dišeča.
Najbolj pa je ameriškemu sadju se posrečilo pridobiti si kupcev, ker ondotni eks-porterji skrbe, da je vse blago enako, lepo sortirano, ne kakor pri nas, da je v enem sodčku kar po pet in več vrst.
Tega se moramo tudi mi avstrijski sa-djerejci poprijeti in skrbeti, da bomo le zbrano blago na trg pošiljali.
Ameriško sadje sicer ne bo nas spodri-nilo na domačih trgih, ker pri količkaj skrbnosti za dobro, čisto blago, imamo že radi troškov za transport toliko prednosti, da bomo lahko zmagali ameriško konkurenco. Vse drugačnega vpliva pa zamore ameriško sadje nastati za naš sadni eksport, če si isto pridobi v Nemčiji stalni trg, ker potem spod-vezan je naš eksport v Nemčijo, kamor gre, kakor že navedeno, skoro 90°/c našega sadja.
V nižjih kvalitetah, torej v sadju za mošt, nam ne bo ameriška konkurenca škodovala, ker je daljna pot iz Amerike do Hamburga in odtod v Nemčijo vendar predraga za blago, katero se le po 6 kron sto kilo prodati more. Vse drugače pa je za naše boljše sadje, namizno blago, kateremu more nastati precej hud tekmec v lepih ameriških jabolkih. Ker se sadjereja v Ameriki, osobito v Kanadi zelo širi, je nevarnost toliko večja in ker ondotni sadjerejci ne vedo kam s sadjem, začeli so ga sušiti in posušeno sadje eksportirajo na Francosko, da tam suhemu sadju pridavši vodo izdelujejo mošt.
Zato je pododsek stavil predlog, da se naprosi vlada, da pri sklepanju novih trgovskih pogodb ščiti naše sadjarstvo s tem, da naloži sadju ameriškemu primerno colnino, pa ne le svežemu ali presnemu f-adju, ampak tudi posušenemu sadju, ker tudi po tem preti nevarna konkurenca našemu sadjarstvu.
Skrb pa mora tudi nam biti, da se v bogatih sadnih ktinah bolje lotimo sušenja sadja, osobito češpelj, pa tudi jabolk in hru-
šek, seveda, da sadje pravilno suSimo, ter morda prav s suhim sadjem tekmujemo po Nemčiji, koder so začeli posušeno sadje rabiti za napravo mošta, proti ameriškemu sadju, presnemu in posušenemu.
Prav zdatno konkurenco našemu sadju provzročil je uvoz pomeranč iz Italije; to pa vsled prostega uhoda temu sadju. Vspeh je ta, da na marsikateri gosposki mizi se namesto lepih jabolk nahaja večinoma krožnik pomeranč. Kar vhodu tega sadja v našo državo ni pripomogla oprostitev uvoznega cola, to so umeli italijanski eksporterji še izposlovati pri italijanskih železnicah in pa-robrodih. Pa tudi naša južna železnica daje italijanskemu sadju olajšavo, ker za vagon se plača italijanskega sadja od TrBta do Dunaja 78 kron manj kakor od goriškega sadja od Gorice do Dunaja.
Kako zelo je narasel uvoz pomeranč iz Italije po novi trgovinski pogodbi, nam kaže dejstvo, da L 1891., predno je obveljala nova pogodba, je došlo le 194 000 kvintalov pomeranč iz Italije, 1. 1897. pa 686.000 kvint.
Zato zahteva kmetijski svet, da pri sklepanju nove trgovinske pogodbe naša vlada vsekako zopet zahteva od Italije primerno colnino na južno italijansko sadje.
Kot velevažno sredstvo za povzdigo sad-jereje smatra kmetijski svet skrben pouk o sadjarstvu. Ne more se tajiti, da se je glede tega že marsikaj storilo, toda vsekako bi bilo želeti temeljitejše izobrazbe v tej stroki osobito v deželah, ki so posebno sposobne za sadjerejo. Pri nas pa posebno pogrešamo višjega izobraževališča za specijaliste — po-mologe, kakoršno se nahaja v Nemčiji. Tak zavod pomologičen imel bi odgojevati učitelje za sadjarstvo. V to moral bi tak zavod imeti bogata sredstva za teoretično in praktično izvežbanje gojencev. Tak zavod pa bi moral biti tudi nekako središče, iz katerega bi izhajal vsekakovrsten navod k napredku, k razširjenju najboljših sadnih vrst, k zboljšanju porabe sadja, na pr. zboljšanje suSenja sadja, pravilno ravnanje s sadnim moštom, umna podelava sadja z vkuhanjem, z napravo marmelad i. dr., s kratka tak zavod bil bi ob enem preskuševališče v vseh sadjarskih zadevah.
Kmetijski svet v to predlaga kmetijskemu ministerstvu osnovanje državne višje sadjarske šole.
Dalje predlaga, da bi ministerstvo za posamezne pokrajine namestilo posebne sad-jerejske nadzornike, ki bi bili pravi pijoniri sadjarskega napredka.	(Dalje sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 26. junija.
O posredovalnem jeziku v Avstriji objavlja predvčerajšnji »Vaterl.« uvodnik, v katerem pravi uredništvo, da ne ve, od kodi je prišel, da pa njegova vsebina opravičuje ponatisek njegov na uvodnem mestu. V tem članku pripoveduje neznani pisec, da so levičarji svoje zahteve glede nemščine kot državnega jezika spremenili v toliko, da zahtevajo sedaj, naj se nemščina proglasi le za posredovalni jezik. V tem oziru, pravi pisec, se da marsikaj opomniti. Res je sicer, da se v Avstriji tudi Slovani poslužujejo nemščine in da je nemščina de facto res že sedaj posredovalni jezik v Avstriji, in ko bi se kdo predrznil Slovanom prepovedati rabo nemščine v občevanju z drugimi Slovani, bi tako prepoved gotovo zavrnil vsak zaveden Slovan. Ako pa sedaj
Nemci kriče, čemu se Slovani vkljub temu ustavljajo zakoniti uvedbi nemščine kot posredovalnega jezika, je odgovor na to prav lahak. Slovani se ustavljajo le povelju, da se morajo posluževati nemščine, ter temu, da bi se nemščini priznal zakonito superio-ren značaj. Pravična vlada mnogojezične Avstrije vendar ne more sprijazniti se s stališčem, da ostalim jezikom no pripada nikako priznanje. Ako se Nemcem prizna kaka pravica, priznati se mora tudi Cehom in ostalim Slovanom. Ne gre se torej za uvedbo posredovalnega jezika, ki taktično že obstoji, marveč za gotove koncesije drugim jezikom. Nenemški narodi zahtevajo, da se tudi njih jezikom zajamčijo gotove pravice, vse ostalo naj ostane pri starem. — Reči se mora, da je pisec tega članka precej trezno presodil dejanjski položaj. Vlada naj prizna pravico obstoja in rabo nenemških jezikov v Avstriji in mirna bo Bosna.
