3 nč.
61. številka.
za petek 22. maja*
(v Trsta, v Četrtek zvečer dne 21. maja 1806.)
Tečaj XXI.
„EDINOST"
izhaja po trikrat na teden ▼ Šestih i»-danjih ob torkih, četrtkih in sobotah. Zjutranje izdanje izhaja ob 6. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri večer. — Obojno izdanje »tane : 2& Je-lenmeHec . f. 1.—, izven Avstrije f. 1.60 z» tri mesne. . » 3,— . , . 4„S0 r.a pol leta . . „ 6.—	> „
tu vs« leto . . „ 12.— „ „ 1*.—
Naročnino je plačevati naprej m naročbe brez priložen« nacočnine se uprava ne ozira.
Posamične številke ne dobivajo v pio* dajahiicah tobaka v Irfit.u po 3 nvr. izven Trsta po' 4 nvč.
EDINOST
Oglasi se račune po tarifu v petitu; za naslove z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic.
Poslana. osmrtnico in javno zahvalo, do mači oglasi itd. se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu alioa Caserma it. 13. Vsako pismo mora biti frankovano, kor nefrankovana se ne
sprejamajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, rekUmuoije in oglase sprejema upravniitvo ulica Molino piu-oolo h&t. 3, II. nadst. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprte reklama eije so proste poštnin«.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko,
H„ v e<Uno»U Je moe".
Shod volilcev v Podgradu
dne 10. maja 1896.
(Konec.)
Vsikdar in povsodi nam je bila voditeljica naša — vest. Hvaležno pa moram naglasiti tu, da so nam bili zastopniki bratskega nam naroda češkega vsikdar zvesto na strani, da smo mogli iznašati na dan krivice, ki se nam gode.
Ker smo bili torej vspeli pri gori omenjeni državnozborski volitvi in ker sem potem izstopil iz Hohenwartovega kluba, pobesneli so naši mnogo« brojni nasprotniki in pričelo se je proganjanje na vse strani. Nasprotniki so zagnali silen vrišč proti duhovnikom, uvajale so se preiskave proti učiteljem, uvela se je pravda proti Kaštelircem, vsled koje so bili ti naši kmetje obsojeni na leta ječe. Slednjič se je uvelo tisto glasovito postopanje proti njemu, govorniku.
Govornik pravi, da ne omenja tega postopa-nja morda iz samoljubja ali osebne mržnje, ampak zato, ker je tudi njegov „slučaj- člen v obroču trpljenja našega naroda. Mene — tako je nadaljeval —, ki sem najprej vestno deloval v cesarski službi za javno blagor, mene, ki sem potem kakor poslanec verno in po dolžnosti služil svojemu narodu, mene so slednjič vrgli iz službe. A koji so bili vzroki, da se je toli primrzilo moje delovanje. Dva glavna vzroka sta bila: želja, da se združijo Hrvatje in Slovenci pod jeden klubuk pod žezlom Habsburgov in pa moja agitacija ob volitvah.
Nikdar se nisem sramoval teh svojih pregreh in se jih ne bom nikdar! Kajti prepričanje moje je nepremično, da bi bilo bolje našemu narodu, ako bi bil združen v večo upravno skupino, ker bi se razvijal ložje, duševno in telesno. Agitoval sem pa le zato, da dobim še jednega pomočnika za uveljavljenje tega mojega prepričanja. — Govorniku se pa vidi, da je z njegovo »afero- doseglo nasprotovanje svoj vrhunec, od tedaj gre
PODLISTEK. Zgrešeno življenje.
(Slika iz velikomestnega življenja.)
(Konec.)
Ona pogledala me je medlim očesom. Zgr-bančilo se jej je uekako obličje, toda kmalu se je pomirila in mirno kadila dalje.
,Vi tukaj t Je-li to možno?" vprašal sem jo hripavim glasom, stopivši bližje.
.Kakor vidite", odgovorila mi je lakonično, a videlo se ji je, da se je premagovala, ostati mirna ter ne pokazati, kako je vrelo v nji.
.Kako ste prišli vendar vi sem ! Da bi mi kdo to pravil, pital bi ga lažnjivcem".
Mignola mi je v stransko sobico, kjer sva bila sama. Tu pa je padla skoraj onemogla na stol.
,Vi se čudite", dejala je sopečim glasom, viditi me na takem kraji, med tako družbo .... Temu ste vi krivi . . . ."
.Jaz ! Za Boga, Luiza, kako govorite !•
Toda kakor da bi se ne zmenila za moje besede, uadaljevala je, gledaje me grozno, široko odprtimi očmi:
Ko sem zahajala k svoji prijateljici, kjer ste vi stanovali, zaljubila sem ee bila jaz uboga de-
polagoma niže doli. Njegovo Veličanstvo je popravilo, kar so zakrivili drugi proti osebi govornika, Njegovo Veličanstvo je odpustilo Kaštelircem velik del kazni, Njegovo Veličanstvo je milostno vspre-jelo deputacijo, ki Mu je izročila spomenico o najnujnejših potrebah naših. Njegovo Veličanstvo je bilo jako milostno ob tej priliki in je blagovolilo obljubiti, da zaukaže odpraviti, kar je krivega. Polagoma se tudi res popravlja. Že jeden prejšnjih ministrov je rekel, da stanje tu doli pri nas je tako, da se mora popraviti. Sedanji ministerski predsednik pa je rekel ob svojem nastopu, da se bode vlada morala ozirati na bolj zanemarjene pokrajine in je pri tem izrečno omenil Istre. Vsled mnogih govorov in interpelacij se je prepričal tudi državni zbor, da treba pomagati. Sedaj priznavajo vsi poslanci, da treba kaj storiti za te kraje. Zbornica poslancev je pritrdila resolucijam, zahte-vajočim : da je ustanoviti šole, kjer jih še ni in da v šolah mora biti materinščina poučni jezik, kakor je povsod drugod med pametnimi ljudmi. Narodni jezik je temelj vsej izobražbi. Na dalje je vsprejela zbornica poslancev resolucijo, da se ustanovi v Istri jedna srednja šola hrvatskim učnim jezikom. Sploh se pa mnogi tam gori kar čudijo, kako se more poučevati drugače nego v materinem jeziku. Veliko zlo je pri nas to, da menijo uradniki, da se ljudstvo mora ravnati po njih, mesto da bi bilo ravno nasprotno.
