6. štev.
V Ljubljani, torek 7. januvarja 1919.
II. leto.
Velja v Ljubljani:
celo let« . . K 58-— pol leta ... „ 28 -četrt leta . . .	14*—
«n mesec.... 4-7*
Velja po pošti:
M cel* let* naprej	K	SO*—
la pol leta »	„	38 —
za četrt leta ,	„	15*—
*a en mesec »	„	5*—
Na pismene naročbebrcz pošlljatve denarja se ne moremo ozirati.
Naročniki naj pošljejo naročnin*
PV po nakaznici.
Oglasi se računajo po porabljenem prostoru ln sicer 1 mm visok ter 63 mm širok prostor za enkrat 25 vin., za večkrat popust.
MT Uredništvo je na Starem trgu itev. 19. Dpravnistvo je na Marijinem trgu itev. 8. — £======== Telefon itev. 360.	,	it,
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 80 vinarjev.
Vprašanjem glede Inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. — Rokopisi se ne vračajo.
Čestit Vam Božič, bračo Srbi!
Prviput slavite svoj badnji dan u slobodni i ujedinjeni državi Srba, Hrvata i Slovenaca. Strašne bile su muke, što jih Vi prepatili za slobodu svoju i našu. Napokon ipak ste dočekali dan, kao pobjednici slavite rodjendan Spa-sitelja u svoji povečani i slobodni otačbini.
Bračo Srbi 1 Vi znate, koliko smo i mi patili pod krutom šakom bezsa-vestnih i barbarskih ugnjetača, a i mi znamo, da ste Vi patili najviše. A danas, kad je Vaša napačena užja otačbina oslobadjena, Vi došli ste ovamo, da poni ognete i nama kod izgradjenja i osiguranja naše mlade slobode. Došli
ste ovamo, k nama, da vršite ovdje dužnost, koju bi morali, da vršimo mi sami. No, Vi znate, bračo, da mi sami ne možerao izvršiti težkih zadača, koje nas čekaju i zato nam dodjeste na pomoč. Za ovu veliku ljubav mi ne-čemo nikad moči, da Vam se, mila bračo, dovoljno blagodarimo, no, mi Vam svečano obečamo, da Vam ne čemo nikad zaboraviti, što ste Vi sve učinili za nas i našu slobodu, a obečamo istotako, da čemo učiniti sve, što je u našoj sili, da se podigne naša ukupna^ slobodna otačbina u silnu i jaku državu, gdje če živeti sretan narod u sreči i blagostanju.
U to ime: Pomozi Bog i sreča ju-načka, a Vam mila bračo:
Čestit Božič!
Regent Aleksander - narodu!
Bratstvo in solidarnost! — Svobodne volitve. Splošna volilna pravica. — Popolna enakost državljanov. — Rešitev agrarnega vprašanja. — Srečno novo leto!
Belgrad, 6. januvarja 1919. (J. d. u.)
svobodnega in demokratskega naroda se bom v vsem strogo držal načela ustavnega, parlamentarnega vladanja, ki bo temeljni kamen naše po prosti volji naroda osnovane države. V tem duhu in po teh načelih bo vladala moja vlada državo in reševala vsa vprašanja zunanje in notranje politike.
Volilna svoboda.
Vlada bo predložila narodnemu predstavništvu volilni red, ki bo zajamčil na podlagi splošne volilne pravice svobodne volitve za ustavotvomo skupščino. Ta bo vladi predložila v rešitev načrt demokratske državne u-stave v duhu državnega edinstva z obširno upravno avtonomijo in z za-jamčenjem najširših političnih svoboščin in državljanskih pravic.
Svoboda in ravnopravnost vero-izpovedanj.
Dolžnost moje vlade bo, da takoj razširi na vse kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev vse pravice in svoboščine, ki so jih po ustavi kraljevine Srbije dosedaj uživali srbski državljani. S tem bo priznana in utrjena popolna enakost vseh državljanov kraljestva pred zakonom, odpravljena vsaka predpravica stanu ter zajam-čenasvoboda in ravnopravnost veroizpovedanj.
Agrarno vprašanje.
Odprava veleposestev. — Zemlja božja in kmetov.
Moja želj« je, da se takoj prične s pravično rešitvijo agrarnega vprašanja, da se odpravijo kmetstva in zemljiška veleposestva. V obeh primerih bo proti pravični odškodnini dosedanjim lastnikom razdeljena zemlja med siromašne poljedelce. Vsak Srb, Hrvat in Slovenec bodi gospodar na svoji zemlji! V naši
Regent Aleksander je izdal danes nastopno proklamaeljo: Mojemu narodu, Srbom, Hrvatom, in Slovencem I Dočakali srno srečni, davno zaželjeni dan našega osvobo-jenja in našega svobodnega ujedinje-nja v narodno državo, kjer bo mogel živeti naš narod svoje polno življenje in bo mogel brez ovir vživati darove, s katerimi je blaga božja roka tako obilno obdarila našo lepo domovino.
Izpolnjena je zaobljuba, ki so jo skozi veke s svojo krvjo vedno obnavljali in potrjevali vsi naši rodovi.
Po enodušni odločbi našega naroda, izraženi z enodušno izjavo njegovih najboljših zastopnikov, so združeni vsi do sedaj razcepljeni deli naše domovine v enotno kraljestvo, na čigar vlado je po narodni volji poklican kralj vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, moj vzvišeni oče, Nj. Veličanstvo kralj Peter 1.
Vršeč kraljevo oblast v njegovem 'nnenu sem sestavil v sporazumu z voditelji in pooblaščenci vseh narodnih strank, srbskih, hrvatskih in slovenskih, °ašo prvo državno vlado, kot *iden znak našega bratstva iu **aŠe popolne bratske solidarnosti. * tej vladi sedijo in delajo složno narodni voditelji vseh treh ver, vseh treh toien, vseh strank i« vseh pokrajin nagega kraljestva.	v
Odgovornost in dolžnosti nove vlade.
» Moja vlada bo delala v popolnem soglasju z narodnim predstavništvom bc ajemu odgovorna. Zato bo njena dolžnost, da čimprej skliče v Belgrad narodno predstavništvo, sestavljeno iz odposlancev srbske skupščine ter Stare Srbije in Macedonije, iz sorazmernega števila članov Narodnega veča ter iz zastopnikov Vojvodine in Črne gore. Narodno predstavništvo bo začasni, vendar pa polnomočni zakonodajni či-n‘telj v našem kraljestvu. Kot kralj
svobodni državi morajo biti in bodo svobodni lastniki zemlje.
Zato sem pozval svojo vlado, naj takoj sestavi komisijo, ki bo pripravila rešitev agrarnega vprašanja. Kinete-tlačane poživljam, naj v zaupanju v kraljevo besedo mirno pričakujejo, da jiin vlada zakonitim potom preda zemljo, ki bo za naprej samo božja in njihova, kakor je to že zdavnaj v Srbiji.
Prehrana siromakov. — Preskrba invalidov. — Noben del našega
naroda v tujo last.
