/

k 1
večji slovenski dnevnik Združenih državah
d Velja za vse leto ...	$6.00
i Za pol leta.....$3.00 °
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
I
NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
\
l£U£F0N: C0BTLANDT 2876 NO. 222. — ŠTEV. 222.
The largest Slovenian Daily ki® ^ the United States.	|
IntTH-d every day except Sundays ^ and legal Holidays.	f
75,000 Readers.
Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., unaer Act of Congress of BLfrcn 3, 1879.
NEW YORK, TUESDAY. SEPTEMBER 22, 1925. — TOREK, 22. SZPTEMBRA 1925.	_
XifiLEFON: C0RTLANDT 2876
VOLUME XXXIIL — LETNIK XXXIII.
RAŽDOR V ANTISALONSKI L1G1
Suhaški voditej je priznal, da se je pojavil v Antisa-lonski ligi razdor glede kompromisnega načrta. Drža vrli superintendent, ki nasprotuje pogajanjem za prodajo lahkih vin in piva, zahteva ob-novljenje vojne za dejansko izvedenje prohibi-cije.
ZNANI IZNAJDITELJ
Slika nam predMavlja slavne,
Ma.\:tu<i koj iiajij; ,'isi • l\>li><r nje<ra je lijejrova žt na.
Smrt slavnega
učenjaka.
V Nemčiji je umrl slavni raziskovalec, d r . Schweinfurth. — Razkritje plemena pritlikavcev v Afriki je pred pol stoletjem presenetilo ves svet.
- BERLIN. Nemčija. 21. s pt. — Georsr A iiiru v t .Sehweiiifurth. sinv-
Antjsalonska liga za državo New York je izdala potom svojega superintendenta Davisa ugotovilo, v katerem dejanski priznava razkol v vrstah podpornikov prohibicije ter zahteva, da se nanovo kon-solidira duhaške kohorte.
To ugotovilo Davisa ne omenja kompromisnih pogajanj, ki se vrše med gotovimi pivovarskimi interesi ter visokimi uradniki Antisalonske Lige. Tozadevna pogajanja je otvoril neki zastopnik pivo-. varnarjev.
Ta zastopnik je predlagal v imenu svojih klijen-tov, naj se legalizira štiriodstotno lahko vino in pivo kot sredstvo, da se izloči prodajo butleg-žga-nja in drugih močnih pijač. Predlog temelji na teoriji, da dela pomanjkanje javne podpore prohibi-< ijsko postavo neizvedljivo.
Davis tudi ni komentiral poročila vzgojnega oddelka zveznega sveta cerkva, ki trdi, da je prohibi-cija še vedno na preiskušnji, pač pa je imel dosti povedati o prohibiciji v splošnem. Komentar poročila je izpustil z izjavo, da ga ni še zadostno preštudiral.
Davis je rekel, da ni treba iskati zdravilnega leka i*a pomanjkanje navdušenosti za prohibicijo v koncesijah, temveč v obnovljenjem "konštruktiv-ncm" naporu od strani vseh delavcev za človešstvo. Ugotovilo Davisa pravi med drugim:
—	Statistični podatki in študije kažejo jasno, da je bilo opaziti značilno zmanjšanje socijalnega zla, katero pripisujejo pijači, neposredno po prihodu ustavne prohibicije.
—	Opaziti je bilo naenkrat zmanjšanje revščine, lei je posledica popivanja, bolezni, zanemarjanja in zločina, obenem z izboljšanjem življenskih razmer.
—	Navidezni povratek nekaterih prejšnih razmer, ki ga je opaziti v poročilu, povdarja le naslednje:
—	Nepostavna trgovina s pijačo je izpopolnila svojo organizacijo ter spravila v tek dalekosežen načrt, da se pospešuje kršenje postav ter oropa narod "dobrot" prohibicijske postave.
—	Za slabo izvedenje prohibicijske postave je odgovorna politična korupcija, brezbrižnost in pomanjkanje simpatij s strani gotovih visokih uradnikov.
—	Cerkve in socijalne agencije, ki so bile v glavnem odgovorne za sprejem osemnajstega amend-menta, so postale preveč zaupne ali pa brezbrižne pri završenju svoje velike naloge, da oproste človeštvo starodavnega zla alkoholizma, dočim so mo-kraške organizacije vedno bolj aktivne, da izvedejo svoje načrte.