Pred 14. dnevi je n. pr. predsednik okrožnega sodišča v Gorici celo prepovedal branitelju, da ne sme govoriti slovenski, dasi je bil obtoženec Slovenec. Branitelj se je pritožil brzojavno in — drugi dan je bilo drugače. Ta vzgled nam kaže, da ne smemo molčati, da ne smemo biti ovce, ako nočemo, da nas pojedo volkovi. Vsikdar se moramo pritožiti na više mesto. Kajti, kakor rečeno, gori so jeli spoznavati nekoliko. V dokaz temu je navel govornik slučaja, ko je najviše sodišče uničilo obsodbo proti hrvatskemu rodoljubu Bertoši v Pazinu in proti županu Pajalidu na Krku. Nadejati se je,
da v nedolgem Času pride do naredeb do viših uradnikov, da morajo postopati drugače. — Na dalje je bil vsprejet predlog, poživljajoči vlado, naj poskrbi za povzdigo gmotnega blagostanja. In res je začela vlada poboljšavati: dovolilile so se svote za građenje in popravljanje pristanišč, za sušenj« močvirja, za uravnavo rek, cest itd. Deželnemu kulturnemu svčtu istrskemu se je naložilo, da mora skrbeti tudi za slovansko prebivalstvo, da v občevanju z istim mora rabiti naš jezik. Veliko vprašanje zemljiške odveze bliža se svoji rešitvi. S tem bode odpuščeno siromašnim dolžnikom v tej deželi 200.000 gl. Dolžnost nam pa je, da naglašamo tu, da na tej pridobitvi moramo zahvaliti le vztrajni trud in delo posl. dra. Matka Laginje. Vse to so znamenja, da se obrača polagoma na bolje.
Seveda je to še le začetek in so nadaljnji vspehi odvisni od volilcev samih. Ako vidi vlada, da imajo poslanci ljudstvo za seboj, polaga tudi večo važnost v njih zahteve. Zato pa je res, da kdor brez vzroka intrigira proti poslancem, da dela proti ljudstvu.
Tu se je govornik dotaknil homatij v občini podgrajski. Nič čudnega ni —rekel je govornik — da so stranke tudi tu. Saj tudi tu vplivajo lokalne in osebne razmere. Ali ako se napada brez vzroka, potem pa že moramo misliti, da piše veter od drugod. Tu delujejo tajne namere, ki prihajajo na dan ob vsaki deželni in državnozborski volitvi. Mnogi, ki rogovilijo proti Jenku, so le zapeljani. Toda le-ti naj bi pomislili, da vsaki njihov vspeh si zapišejo na svoj račun — Italijani! Da je res tako, je razvidno iz dejstva, da je rogovilil po tem okraju tudi tisti glasoviti italijanski agitator York in da se je predsednik političnega drnštva italijanskega pohvalil z vspehi v tem okraju, menć, da je to še-le prvi začetek! To so dejstva. To nam bodi v pouk, da, četudi imamo kaj med Heboj, ne smemo nikdar iskati pomoči pri nasprotnikih. Nasprotnik nam ne pomore nikdar, pač pa bode iskal svoje koristi.
klica v vas, ljubila sem vas na tihem, kar je bilo moč mojemu mlademu deviškemu srcu.
Toda vi niste zapazili tega, ali niste hoteli zapaziti, — da, ločili ste se, ne da bi mi zinoli besedice. Kako sem bila jaz žalostna in obupana. Nisem vedela kaj početi.
Nesreča je hotela, da mi je prišel v prt neki mlad gizdalin. Pohajal je za menoj, ko me je videl na cesti, Čakal me pred mojim stanovanjem, pisal mi zaljubljena pisma in pošiljal mi darila. In moje neizkušeno srce dalo se je oslepiti. Dala sem se omehčati. Ko me ie nagovarjal na kako ljubavno svidenje, znal je tako lepo in k srcu govoriti, prilizoval se mi je in laskal, slednjič me je preslepil in spravil — ob mojo čast. . .
Sedaj sprevidela seiu še-le, kaj sem storila. Obup in kes zmešala sta mi skoro pamet, hotela sem se umoriti, toda imela sem premalo srčnosti. Mojo poštenost oskrunjeval je madež, poti nazaj ni bilo več; greh enkrat storjen, ponavlja se ležjo vestjo, tako, da sem dospela v tak položaj."
Ko je koučala, prižgala si je zopet papirosko, ki je bila ugasuola med pripovedovanjem ter risala prstom po mizi.
Mene jela je peči vest. Mene je dolžila krivim, da je zgrešila svoje življenje. Ta beseda mi ni dala miru. Ni mi bilo moč več biti v soparni sobi. Vzel sem klobuk ter drl ven na ulico. Slišal
sem, da me je klicala in čutil sem, ko me je prijela za suknjo, ne bi me li zadržala. Toda nisem je slušal, hitel sem proč, daleč od tod, dokler nisem padel skoro onemogel na klop v mestnem parku.-
* *
*
Tiho sta sedela prijatelja, vsak vtopljen v svoje misli. Miran strmel je v tla ter si grizel ustnice in njegov obraz skrčil se je kakor o krču.
„Si potem še kaj slišal o nji?- pretrgal je Hinko molk.
.Da! Baron Ebert, neki jako grd človek, zagledal se je v njo, potoval več let z njo po svetu ter jo dovedel nazaj. Bila mu je zakonska žena."
Natakar prinesel je večerne novine. Hinko počel je prebirati. Slednjič pokazal je prijatelju vrste : Gospa Luiza Ebertovka, o katere samomoru smo poročali v jutranji izdaji, pustila je listek v svoji spalnici z besedami:
.Ljubila sem enkrat čistim srcem in spomin na oni čas in na poslednje svoje razkošno življenje ter zavest, da ne morem biti več srečna, mi ne daje več miru ter me tira v obup!"	Luiza.
Dva- trikrat prebral je Miran te vrstice in notranji glas šepetal mu je : Temu si ti kriv.
Bogorod.
Lani smo sijajno zmagali v tej občini ob deželnozborskih volitvah in tudi v občinski zastop. Tako zopet predvčerajšnjem, ko ste noč in dan vztrajali na volišču, ko ste lačni in žejni vršili svojo dolžnost. Ali oni dan ni bil zgubljen za vas. Potegnili ste se za one, ki se žrtvujejo za vas. Če pa ima kdo kaj proti nam, sem naj pride in pove naj odkrito, kedaj nismo »polnili svoje dolžnosti. Najbolji dokaz pa, da vaš: zastopuiki prav postopajo, je ravno to, da Italijani nočejo potrditi njih izvolitve. Poslednji so se pa na lejali zmage ravno s pomočjo domačih zaslepljencev. Toda zapomnite si: naši so vsikdar vršili svojo dolžnosti Jenko in Mandič sta zaslužna poslanca. (Navdušeni živio-vskliki.) Pokažite, da si ne daste ukazovati od deželnozborske večine, ampak da imate sami pravico izbirati si poslance. Vsikdar in povsodi kažite svujo zavednost, in uverjeni smete biti, da pridejo tudi našemu narodu milejši dnevi. Živeli zavedni volilci! (Navdušeno ploskanje in vsklika-nje: Živio Spinčič I Živeli naši poslanci !)
Predsednik Rogač poživlja zborovale«, naj se oglasi, kdor ima kaj pripomniti.