Koerberjeva vlada in Čehi. V malo dneh objavi uradni list cesarsko na-redbo na podlagi § 14., s katero se uveljavi šestmesečni budgetni provizorij in ob jednem kvota. S tem je pa po mnenju mlado-čeških listov dovršeno delovanje sedanje vlade in umakniti se bo morala spretnejšim močem. Za važneje delo, posebno pa za spravo mej Cehi in Nemci ter za konečno ureditev parlamentarnih razmer Koerberjev kabinet baje nima potrebne sposobnosti. Ti dve zasilni naredbi bota vladina oporoka. Do ministerske krize poteče lahko še več dnij ali tudi mest cev, toda na vsak način se izvrši sprememba pred sestankom državnega zbora. — Tako ti listi. Nam se zde te vesti še prezgodnje in je sploh več gotovosti, da se umakne parlament, nego vlada, kajti vladar se je svojedobno izjavil, da ne žrtvuje obstrukciji več nobene vlade.
Češki protestni shod, ki Be je vršil minulo nedeljo na gori Muzsky v spomin velikega češkega tabora v letu 1869, je bil prava manifestacija češkega naroda. Shoda, kateremu je predsedoval posl. dr. Mattuš, se je udeležilo vkljub deževnemu vremenu do 60.000 ljudij iz najrazličnejih krajev Češke in Moravske, torej še jedenkrat toliko, kakor v letu 1869. Prisotni so bili poslanci Spindler, schulz, Mastalka, Hofica in Tekly. V nad 200 vozovih so se peljali zbo-rovalci na zborovalni prostor. 80 orožnikov in 11 vladnih zastopnikov je skrbelo za red. Kot prvi govornik je nastopil župan in bivši deželni poslanec Durich ter slikal krivice, ki se gode Cehom v narodnem in političnem oziru. Toda na tem mestu, kjer je pred tridesetimi leti izdajica Sabina izdajal svoj rod, sedaj češki narod slovesno obljublja, da se ne bo udal vsestranskemu pritisku. Češki narod se zaveda svojih pravic in ne kloni svojega tilnika. Drugi govornik Ihrica naglasa, da je češki narod vedno zvesto izpolnjeval dolžnosti do države in sme torej tudi zahtevati, da država izpolni svoje dolžnosti napram njemu. A v zadnjem polstoletju se to ni dogajalo. Sicer pa Avstrija sama potrebuje pomoči; ta je pa mogoča le tedaj, ako se postavi na naravno stališče. Nemški državni jezik je ne bo reSil. Potem sta še govorila urednika Klofac v ime češkega delavstva, ki je povsem solidarno s češkimi delavci, in IIruby, ki je istotako napovedal brezobziren boj vladnim jezikovnim načrtom. Konečno je bila z velikim navdušenjem vsprejeta resolucija, ki proglaša Koerberjeve načrte nevsprejeml|ivimi. — Dunajska Židinja dostavlja poročilu o tej manifestaciji, da
ee shodu ne pripisuje nikak političen po-men, ker ni bil prisoten noben voditelj češkega naroda. S tem se pa menda strinjajo le njeni zvesti bravci, kajti češki narod je govoril, ne da bi ga bili »hujskali« njegovi voditelji.
Rusija se pripravlja. Vse evropske diplomate, posebno pa Angleže, je včeraj iznenadila vest, da se je ruski veliki knez Aleksij iz Toulona na ruski vojni ladiji podal na kitajsko bojišče, baje z namenom, da prevzame vrhovno poveljstvo nad evropskimi četami, ter da je car Nikolaj izdal povelje za mobilizacijo ruskega voja v vojaškem okraju Amur ob severo zahodni kitajski meji. Objednem je pa car naročil vojnemu ministru, naj skliče pod orožje vse nadomestno moštvo sibirskih vojaških okrajev Kak načrt ima prav za prav ruska vlada, dosedaj ni znano, a sodi so, da namerava Rusija pošto pati pri reševanju kitajskega vprašanja na lastno roko.
O vojski v Južni AJrikl so v poslednjem času skoro popolno izostale vse vesti, akoravno mora Roberts premagati še znatno armado 10.000 mož, predno bo popoln zmagovalec nad burskimi četami. Angleški vojni brzojavni aparat je napadla zopet ona zloglasna molčljivost, s katero so se navadno prikrivali svetu veliki angleški porazi. Pred nekaj dnevi so sicer poročali, da se je vnel mej Robertsom in generalom Botho ljut boj, ki je trajal tri dni, a o ko-nečnem vspehu ni še prav nič znanega. Sedaj poročajo iz Londona, da bi se Bolha že rad udal, a boji se predsednika Krtigerja in pa generala Devveta, ki sta odločno proti kapitulaciji. Nujna potreba je bila torej, da se oslabi Devvetova moč. In že objavljajo listi tudi to prepotrebno brzojavko: Generali Buller, Brabant, Methuen in Rundle so obkolili Devvetovo pozicijo. Ako bo potrebno, se udeleži te akcije tudi Ilamilton. Ker se sedaj na Krtigerja ne bo treba dosti ozirati, je vojska končana na celi črti, ako je namreč kaj resnice na teh dveh poročilih.
Knjige in časopisi.
Voditelja 3. zvezka vsebina je naslednja:
Drugi list sv. apostola Pavla do Korinčanov (konecl. Piše Josip Zidansek. Verne duše in njih trpljenje v vicah. Piše dr. I. Mlakar. Politično stanje judovskega ljudstva ob Kristusovem času. Piše dr Jos. Lesar. Steber za večno luč pri mariborski stolnici in še nekoliko drugih drobnih spomenikov. Spisal dr. J. Pajek. Kritične beležke o potovanjih sv. Metoda v Rim. Spisal T. Lempl. S. J.
—	Dušno pastirstvo: Cerkvena stanovska društva iFr. Segula) 266 — Ali more mašnik zase maševati ? 274 — Fides ex auditu 276 Pozornost pri previdenju bolnikov 277 — Pismena vprašanja pri župnijskem izpitu 278.
-	- Priprave za biblične katekeze. Piše A. Kržič. — Raznoterosti: Shod krščanskih arheologov v Rimu 1. 1900 A. Stegenšek 283. — Ocene. — »Voditelj izhaja štirikrat na leto in velja 4 K. Dobita se še I. (po 2-40 K) in II letnik (po 4 K). — Naročnino sprejema upravništvo »Voditelja« v Mariboru, rokopise pa in tiskovine v zamembo ali oceno uredništvo »Voditelja« v Mariboru.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 26. junija.
Učiteljski spremembi. Deželni šolski svet je imenoval učitelja - vodjo zasebne ljudske šole družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu, Mihaela Kosec, definitivnim nad-učiteljem na trirazrednici v Dragatušu, v Čr nomaljBkem Šolskem okraju — Premeščen je v jednaki lastnosti nadučitelj v Sv. Križu pri Litiji, Ivan N. Jeglič, na dvorazred-nico na Rakeku
Umrl je sinoči v Št. Vidu nad Ljubljano po kratki bolezni nadarjeni in marljivi bogoslovec III. leta, gosp. Mihael Ko-govšek. Pcgreb bode jutri zjutraj ob osmi uri. N. v m. p.!