Štiriletna vojna nam je povzročila neizogibne globoke izgube v vseh ozirih. V svrho čim hitrejšega in po-voljnejšega prečiščenja in pa da se povrnejo v naše dežele čimprej normalne razmere, bo posvetila moja vlada svojo glavno skrb narodni prehrani siromašnih ljudskih slojev in pomoči in preskrbi vojnih Invalidov, obnovi upostošene in razdejane domovine, kakor tudi obnovitvi rednega prometa na kopnem in na morju, kar je prvi predpogoj za pravilni razvoj narodnega življenja. Najnujnejša in najvažnejša naloga moje vlade je sedaj, dadoseže priskle-p a n j u s v e to vn e ga miru tako določitevnašihdržavnih mej, da se bodo verno krile z etnografskimi mejami celokupnega naroda ter da ne preide noben del naše zemlje v tujo last. V dosego vspeha je neobhodno potrebno, da zbere in uedini naša mlada država vso svojo moralno in materijalno moč.
Neobhodno potrebno je, da postane njeno notranje življenje močno in silno. Zato poživljam vse dobre državljane in zveste sinove našega kraljestva, da pomagajo moji vladi z besedo, z delom in z vzgledom pri njenem prizadevanju za ohranitev sedanjega miru in reda v domovini. To ni potreba samo za sedanjost, temveč je tudi naloga za bodočnost našega kraljestva. Naši plemeniti zavezniki in ves svet so z utemeljenim občudovanjem in z zaslužnim priznanjem ocenili junaške napore in samozatajevanje moje vojske ter vstrajnost mojega naroda. Potrudimo se, de jim vsem nudimo s tem, da pozabimo svoja medsebojna na-sprotstva in opustimo vse naše prepire, zgled treznega in zavednega naroda, vrednega, da živi in da dela v miru z velikimi presvitljenimi narodi, katerim je bil sebi v čast in ponos hraber vojni drug in lojalen zaveznik. Ohrabreni po zgledih vzvišenega ro-doljubja in požrtvovalnosti naših vojakov, naših mnčenikov in vseh naših delavcev, ter klanjajoč se grobovom naših junakov, bova jaz in moja vlada neprestano ln budno skrbela za rodbine vojakov, ki so ovenčani z večno slavo, padli v krvavi borbi za udejstvitev zgodovinske misli in naloge našega naroda.
Srečno novo leto!
V imenu svojega vzvišensga očeta in v sojem imenu pošilja.n kraljevi pozdrav vsemu mojemu narodu, vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem.
Bodi nam vsem srečno novo leto, v katerem se bo v imenu božjem razvila in za veke ponosno zaplapolala
naša trobojnica, s slavo odičena, po vsem svetu priznano in spoštovano znamenje našega kraljestva, sijajen dokaz suverenitete naše države; z a p 1 a-polala bo po vseh naših deželah, na vseh naših gorah, na vseh naših rekah in otokih do našega sinjega morja.
Napolnimo svoja srca s krepko vero v zdravo, močno in budno življenje našega kraljestva, Bog in duh naših prednikov in naših velikih mrtvecev naj bdita nad nami vsemi, naj nas hrabrita in krepita v vstrajnem, napornem in splošnem delu za blagostanje in srečo mojega naroda.
Dano v našem kraljevem dvorcu v Belgradu, dne 6. prosinca 1919.
Aleksander, s. r.
Predsednik ministrskega sveta: Stojan Protič, s. r. podpredsednik min. sveta: dr. Korošec, s. r., in ostalo ministrstvo.
Slovenski Korotan
pod nemškim jarmom!
Nemci pričeli vojno proti Jugoslaviji!
Ljubljana, 6. prosinca. Danes zjutraj se je po bliskovito raznesla vest, da so Nemci zasedli važno operativno točko Podrožčico. Ljudstvo je bilo zelo vznemirjeno, zlasti ko se je čulo, da so Jesenice v nevarnosti.
Uradno poročilo o bojih pri Pod-rožčici.
Ljubljana, 6. prosinca. Ljub. k. urad poroča 6. prosinca ob pol dvanajstih dopoldne iz uradnega vira: Podklošter so Nemci zavzeli in ga drže. Pri Podrožčici se je danes zjutraj ob osmih začel boj in je trajal do pol desetih. Tedaj j eprestal. P o d-rožčica je v naših rokah. Sicer je na Koroški fronti mir.
Boji v Podrožčici.
Ljubljana, 6. prosinca. O dogodkih v Podrožčici smo se informirali na merodajnem mestu ter priobčujemo naslednje:
Pri Podrožčici sosezačeli ljuti boji med jugoslovan-, skimi četami in nemškimi nerednimi tolpami. Našečeteso hrabro odbile napade z velikimi izgubami za Nemce. Na naši strani je ranjen en častnik in dva moža. — Večerno poročilo se glasi, da boji še trajajo naprej.
Poročila beguncev.
Ljubljana, 6. prosinca. (Izv. por.) Nemške čete so udrle v slovenski del Koroške na več krajih ter sozavzele Podklošter in prodirale proti Ledenicam. — Pri umikanju so naše Čete razdrle železniški tir proti Podrožčici. Nemci so tir popravili in prišli z vlakom do Podrožčice, drugi del nemškth čet je korakal čez dravski most proti Rožeku čez Skoči dol. Bramba je bila nemogoča, ker narodne straže so bile preslabe, vojaštva premalo, ponekod nič. — V teh bojih je bil ubit neki poročnik — učitelj. Nemške čete .so vjele
tudi poveljnika slovenskih prosto voljcv, poročnika Primožiča.
Maso nemške prodirajoče vojske tvorijo nedisciplinirane, neredne nemške tolpe, med katerimi se nahajajo tudi — ženske.
Nemška nasilja.
Jesenice, 6. prosinca. Od Ledenic do Bistrice, sploh v celem beljaškem okraju, kruto divjajo nemške tolpe. Zapustiti so morali svoja domovja vsi zavedni slovenski možje, svoja župnišča vsi duhovniki In slovenski učitelji svoje šole. Usoda našega pisatelja, župnika Meška je neznana. Toliko je znano, da od 28. decembra pretečenega leta ni smel več prestopiti svoje župnije v Zili pod osebno «e-varnostjo. — Nemci so zahtevali glav* župnika dr. Cukale, ki je pravočasno pobegnil.
Jesenice, 6. prosinca. Vzrok vsem tem neuspehom na Koroškem je pre-maloštevilno vojaštvo, ki je bilo doslej odposlano na Koroško mejo.
Gospod major še spijo.
Št. Jakob v Rožu, 6. jar.uavarja. (Izv. por.) Tukajšnji poveljnik, stotnik Martinčič je danes zjutraj telefonično prosil pomoči majorja Lavriča. Prišel je kratek odgovor: „Ni mogoče! Gospod major še spijo! — Zato je na razpolago 20 prič uglednih koroških veljakov — beguncev.
Manifestacija za Koroško!
Danes v torek, ol) 8. zjutraj je sestanek koroških beguncev v „Unionu“. Od tu odidemo korporativno po Marijinem trgu skozi Wolfovo ulico v deželni dvorec pred „Naroduo vlado“ prosit pomoči. Ljubljančani vsi za slovenski Korotan!
Resen opomin — koroškega kmeta Kranjcem.
Št. Jakob v Rožu, 5. prosinca. — Koroški kmet nam piše: Kranjci ste šalobarde. Sokoli, Orli — kokoši. Samo j doma se tiščite. Nikdar ne bi bili ipislili, da nas boste tako zapustili ob uri sile, nikdar, da nam bodo Srbi bližje, nego Gorenjci, Dolenjci, Hrvati.