Za besedo se je oglasil veleč. S t e m b e r-g e r. Po kratkem utemeljevanju, v koji je posebno oaglašal potrebo z 1 o ž n o s t i med n a m i, je predlagal nastopne resolucije:
I.
Shod volilcev v Podgradu navdušeno odobrava popolnoma in v vsem postopanja naših bivših poslancev Slavja Jenkota in prof. Matka Mandiča t deželnem zboru v Poreču in naših državuih po-slaucev prof. Vekoslava Spinčitfa in dra. Matka Laginje ; izreka jim neomejeno zaupanje in toplo zahvalo za njihovo delovanje na korist hrvatsko-slovenskega naroda Istre ter protestuje odločno proti brutalnemu postopanju italijanske večine deželnega zbora nasproti hrvatskim in slovenskim zastopnikom.
II.
Poživljata se c. k. vlada in slavni deželni odbor, da v smislu resolucij volilnega shoda v Hrušici iu Jelšanab, kakor tudi v smislu predlogov naših poslancev, primernim potoni pomagata:
1.	da se urede prometna sredstva v tem okraju;
2.	da se zidajo povsod, kjer je potreba, javni vodnjaki in napajališča (lokve);
3.	da se zidajo šole;
4.	da se popolnijo izpražnjena učiteljska mesta;
5.	da se osnuje poljedelska iu obrtnijska šola za okraj podgrajski.
III.
Poživlja se c. kr. vlada, da primernim potom preskrbi da se zmanjša pristojbina za pri-vatuo kuhanja žganja ter da se o kontro-lovanju kuhanja strankam ne delajo neprilike.
Resolucije so se sprejele jednoglasno in med splošnim navdušenjem.
Da pa bode izjava soglasja Se očitneja, pozval je predsednik one, ki ne soglašajo, da naj vzdignejo roko. Dvignila se ni niti jedna sama roka.
Predsednik noče poživljati poslancev, da naj vrše svojo dolžnost tudi v bodoče, ker je prepričan od dna svoje duše, da niti ne treba tacega opomina. Volilcem pa je vskliknil: mi nočemo goljufati nikogar in nočemo trditi, da se to zgodi danes ali jutri, le to moremo zatrditi, da dosežemo svoja prava prej ali slej, ako bodemo vztrajni, in da se bode neutrudno delalo v dosego tega cilja, Predno pa se raziđemo, treba da se spomnimo Onega, ki nam je dal pravico, da se smemo zbirati iu da smemo zahtevati. Pozval je torej zboro-valce, naj vskliknejo trikratni .živio* našemu presvetlemu cesarju, kar se je tudi zgodilo ob splošnem navdušenju. — Zaključujć je zahvalil predsednik zborovalce na uzornem vedenju, s prošnjo, da naj se zopet zberejo v tolikem številu, ako bi nastala potreba za to. (Hočemo 1 Hočemo!)
O utisih tega zborovauja smo že govorili.
Politižke vesti.
V TRSTU, dne 21. m»ja 1896. Državni zbor. Poslanska zbornica je nadaljevala včeraj razpravo o reviziji zemljiško-
davčnega katastra. V tej razpravi je podal finančni minister nekaj uprav toliko senzacijoualnih kolikor neveselih podatkov, ki so oparili poslance, še bolj pa oparijo davkoplačevalce. Govorć o predlogu manjine, zahtevajočem, da se glavna svota zemljiškega davka zniža za 2'/» milijona, dočim predlaga vlada samo IV* milijona, je rekel namreč finančni minister, da vlada sicer pripoznava krizo v gospodarstvu in kmetijstvu, da bi se pa vlada vendar morala odpovedati vsaki nadaljnji akciji v prid kmetijstvu, ako bi zbornica vsprejela predlog manjine. Trdo to izjavo je podprl finančni minister z nadaljnjo objavo, da državne finance nikakor niso tako ugodne, kakor se misli sploh. V letu 1897 in 1898 bodemo morali priznati, da beseda .prebitki v blagajni*, je bila le — prazna bajka. Temu pa ni kriva u-ravnava plač uradnikov, kajti to je stvar, ki se mora rešiti in ki teče vsporedno s položenjem države, neugodnim samim ob sebi. Zahteve, ki se stavijo do države, so toli gorostasne, da vlada stoji pred točko, koje ne bi hotela doživeti. Minister je vprašal nadalje, da-li želi zbornica, da pridemo ob pridobitev odstranjenja deficita? Povišanje davka na pivo, žganje in sladkor se bode moralo dovoliti, če ne tej, pa drugi vladi. Na vsklik posl. Kaizla „Kje je deficit?" odgovoril je minister: To se pokaže v prihodnjem proračunu! Pokaže se, da sedanji proračuni posamičnih mini-sterstev niso bili popolni in se je dogodilo marsikoje prekoračenje. Ako se proračunava reelno in se pošteva narašfiujoče potrebe, potem nam mora priti pred lice deficit. Letos se tudi dohodki ne višajo, kaktr so se lani. Ako zbornica vsprejme predlog manjine, potem pa mora nastopiti dvojna posledica : vlada bi morala zaustaviti finančno akcijo v prid kmetijstvu, in prišlo bi, kar itak mora priti, toda potem v povečani meri: povišanje neizravnih (indirektnih) davkov. Ta izjava je — kakor rečeno — grozno poparila poslance. Tu je le dvojno tolmačenje mogoče: ali je finančni minister grozen fiskus, kakoršnega še ni imela Avstrija, ki pretirava navlašč in slika črno v črno, da bi na ta način prikril svojo neobčutnost do stiske davkoplačevalcev — ali pa so dosedanji finančni ministri — kakor je sicer dal razumeti tudi g. minister Biliuski sam — umetno prikrivali resnično stanje naših državnih financ. Ali bodisi tako ali tako: izgled v bodočnost je na vsak način jako žalosten.
V večerni seji se je pričela podrobna razprava o reviziji zemljiškodavčnega katastra in so se vsprejeli §§ 1 do 6. Finančni minister je zopet zatrdil, da novi davki na užitnine pridejo na korist tudi deželam in da kmetijstvu ee more pomoči le s primerno akcijo. Zajedno je predložil zakonski načrt, s kojim se podaljša doba veljavnosti dosedanjih določil o davku na stanarino v Trst u.
ParlamentariSke stvari. Jutri bode posl. zbornica volila člene letošnje delegacije. Zanimiva, skoro da epohalna bode letos volitev Členov za pokrajino Nižje-Avstrijsko. Za pokrajino, kjer so do pred malo Časa neomejeno gospodovali nemški liberalci, za pokrajino, kojo je liberalizem smatral svojo izključno domeno, si liberalna stranka ne upa udeležiti se volitev, ker vidi, da je tudi med poslanci že v manjšini. Ostreje skoro ni možno izraziti propadanja te nemSko-liberalne grešnice, nego je izraženo ravno v tem dejstvu. Za M o r a v s k o se je sklenil kompromis med Nemci in Čehi. Za Galicijo pojdejo v delegacijo menda sami Poljaki, (le en sam Malorus) prav v zasmeh dejstvu, da je velika večina prebivalstva Galicije — ruske narodnosti.