O zadevi dohodninskega davka. Od mnogo strani je bilo čuti pritožbe, da so morale stranke, ki so zahtevale pismeno pojasnilo od davčnih uradov, kazen za kolek plačati. C. kr. finančno ministerstvo je z odlokom 2. novembra 1898. št. 55711 odredilo, da morajo biti tudi one vloge na davčne urade kolekovane (kolek 1 krono), v katerih se zahteva pojasnilo glede odmerjenega davka. Le ustmeno pojasnilo je prosto vsake pristojbine.
»roti

Hrvatje v Rim. V Rim se je, kakor se nam poroča iz Zagreba, v nedeljo od-peljel preko Ankone nadškof dr. Po silo-vič. Danes zjutraj se je iz Zagreba odpeljalo v 16 vozeh 480 romarjev, ki so v Ljubljano dospeli ob 12. uri. Na kolodvoru se je zbralo mnogo slovenskega občinstva s zastopniki krščansko-socijalne zveze. Romarje sta pozdravila preč. gosp. kanonik Kajdiž v spremstvu kanonikov dr. Lam-peta in Sajovica v imenu ljubljanske duhovščine in g. Gostinčar v imenu slovenskega delavstva. Odgovoril je srčno preč. g. dr. Jagatič. Slovenci so burno pozdravljali Hrvate s klici: »
Živila Hrvatska!« na kar so Hrvatje odgovarjali »Živili Slovenci!« in »Slava!« klici knezoškofu dr. Jegliču. Romarji so obedovali v restavraciji južnega kolodvora, nakar so se odpeljali mej peva-njem hrvatske himne »Lepa naša domovina« in navdušenih ovacijah navzočega Ijubljan-
glavarju dr. GstettenhoferjuV
se vrši jutri, v sredo, dopoldne pri c. kr. I okrajnem sodišču v Kranju kazenska obrav-1
Na novomeški gimnaziji je delaio zrelostni izpit 15 učencev in eden vnanji. Trije so naredili izpite z odliko, devet s po-voljnitn vspehom, ostali morajo ponavljati čez dva meseca.
Matica Slovenska ima jutri v sredo dne 2 7. junija t. 1., ob petih popoldne v mestni dvorani svoj letošnji občni zbor. Na dnevnem redu je poleg običajnih točk tudi odborovo poročilo o izvršitvi sklepa lanskega izrednega občnega zbora glede nameravane prodaje društvene hiše. Po § 10. društvenih pravil je zbor sklepčen, če je navzočnih 40 društvenikov. Izraža se želja, da se z ozirom na sklepčnost in pa z ozirom na važnost predmeta odzove povabilu prav mnogo društvenikov.
Boj s^ažmL »Narod« je pograbil v boju ^Sroti razširjajoči se krščanski zavesti po zadnjih sredstvih. Skoval je nemško zvezo in se povrhu zvezal še s socijalnimi demokrati, za katere se laže, da v tem oziru prekaša celo »Rudeči Prapor«. O nedeljskem shodu v Vevčah je prinesel poročilo, v katerem skoro nobena beseda ni resnična. Žalostno je, da se pusti glasilo slovenske inteligence »nafarbati« vsakemu socijalnemu demokratu, ki obišče »Narodovo« uredništvo. Vevški shod jezaključil predsednik Urbar z »Živio-klici na cesarja in sv. očeta in vevško delavstvo j e n a v duš e n o se odzvalo temu klicu, »Narod« pa laže, da ga je moral zaključiti — vladni komisar!! Pri zaupnici dr. Kreku ni nihče upil: »Le vpijte! Vpijte vender!« ampak delavstvo je soglasno zaklicalo svojemu poslancu »Živio !« ter je tako pokazalo, da je razumelo, zakaj je hotel »Narod« zadnji shod izrabljati. Socijalni demokrat Kocmur, ki je godrnjal, je moral bežati, a smejale se mu niso samo 3—4 »tercijalke«, ampak vse vevško delavstvo. Da je »rabiatna« Steletova žena stekla in vrgla kamen za njim, je popolnoma izmišljeno in priča o »Narodovi« časnikarski poštenosti, ki sa brez povoda zaletuje celo v ženske. Tiste »toče kamenja« ni nihče v Vevčah videl, pač pa je par socijalnih demokratih grozilo z noži, a so jih mo rali skriti, ker bi se jim sicer slabo godilo. Besedo »brezverec« ves čas shoda ni izustil noben govornik, ampak priporočalo se jo samo, naj se volijo v odbor bolniške blagajne samo delavce. Kregar, ob katerega se »Narod« tudi čoha, je bil v nedeljo v Škotji
Loki! Kar se tiče od krščanskih so cijalcev nabranega denarja, so pa jasni računi. Razdeljevanje denarja je vodil stav-kujoči odbor združenih vevških delavcev, po stavki je pa delavstvo sklenilo, da se da po stavki došli denar v hranilnico, a ne za konsumno društvo, kakor laže »Narod«, pač pa za njihovo bojno društvo. Socijalni demo kratje seve tega denarja ne dobe v roke dasi jim sila diši Denar je krščanskoBOci jalen, pa naj »Narod se tako tuli — niti solda ne dobe sociiulno-demokratski agita torji. »Narod«, ki ii niti vinarja nabral za
delavstve
obrani tudi to pot svoje i.sva-
rilo« zase in vsprejme naj hvaležno izjavo vevškega delavstva, s katero mu je nedeljski shod v Vevčah dal — brez pomoči kakega »debelušnega kaplančkaa — zasluženo lekcijo za vse laži in opravljanja, katera je s socijalnodemokratsko pomočjo tekom stavke nabral v svojih umazanih predalih.
Novo društvo v Idriji. V Idriji se e ustanovilo novo žensko društvo »Veda«, tateremu namen je izobraževanje in pouk v ročnih delili. Vlada je dotična pravila že potrdila.
Dolenjski železnici sta imeli, kakor se je poročalo na občnem zboru delničarjem preteklo soboto na Dunaju, skupnih dohod-cov 624.503 gld., za 37.851 gld. več nego ani; stroški so znašali 400.787 gld. Čisti dohodek torej znaša 223.713 gld Ker je pa treba za obrestovanje in amortizovanje prioritetnih obligacij 249.240 gld., je nedostatka 25.527 gld. Ii rezervnega fonda se je v pokritje vzelo 3546 gld., 21.989 gld. pa plača dežela.
Notarska imenovanja. Notarjem v vobaridu je imenovan notarski kandidat Miroslav Premrov v Gorici, notarjem v Bovcu e imenovan tamošnji notarski kandidat g. £arol Mosetig.
Na izletu je danes v Ljubljani 15 učencev poljedelske šole v Križu na Hrvatskem. Pod vodstvom g. ravnatelja dr. Kra-merja si ogledajo razne zavode in naprave.