Vsi se izgovarjate, da ste trudni od štiriletne vojne, tudi tisti, ki ste znali ostati — nenadomestljivi, doma. Ne očitamoVam tespretnosti napram nemoralni avstr®-ogrski vojski, ada čepite zdaj doma, Vi in oni, ki ste vajeni vihtetimečinkopito ter trpite, da tolče po rodnih bratih in sosedih v svoji onemoglosti pobesneli nemški zmaj ter grabi in uničuje sveta naša polja in domove, tega Vam ne odpustimo. Nič več Vas ne bomo pozivali, še manj prosili, nasprotno, le ostanite doma: kdor ni za boljšo rabo, naj varje dom in babo.
Ali niso bili Čehoslovaki pravtako dolgo pod orožjem kot vi? Njih legi-jonarji na kritičnejših točkah kot vi? In Srbi tužni, niso li bili v najkrutejši vojni celo dve leti dalj nego vi ?! Tudi njih zove opustošena domovina, obitelj ter vabi zapeček. Če vam nismo zadosti obrambe vredni koroški trpini, zgodovinska naša polja, zakaj pošiljate gori Srbe? Kje je Vaša morala. Sokoli?! Ne veste H, kaj se vam očita? Naj-besnejši da so bili nekateri častniki iz Vaših vrst, ki so se bojevali za korist
— stare Avstrije . . : Dolgi nizi odlikovanj nam dajo to skoro verjeti.
Kake Vas je našla nova doba?! Pušk in municije je dovolj po skladiščih, a vi na šumnih veselicah! Kje ste junaki s Kongresnega trga, ki ste prisegali na očetnjavo ob preporodni slavnosti? Ako je pomanjkanje energije tako gorostasno, potem bratje, je paraliza blizu. Zatrobite k odstopu in ne mučite nas trpinov še nadalje z
— izražanji golih simpatij in sočutja I
Žrtev zahrbtnega nemškega napada,
Braslovče, 5. januvarja. Tu je bil slovesen pogreb prve žrtve nem-
škega zavratnega napada na Koroškem. Trgovski akademik, kadetni aspirant Ivan Krefl je padel v bojih v La-bodski dolini, zadet od nemškega civilista, ki ie nanj neopažen ustrelil raz košatega drevesa. Krogla mu je šla skozi pljuča in je takoj umrl.
Uradno poročilo.
Ljubljana, 5. januvarja. Lj. k. u. je izdal ob 6. zvečer naslednja uradno poročilo: Včeraj ob desetih zvečer se je na Koroškem začelo bojevanje v večjem obsegu. Nemci so napadli naše čete nasproti Madborovnici. Nemški napad se je izjalovil. Na pohodu iz Brnice in Čojne proti Podkloštru so Nemci napadli naše čete. Od sedmih zjutraj se vrši borba za Podklošter. Nemci prodirajo tudi proti Podrožbi. Boj pa se v tem odseku še ni začel.
Jugoslavija.
Murska Sobota.
Budimpešta, 4. januvarja. (Lj. k. u.) Glasom ogrskega kor. urada javlja vojno ministrstvo: Mursko Soboto smo zopet zasedli.
Srbska narodna skupščina.
Belgrad, 4. januvarja. (Lj. k. u.)
J. d. u. poroča: Včerajšna večerna seja narodne skupščine se je pričela ob petih popoldne. Prva točka dnevnega reda je bila volitev parlamentarnega odbora za kontrolo izdatkov finančnega ministrstva. V odbor je bilo izvoljenih šest poslancev. Skupščina je nato razpravljala o vladnem predlogu, ki zahteva 300 milijonov dinarjev vojnega kredita. K besedi se je oglasil finančni minister dr. Momčilo Ninčič. Pojasnil je, zakaj je vlada prvotni kredit, zna- j šajoč 250 milijonov zvišala na 300 milijonov dinarjev. Izdatki so narasli in zato je bilo treba zvišati tudi kreditno zahtevo. V državi je veliko poškodovanih naprav, in bodo potrebne za njih popravo velike vsote. Ze poprava železniškega mostu čez Savo bo stala šest milijo n o v. Minister povdarja, da v se- j danjih razmerah ni mogoče misliti na | pokritje teh izrednih izdatkov z nor- ! malnimi sredstvi, zato je treba poseči po izrednih virih, ako tudi se mora ta potreba iz gospodarskih ozirov obžalovati. Za vladni predlog je glasovalo od 88 poslancev 87. Ko so sprejeli še nekatere manj važne predloge, je bilo zasedanje srbske narodne skupščine zaključeno. To je bilo zadnje zasedanje skupščine kot državnega zastopstva, ker ga nadomesti državno veče SHS. Kakor je začasno določeno, se ima državno veče sestati 1. marca t. 1.
Političen pregled.
Sestava nove vlade v Ljubljani. Kakor se čuje so pogajanja nove vlade med strankami radi sestave nove vlade ugodno uspela in se bližajo svojemu koncu. Sestavlja se koalizij-ska vlada, v kateri se bi število poverjenikov zmanjšalo od števila 13 na sedem Vsaka stranka bi imela po dva poverjenika, S. L. S. razventega predsednika. Za podlago koalicijske vlade sprejmejo stranke poseben štatut in progrdm, po katerem bo omogočeno uspešno delovanje nove vlade za skupne narodne cilje, zlasli za obrambo in pridobitev narodnih mej na severu in jugozapadu, kakor tudi /a okrepitev in očiščenje našega naroda na znotraj. Predsednik nove vlade bi utegnil postati prelat Kalan, podpredsednik pa dr. Gregor Žerjav.
Dnevne vesti.
Novi gospbdje — stari sistem. Pred nekaj dnevi smo izjavili, da nam je v veliko zadoščenje, da se je po nerazumljivo dolgem obotavljanju končno vendar odločila narodna vlada, da je odpovedala službo nekaterim nemškim in nemčurskim uradnikom, ki so se po prevratu vsled skrajno neumestne in večinoma zgolj osebne obzirnosti predstojnikov držali krčevito svojih službenih mest. Toda prepričali smo se
zdaj, da je treba kritiku navidezno dobrih in na prvi pogled tudi dovolj energičnih naredb vedno imeti v mislih izrek: »Ne hvali dneva pred večerom«. Namerava se namreč, kakor je posneti iz verodostojnih od najrazličnejših strani na naše tanko uho prihajajočih in neprenehoma se ponavljajočih vesti, vpri-zoriti predpustno burko naj slabše vrste s tem, da hočejo na odločujočem mestu deloma vsled prevelike mehkosrčnosti in nedopustne kratkovidnosti, deloma pa vsled kvarnega upliva visoko stoječih, a vendar še slepih protektorjev zopet nazaj v službo sprejeti z malimi izjemami skoro vse v pomirjenje jav-npsti, sicer pa težkim srcem odpuščene uradnike, češ da so, kakor se je svoj čas stavilo za pogoj »domačini« in da so prosili vnovič za sprejem in da je njim nasproti na mestu najdalekosež-nejša prizanesljivost. Pri tem pa se povdaija glede večine teh domačinov oziroma se jim šteje celo v posebno zaslugo, da niso bili na zunaj nikdar tako zagrizeni kakor njihovi kolegi »domačini« oziroma Nemci in da so se sem in tja tudi radi posluževali slovenščine. Hkrati pa se pozablja, hote ali nehote, da ti »mirni«, če tudi strupeni naši nasprotniki zato niso šli med tuleče derviše, ker so imeli v službenem ali privatnem oziru toliko masla na glavi, da so se bali eksponirati se, ter so tem strastneje ruvali in delovali na tihem. Te vrstice smo napisali v svarilo merodajnim faktorjem najbolj vsled tega, ker nekateri odpuščenci brez ovinkov zatrjujejo, da jim je zopetni sprejem že vnaprej zagotovljen. — Zamolčati pa tudi ne smemo, da se po splošnem javnem mnenju pri zasedanju izpraznjenih mest postopa popolnoma samovoljno ia nedosledno, tako da naj navedemo samo en primer, starejši in čez vse delavni ter tudi spretni uradnik vsled drugih očitanik mu slabih lastnosti ni mogel imenovan biti predstojnikom finančnega deželnega ravnateljstva,- pač pa brez pomisleka lahko vodjem okraj nega ravnateljstva.