Vsi klubi so sklenili izjave sožalja na smrti nadvojvode Karola Ludovika.
Ogersko. Slavnosti milenijske se vrste v Budapešti druga za drugo, in vsi sloji „politiške nacije" so jedini v šovinizmu madjarskem in preziranju drugih narodnostij. Poslednje pa se povsod oglašajo s protesti, sosebno pa dijaki, ki pripadajo nemadjarskim narodom ogerske korone, pa so na zunanjih vseučiliščih, odločno protestujejo proti nameri, katero podtika sedanja madjarska politika milenijski slavnosti. A tudi nedijaki teh narodov, raztrešeni po svetu, se izjavljajo v istem smislu.
Kako daleč seza madjarski šovinizem, razvidno je iz posebnega slučaja. Vodja romunske
narodne stranke na Ogerskem, dr. Ratiu je namerjal sezvati poseben shod. ki bi se izjavil tudi proti milenijski slavnosti. Temu pa je Sibinjski župan ta shod prepovedal, in sicer z naslednjo motivacijo. Rattiu da je pozval na shod pripadnike samo jedne, romunske narodnosti; čl. 44 ogerske ustave, ki govori o jednakopravnosti narodnostij, določa, da vsi ogerski državljani skupaj sestavljajo po načelih ustave v politiškem pogledu jedno nacijo, jednotno, nerazdeljivo ogersko nacijo; to torej jasno izključuje, da bi se ogerski državljani posovetovali ali organizovali na podstavi jednega plemena ali jedne narodnosti z izključenjem državljanov, ki pripadajo kaki drugi narodnosti. Shod, namerjani od dr. Ratija pa bi ne bil ljudski, temveč romunski shod, ki bi dajal prebivalcem romunskega jezika na Ogerskem značaj in pomen „državnopravne individuvalitete". To pa da je v najvećem nasprotju z navedenim zakonom ogerske ustave. — Po tem izvajanju bi ogerske narodnosti v obče ne smele nikdar zborovati ali organizovati se v svojem narodnem interesu, za vsak shod in zbor bi bilo potreba sezvati vsaj nekoliko prebivalcev vsake na Ogerskem sastopane narodnosti. No, v tem pogledu bi morali dati zglfed najprej Madjari sami; kajti oni se od 1. 1867 shajajo, zborujejo, ukrepajo, delajo in vladajo, ne da bi bili n. pr. v Segedinu ali kje sredi ogerske planjave le kedaj sezvali na shode in zbore tudi druge narodnosti. Cel6 v BudapeStanskem drž. zboru niso posamične narodnosti zastopane, in bi madjarske oblasti bile dolžne prepovedati tudi zborovanje tega zbora, dokler ne bode zastopano „ljudstvo" v njem, t. j. vse narodnosti ogerske korone! Dobro, dobro, mogočni župan Sibinjski!
Košutovci so bili priredili demonstracijo za obče volilno pravo. Zbralo se je nad 90.000 kri-čačev. A vse to je le slepilna komedija, katere ne morejo zaresno poštevati nemadjarske narodnosti, kajti v obče volilno pravo bi Madjari po najvel dovolili le tedaj, ko bi se dalo izvesti z izključenjem drugih narodov — za Madjare same!
.Slov. Svet". Pomirjenjenje v opoziciji na Hrvatskem. Posvetovanja, ki se vrše te jlni med odposlanci obeh frakcij stranke prava zopetno združenje, razvijajo se baje toli ugodno, da se je nadejati sporazumljenja. Najvažneje določilo v dogovora bode ukupno slovesna izjava do vse stranke. Is hrvatskih listov posnemamo, da je že vse dogovorjeno, le gledć uredništva glasilu stranke, treba še ustanoviti določbe. Toda na to stran menda ne bode težav. Ko bodo definitivna završena pogajanja med odposlanci, potem se predloži vsa stvar obema kluboma. Kakor hitro poslednja pritrdita dogovorom, proglasi se zopetno združenje v jeden jednotni klub.
Želeti je le, da se to zgodi čim prej, ktgti na dosedanjem razcepljenju opozicije na Hrvatskem trpi v prvi vrsti seveda narod hrvatski sam, a potem dosledno tudi vse avstrijsko slovanstvo, tisto slovanstvo, ki bi lahko predstavljalo iuyponujočo silo, ako bi bilo jedino med seboj.
Prememba ustave v Srbiji. Po dolgih pogajanjih je privolila sledqjič tudi najjača stranka na Srbskem, to je radikalna, da odpošlje svoje odposlance v oni odbor, sestavljen od odposlancev vseh strank, kojemu se bode posvetovati o reviziji ustave. Ta udbor se snide te dni. Seveda ni smeti gojiti posebnih nad glede vspeha teh posvetovanj, kajti na jedni strani je gotovo, da bode krona skušala preprečiti svobodnostna določila ustave od leta 1869,, na drugi strani pa je gotovo, da bodo radikalci trdovratno zahtevali kolikor le možno razsežno svobodo naroda. Odvisno je torej od tega, da-li se hode dala najti nekaka srednja pot med obema tema strujema.
O ho ni a t ij ah na Vstoku. Podkouec mino-lega leta smo poročali obširneje o homatijah na Vstoku. Zlasti so bili hudi boji med turškimi vojaki in Armenci. Posebno hudo klanje je bilo v mestu Urfa v Mali Aziji. Tam je znašalo število žrtev 8000 duš, od teh je bilo pobitih 3000 v katedralki. To klanje se je bilo priredilo z vednostjo turških oblasti.
Razprava proti generalu Baratieriju. Iz Rima poročajo: Splošno začudenje vzbudilo je dejstvo, da je italijanska vlada že službeno proglasila, kako bode sestavljeno sodišče, ki bode sodilo Baratierija, ko vendar še preiskava ni končana. No, vlada pa je imenovala sodnika
za vojno sodišče in razglasila imena istih, ne da bi čakala na konec preiskave, zgolj radi tega, ker so jo sumničili od raznih stranij, da na-mernje — „pokopati* Baratierijevo preiskavo. Z objavljenjem oseb, ki bodo sodile Baratierija, pa ■e je hotela vlada izogniti nadaljnemu sumničenjn in pokazati svojo resno željo, da bode kaznovan, kdor je kriv.
Italija v Afriki. Iz Masave došle so včeraj te-le službene vesti: Dne 18. t. m. izročila je vlada v Eritreji ras Mangaši opustošeno utrdbo Adigrat. Pred izročitvijo so Italijani uničili topove (razpršili so jih z dinamitom) in uničili so streljivo, kolikor ga je bilo v Adigratu. — Med onimi ujetimi, ki so se doslej že vrnili v italijanski tabor, je tudi major Salsa, kojega si je bil, kakor znano, pridržal Meneiik za poroka. Salsa je takoj po svoji osvoboditvi brzojavil svojcem v Milan, da je iiv in zdrav. — Glasom zasebnih poročil, došlih iz Masave v Rim, vrnil je ras Mangaši dne 18. t. m. 86 italijanskih jetnikov, med katerimi je bilo 80 ranjenih (?). Italijani so uničili v Adigratu, predno so izročili utrdbo poverjeniku ras Mangaše: 300.000 nabojev za puške in 6000 za topove.