Povodenj Z Dobrove se nam poroča : etos so posestniki pričakovali mnogo dobrega sena. Toda po neznosni soparici dne 21. in 22. t. m. je v noči na 23. silna nevihta s ploho naredila ogromno škodo. Gra-dašica in Horjulka sta prestopili bregove ter se razlili preko njiv in travnikov. Nekaj sena so ljudje pač spravili po noči mej dežjem, a večino je zalila umazana voda, da ne bode za krmo. Več sto kvintalov sena je uničenega in spridenega. Naj bi se gospodje, ki tako neusmiljeno kmetom nakladajo osebno dohodarino, na licu mesta prepričali o do-lodkih. Da, pri zeleni mizi se lahko delajo računi! — Vsled deževja minuli petek in soboto so vode zalile travnike tudi v žirski, lorjulski, želimeljski, temeniški in mirenski dolini.
Ljubljanske novice. T o č a je danes okolu 1. ure popoludne usula se nad Ljub-jano in okolico. — V nunski cerkvi e bila včeraj popoludne z oltarja vkradena nabiralna pušica. Cerkovnik je opazil, da je bila dolgo časa v klopi pri altarju neka ženska, na katero sedaj leti sum, da je tatica, ker je cerkovnik takoj pogrešil pušico, ko je ženska odšla iz cerkve. No, tatica je slabo opravila, ker cerkovnik pušico izprazni vsak večer. Pušico so dobili pri Rudolfinumu na nekem kostanju ter jo izročili nazaj Ur-šulinkam. — Dolgopetnega p o n o č -nega gosta so imeli pri Blumauerju v osebi neke Vidmar, ki je ondi prenočevala in poskušala okrasti dve ženski. Jedni je posegla v žep in se polastila 10 K, drugi je pa hotela odnesti obleko, a jo je lastnica pravočasno opazila in prijela. Vidmarjevo so zaprli. Bolj prebrisana pa je bila tatica, katero je imel v službi gostilničar Fr. Kramar. Bila je pri njem nekaj doi in nosila delavcem jedila. Včeraj se je poslovila s polno košaro jedil. Prebrisana tatica je ušla s košaro in jedili. Delavci so zaman čakali kosila. Tudi dekli Mariji Nabernik je ukradla nekaj denarja. — S ponarejenim ključem odprl je omaro ključarski pomočnik Anton Oražem iz Trsta in ukradel Iv. Babuder na Radeckega cesti štev. 1. 16 K, katere je v Šiški zajedel na piškah in zapil vse razven 34 h. Sedaj se posti na policiji. — Z b i cikljem podrl je natakarski učenec Rudolf Markel pod Trančo mestnega delavca Mat. Oblaka.
Mlad tat- V soboto že pozno v noči je prišel v gostilno g. župana A. Pogačnika v Podnartu 121eten lante in si naročil raznih pijač ter cigaret. Ker se je vedel jako sumljivo, začel ga je župan izpraševati, odkod in kam. Mladi postopač se je zapletel v protislovja, kar je županu dalo povod, da ga je že po polunoči naložil na voz in od vedel k orožnikom v Podbrezje. Tu je priznal, da je v mraku odtrgal ključavnico od darilnika pri podružni cerkvi v Otočah. Dobili so pri njem nad 6 gld. raznega drobiža Nepridiprava, ki je menda iz Idrije, so orož-niki izročili sodišču v Kranju.
Slovenca novomašnika v Ameriki.
V nedeljo, dne 10. junija sta obhajala v Združenih državah dva Slovenca sv. novo mašo. Prvi izmed njih )e i. g. F r a n č iše k Rant, doma iz Češnjjee pri Škofji Loki na Gorenjskem. Obiskoval je semenišče v S. Paul, Minn., ter bil posvečen v mašnika 9. junija ravno tam. Prvo sv. mašo je obhajal v cerkvi sv. Neže v st. Paulu, kjer župnikuje č. gosp. I. M. Solnce in kjer je preje toliko let deloval sedanji mil. g. škof v Cloudu, Minn. Jakob Trobec. — Drugi novomašnik pa je č. g. Jurij Š olar, O. S. B , reda
00.	benediktincev, čegar redovniško ime je pater Venceslaus. Doma je iz Sevške doline nad Škoijo Loko na Gorenjskem. S prejšnjim novomašnikom sta bila dolgo časa sošolca na ljubljanski nižji gimnaziji pod profesorjem Josip Jenkom. V Ameriko sta prišla skupaj z ranjkim mil. g. opatom Bernardom Ločnikarjem 1. 1892. Pater Venceslaus je obhajal prvo av. maso v Whitney, Pa., blizo samostana benediktincev v St. Vincent. V omenjenem kraju je že nekaj let pomagal nemškemu župniku poučevati mladino ter je pridigoval za Slovence in Slovake. Omeniti je treba tudi, da je č. g. Venceslav Šolar tudi kustos ali oskrbnik samostanskega muzeja v St. Vincent, Pa. Obema č. g. novo-mašnikoma želimo obilo sreče v izvrševanju svojega težavnega stanu!
Ogenj. V Vinomeru pri Metliki je pogorel v petek popoludne posestnik Gabrijel Popovic. Zgorela mu je hiša in svinjaki, drugo se je rešilo, ker je veter vlekel na nasprotno stran. Hiša je popolnoma na sa-mini, zato ni bilo dolgo nikake pomoči. Gospodarja žalibog niti doma ni bilo, ker je šel po kupčiji. Škoda 8e ceni na okolu 6000 gld.
Ljudska posojilnica imela je dne 20 t. m. svoj redni občni zbor, na kojem so se v načelstvo izvolili zopet v smislu pravil izstopivši člani gg. Belec Anton, Jarc Anton, dr. Karlin Andrej in Šlibar Gregor, v nadzorstvo pa so se izvolili gg. Alfonz Levičnik, Karol Pollak, dr. Josip Debevec, Alojzij Stroj in Ivan Dogan. Letno poročilo kaže, da je posojilnica v 1. 1899- zopet kaj lepo napredovala. Imela je v tem letu prometa K 17,888.456 50. Stanje hranilnih vlog koncem leta bilo je K 4,642.543 80, posojil pa K 3,488.641 09. Članov je pristopilo v tem letu 229, izstopilo pa jih je 6 in šteje zadruga konec leta 910 zadružnikov z opravilnimi deleži v skupnem znesku K 3640. — Glavnih deležev pa je bilo vplačanih 20 v skupnem znesku K 4000 tako da/je znašala svota vplačanih deležev koncem
1.	1899. K 7.640. — V 1. 1899. bilo je čistega dobička K 10.037 05 in je znašalo lastno imetje K 38,526 15. Poslednja svota čistega dobička se je dosegla, akopram je kurzni padec koncem leta 1899. provzročil pri vrednostnih papirjih kurzov razliko kron 5815.40 v posojilnično breme. Če bi tega ne bilo, potem bi bil dobiček 1. 1899. poskočil na 16.000 K. Posojilnica nima sicer namena, kopičiti lastno glavnico, ker sloni na neomejeni zavezi in jamčijo vsi člani solidarno z vsem svojim imetjem za v posojilnici naložene tuje kapitalije (hranilne vloge), koje jamstvo zadostuje za mnogo večje svote, nego so v posojilnici naložene. A vkljub temu lastna glavnica krepko narašča, kot naravni izraz krepkega razvoja in racionalnega poslovanja zadruge. Hranilne vloge obrestujejo se po 4'/,% brez kakega odbitka, ker plačuje rentni davek posojilnica sama, in se vsprejemajo od vsakega, je-li njen zadružnik ali ne, v posojilnični uradnici Kongresni trg št. 2 v I. nadstropji vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoludne. — Opozarjamo na bilanco, koja se nahaja med inserati.