Kako daleč pa še? —Sama gola sramežljivost bi morala prepovedovati našim ljudem rabo avstrijskih naslovov, j kljub temu pa strašijo po našem tisku j in v ustnem nagovoru še vedno razni »gospodje tajni svetniki«, »dvorni svetniki« in druge relikvije iz dobe habsburških zverin. So tudi ljudje, ki se jim tako toži po starih časih, da hočejo vdomačiti avstrijsko titulaturo celo v naši demokratični Jugoslaviji. Ko se je pripeljal nedavno temu dr. Korošec v Ljubljano, ga je pozdravil neki poverjenik »Narodne vlade« z besedami: »Klanjam se, ekscelenca 1« »Ekscelenca« razsaja v naši ljubljanski družbi na sploh; to je nova epidemija, zoper katero treba pravočasno uporabiti vsa razkuževalna sre-stva. Ako častimo drja Korošca, ga ne kot »njegovo ekscelenco«, nego kot namestnika ministrskega predsednika, ne več in ne manj, ter kot enega redkih mož med sedanjimi krmarji Slovenije, ki si j'h človek še upa imenovati pred svetom ... »Ekscelenc« pa v Jugoslaviji ne poznamo; tudi brez tega obiizavanja lehko zapravimo Koroško, Primorje in Kras!
Slovensko šolstvo na Koroškem. Narodna vlada SHS v Ljubljani je dodelila v začasno službovanje kot šolske voditelje v Rožeku na Koroškem Vinko Stoparja in v MaloŠčah Miroslava Klanjščka. Kot začasnega nadučitelja v Podgorja v Rožu je nastavila Josipa Poberaj. Začasni učitelj v Ločah je Frančišek Erjavec. Odstavila je Antona Piauniga od vodstva šole v Podgorjah in Janeza Pinterja od vodstva šole v Maloščah. Dalje je odstavila: nadučitelja Antona Tiefenbacherja v Rožeku, šolskega vodjo Avgusta Burgerja v Ločah, učitelje Rudolfa Schvvarza v Podgorjah v Rožu, Johanna Albrechta v Ločah in Franca Barenthalerja v Št. Lenartu pri Sedmih studencih. Odstavljene so bile tudi učiteljice Frida Farkaš v Rožeku, Berta Maichen pri Mariji na Zilji, Josefina Ross v Maloščah in Ana Kainbacher na Brnci.
Nemške ljudske in meščanske šole v Ljubljani. Prva mestna nemška in mestna dekliška ljudska šola sta se spremenili v dva čisto slovenska
zavoda. Dekliška šola ima osem prvotnih slovenskih razredov in osem slovenskih vsporednic ter se odslej imenuje III. mestna dekliška ljudska šola.
Za povzdigo valute menda, še vedno služi nebroj rezervnih častnikov, katerim ne gre za delo, temuč le za mastne plače in pa da zamorejo dvoriti v lepih srbskih uniformah damam. Ti gospodiči so cel dan na cesti ali pa v kavarnah, služba jim je deveta briga, le tu in tam še za zabavo mučijo kakega vojaškega konja z jahanjem ali pa pomagajo uničevati po ljubljanskih cestah še teh par avtomobilov, kar jih ima Narodna vlada. Upamo, da vlada temu takoj napravi konec in če ne bo pomagalo, pridemo s polnimi imeni prizadetih gosp. Fi. ., Tav . ., Her .. . itd. na dan, da. bo narod vedel, kdo krade narodno premoženje. Sploh bi bilo na mestu da se samo tisti Še ob-drže v službi, ki se mislijo aktivirati, ker mora vsak lajik priti do zaključka, da bi jih bilo, če se prišteje še aktivne, za ljubljansko garnizijo tako že več ko preveč.
Shodi. V nedeljo so se vršili shodi za Koroško. V Kranju in Tržiču je govoril dr. Muller, v Škofji loki pa urednik »Mira« m komisar za Koroško, Smodej. Gorenjsko ljudstvo je uvidelo, da se je noče izrabljati za kako dolgo vojsko, ampak da je potrebna hitra pomoč na Koroškem. Priglasilo se je že veliko prostovoljcev za koroško legijo.
Poziv! Dijaki, ki ste izvežbani v orožju in najmanj 18 let stari, prijaviti se k koroški vojaški legiji. Prijave se sprejema vsak dan v belgijski vojašnici, objekt II, prvo nadstropje.
Invalidi v obrtni šoli potrebujejo tudi pomoči, a vlada se nič ne zmeni zanje. Sicer jim na Narodni vladi ob-; ljubujejo vse mogoče, a stori se ničesar ne. Skrajni čas bi bil, da se tudi za te siromake kaj ukrene.
Vzdrževalnina se družinam vpoklicanih, ujetih in invalidov v radovljiškem okraju ni še izplačala za mesec december in deloma tudi ne za november. Kje tiči vzrok?
Dijaštvo brez razlike strank je imelo včeraj v prostorih Glasbene Matice sestanek, kjer so sklenili, da se naj pozove mladina v boj za slovenski Korotan, naj se dijakom šolski čas primerno računi. Vojne operacije na Koroškem naj se poverijo odločnemu generalu Maistru.
Ing. Chmelaf — aretiran v Postojni. Italijani so aretirali v Postojni ritmojstra, ing. Chmelaf-a, baje zaradi jugoslovanske propagande. — Inženir je državljan čehoslovaške republike. Italijani ravnajo z njim skrajno surovo. Spati mora med priprostimi vojaki v umazanih zaporih.
Mornarje in moštvo, oproščene vojaške službe, poživljamo, da čimpreje odlože vojaško obleko oziroma jo pustč predelati. Odstraniti je vse znake, našitke, vojaške gumbe in čepice. — Štacijsko poveljstvo v Ljubljani.