Iz teh zasebnih poročil dalo bi se sklepati, da so Italijani rajše uničili streljivo, nego da bi plačali Tigrincem — odškodnino za isto, če bi je hoteli vzeti s seboj, česar pa niso mogli, ker nimajo tovornih živalij. Poročila seveda ne povedd, koliko je morala italijanska vlada plačati za „osvoboditev" ujetnikov. Čudno pa je dejstvo, da le čuje o povrnitvi tak6 neznatnega števila ujetih Italijanov, dasi je znano v obče, da so zasegli Tigrinci, Šoanci in Abesinci na tisoče in tisoče Italijanov.
Slednjič beležimo še včerajšnjega dne iz Rima došlo vest, ki potrjuje z nova, da se italijanska vojska v Afriki odmika proti severu, in da je torej smatrati za sedaj vojno v Eritreji končauo.
Različne vem t i.
Iz dunajskih listov čitamo: Truplo pokojnega nadvojvode leži v mali sobi palače. Okna so prikrita zastori. Iz sobe so odpravili vse pohištvo in slike, razun postelje. Postelja stoji sredi sobe in je vsa pokrita cveticami, tako, da je videti le obraz in roke mrliča. Vsa soba je napolnjena intenzivnim vonjem cvetlic. Obraz pokojnika je močno posušen in okolo ustnio se mu vijejo bolestne poteze: znaki obilega trpljenja. Brada je sneženo-bela. Vse to napravlja utis, da je bil pokojnik vsaj deset let stareji nego je bil v resnici. Ob vznožju stoje trije molitveniki, na kojih molijo členi cesarske hiše. V kotu kraj postelje pa je molitvenik za o. kapucina, ki opravlja molitve. Neprestan^ prihajajo venci v palačo, prvi je bil oni cesarice Elizabete. Neprestano prihajajo tudi pobožni obiskovalci.
Včeraj predpoludne sta došla v mrtvaško sobo, najprej cesar in potem cesarica in sta molila dlje časa kraj mrtvaškega odra.
Predvčerajšnjem je dospel na Dunaj komaj ozdraveli sin pokojnega nadvojvode in naš prestolonaslednik, nadvojvoda Ferdinand d'Este. Nasproti sta se mu peljala brat nadvojvoda Oto in stolni prošt dr. Maršal, da ga kolikor možno prizanesljivo pripravita na žalostno vest — — na žalostno svidenje z ~ mrtvim očetom. Na kolodvoru pa sta ga čakali sestri, kojima se je čitala na licu neizmerna srčna bol. Solze so zalivale oči izslopivšemu nadvojvodu Fer-diuandu. Zadovoljstvom pa so opazili navzoči, da nadvojvoda sicer izborno izgleda sedaj in da je dopuščena sodba, da je popoluoma ozdravel naš prestolonaslednik. Vendar pa je bilo videti visokemu gospodu, kako grozno ga je zadela vest o smrti preljubljenega mu očeta. Prisrčno so se objeli brat in sestri.....žalostno svidenje! Po pogrebnih slavnostih se povrne baje nadvojvoda Ferdinand d'Este v Territet na Šv carskem.
.Vaterland" piše: V ponedeljek zvečer je nadvojvodinja AVtirtemberška molila litanije svojemu bolnemu očetu, a bolni nadvojvoda jej je odgovarjal glasno in razločno. V ponedeljek se je
jelo dozdevati tudi bolniku samemu, da gre h koncu žnjim, kajti vprašal je : Kaj, tako daleč smo že ? Ko je nadvojvoda vzdihnil svojo dušo, bila je okolo njega zbrana vsa rodbina izvzemši nadvojvodo Otona — ki se je bil peljal nasproti svojemu bratu nadvojvodi Ferdinandu. — V Peterburgu je napravila globok utis vest o smrti nadvojvode Karola Ludovika, kajti pokojnik je bil zelo priljubljen na ruskem dvoru. Saj je znano, da se je uprav žalostil med svojo boleznijo, ker ne bode mogel na slavnosti kronanja. Slavnosti, nameravan« povodom kronanja na avstrijskem poslaništvu, odpadejo seveda; car pa je odredil, doznavši o žalostnem dogodku, da je odpal mirozov, s kojim so se imele pričeti slavnosti kronanja in je takoj odposlal iskreno sožaljko cesarju Franu Josipu. Izrekli so svoje sožalje seveda tudi vsi drugi vladarji.
Umrl je danes c. k. finančni svetnik Ivan Bregant v 52 letu svoje dobe. Pogreb bode jutri ob 6. uri popoludne iz ulice Tigor št. 3
Poročil se ]e predvčerajšnjem g. Dragotin Hribar, lastnik tiskarne v Celju, z gospodičino Evgenijo Š u m i j e v o iz Ljubljane. Čestitamo !
Novi župnik v Rojanu. C. kr. namestništvo v Trstu potrdilo je imenovanje vikarja in koopera-torja pri sv. Justu, don Josipa Jurizzo župnikom za Bojan pri Trstu. Slovesna instalacija bode v nedeljo, dne 14. junija. — Tukajšnje židovsko-.liberalno" trobilo se veseli, da pride vendar v slovenski Bojan župnik .italijanske" (??) narodnosti.
Pristna sličica iz vsakdanjega življenja istrskega kmeta. (Spisal Janko.) Ženiti se že v dvajsetem letu svoje dobe, je pač malo prerano. Uradniku in kapitalistu niti ne prihaja na um kaj tacega. Ali kmetu je taka zgodnja ženitev včasih celo potrebna.
Večkrat manjka v kmečki hiši gospodinje. Bodisi, da je oče udovec, ali pa, da je mati sta-rikava in bolehava, zato treba oženiti sina, da pride v hišo čila in delavna ženska, katera bi bila v stanu nositi „tri vogale hiše". Ali v takih slučajih prihaja vmes vojaški zakon se svojimi ovirami. Dokazov je treba, da je taka ženiiev od velike potrebe in sicer tehtnih vzrokov, inače ne privoli v isto deželna politična oblast. Dotična prošnja, razna spričevala iu priloge morajo pa biti okrašene dragocenimi kolki. Ali denarja primanjkuje, denarja, katerega imajo nekateri polne kape, katerega pa kmetu navadno nedostaje. Kaj naj bori kmet torej započne v takem slučaju ?!
„Gospod" nagovoril me je nekega dne neki kmet, .jaz mislim ženiti siua Matevža". „Zakaj pa Vi to pravite meni" ? vprašal sem ga jaz.