Dve efektni tomboli s 500 kartami je dovolilo ministerstvo kmetijski podružnici v Lancovem.
Zaderski nadbiskup in glagolica. Iz Zadra poročajo »Obzoru« : Zatrjuje se iz zanesljivega vira, da bode biskup Nakit-imenovan za zadrskega nadbiskupa. Imenovanje se je zakasnilo, ker je Nakic želel, da se preje reši vprašanje o glagolici. Radi tega so v Rimu pospešili vprašanje, ki je baje povoljno rešeno za glagolico. Njegov naslednik utegne biti dubrovniški biskup Marcelu-, a za Dubrovnik se imenuje dr. Gjivoje, kanonik v Zadru.
Zborovanje »Leonove družbe« v Maribora. Zadnje naše poročilo o zborovanju »Leonove družbe« v Mariboru dne 23. in 24. julija v Mariboru nam je v toliko popolniti, da bode to zborovanje nemške »Leonove družbe«, ne pa štajerske, katere ni.
Is Maribora. Pri sodni obravnavi v zadevi dr. Brumna proti Viljemu Frischu, uredniku »Petauer Zeitung«, so porotniki Frischa — oprostili.
Na mariborski pripravnici so se vršili zrelostni izpiti v petek in soboto. Danes so se pričeli na zasebni pripravnici šolskih sester in na višji gimnaziji.
Birmovanje v Celju bode dne 1. ju lija. Dne 30. t. m. ob 4. uri popoludne Be pripelje knezoškof Napotnik v Celje.
Korno poveljstvo v Gradcu se po poročilu »Grazer Montags Zeitung« premesti v Trst. Vzrok — ošaben nastop nemških nacijonalcev proti vojaštvu. »Grazer Tagbl.« na vso moč skuša zmanjšati vpliv te vesti na svoje somišljenike. Boji se, da bi takoj ne odnehali s surovostmi, kakor hitro dobe zagotovilo, da je označena vest resnična.
V Gradcu bode 8. julija devetindvajseti štajerski »Landes-Feuenvertag«. 22. t. m. so imeli ognjegasci iz celjskega okrožja v Planini (Montpreisu) shod, na katerem so sklenili, da pošljejo tja iz Celja Ivrella in Sonnenborga, za Trbovlje Basta, Gradta in Koširja, za Planino Jož. Perčiča, Šešerka in Spauna, za Brežice Paidaša, Klobučarja, za Velenje Pribošiča, Smodiča, Gola, za Konjice Fran Verhnika, za Vojnik Kleinšrodta, za Šoštanj Jožefa Verbnika, za Ribnik Anton Tišlerja in R. Holbauerja, za Pragarsko Fr. Stockla, za Loko Gamšeka, Fohna. — Proč od Gradca!
Konj in jezdec utonila. V soboto je Juvančičev hlapec na Zidanem mostu gnal tri konje napajat v Savo. Ker jih je menda predaleč pognal, odnesla jih je voda. Dva konja sta se rešila blizu radeškega mostu, tretji konj z jezdecem je utonil.
Gladu umrla. Pri Spielfeldu na Štajerskem so dobili pri prazni viničarjevi koči barona Brucka mrtvo 131etno dekletce. Pri obdukciji se je pokazalo, da je umrla — gladu. Identiteta dekletca, ki je skoro gotovo zgrešilo pot, ni znana.
»Umoriti moraš otroka", tako je klical 17letni posestnikov sin Alojzij Brodnek iz Formina pri Ptuju dekli Ivani Muršič, ko je povila sad grešne njegove ljubezni. Go voril ji je, da jo sicer vstreli. Prestrašena dekla pustila je otroka v hlevu v rokah kru tega očeta, ki ga je položil v — gnojnico, skoro pa prišel zopet po otroka in ga vrgel v Pesnico. Alojzij Brodnek in Ivana Muršič sta stala radi tega dne 23. t. m. pred mariborskimi porotniki in je bila Muršič obsojena na jedno leto težke ječe in Alojzij Brodnek na tri leta težke ječe, poostrene s posti.
Koroške novice. Deželna vlada je podelila kuharici Ivani Strašnik v Vetrinju častno kolajno za 40letno zvesto službovanje. — Godbene dvorane v Celovcu bodo slovesno otvorili dne 5. julija. — Pri Labudu je padel v Dravo in utonil llletni fant Ro-glek. Trupla niso našli. — V Celovcu je sedaj Kludsky jeva menažerija z mnogimi zverinami. — V Glanhofenu je sla vdova M., mati treh nedoraslih otrok, obiskat svojega bolnega očeta. Najmlajšega otroka je pustila doma v zibelki. Ko se vrne, najde ga mrtvega. Zadušil se je na vrvi, s katero je bil privezan v zibelko. — V Skovčah ob Žili je dne 13. t. m. pogorela bajta in skedenj rudarja J. Švenerja. Zavarovan je bil za 1200 kron. — Dne 12. t. m. se je poročil v tukajšnji farni cerkvi znani narodnjak, g. Janez Vospernik iz Gorij v dvorski fari z gdč. Barbaro Zakoparnik iz Gozdanj. Čestitamo !
Koroško ribarsko društvo ima dne
29. t. m. svoj občni zbor v Celovcu v restavraciji »Zur Glocke«.
Kdo dela za „Siidmarko" ? Zelo veliko državni uslužbenci, kakor so moremo velikokrat prepričati. Dne 12. t. m. se je poslavljal iz Št. Vida ob Glini pristav drž. železnic Rud. llrdlička (!) Pri slovesu so povdarjali posebno njegovo veliko zasluge za „Sudmarko". No, slovansko itno ga dola menda posebno sposobnega za tako nemško delo! — Dne 10, i m in imujn no-
družnica v Pontablju svoj občni zbor, pri katerem je imel glavno besedo učitelj Payer. V odbor so izvoljeni: c. kr. poštni o i i c i j a 1 VVisiak kot načelnik, n a d u č i • t e 1 j Payer, namestnik, c. kr. p o š t n i o f i-c i j a 1 Gasser, blagajnik. — To priča, kdo dela za „Sudmark«-o !
,,Matica hrvatska" lastnica »Vi-enca«. »Matica hrvatska« se je odločila, da prevzame lastništvo znanega hrvatskega lepo slovnega lista »Vienca«. Urednik listu bode pesnik in vseučiliški profesor dr. Gjuro Ar nold. V času, ko naduta secesija z maža-roni prezira borbo hrvatskega naroda, je narodu neobhodno potreben list, ki goji prave ideale.