Zakaj ni Slovenca zobotehnika v Ljubljani? V Ljubljani imamo pet koncesijskih zobotehnikov in sicer: Peters, pruski Nemec, Kruhme, pruski Nemec, Seydl, rojen Oger, Wheis, moravski Nemec. Pruski Nemec Zins pa sedaj prosi za podeljenje koncesije. Vsi ti nemški gospodje so ostali za časa vojne v Ljubljani in izvrševali svojo obrt. Petrs je bil nekaj časa odsoten, da pa ni bil med tem časom na škodi — kaj je storila za njega nemška vlada in bivše štac. poveljstvo? Slovenca, konces. zobotehnika v Šiški, je oprostila vojaščine, pa ne da bi izvrševal obrt v svojem ateleju — zastopati je moral za čas odsotnosti pruskega Nemca Pe-ter-sa. Ali je resnica, kar se vobče govori, da je prejšnja avstr, vlada proti predlogu mestnega magistrata glede lokalne potrebe, konsekventno odklanjala vse prošnje slovenskih zobotehnikov in to vsled debelega do sedaj še ne povsem pojasnjenega prijateljstva med bivšim obrtnim referentom Kulo-vitzem pri prejšni deželni vladi in vladnim klečeplazcem in konfidentom O. S. — Ta človek se baje ni sramoval nastopati z naj podlej širni sredstvi proti svojim slovenskim kolegom. Kaj se še drugega govori o tem gospodu, o tem
za enkrat molčimo, prišel pa bo čas, ko bomo objavili vsa dejstva ter jih podprli z nepobitimi dokazi. Od naše narodne vlade pa pričakujemo, da brez odloga popravi tozadevno krivico, katera se je godila slovenskim zoboteh-nikom in preuredi gorostasne razmere, da se v slovenski metropoli na debelo fedč nemški zobotehniki med tem, ko se slovenskim ne da prilike, ustanoviti si aa domači zemlji svojo eksistenco. Ali
naj gredo naši zobotehniki mar v nemško Avstrijo prosit za podelitev koncesije?
Nemška »šulferajnska* šola v Spodnji Šiški je razpuščena.
Šole nemškega kuratorij a. Zasebna nemška dekliška osemrazrednica ljubljanskega šolskega kuratorij a se je reducirala v štirirazrednico, zasebna nemška deška štirirazrednica nemškega šolskega društva v Ljubljani pa v tri-razrednico in sicer obe toliko časa, dokler ne dokažeta tolikega števila šoloobiskujočih otrok pristne nemške narodnosti, da bi bili upravičeni do na-daljnih višjih razredov.
Srbska posadka v Ljubljani je včeraj na svečan način proslavila pravoslavni sveti večer. Častniki garnizije
jahali na okinčanih konjih v slovesnem sprevodu, a za njimi voz z badnjakom.
Begunsko vprašanje. Usoda naših beguncev je žalostna. Cela leta se že potikajo po svetu brez doma in ne vedo, kam bi naslonili svoje trudne glave. Tam doli so imeli vsak svoje dohodke in živeli, kakor so pač mogli najbolje živeti. Vojska z Italijo jih je pognala po svetu. Italijani so se po koncu vojske že skoraj vsi vrnili, od Slovencev le premožiejši posestniki, ostali so pa pri nas še najsiromašnejši od siromašnih. In tem sirotam, ki so raje ostale v begunstvu nego se vrnile pod italijanski jarem, se vsled pomanjkanja zadostnih uradnih izkazov o potrebi splošno odteguje podpora? Nihče se ne ozira na to, kar so izgubili, vsak vprašuje le, če imajo za vsakdanje življenje. Gotovo, drugače sploh ne bi več eksistirali in nadlegovali oblasti! Kaj je danes ena krena? Tudi če jo ima kdo dnevno, ni potreben podpore! Pa so še druge okolnosti med njimi tudi socijalno stališče, ki opravičujejo prošnje beguncev. Naša vlada ima popolnoma prav, da štedi z denarjem, nima pa prav, da štedi tam, kjer bi morala pomagati. Če se pomisli, koliko tiso-čev gre za toliko nepotrebnih častnikov, bi bilo pač socijalno pravično, da vrže nekaj stotakov ubogim beguncem, ki gotovo ne prosijo pomoči tjavendan. In še nekaj! Pred časom je pisarna za begunce razglasila, da prejmejo isti te dni potrebno zimsko obleko in sicer proti plačilu. Sedaj pa ni ne pisarne in ne obleke! Poverjeništvo za socijalno skrbstvo, ki je ukrenilo že marsikaj dobrega, naj ne prezre opravičene prošnje ubogih beguncev!
Goričani, ki so pristaši Jugoslovanske demokratske stranke, so vabljeni na sestanek v četrtek 9. t. m. ob 8. zvečer v gostilni pri Zlatorogu. Dnevni red: Volitve v pokrajinsko in državno vede. — Dr. Dinko Puc.
Mariborsko bogoslovje, ki ima že skozi več desetletij same slovenske bogoslovce, je ostalo tudi sedaj, ko je ^adobil cel Južni Štajer tako v uradih kakor v šolah dolgo in težko zaželjeno slovensko lice, če vedno črno-žolto, to J® gnezdo, kjer se pod pritiskom habsburškega petolizca škofa Napotnika goji t)emškutarstvo, ki ni nobenemu bogoslovcu po volji. Polovica predmetov se
vedno predava v nemščini, dasiravno znajo vsi bogoslovni profesorji slovenski. Bogoslovni ravnatelj-kanonik Ja-jjcžič še vedno ve povedati bogoslovcem, kako dober cesar je bil Franc Jožef I. *n °bžaluje usodo cesarja Karla. To je .e ved kot preveč; poverjeništvo za uk ln bogočastje naj pouči te gospode, da se ^bajajo pod novo vlado, ki je naj-manJ toliko od boga, kakor je bila stara.
Ljudske šole v marenberškem okraju so še vedno nemške ali nem-utarske, izvzemši Ciril-Metodove na "tuti. Kako to? Gospod poverjenik za
m bogočastje, ki je bil celo dolgo rst° let poslanec tega okraja je po-abil, da je treba ravno mladino na-
rodno vzgajati in nam radi tega še ni poslal narodnega učiteljstva. Zadostovale bi provizorično tudi .ženske učne moči, katerih je dovolj, če ne na Južnem Štajerskem, vsaj na Kranjskem. Proč z raznimi Hernavsi in Komposti! Gospodu dr. P. Pestotniku, ki v svoji razpravi t »Naše sedanje naloge II.«, uvideva kot potreba, obregovati se nad vero kot nad bavbavom, ki se ga boje samo otroci, priporočam, da se kot šolnik raje zavzame za obmejno šolstvo, da bo postalo slovensko. Skozi desetletja in še dalje so bili ravno duhovniki, ki so edini ob obmejnih krajih govorili otrokom v šoli slovensko in tudi z odrašenimi občevali slovensko, med tem, ko so vsi drugi inteligentje, če so tudi znali slovensko, klepetali nemško. Koliko koristi priprostemu človeku, da je med vojno zgubil vero, kaže njegova upornost, radi katere ne mara več priznavati nad seboj oblasti. Kadi tega upornega duha se ustavljajo premnogi slovenski fantje pozivu, da vstopijo v jugoslovansko vojsko in se ne zmenijo, če se ruši Jugoslavija že v prvih mesecih svojega obstoja. Obmejni Slovenec.
Vrnitev tržaškega pešpolka št. 97.