.Gospod" nadaljeval je kmet, „Matevž je še le v dvajsetem letu in sosedje so mi rekli, da se ne more ženiti, ako v to ne privoli cesarska oblast*. .A tako, Vi bi radi prosili za dovoljenje".
„Tako je", je rekel kmet. .Kake vzroke pa zamorete navesti, da opravičite svojo prošnjo" ? Ko mi je kmet navedel vzroke,) opomuil se mu: »Ali take prošnje provzročajo vse polno stroškov. Treba je raznih spričeval in prilog, ki pa morajo biti „našpikane" s kolki. .Vem, vem", mi je odgovoril kmet klaverno ter nadaljevaje: „Moj sosed, ki je ženil sina tudi na tak način, mi je povedal vse to in zategadelj se je moj sin za nekoliko časa odtegnil domačemu delu ter šel z doma na Poreščino, da prisluži te stroške".
.Katero nevesto si je pa izbral?" nadaljeval sem svoja vprašanja. „Gospod, izbero neveste je sin prepustil meni", mi je odgovoril kmet.
Jaz: No in ste mu jo že izbrali? To moramo vedeti mi, kajti ako bi bila nevesta malopridna, bi ne bilo nič iz te moke".
Kmet: „Prav za prav mi ni še znano, katera bi to bila Najbolj po misli bi mi bila županova hči. Stara je petindvajsetlet, je jako pridna ter se ji prilega vsako delo; celo kopanja se loti. Nocoj bodem govoril z županom. Ako privoli v to župan, Vam pridem povedati že jutri. Na vsak način pa se nadejam, da najdem v par dneh nevesto".
Kar sem tu napisal, je vse resnično od pičice do pičice. Kaj ne: pristna podoba realizma! In vendar bi mislil, da so take ženitve uzor-ženitve po nazorih najnoveje dobe v Slovencih. Ali bodeta Matevž in županova hči, ali pa katera druga, še le pred altarjem imela svoj prvi „rendez-vous", tega ne vem; bodisi pa temu kakorkoli si bodi: Sre-
čen bil Matevž in njegova nevesta, katero mu je izbral oče, in če si tudi nista prisegala ljubezni — v krasni mesečni noči in ni ob tej priliki zrlo na nju z neba tišoč nebeških lučic, ter se ni v to prisego mešalo žuborenje večerne hladilne sapice kakega toplega poletnega večera, niti so mrmljali valčki bistrega potočića, nego sta le na svećenikovo vprašanje odgovorila: da! Kaj ne, pristni realizem ali resnica božja.
Delalsko podporno druitvo v Trstu. Na občnem zboru so bili izvoljeni: Predsednikom Mate Mandič; odborniki: Bogdanovič Ante, Biček Ivan, Hrovatin Miha, Perhavc Jakob, Primožič Fran, Godnig Fran, Ipavic Ivan, Rep Anton, Pertišeg Vincenc, Bras Ivan, Hlad Josip, Cevna Anton, Krapež Ivan, Koslovič Jakob, Černe Ivan, Verto-vec Andrej, Bubnič Josip, Žejen Anton, Krivcšič Ivan, Pavlovič Alojz, Muha Anton ml., Krasna Alojz. Namestniki: Bandel Vincenc, Cergol Anton, Verčon Fran, Indihar Luka, Tomažič Matija in Ferfila Anton. Pregledovalci računov: Presen Miha, Krejčič Andrej in Besednjak Ivan. Razsodišče : Polič Fran m Gulič Fran.
Odbor Narodne čitalnice v Vipavi je v seji dne 17. t. m. sklenil prirediti letos o Binkoštih za člane društvene in nečlane izlet na naš divni Nanos, k zgodovinskemu gradu .Pred jamo" in v svetovno znano postojinsko jamo. Program izleta bil bi sledeči:
V soboto dne 23. t. m. ob 3. pop. sestanek v čitalnici, potem odhod k „Blažono" na Nanos, kjer se povečerja in prenoči; naslednje jutro po zajuterku se odrine k sv. Hijeronimu, kjer bode odmor, z izletniki ljubljanskega planinskega društva zajuterk, razgled okolice in potem skupni odhod v .Pred jamo". V Predjami ogledanje gradu in okolice, sestanek z morebitnimi p. t. postonjskimi izletniki in skupni obed v Predjami ali Bukovji; po obedu odhod na Dilce iu Hrašče, kjer bode večerja in se prenoči. S Predjame na Dilce oziroma Hrašče vozilo se bode na lojtranci. Naslednjega dne odhod v Postojnsko jamo, po ogledu iste vrnitev domov.
Kar se tiče jedil in voza, objavlja se sledeče: Odbor poskrbi vse potrebno sam, raznn jedil za večerjo pri .Blažonu" in ztguterka pri sv. Hijeronimu ; te-to si mora vsak izletnik po svoji vo^ji sam preskrbeti ter prinesti v čitalnico v soboto do 3. pop., od koder se odpeljejo jedila.
Vzajemni račun o stroških napravi se po vrnitvi in plača se pro parte. Veudar je vsak izletnik, koji podpiše okrožnico — bodisi, da se udeleži izleta ali ne — obvezan plačati odboru jeden gold. prispevka.
Da se bode znalo preskrbeti potrebno za vsakega p. t. izletnika, se prosi, da vsak svojo udeležbo naznani g. Ludoviku Luliku najkasneje do petka, dne 22. t. m. zvečer.
Na svidenje torej! K obilni udeležbi vabi
Odbor.
Iz Gorice. (Izpred sodišča/. V popolnjenje obljube sporočam, da se je dne 20 t. m. vršila razprava pred tuk. okrožnim sodiščem proti dvojici goriških pobalinov, katera sta napadla v mestu, zvečer ob 9. uri, nekatere mladeniče (med njimi tudi jednega stavca goriške tiskarne), ki so se vračali mirno s sprehoda. Pobalini so zmirjali mirne mladeniče ,s porchi de sclafs* in drugimi pridevki iz vrta „avite colture", in slednjič so udarili po njih. V samoobrambi je podlegel stavec iz goriške tiskarne. Vrgli so ga na tla in mu zlomili kost leve roke nad laktom, da se je moral zdraviti v bolnišnici v Trstu skozi 5, a v Gorici 8 tedne. Zdravniki so spoznali to poškodovanje teškim. — Na glavni razpravi so vse priče pod prisego potrdile napad iu zmirjanje z razžaljivimi besedami. Sodišče je bilo sestavljeno uprav tako, kakor pri razpravi proti Starogorcem, le da je zastopal drž. pravdništvo sam Canevari, a branitelj je bil dr. Nardini. Državni pravdnik je izključil napad iz kakega narodnostnega na-sprotstva, branitelj pa je opravičeval napad pijanstvom, — sodišče je obsodilo pobaline vsakega na tri mesece zapora. Čitatelji naj si zapomnijo, daje bil poškodovanec bolan osem tednov, napad pa so izvršili mestni pobalini. — Obsodbo si tolmačijo nekateri po svoje ozirom na ono starcgorsko, o kateri je bilo sporočeno v „Edinosti".