Proti vinski klavzuli se je v Dalmaciji pričela živahna agitacija. Občina za občino sklepa proteste proti klavzuli, ki je ravno Dalmaciji provzročila na milijone škode.
Od raznih strani. Cesar v Gorico pride najbrže prve dni meseca septembra. — O b e s i 1 a so je 341etna Ana Kmetič, posestnikova hči iz Zgornjega Ber-nika pod domačo streho in sicer kleče. Zmešalo se ji je. — Volitve v Podgradu so, kakor se poroča iz Istre, končale se z enoglasno zmago slovenskih kandidatov. — Isterski deželni zbor bode sklican najbrže še tekom poletja. Deželni glavar Campitelli je sedaj radi tega na Dunaju. — Na sv. Višarje napravi dne 1. julija izlet podružnica »Slovenskega planinskega društva« za kranjski okraj. — Ogenj v D r u 1 o v k i. Oče otroka, ki je zažgal v Drulovki, je dobil radi nezadostnega nadzorovanja otroka, tri dni zapora. — Treščilo je v soboto zjutraj v zvonik farne cerkve v Kranju. Strela ni napravila nobene škode. — 701etni starec obesil se je v gozdu Podvrati v občini Št. Martin. Stari samomorilec je Janez Rus, po domače Perovec rojen v Vrvišču in pristojen na Temenico, okraj stiški.
Društva.
(Vabilo h koncertu), katerega priredi »Bralno društvo v Mokronogu« dne 29. t. m. na vrtu gostilne »Pri Lipi«, s sodelovanjem vojaške godbe c in kr. 53 peš-polka iz Zagreba. Začetek ob 4 uri popol. Vstopnina za osebo 1 K, rodbinska vstopnica 2 K K obilnej udeležbi vabi uljudno
odbor.
(Mengeška godba) priredi kegljanje na dobitke od 29. junija do 8. julija t. 1. v gostilni »pri Jelenu« v Mengšu Do bitki so: Prvi dobitek 20 kron, drugi dobi tek 15 kron, tretji dobitek 10 kron, četrti dobitek 5 kron. Dobitki se razdele dne 8. julija t. 1. ob 9. uri zvečer. — Serija tri lučaje stane 10 vinarjev. — K. mnogobrojni udeležbi najuljudneje vabi	odbor.
I>arovi.
Za dijaško kuhinjo v Kranju je nadalje daroval namesto venca na grob svojega nekdanjega velikega dobrotnika de kana Antona Mežnarca veleč. gosp. Matevž Rebolj, župnik v Truškah 10 kron.
Telefonska in brzojavna poročila.
Deaaj, 26. junija. Nadvojvoda Fran Ferdinand bode stanoval z grofico Cho-tek v Belvederu. „Allg. Zeitung" javlja, da dobi grofica Ohotek knežji naslov. Poroka bode v nedeljo 1. julija v Reich-stadtu, kjer prebiva mačeha nadvojvode. Na praznik sv. Petra in Pavla bodeta nevesta in ženin ondi oklicana. Ze lani je prosil nadvojvoda cesarja, da srne poročiti grofico Chotek, a cesar mu je dal jedno leto premisleka. Grofica Ohotek je pred jednim letom zapustila hišo nadvojvode Friderika in je bivala od tedaj pri sorodnikih v Draždanih in na češkem.
^Bjjjnaj, 26. junija. Poroka nadvojvode Frana Ferdinanda z grofico Zofijo Chotekovo se vrši 1. julija v Reichstadtu Povodom poroke bo grofica povzdignjena v knežji stan in dobi naslov „plemenita Reichsstadt".
^OnflAj 26. junija. (C. B.) Tukajšnji in budimpeštanski listi se obširno pečajo s poroko nadvojvode Frana Ferdinanda in pravijo, da se tu zopet jasno kaže modrost cesarja Frniu: Jožefa, ker bo nadvojvoda lahko zadostil svojemu visokemu zvanju, ne da bi mu bilo treba donesti tp>l-:' /rtev.

Dunaj, 26. junija. Drž. poslanec Stransky je imel v Bistrici govor, v katerem je izjavil, da je potreba oživiti desnico na korist češke politike, a nova desnica bi morala svojo nalogo izvrševati resnejše, nego sedaj. Bila je skupina za mir, a ne za boj. Javvorski in Kbenhoch sta mislila, da mora desnica vsaki vladi vse dovoliti, naj vlada še tako dela proti desnici. Le ako bode desnica resno hotela braniti avtonomijo in jednakopravnost, je mogoče, da se oživi. Pot v to in iz sedanjih zmed bi bila, da se v prvi seji prihodnjega zasedanja drž. zbora predloži predlog, s katerim pozove vlado, naj dež. zborom češkemu, moravskemu inšlezijskemu predloži predloge o ureditvi jezikovnega vprašanja v teh deželah. S sprejetjem tega predloga bi desnica izrazila svoje avtonomistično stališče in državnemu zboru odtegnila jezikovno vprašanje. Ko bi kak deželni zbor pri rešitvi vprašanja delal kaki narodnosti krivico, ne bi dobila krivica cesarjeve sankcije.
Dunaj, 26. junija. Rektorjem dunajske univerze je izvoljen profesor avstrijskega civilnega prava Emil Schoutka pl. Rechtenstamm. Kot prorektor bode fungiral dvorni svetnik Wiesner.
Peterburg, 26. junija. Vsled carjevega ukaza se morajo počenši s 1. oktobrom posluževati ruščine kot pismenega jezika sledeči uradi na Finskem: državno tajništvo, finska ekspozitura za potne liste v Petrogradu in pisarna glavnega guvernerja. Drugi uradi slede pozneje.
Trevizo, 26. junija. Milijonar Luigi Franceschini se je ustrelil.
London, 26. junija. Reuterjev urad poroča iz Standertona: Večje število Burov je zopet odložilo orožje in oddalo prisego nevtralnosti. Armado, ki jo ima predsednik Kriiger še na razpolago, cenijo na 15—20.000 mož. Kriiger namerava nadaljevati vojsko do izvolitve ameriškega predsednika in upa tedaj na posredovanje.
Vojska na Kitajskem.
Iz Pekinga še vedno ni nobene avtentične vesti. Iz tega sa je že takoj iz prva sklepalo, da mora biti položaj ondi silno resen. Najnovejše, sicer ne strogo oficijelno poročilo potrjuje to sumnjo. Dne 20. t. m., morda pa že prej, so bokserji napadli in zažgali razun angleškega, avstrijskega in belgijskega vsa zunanja poslaništva. To poročilo se povsem ujema z onim nekega Kitajca, ki je te dni pribegel v Shanghai. A mož je že 16. ostavil Peking, torej so se morale pričeti grozovitosti pred 20. t. m. V tem oziru vlada torej še vedno popolna nejasnost in je posebno neverjetno , da bi bilo mej razdejanimi tudi rusko poslaništvo, ohranjeno pa angleško, ko vendar Kitajec desetkrat raje občuje z Rusom nego z Angležem.