Z ozirom na članek, k> je izšel pod istim naslovom v Slovencu 28. p. m. sem izvedel od merodajne strani sledeče: V prvi vrsti je bila zasluga g. nadpor. Pluta, da ni zapadel polk anarhiji, ko je izbruhnila vojaška, revolta v Ukrajini. To smo čutili vsi, ki smo bili v belih vojašnicah v Tiraspolu. Ko je vrli Jugoslovan nadp. Matek povedal, da so tuje častnike pri polku odstranili po inicijativi nadp. Pluta, je iz tisoč grl zagrmelo »Živijo Plut« ! Skozi Rumunijo ni bilo mogoče potovati. Kakor nam je povedal srbski ataše polkovnik Hašič je bila železnica pokvarjena. Nato je šel nadp. Plut v Odeso in v sporazumu s srbskim konzulom in podpolk. Živkovičem odredil, da je prišel tudi polk tja, Ko se je polk že nekaj časa nahajal v Odesi, je zahteval francoski konzul potom srbskega konzulata, da vojaštvo kot Jugoslovani torej tudi zavezniki entente, opravljajo za nekaj časa službo v Cherzonu in Nikolajevu. Stražiti so bila skladišča, namenjena za zavezniške vojake. Gosp. podpolk. Živkovič je moštvu to povedal in priporočal, da isto sprejme službo. Nadp. Plut ga je podpiral in povdarjal, da moramo biti ententi hvaležni, ker 1 nas je le ona osvobodila nemškega jarma. Zahtevalo se je od polka, da bi odpravljal službo 7 dni, po tem rekoč bi francoski konzul pripravil ladje za odhod. Srbski konzul je bil pa mnenja, da se ta rok zategne na 3 tedne, ker bi se med tem časom gotovo preskrbelo za transport. Proti tem zahtevam je nastopil poročnik dr. Gosar. Ta je moštvu pravil, da niso več vojaki, ampak civilisti, da so demobilizirani, da so prodani, da naj gredo sedaj v domovino, ne pa da se nadalje bijejo itd. Plut baje je toraj zakrivil izdajstvo po mnenju častnikov in vojakov, ker je kot navdušen Jugoslovan in srbofil, priporočal, da stopi polk v službo entente i(ne pa Židov kakor je stalo v Slov. Narodu, ako se ne motim.) Nazadnje so »jugoslovanski« častniki nadp. Pluta zaprli, ter ga zastražili, da se ne bi več mešal s Francozi in prodajal polka ententi. Kje pa so tiste obtežilne stvari, kakor pravi pisec v »Slovencu«, ki so dale povod, da so Pluta odstavili? Mi smo tudi bili v Odesi! Ne pa da se moža po nedolžnem dolži, ki je bil priljubljen pri moštvu, ki ni rabil palice in ki ni pošiljal ljudi na oni svet, kakor so delali nekateri častniki 97. pp.
Grebenik.
iooo vagonov repe gnije na Spodnjem Štajerskem. Narodna vlada pa ne dovoljuje izvoza te repe v Nemško Avstrijo proti kompenzaciji v jeklu.
K dopisu »Pismo iz Maribora« smo prejeli sledeče uradno pojasnilo: Očitanja, naperjena proti službenemu poslovanju gospoda podpolkovnika Zwir-na, temeljijo deloma na napačnih, deloma potvorjenih informacijah. Podpisano obmejno poveljstvo ni imelo doslej nobene prilike opazovati, da bi bil gospod podpolkovnik Zvvirn, ki uživa popolno zaupanje podpisanega, v katerem slučaju koli postopal preko ukazov
in povelj, zanj merodajnih. Blagovolite vzeti tudi na znanje, da sem ukazal gospodu podpolkovniku, da se glede očitanj', ki se tičejo njegovega privatnega življenja, obrne do aprobacijske komisije v Ljubljani, kamor zavračam tudi pisca dotičnega članka s pozivom, da imenuje svoje ime. SHS Vojaško poveljstvo za Sp. Štajer v Mariboru.
Maister, gm.
Slovenski državni jezik se je uvedel kot obligatni predmet na manjšinskih šolah in sicer v taki izmeri, v kakršni so bile odmerjene v dosedanjih učnih načrtih ure nemškemu pouku na slovenskih šalah.
Kamniška železnica. Poverjeništvo za promet je pred nekaj dnevi v Slov. Narodu objavilo, da za sedaj vsled pomanjkanja olja za stroje ni mogoče vpeljati več vlakov na tej progi. Pripo-znamo težave, ki ovirajo promet! Umestno in nujno potrebno pa bi bilo, da se vsaki garnituri priklopita še najmanj 2 osebna voza. To se bo menda lahko brez težav izvedlo! Pričakujemo, da se temu nedostatku čimpreje odpomore.
Za srbsko siročad je darovalo pet rodoljubov z dežele K 50"— v zahvalo za prijazni sprejem v Narodnem domu na umetniško noč. Ker so bili premalo frakarski, so morali takoj zapustiti veselico.
Danes izide prvi del izbranih spisov Valentina Vodnika. Cena knjigi 1 K, po pošti 1 K 20 vin. Za naročnike »Ju. goslavije« tudi po pošti 1 K. Knjiga se dobi v našem upravuištvu na Marijinem trgu št. 8. Slovenci, proslavimo spomin 100 letnice Vodnikove smrti vtem, da ga spoznamo v njegovih delih!
Gostilničarje in kavarnarje se na navo opozarja, da ima policija strogo nalogo, prestopke policijske ure najstrožje kaznovati. V izogib škode naj torej vsakdo gleda na točnost glede policijske ure.
Kopališče pri Slonu v Ljubljani je zaprto, ker se je pokvaril kotel. Lastnika za sedaj ne moreta dobiti nikjer drugega kotla.
Sankanje na Drenikovem vrhu. Opozarja se, da prehod čez Drenikov vrh ni dovoljen. Tudi sankanje in smu-čenje se ne more na tem posestvu dovoliti, ker sankarji poškodijo mlada sadna drevesa, katerih se oklepajo in jih tako lomijo. Napise, da je pot zaprta in ograjo so zlikovci že neštetokrat razbili. Vljudno prosimo, da se privatna last vsaj namenoma ne poškoduje. Dotični gospod, ki je tkano rokavico izgubil, jo lahko sprejme pri polkovniku Drenik, Franca Jožefa cesta št. 16.
Prebivalci Hranilniške ceste zahtevamo, da se odstranijo barake, stoječe na novi cesti za Bežigradom. Cesta naj se razširi jednakomerno do Dunajske ceste, da ne bodemo v nevarnosti, posebno naši otroci pred mnogimi avtomobili, ki drve neprenehoma sem in tja. Stanje ceste niti ne omenjamo, ki je pod vsako kritiko.
Roparski umor. 4. t. m. se je peljal posestnik in gostilničar Janez Kažnik iz Dolenje vasi pri Polhovem Gradcu po deželni cesti med Kozarji in Dobravo, kjer so ga neznani roparji ubili in oropali. Imel je pri sebi več tisoč kron deharja. Naše oblasti bodo morale nastopiti z vso strogostjo proti podivjanim delomržnežem.
Pekarija Zalaznik zopet sprejema od jutri naprej kruh v peko.
Gospodarstvo.
Popis In zaznamovanje vojnega posojila 'in bankovcev. Pri
danih razmerah, zlasti pri zadolženosti stare Avstrije, je nemogoče, da bi se mogli udeležiti likvidacije po deležu našega prebivalstva. Zato moramo skrbeti, da varujemo naše prebivalstvo z zamenjavo bankovcev Av$tro-ogrske banke za nov denar naše države in s prevzetjem enega dela vojnih posojil, ki je v rokah naših sodržavljanov zlasti mladoletnih, hranilnic in občin, v kolikor bode to z ozirom na gospodarsko moč naše države mogoče. V to svrho je na vsak način v enem kakor drugem slučaju potreben popis vseh na našem ozemlju nahajajočih se bankovcev in vsega v naših rokah se na-
hajajočega vojnega posojila. Seveda je treba obenem preprečiti uvoz bankovcev in vojnega posojila. Naše prebivalstvo naj torej pomni, da bi se vse to zgodilo le v varovanje naših lastnih koristi, vsled česar naj z zaupanjem in razumevanjem položaja podpira tako akcijo, če bi se merodajni krogi k isti odločili. Zanašamo se, da bo Narodna vlada v Belgradu tozadevno storila odločilen korak ter s tem dokazala, da hoče biti prava zaščitnica gospodarskih interesov cele Jugoslavije.