Iz Repentabra nam pišejo: Prihodnjo nedelo dne 31. t. m. bo na Repentabru posebna cerkvena
slavnost Tukajšnji posestnik Štefan Ozbič dal je postaviti na svoje stroške poleg vipavske ceste pod Repentaborskim gričem novo kapelico (pil), ki je kaj lepo izdelana iz domačega kamena. Za to kapelico kupil je imenovani lepo novo solio
76 ovac — zmrznilo / Poroča se nam, da j dne 16. t. m. zmrznilo na senožeškem Gabrku 76 ovac. Gnali so jih iz Brkinov preko Gabrka na Čaven na pašo. Ovce so bile ostrižene in pokončala j sta jih za to dobo nenavadni mraz in padajoča
M.itere božje, katera bo ta dan blagoslovljena ter ' sodra. Ovce je odpeljal konjederec iz Smolivega pren«HPna v slovesnem sprevodu iz domače cerkve j pri Razdrtem.
Koliko vina so je pridelalo lanjskoga leta na vsem svetu? Na to vprašanje odgovarja Pariški Moniteur vinicole" z naslednjimi številkami:
v novo kapelico. Ako bo ugodno vreme, bo to go- j tov» lepa cerkvena slavnost. katere z radostjo pričakujejo vsi tukajšnji župljani. — O tej priliki štejem si v prijetno dolžnost izreči javno zalivalo imenovanemu dobrotniku, da je dal postaviti na tem primernem kraju toli dostojno kapelico, ki naj priča o pobožuosti do Matere božje, katero tako rado časti naše ljudstvo.
Razširjsnje pokopališča na Prošeku. V petek dne 5. junija t. I. oddajo se v IV. oddelku tukajšnjega magistrata na javni dražbi najcenejemu ponudniku dela za razširjenje pokopališča na Prošeku. Vsklicna cena je 5200 gld. Načrti in proračuni so na ogled v tehniški pisarni mestnega magistrata (III. nadstr.) Ponudbe je kolekovati s kolekom 50 nč. ter priložiti istim pobotnico mestne davkarije o položeni jamčevini 520 gld. Uložiti je ponudbe vsakakor pred 12. uro 5. junija, ker se po 12. ne bodo vsprejemale več.
Ku2ne bolezni v tržaški občini. Od 2. do 9. t. m. bilo je prijavljenih v tržaški občini: 14 slučajev škrlatice, 17 si. ddvice, 17 si. čšpic in 3 si. legdrja. Umrle so 3 osebe za ošpice, 7 za škr-latico, 3 za ddvico in 1 za legdr.
Plača dunajskega župana. Naslednje številke govorč prav jasno, o tem, „kak6 se svet spreminja" in kakć cen6 je bilo življenje pred stoletji, ko so dostojanstveniki imeli take plačo, s kakoršno dandanes ne bi mogel izhajati najuborniši težak. Prvi dunajski župan Konrad pl. Eslarn (1287.) ni imel nikakoršne plače. Pozneje dobivali so županje na Dunaju nekako berivo, ki jim je donašalo kakih 10 funtov pfenigov na leto (1 funt pfenigov — 360 pfenigov). Torej so iznašali ti dohodki od 43 do 126 gld. današnje vrednosti. V XV. veku pa so se ti dohodki že nekoliko povišali, kajti dunajski župan dobival je 32 funtov pfenigov plače, 6 funtov pfenigov za postne ribe in cerkvene milodare, 16 zlatih forintov za dvorsko obleko in 2 zlata forinta za svojo soprogo. Tako je n. pr. župan Heinl (1477.) dobival vsega do 61 funtov pfenigov na leto. V XVI. veku ie plača narasla na 99 funtov pfenigov in 8 ogerskih forintov. Leta 1700 imel je dunajski župan že 1500 gld. plače, a naslednja desetletja bila je povišaua s časoma na 4000 gld. Izmed zadnjih županov dobil je pokojni Zelinka leta 1861. 11.000 gld., pokojni Prix 24.000 gld. in sijajno stanovanje v mestni palači. To velja tudi dandanes.
Beguni pred kolero. Včeraj predpoludne dospel je Lloydov parnik .Habsburg" iz Aleksandrije v Trst. Pripeljal je 347 potnikov. Zdravniško preiskovanje istih trajalo je 4 ure, od 10. predpoludne do 2 pop. Vsi » potniki in tudi moštvo parnika bili so zdravi. Ob 4. pop. odpeljalo se je 127 teh tujcev na parniku „Grol \Vurmbrand" v Benetke.
0 tatvini na Kontovslju. Z ozirom na vest, priobčeuo v današnjem zjutraujem izdanju, poročajo nam od kompetentne strani, da je dotična prodajalnica na Kontoveljn, kojo so bili obiskali tatovi, last g. Alojzija G o r i u p a s Prošeka, in ne g. Jakoba Stoke.
Lakota v Italiji. Iz Sardinije poročajo, da je v raznih notranjih občinah Sardinskega otoka strašna lakota. Posebno trpi prebivalstvo občin Aggius, Dorgli in Organa.
Hiša se je podrla. V Olomucu podrla se je dne 19. t. m. dva nadstropja visoka hiša št. 445 v Terezijini ulici. Na vso srečo opazili so pravo-časuo, da se zidovje pogreza in torej so mogli izprazniti poslopje.
„Slovanski Svet" prinaša v svoji 14. št. tole vsebino: Slovanska opozicija. — Ob smrti Ga-limbertijevi. — Nekaj o rusko-poljskih razmerah. — Protest slovanske akad. mladine v Pragi proti mileniju. — Hren iz Gradca (Pesen .Slojim klevetnikom"). — Daj mi ruku. (Pesen)! — neKOJiiiKO cpucKiilvb nap. npeKopje«wn,a n mpeKa. — S potovanja. — Naši knjižni grehi. — Na Saksonskem pa pri nas. — Dopisi. (Iz Ljubljane. Iz Trsta.) — Razgled po slovanskem svetu. — Književnost.
Francozka......... 26,686.000	hektl.
Rusija........... 720.000	,
Avstrija.......... 3,000.000	„
Ogerska *)......... 2,865.000
Italija........... 21,343.400	„
Španjska.......... 17,250,000	„
Algir ........... 3,797.700	,
Nemčija.......... 3,645.000
Romunska......... 3,120.000	,
Turčija in otok Ciper..... 2,400.000	„
Portugalska......... 1,995.000	,
Grška........... 1,600.000	.
Kili (Amerika)....... 1,500.000	„
Argentinija (Amerika) .... 1,350.000
Švicarska.......... 1,250.000	.