O angleškem admiralu Seymouru ni ne duha ne sluha. Niti v Pekingu niti v Tient sinu ga ni in z njim vred je izginila tudi vsa evropska armada. Pravijo, da so poskrbeli za nje »varnost« bokserji in kitajski vojaki, katerih je imel samo guverner v San-tungu 11.000 mož. Kaj so je zgodilo s prvo evropsko ekspedicijo, torej dosedaj še nihče ne ve.
Admiral Bruce v Taku poroča 24. t.m. o Seymouru sledeče: Cela armada, ki je pod poveljstvom Seymourovim odšla iz Tientsina proti Pekingu, broji 2000 mož z raznih tujih ladij. Dosedaj mu ni bilo mogoče poslati potrebno pomoč, ker je bilo samo to znano, da jo zveza mej njim in Taku pretrgana, ker je Tientsin obkoljen.
Izmej moštva, kar ga jo prišlo v Kitaj na avstro ogerski ladiji »Zienta«, se nahaja 30 mož pri poslaništvu v Pekingu, 25 mož pri armadi, ki jo vodi nekje angleški admiral Seymour, v Tientsinu je 48 Avstrijcev ; onih 20 mož, ki so sodelovali pri osvojitvi trdnjav v Taku, se je podalo zopet na ladijo.
Berolin, 26.jun. (C.B.) Wolffov urad poroča: Danes dopoldne brzojavlja nemški konzul iz Ci Fu, da se nahaja Seymour s svojo armado 20 km. od Tientsina, kjer ima hude boje z bokserji. Oddelek kitajskih vojakov je odšel na noinoe 24. t m. iz Tientsina	i
Pariz, 26. julija. Francoski konzul brzojavlja iz Či-fu 24. t. m., da vlada v mestu velik strah, a da se do sedaj mir ni kalil.
London, 26. junija. Iz Sinile poročajo : Za Kitaj namenjene vojne moči se zvišajo na dve brigadi.
London, 26. junija. ,.Daily Mail" poroča iz Či-Fu 24. 1. m.: Guverner v Santungu, ki poveljuje 11.000 vojakom, izvežbanim po evropejskem načinu, oboroženim z Mauserjeviini puškami in najnovejšimi topovi, je dobil 15. t. m. nalog, odriniti naglo proti Pekingu. Na-daljna navodila se v cesariČinem ukazu.
London, 26. junija. Brzojav iz Shanghai poroča o porazu združenih evropskih čet pred T i e n T s i n o m. Položaj v Tien Tsinu je obupen. 4000 mož. od teh skoro polovica Japoncev, je odšlo iz Taku na pomoč proti Tien Tsinu. V Pečili stoji baje 60.000 od ruskih in nemških častnikov izvežbanih ruskih čet.
Cena žitu na dunajski boni
dne 25. junija 1900.
Za 50 kilogramov
Pšenica za junij . . K	7 80	do K.	7.85
» » jesen . »	8'34	»	»	835
Rž za junij ...»	7 23	„	»	7 25
» » jesen ...»	7 29	»	»	7 30
Turšica za junij . . »	5 86	»	»	5-87
» »jul.-avgust »	5*86	»	»	5 87
» » sept. -okt. »	5 97	»	»	5 99
Oves za junij . . »	5 44	»	»	5*45
» » jesen . . »	555	»	»	5'56
Meteorologidno porodilo.
ViSina nad morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm.
Cas opa-zoTanja
Stanje
barometra t Dim.
Temperatura
po Celzija
VetroTl
T
Nebo
!§i u:
1 5
Ž5| 9. zveč. | iTTl 1 | 20 1 | si. jzah | oblačno „J 7: *jutr. I >g8'8~j 172 I si. svžh. I oblačno
|2. popol. | 729-1 I 25 0 ]moč. svzh.| » | Srednja včerajšnja temperatura 18'il normale: 187".
Zalivala. ™ l~l
O priliki delitve sv birme in velečastnega godo-vanja dne 13. t. m. v naši fari daroval je presvetli knezoškof ljubljanski gosp. dr. Anton Bonaventura 100 K tukajšnjim ubogim in 60 K tukajšojemu prostovoljnemu gasilnemu društvu. V imeuu občinskega odbora in vseli obdarjenih ubožcev in v imenu gasilnega društva izrekava presvetlemu knezoškofu na; srčnejšo zahvalo.
Železniki 21. junija 1900.
Fr. Košmelj
načelnik.
Luka Košmelj
župan
Napise in slikanje grbov
obrtnih ln trgovskih znakov na steklo, les in kositar oskrbuje in umetno izvršuje v lastni delavnici tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani Frančiškanske ulice.	228 18 11—2 Voanja naročila proti povzetju.
t
569 1-1
Vsegamogočni je dne 25. t. m ob 10. uri zvečer k Sebi poklical pridnega in nadarjenega bogoslovca lil. leta, gospoda
Mihaela Kogovška,
previdenega s sv. zakramenti.
Pogreb bo 27. t. m. ob 8. uri iz župnišča v Št. Vidu nad Ljubljano.
Št. Vid 26. junija 1900.
Gr. Malovrh,
župnik.
568 1-1
Vsegamogočni Bog je v Svoji previdnosti poklical k Sebi včeraj 25. junija po kratki mučni bolezni našega ljubljenega, nepozabnega součenca in tovariša, gospoda
Mihaela Kogovška,
bogoilovoa m leta,
previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, v 22. letu njegove dobe,
Pogreb predragega pokojnika bo v sredo, 27. t. m. ob 8. uri dopoludae v Št. Vidu nad Ljubljano.
Friporočamo ga v pobožno molitev in blag spomin !
Ljubljana, dne 26. junija 1900 Ljubljanski bogoslovci.
t M
Odlikovali h c. lir. državno medaljo asa ure. Prva moravska tovarna za are
Pr. Moravus, Brno, Veliki trg 8,
izdeluje in razpošilja	367 25 — 20
pf, ure za cerkve, graščine, Šole, mestne hiše
dovršeno izdelane, proti dolgemu jamstvu. — Ceniki brezplačno.
A. 1.
Krasan je pogled na lepa ženska usta.
Ker so odločljiva za izraz ženskega obraza i pri govoru, i pri smehu, je njih lepota najvažnejši faktor za prikupljiv vtis, ki ga napravlja na nas ženski obraz. Lepota ust je pa zavisna poglavitno od kakovosti zob. Celo velika usta morejo napraviti ljubek obraz, ako se pokažeta pri odprtju ustnic dve vrsti lepih zob, mej tem ko izgube ljubkost najnežneje rudeče ustnice, ako pokrivajo poškodovane zobe ali ako prihaja iz njih slabo vonjajoča sapa. K sreči nam je pa mogoče, odstraniti take napake proti lepoti in jih zabraniti. Dolgo je namreč že znano, da provzroča pokvarjenje zob in slab vonj iz ust gnjilobni proces, ki se razvija iz malih jedilnih ostankov v zobnih luknjicah in votlih zobeh. Treba je torej poskušati odstraniti ta gnjilobni proces, in to se doseže gotovo z izpiranjem ust z „Ko8minom", ker je ta ustna in zobna voda desinfikujoča, to je ovira gnjilobo. ,,Kosmin" osvežuje istodobno ves ustni organizem z nenavadno prijetnim dobrim
okusom. Posebno ljudje, katerim trajno ali začasno neprijetno diši iz ust, — in to se dogaja pri večini ljudij, ne da bi sami opazili — čutijo nepričakovan učinek „Kosmina" že po kratki uporabi. Navadijo naj se torej na vsakdanje izpiranje ust s ,,Kosminom", ker si s tem gotovo ohranijo zdrava ter lepa usta in zobe. — Steklenica 1 gld. — dolgo trajajoča — se dobiva v lekarnah, boljših drogerijah in parfu-merijah.
