92
Politični pregled.
Državni zbor. —   Dne   4.   t.   m. je bila   razglašena j&sarska  aaredba,   s katero   se   sklicuje državni zbor na dan 21. marca.
Odstop Gautschevega ministerstva. — V soboto dne 5. februvarja je kar nenadoma odstopilo celo ministerstvo barona Grmutscha. Povod odstopa je to, da Grautsch ni mogel zagotoviti da bodo mogoče mirne državnozborske obravnave, in ker se je kazal tako slabotnega napram dijaškim revoltam, da je vsa Evropa strmela. Grautsch je kot ministerski predsednik potrdil kar se je že davno domnevalo, da je mož brez talenta za državniške naloge.
Novo ministerstvo. — V torek je bilo razglašeno novo ministerstvo, o katerem govorimo na prvem mestu. Predsednik m minister notranjih del je grof Thnn, finančni minister dr. Kaizi, pravosodni minister dr. Ruber, domobranski minister grof Wel ser s heim b, naučni minister grof Bvland poljedelski minister baron Kast, trgovinski minister dr. Baernreither, železniški ministei dr. Wittek in minister za Grališko vitez Jedrzejowicz. Franc grof Thun-Ho h en s te in bil že nekaj tednov imenovan kot kandidat za ministersko predsedstvo, Pred štirinajstimi dnevi je bil pri cesarju ter bival že teden dnij neprestano na Dunaju. Grof Thun je bil rojen 2. septembra 1847. 1. v Frankobrodu, kjer je bil njegov oče prezidijalni poslanik. Po izvršenih pravoslovnih študijah se je posvetil grof Thun vojaškemu stanu, a 1. 1877. je izstopil kot dragonski nadporočnik in bil 1. 1879. leta voljen v drž. zbor in kmalu tudi v češki dež zbor. V obeh zbornicah je zastopal državnopravno stališče fevdalnega ple-mištva in Čehov. Dne 5. oktobra 1888. je v senzacionalnem govoru proti prevladi nemštva dejal v deželnem zboru* ^Naj bi maziljenje in kronanje s krono sv. Vaclava utrdilo vezi, ki vežejo ljubljenega vladarja z zvestim narodom Čehov!" Leta 1889. je bil grof Thun imenovan češkim namestnikom, cehi so ga navdušeno pozdravili. Toda ljubezen ni trajala dolgo. Ko so se 1. 1890. MladoČehi z vso odločnostjo ustavili punk-tacijam, katere je grof Thun v dež. zboru branil, nastal je mej cehi in Thunom ljut boj. Radi nomladinskihu pojavov je bilo leta 1893. proglašeno v Pragi izjemno stanje, in odtlej so mu stali cehi vedno sovražno nasproti. Vendar je ostal Thun tudi med koalicijskim ministerstvom, ali z nastopom grofa Badenija je bilo stališče Thunovo docela omajano, in 1. 1896. je odstopil. Po padcu grofa Badenija se je takoj govorilo, da mu bode naslednik grof Thun, ki se je mej tem Čehom zopet nekoliko približal, a imenovan je bil Gantsch. Po preteku 8 dneh, odkar je bila sprejeta v češkem dež. zboru državnozborska adresa, pa je zasedel ministerskega predsednika stol grof Thun, nekdanji  „Kronungs Statthalter".
Nove jezikovne naredbe — Ministerstvo Gautsch je dan pred svojim odstopom obelodanilo nove jezikovne naredbe za češko in Moravsko, katere so bile izdane že dne 24. februarija. S temi naredbami, ki so izdane samo provi-zorično, dokler se jezikovno vprašanje potom zakona ne uredi, se ob jednem razveljavljajo Badenijeve naredbe. Naredbe za Češko in za Moravsko niso identične. Obe naredbi sta zasnovani na principu, da sme vsakdo v celi deželi pri vseh uradih iskati pravico v svojem jeziku in jo tudi dobiti, različni pa sta glede določb o uradnem notranjem jeziku in v določbah o jezikovni vsposobijenosti uradnikov. Naredbe za Moravsko določajo, da sta pri vseh uradih oba jezika uradna jezika in se torej cela dežela proglaša za dvojezično. Naredba za češko pa priznava, samočeške, samonemške in jezikovno mešane okraje, Uradni jezik v nemških okrajih je nemščina, v čeških češčina, v mešanih pa oba jezika. Mešani okraji so tisti v katerih govori vsaj jedna petina prebivalstva drugi dež. jezik, ako dotični okraj obseza vsaj jeden sodni okraj. Okraji, kateri ne obsezajo celega sodnega okraja, nego le jedno ali več občin, so jezikovno mešani tedaj, ako v jedni občini vsaj četrtina prebivalstva pripada drugi narodnosti. Politični okraji, ki obsezajo več sodnih okrajev, so mešani, ako je le jeden teh sodnih okrajev mešan ali drugačejezičen. Glede jezikovne vsposobijenosti   uradnikov  določajo   nove  naredbe,   da  se je pri oddaji
93
služb vestoo ozirati Da to, je li znanje obeh deželnih jezikov dejansko potrebno. V principu naj zna pač vsak uradnik oba dež. jezika, a treba tega ni. Kar je določil Badeni glede ura-dovanja pri drž. blagajnieah, pri poštnih in brzojavnih uradih, glede uradovanja z vojaškimi oblastvi in žandarmerijo ter glede uradovanja s centralami, ostane v veljavi. — Vlada je s temi naredbami znatno in bistveno utesnila določbe Badenijevih na-redb in malone v vseh ozirih ustregla nemškim zahtevam. "Vzlie temu so Čehi z novimi jezikovnimi naredbami kolikor toliko zadovoljni, oglašajo se pa nemški časopisi in poslanci drug za drugim ter jih zavračajo skoraj prav tako odločno kakor Badenijeve. Na čelu vsem stojita seveda „Ostdeutsche Eundscbau" in „Bohemia", potem „Grrazer Tagblatt", „Deu-tsche Zeitung", „Deutsehes Volksblatt" in tudi „Neue Fr. Presse^. Najodkritosrčnejši je posl. dr. pl. Hochenburger, ki piše, da Nemci ne smejo odnehati prej, da se proglasi nemščina zakonskim potom državnim jezikom.