Bolgarska ......... 1,200.000	„
Združene drž. Severo-amariške . 850.000	„
Srbija........... 800.000	„
Brazilija.......... 350.000	„
Azorski, kanarski otoki in otok
Madeira........ 210.000	w
Tunizija (severna Afrika) . . . 119.000	„
Avstralija.......... 150.000	„
Rt dobre nade (južna Afrika) . 110.000	„
Meksika.......... 90.000	„
Perzija........... 27.000	,
Po tem povprečnem računu pridelalo se je torej lani na vsej zemlji 96,389.7000 hektolitrov vina.
Loterijske številke, izžrebane dnč 20.	t. m :
Brno 5, 33, 18, 58,	35.
Najnovejie vesti.
Dunaj 21. (Poslanska zbornica). Posl. Pdcak in tovariši interpelujejo, ali res nameruje minister-stvo zasnovati okrožno sodišče v Trutnovu, ne da bi popred povprašalo za menenje deželni zbor češki. Vladna predloga določa, da višanje d a v k a n a s t a n a r i n o v T r s t u ostane zaustavljeno do leta 1900.
Moskva 20. Ob 3. uri pop. dospela sta prestolonaslednik Grški in knez Bolgarski. Pričakovalo i ju je mnogo čleuov carske hiše, generalov in dvornih dostojanstvenikov. Vojaška glasba je svi-I rala najprej grško in bolgarsko himno. Pozneje je došlo francozko odposlanstvo z generalom Bois-deffre-om na čelu. Slednjič je prišel knez črnogorski z obema princema.
Moskva 20. Lico mesta je uprav fantastično. Samo od vseh stranij Rusije je došlo do pol milijona ljudij. Množice morajo prenočevati pod milim nebom, ker ni prostora.
Tvgovlnahe hriojavke in vesti.
Buelitopeita. Pšenic* za jenon 6.82-fi.84 Punicu ?a maj-juni 189« 672 <1o 674 —. — .Oves za jeson B.50—5.52 IU za jeson 5.76—5.77 Koruza ta juli-avgust 4.04—4.05 —.— maj-juni 1896 3.92 - 8.93
Pftnniob. nova od 7* kil. f. 7' — 7'1'G od 79 ki!, f. 7.05—7.10.. od 80 kil. f. 7.10-7.15 od 81.kit. f. 715
—725 »d H9 kil. for. —.--.—.— Ječmen —•--
proso 615—6-50.
Pšenica : Ponudbe srednje. Povpraševanja omejeno. Prodaja 2 000 nit, st. Vho druge vrsti žita nospremonjene. Vreme : lopo.
Praga. Neralinirani sladkor Tor. 14.821/,. oktober-deeombor 14.40.
Prugu. Centrifugal novi, pontavljno v Trst s carino vred odpošiljatev precej f, 34'25—34.75 ConoaHBe
36 25—36.50 Četvorni 87'--37.50. V glavah (sodih) 38"25
Havrs. Kava Santos good avorage za maj 81"—, z« september 76.50,
Hamburtr. Santo« good avnru,;., /.* maj 66.25 za september HI.25 za december 57.25.
Dunajska borza 21. maja m«e.
	dan«H	včeraj 101.20
Državni dolg v papirju	. . 10120	
» m v srebru . .	. . 10110	101 15
Avstrijska renta v zlatu	. . 12'J 50	1^2 55
n „ v kronah	. . 101.20	101.20
Kreditne akcije.....	. . 348.25	346 -
London 10 Lst. . . .		120.05
Napoleoni....... 20 mark .....		9.53
	11.75	11.75
100 italj. lir	. . 4145	44*87 V*
Podpisani priporoča za Binko-Šti si. občinstvu svojo bogato
zalogo vsakovrstnih mok, navadnih in finih, iz prvih ogerskih mlinov. Kakor tudi Neapeljske vlitke, vina v buteljkah, kolonijalno in drugo blago po jako nizkih cenah, da se mu ni bati konkurencije.
Jožef Stfcotti
Stadion, 25.
•) Na Francoskem torej smatrajo Ogersko kakor samostalno držuvo. S tem je »vestno ustreženo željam — KoSutovo stranske, Uredn,
..Srkuli
NOVO BASTUNJE ZA KBMOI
Lathyrus silvestrls Wagneri (Wagnerjev plosnjati gozdni grah).
Zelo oplemenjen, prost vseh škodljivih grenkih anovij 1
Vspeva tudi na najpustejših vratih tal, celo na psku, grušči, itd. itd. Najveća redilna vrednost
jo 25 — 30% proteina (detelja ima le 13-5%) Vstrajen — upira se vsaki silil._
gftT Brošura zastonj
Polygonum sachalinense (Sachalinov koren). Vspeva povsodi vstrajno, tudi na vlažnih, ilovih, in mo&vlrnih tleh.
Visoka reallna vrednost. Ima v sebi 18.97"/, proteina.
„Internattonalr Santatelle". Lamhvirthsehaftliehe Gesell-scbaft mit beachrankter Haftung.
Kirchelm u. Teck, Wiirttemberg.
Glavni zastopnik za Trst, Primorje. Istro in Dalmacijo Jakob pok. C* Pri»ter, Trst.
I
KOPELJ
Buchler
odpre se
v sredo dne 27. maja 1896.
c. tt. uriv. avstr. M\im zavoaa
za trgovino in obrt v Trstu.
Novci za vplačila. V vredn. papirjih na	V napoleonih na
S0-dnevni odkaz 2°/0
4-dnevni odkaz 2'/» 8- „ 2 «/4 80- n 3°/o
3-moBočni 8-
7,7. 27.7«
Za pisma, katera se morajo izplavati v sedanjih bankovcih avntr. volj., stopijo nove obrestne takse y krepost z dnem 5. febrara, 9. febrara in odnosno 2. marča t. 1. po dotičnih objavah.
Okrožni oddel.
V	vredn. papirjih 2°/0 na vsako svoto.
V	napoleonih brez obresti.
Nakaznice
za Dunaj, Prago, Pesto, Urno, Lvov, Tropavo, lioko kakor za Zagreb, A rad, Rielitz, Gablonz, Gradec, Sibinj. Inomost. Celovoc, Ljubljana, Lino, Olurnuc, lteichcnberg, Saaz in Solnograd, — brez troškov
Kupnja in prodaja
vrednosti), diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov
proti odbitku 1°/00 provizije, nkaso vseh vrst pod najumestnejfiimi pogoji.
P r e (1 u j m i.
na jamčevne listine pogoji po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu Parizu, Horo-linu ali v drugih ninstlh — provizija po jnko umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto.
Vložki v pohrano.
sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlat ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi.
Naša blagajna izplačuje nakaznice narodno banke italijansko v italijanskih frankih, ali pa po dnevnom cursu. Trst, 2. febrara 1896.
R iohterj e v
LINIMENT S SIDROM
je dobro domače sredstvo.
Doliva se po vseh lekarnah.
Lastnik politično društvo „Edinosti". Izdavatelj in odgovorni urednik : Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.