Glavna zaloga: Anton Krisper v Ljubljani.
O. kr. ^ pri v. občna smv8*ovaliiiea
.Assicurazioni Generali"
v Trstu.
99'
L- ims
Ustanovna glavnica K 10,500.000, vplačano K 3,150 000 Poroštveni zaklad koncem 1. 1899 čez 162 milijonov kron.
ue m
T
Družba zavaruje proti nizkim vsakokratnim razmeram primernim premijam
«4» premičnine, uštevši vsakovrstne denarne vrednosti proti tatinskemu vlomu in f........
^vsled tega nastalim poškodbam.
Posebno praktično uravnano je to zavarovanje za hišno opravo z ozirom na običajna potovanja mej poletno dobo i z ozirom na to, ker nihče ne biva v stanovanju, kakor tudi, ker se seboj jemljo razni efekti. — Zavarujejo se tudi vrednostne stvari, nahajajoče se v cerkvah. — Pojasnila daje najradovoljneje
Glavno zastopstvo v Ljubljani, Gradišče 4
493 5-3 c. kr. priv. občne zavarovalnice „Assicurazioni Generali" v Trstu.
Iz proste roke se proda
i cesti v
nasproti c. kr. gozdnega vrta.
Pojasnila daje tvrdka F. P. Vidic & Co. v Ljubljani, Prešernove ulice. 557 3-2
Ljudska posojilnica,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani.
Račun bilance
«1 ■■ 3ML. dlecemlbra
» e b e t
Račun	posojila ....
»	tekočih posojil
»	tekoči naloženega denarja
»	menjic .
»	efektov ....
»	nepremičnine
>	pro diversi
»	inventarja .
»	posojilnih obresti
»	obresti tekočih posojil
»	efektnih obresti
*	blagajne ....
gld.
kr.
1.016, 715
293. 30. 176. 93.
3. 7.
3. 13.
796
739 388 298 913 291 727 254 290 390 243 554
i! 2.354.888
99«/, 34
18 40 45 62
54 16 61 81
10'/,
2.033, 1,431 586 60, 353 186 1. 6, 14
6
27
593 478 .776 596 .826 .582 455 508 581 780 .487 .109
99 68
32 80 90 24
08 32 22 62
4,709.776 21
Kredit
Račun glavnih deležev » opravilnih deležev » hranilnih vlog : Stanje .
Kapitalizovane obresti .
tekoči.....
posojilnih obresti obresti tekočih posojil meničnih obresti dividend .... rezervnega zaklada . razpoložnega zaklada posebne rezerve za zgube zgube in dobička
gld. 2,243.072-32, K 4.486.144-64 . 78.199 58, » 156 399 16
gld. 1249-15 K 2498-30 » 4651-71'/, » 9303-43 , 4623-68'I, » 9247-37
gld.	kr.	K	h
2-000		4.000	_
1-820		3.640	—
2,321.271	90	4,642.543	HO
6.955	13	13-910	26
5 974	40	11.948	80
983	64	1.967	28
309	96	619	92
30	—	60	-
10-524	55	21.049	10
5.018	52'/,	10.037	05
2.354.888	10'/,	4,709.776	21
V Ljubljani, dne 20 junija 1900.
za načelstvo: Dr. Iv. Šusteršič 1 r., načelnik.
Karol Kauschegg 1 r. Josip Šiška 1. r. Anton Belec 1. r. Dr. Andrej Karlin 1. r. Gregor Šlibar L r. Josip Jarc 1. r. Matija Kolar I. r. Dr Viljem
Schweitzer I. r. Dr. Aleš Ušeničnik 1. r. Frančišek Birk 1. r. Ivan Kregar 1. r.
Za nadzorstvo:
Alfonz Levičnik 1. r. Dr. Josip Debevec 1. r. Bok Merčun 1 r. Alojzij Stroj I. r. Ivan Dogan 1. r._
566 3-1
I> u n a j s k a f ilialka Hranilne vloge na knjižioe s 4%.
Menjalnica, borzno posredovanje, posojila n» vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 77 razvinkuliranje obligacij.
Živnostenska banka
na Dunaju, I., Iferrengasse 12.
Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Beservni zaklad nad 7,500.000 K.
Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah, Pardubicah, Taboru, Benešavi, iglavi, Moravski Ostravi.
Dunajska borza.
Dn6 26. junija.
Skupni državni dolg v notab.....97-80
Skupni državni dolg v »rebru......97-40
Avstrijska zlata renta 4°/0.......115 80
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . .	97 65
Ogerska zlata renta 4........115 60
Ogerska kronska renta 4200 ..........91-10
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .	1747 -
Kreditne delnice, 160 gld........694-50
London .........................242-—
Nemški drž. bankovci u 100 m. nem. dri.veli	118-67
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini.....
Dne 25. junija.
3-2°/0 državne srečke 1. 185-1. 250 gld.. . 6°/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne Brečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečka 4100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 6"/0 . .
23-71 19 32 91 05 11-33
168 50 158--196-60 95-40 138-50 250 —
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4"/„ Prijoritetne obveznice državne železnice »	> južne železnice 3°/0
>	» južne železnice 5°/0
»	» dolenjskih železnic 4"/0
Kreditne srečke, 100 gld......
4°/„ srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega »	„ » 5 »
Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . ■ Rudolfove srečke, 10 gld.
106-50 94-20 409"— 314" — 11915 99-50 393 75 335-— 41.50 20--13 — 63-50
Salmove srečke, 40 gld........175-2&
St. Genois srečke, 40 gld........183—
Waldsteinove srečke, 20 gld.......178-—
Ljubljanske srečke.............47 —
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	280 —
Akcije Ferdinandove sev. telez., 1000 gl. st v. .	6340- —
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld..........774- —
Akcije južne železnice, 200 gld. sr.....119-50
Splošna avstrijska stavbinska družba . . . 167-—
Montanska družba avstr. plan............479 50
Trboveljska premogarska družba, 70 gld.	411"—
Papirnih rubljev 100 ..................255-25
Menjarnična delniška družba
„11 ERCIIB
I., Nollziils 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgassa 2.
66
JUT Pojasnila t vseh gospodarskih in ftnanfinih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijsklh vrednostalfc papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavni c,