Skupna banka do konca 1919. Budimpešta, 2. januvarja. (Lj. k. u.) Glasom dun. kor. urada izjavlja v listu »Pesti Hirlap" vladni komisar Lu-dovik Beck, da je sedaj gotovo, da bo poslovala skupna banka do konca leta 1919.
Vprašanje valute. Budimpešta, 4. januvarja. (Lj. k. u.) Ogr. kor. urad poroča: Davi so se v avstro-ogrski banki nadaljevala pogajanja z jugoslovansko delegacijo. Predmet pogajanj je bilo vprašanje valute in organizacija bank.
Budimpešta, 4. januvarja. (Lj. k. u.-Brezžično.) Pagajanja med ogrsko vlado in jugoslovanskimi delegati o finančnih vprašanjih so se 3. t. m. končala. Imela so samo informativni značaj. Jugoslovanski delegati so izjavili, da morajo protestirati proti nadaljnemu izdajanju bankovcev ter da bodo v varstvo jugoslovanskih interesov odposlali v Avstro-ogrsko banko stalno vladno komisijo. Jugoslovanska država obdrži za sedaj še kronsko valuto, vendar pa onemogučuje uvoz kronskih bankovcev. Jugoslovanska komisija je včeraj odpotovala na Dunaj k poga-janjam zaradi valutnega vprašanja.
Na občnem zboru Gospodarske zveze v Ljubljani dne 23. decembra 1918 se je sklenilo sledeče: 1.) Želja zadrugarjev, naj se razmerje med zadružništvom in Kmetijsko družbo pravilno uredi, da prevzame Kmetijska družba tehnično poučni del stanovske samopomoči kmečkega stanu, zadružništvo za trgovsko gospodarske posle, je jako stara. Že 27. junija 1905 je prvi občni zbor Gospodarske zveze sklenil resolucijo v tem smislu. Podobne želje so se izražale na mno-gobrojnih zadružnih zborih in sestankih. Da se to vprašanje kljub temu do danes ni rešilo, je iskati vzroka v političnih razmerah. Ker so polične zapreke sedaj odpadle, je letošnji občni zbor Gospodarske zveze zopet soglasno za to, da se ta zadeva končno reši v zadružnem smislu. 2.) Člani Gospodarske zveze so z zanimanjem zasledovali delo za koncentracijo zadružništva v novejšem žasu. Mnenju, ki se je splošno zavzemalo, da slovensko zadružništvo potrebuje skupne blagovne nabavne centrale, se pridružuje Gospodarska zveza popolnoma in bo naloge, ki jo v tem oziru zadenejo kot najmočnejšo slovensko zadružno blagovno centralo, z veseljem izpolnila in vse storila, da se koncentracija pospeši in splošno odobravana misel realizira.
Zadnje vesti.
Naša severna fronta.
Uradna poročila.
Ljubljana, 6. prosinca. (Lj. k. u.) ob pol sedmih zvečer: Na Štajerskem je položaj neizprGmenjen.
Na Koroškem so Nemci včeraj popoldan po hudem boju zasedli Pod-kloŠtej in prodrli proti Podrožčici. Danes zjutraj so Nemci napadli Pod-rožčico. Odbili smo jih, Opoldne so svoj napad obnovili z artiljerijo. Boj še traja. Predor skozi Karavanke med Podrožčico in Jesenicami je v naših rokah. Nemške izgube so težke. Na naši strani je — kolikor je dosedaj znano — so težko ranjeni trije častniki, lahko ranjeni trije vojaki.
Nemško poročilo o padcu Pod-kloštra, Brnice, Marije v Zilji.
Celovec, 6. januvarja. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Nemško vrhovno poveljstvo na Koroškem javlja: Da preprečijo nadaljno rovarenje ju-
goslovanskih čet je dne 5. t. m. ©b osmih zjutraj en bataljon Narodne obrane (Volkswehr), ojačen po kmetih iz Ziljske doline, napadel Pod-klošter in se po ljutemboju polastil kraja. Ob polu desetih smo zasedli Brnco. Tekom popoldneva je zavzel bataljon — narodne Obrane Marijo Ziljsko planoto in napredoval do črte Vognje Polje —Ločane. V noči od 5. na 6. t. m. je en bataljon narodne obrane pri Vrbi prekoračil Dravo in zasedel mostišče Reka —Mala gora, južno-zapadno od Rožeka. Jugoslovansko posadko v Rožeku suio po srditem boju ujeli in jo z ujetniki iz Podkloštra odvedli v Celovec.
Boji za Podrožico. — Karavanski predor v naših rokah.
Ljubljana, 6. januvarja. (K.k.u.) Danes zvečer je bilo izdano o bojih na Koroškem naslednje situacijsko poročilo: Južno od Beljaka po Ziljski dolini prodirajoč proti zapadu, so Nemci včeraj zjutraj napadli jugoslo-vanke postojanke pri Podkloštru in so ta kraj po hudem, večurnem boju zasedli. Podklošterska maloštevilna jugoslovanska posadka se je bila skoro do zadnjega moža. Šestkratna sovražna premoč je našo hrabro posadko ranila ali zajela, kar jo je ostalo, se je umaknilo na Borovlje. Danes so Nemci napadli Podrožico. Napad smo zavrnili.
Iz vojaških razlogov pa smo čete umaknili na višave južno od kolodvora. Sovražnik je tudi te naše postojanke napadel z močno artiljerijo. Doslej sovražni napad zaradi hrabre brambe naših mož ni mogel doseči uspehov. Predor Jesenice—Podrožčica skozi Karavanke je v naših rokah. Telefonska zveza med Podrožčico in Borovljami je prekinjena.
Velikanske protiitalijanske demonstracije v Zagrebu.
Zagreb, 6. prosinca. (Izv. por.) Na poziv župana dr. Srkulja jo bil včeraj dopoldne velikanski naroden tabor r znak protesta proti italijanskemu nasilju v zasedenih jugoslovanskih krajih. Tabora so jo u-delcžilo nad 30.000 ljudi. Predsedoval je ban dr. Milmlovič, ki je slovesno izjavil: „Mi se ne uklonimo. Ako bodo Italijani hoteli pograbiti to, kar jo nase, govori naj zopet meč.“
Tudi drugi govorniki dr. Drinkovič, Bukšeg, dr. Angjeli-novič in Spinčič so ostropro-testirali proti italijanskemu imperijalizmu. P« končanem shodu so se razvile dostojne demonstracije proti Italiji. Impozanten je bil obhod po mestu.
Zagreb, 6. januvarja. (Izv.) Tudi na današnji pravoslavni sveti večer je prišlo do velikanskih protiitalijanskih demonstracij, katerih so se udeležili tudi bivši srbski vojaki.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek.
Tiska »Zvezna tiskarna* v Ljubljani.
po nevlh cenah v vseh
 --•■j- oblikah in velikostih zopet
razpošilja ^Čevljarska zadruga" Miren, začasno Vrbovec, p. Mozirje. Zahtevajte cenik.
founo rlraihu Dne t. **• *b i°- uri
JO tilu UlutUfl, dopoldne se bode prodal« 240 m modrega suknenega blaga in vagon strešne opeke. Pojasnila 9. in 10. t. m. od 9 —10. ure dopoldne. Obratni urad Ljubljana, drž. kolodvor.	2—1
Abs.cand. teh, visoke šole SPfS
bruarjem pripravne službe. Ima prakso iz zemljemerstva, ker je bil med vojno kot tak v vojaški službi. Cenjene ponudbe s pogoji naj se blagovolijo poslati pod „Geometer“, poštno ležeče, Kranj.	3—1
Trgovski
lokal z delavnico se išče za
takoj na prometnem prostoru. Naslov pove upravnlštvo. 10—1
Rnnhnno vsake vrste po zmernih cenah DUilUUIIti dobavlja redno tvrdka Fran Medica, Ljubljana, Tržaška cesta 4. Postrežba točna in solidna.	30—1
9(1(1 nanrario dobi dotičnik, ki preskrbi &UU IV ilujJIdUg mirni stranki stanovanje obstoječe iz 1 do 3 sob s kuhinjo. Naslov pove upravništvo.	2—1
Lokal za malo trgovino
nudbe na
upravništvo „Jugoslavije“ pod „Trgovina“.
Klini ep več opravnih garnitur za izložbena i\U|il OD okna, event. tudi posamezne. Cenj. ponudbe na tvrdko Al. Matelič, Ljubljana, kongresni trg 3/1.
7qtQlfh CD io mlada zemlje-rujava psica IdltiMd JB (dakl), ki nosi znamko z imenom Ivar. Grilc, Ljubljana. Pošten najditelj naj jo odda Krakovska ulica 20/1.
hflllhila CQ io listnica od kavarne Evropa l£.yUUIia Ou JC do belgijske vojašnice z vsebino 1100 K in eno službeno legitimacijo, glasečo se na ime Bizjak Anton, policijski stražnik. Pošten najditelj naj jo odda v našem upravništvu ali pa v kavarni „Evropa* proti dobri nagradi.
   1---------------------------------------------
Gncnnri lePe postave, z boljšim poklicem, uUd|JUUj 44 let star, se želi seznaniti z dekletom ali vdovo brez otrok, 35—45 let staro pridno hišno gospodinjo tudi brez premoženja. — Samo resne ponudbe naj se pošljejo do 15. januvarja pod šifro „Simpa-tična“ na upravništvo Jugoslavije".
Mocotaa cnho 8 posebnim vhodom se liludCulKl OllUa odda gospodu, ki preskrbi premog. Naslov pove upravništve. 3—1
Viinj on hSAn v središču mesta Ljubljane. Mipl 00 Hlod _ Ponudbe se prosijo pod O. Sturm, Metlika.
t
Potrtim srčen naznanjamo, da je naš preljubi, dobri soprog, oziroma oče, gospod
Janez Ražnik
posestnik in gostilničar
dne 3. januvarja 1.1. med 7. in S. uro v starosti 55 let, na deželni cesti med Kozarji in Dobravo od zlobne roke preminul.
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo zjutraj ob 9. url v Dvoru pri Polhovem Gradcu.
Ivana Ražnik, soproga,
Matija in Franc, sinova.
Marija, Pavla in Ivana, omtžena Plestenjak, hčere.
Županstvo Polhov Gradec naznanja tužno vest, da je mnogoletni obč. svetovalec, gospod
JANEZ RAŽNIK
posestnik in gostilničar iz Dolenje vasi pri Polhovem Gradcu, dne 4. januvarja t. {. med 7. in 8. uro, v starosti 55 let, na deželni cesti med Kozarji in Dobravo preminul od zlobne roke. Bil je oropan in ubit. Pogreb bo v sredo ob 9. dop. v Dvoru pri polh. Gradcu.
Polhov Gradec, dne 7. januvarja 1919.
Val. Rihar, župan.
»Narodna knjižnica".
Snopič 1.
Ualentina Uodnika izbrani spisi.
Cena 1 K, po pošti 1 K 20 vin.
Natisnila in založila Zvezna tiskarna v Ljubljani.
Proslavimo spomin Valentina Vodnika s tem, da ga spoznamo!
Naročite takoj! IM
|0S1P JUG
stavb, in pohištveni pleskar in ličar v Ljubljani, Rimska cesta 16 izvršuje svoja dela še vedno s pristnim blagom.
Izvršitev točna. Cene primerne.
Podplati, usnje
najboljše kakovosti, se dobe v večjih množinah po nizki ceni. Naslov se izve v upravništvu.
Droži (kvas)
se dobe v sredo od 10.—11. ure v hotelu „Slon“ pri vratarju. — — Samo v velikem. — —
Naj lepše darilo mladini
*nu>
je povest slovenskega dečka iz sedanje vojne
„Dore.“
Knjiga je lepo ilustrirana ter bo v mestu in na deželi vzbudila veliko zanimanje. Cena veian> knjigi je 3’50 K. Dobiva se v knjigarnah In Zvezni tiskarni v Ljubljani, Marijin trg 8.
Petrolej kupi
Zvezna tiskarna v Ljubljani.
Ponudbe na upravništvo »Jugoslavije«, Marijin trg 8.
Toaletno milo
„Schicht“, pravo, brez primesi, 100 gramov čiste teže, razpošilja kos po 4 K po povzetju.
A. JELENC, Tržič
na Gorenjskem.
Vlagateljice
izurjene, išče
»Zvezna tiskarna"
v Ljubljani, Stari trg 19.
Dobro staro vino
se toči čez ulico: črno liter po 11 K, belo liter po 10 K.
Restavrac. Schmid, Gradišče 2.
Dražbeni oklic.
V sredo, 8. prosinca 1919, ol> 10. uri dopoldne se bo potom javne dražbe prodal
en vagon mila
v skladišču tvrdke „Balkan‘fr v Ljubljani, Dunajska cesta 33.
Naročajte »Kurenta"
ki je edini slovenski in brez dvoma najboljši jugoslovanski satirično-humoristični list. Prinaša humoreske naših najboljših pisateljev ter je bogato opremljen z risbami in karikaturami prvovrstnih slovenskih umetnikov. »Kurent" izhaja dvakrat na mesec ter stane za celo leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K.
Naroča se v upravništvu,Kurenta, v Ljubljani, Marijin trg štev. 8.
^Mast, slaninu, suho meso^ i salamu (Braunšvajger)
razašiljem u sve krajeve Jugoslavije u poštanskim pa-ketima od 20 kg uz dolje naznačene cijene: Mast. . . po 24 K po kg Suhe šunke . po 22 K po kg Slaninu . . po 28 K po kg Salama (Brannšy.) po 20 K po kg la kavin nadomjestak nepakovan K 5.50 po kg.
Ia kavin nadomjestak u paketima i/4kg po K 6*50 po kg. Novac unapried ili 50% kapare, ostatak uz pouzeče. Pakovanje (Sanduk) računam K 9.—, a poštarinu K 4-20. Kupci, kojl lično dogju, mogu slobodno Iz mjesta kao i preko granlce Hrvatske svaku količino sa sobom poneti.	46	20-13
T	j S~\ \ / i	tvornlca suhomesnate robe 1 masti,
«J ■ VJ IgU V 1L) Nova GradiSka, Slavonija.
ki
I
* I
J