—	Zdravilno'sredstvo ne tiči v koncesijah, tem- _ _ v _ # več v obnovljenem konštruktivnem naporu s strani 111FSK6 ZCI1SK6 111 vseh delavcev za človeštvo. Socijalno zavest naroda je treba nanovo vzbuditi ter predramiti bojevitega duha cerkva.
—	Antisalonska liga se zaveda imperativne potrebe velike vzgojne kampanje, ki bo prepričala po-množne tiaooe o modrosti prohibicijske politike in dolžnosti vsakega državljana, da se pokori postavi.
Svoja izvajanja je zaključil s pozivom, naj se vsi suhaški elementi zopet združijo ter bore za Krista in njegovo cerkev, kot da je bil Krist kedaj pristaš njih prismojene stranke, ki doživlja dan na dan lak fiasko.
CMDtRWOOa 4 UNn'RVkOOD. M. V.
mi:< i Lšketra rzna ; : 1 ;-Ija lltnlsona rent je vof v iupT<>mT*Tii č.iIjiu. Iznajti it e,l j j«- -tar 7:'» let.
Žalosten konec % senatorjeve hčere.
Ruth Silver Dollar Tabor, hčerka Jbogatega senatorja, je umrla v Chicagu na opeklinah. Nekoč je bila ljubljenka Bryana. — Pozneje je postala vlačuga in pijanka.
CHICAGO. 111., '21. septembra.
n: afr&ki rad*kova1ee. je včeraj Tragedija, revščina in a-kr.JioH-i-';n:-]/Ho-t/.m ] jer -itaro-t tleret in as«, — to j> zastrvjpi-lo življenje o~ein<le etlh let.	j lin Hi Silver Dollar Taibor. naj-
]>r. Selnveinfurili, ki je razlm- mlajše lw^r.ke pokojnega senator-ril	rt. < svojimi doživljaji. ja Taborja iz (Vloraria. Setle!a je
rawkr.jtji in ]>oročiM prtnl polovico i]a nizikein stolu pole~ p«-ei. ko sr stoletja, je leta ISTO rrzkr'i! relro jt. pre\rnil leciee z vrelo vo<I.> ter Welle v iztočni Afriki. ŠtmVra! jo tako oparil. tla j včeraj poti ie Ij-iuložrsike uVieajo Mansrhctri l^la tbvbljc.nini poAkotlbam. ■1 cm ena v Wntrrlni Afriki ter T:i v.rr ka ki V hi'a -tara nr>-'•azkri! pleme pritikave v. Š tem kako tri«lr <*t !«•*. je bila v ovojih :e tlefinitiv.no rr*il vprašanje pie- pregljih let'h 1 V>lj. AVilliam mena pritlikavcev v centralni j firV;>„a 01a>i m\ da ji je dal Afriki, o katerem so ž- poroča'.': Bran srednje ime Silver Dolini*, stan Egipčani ter znani pisatelji Xjtn oč je bil nekoč eden r.ajbo-1n.re.7a v« ka. V« njegove r>'.r- crateosili mož v Coloradu. Xanra ke. zbrane ob času omenjenega vil ie milijone v l>a<lvil1e rovih, •a: ikl it j a lrtta 1870 je uničil poži:r TV^i jr> zjrracVti na ikra n-jšo <rle-v taborišču. Schweinfurth pa se ,ji~če na za,padu. Tabor Or-era ie h tro lotil (lcla ter spravi! svo- Hon?e v Denv.l-iu. ter podaril ie s:api>ke v knjijro. ki je hi] i po- v'a(ii prostor. kjer stoji s^ la.i zn |jc objavljena. Nadaljevali je s ^^v71a p.-všta.
svojimi preiskavami do konca pre.j Bi] j, edm najbolj od!or-:vih in •fklejra J-itoietja.
Značilua zbirka cvetk, ki s-cvele v dolini Nila dvaj-et Ptolr ti j preti rojstvom Kleopatr^. pše
Franc, ponudba Združ* državam.
Francija bo ponudila gotov denar ket odplačilo 1 na vojni dolg. — Cail-laux namerava skrčiti glavno svoio dolga potom obsežnega slačila leta 1926. — Visocina te s vote je ostala tajna.
nice, ječmena, dat Ijev. oliv. j»ra natnih jabolk, katera so palaeral v grobove Faraonov. — z'lirka. zr k"'"ro je r>orab;l dr. S -hwemfurt1 ■petdeset leti. — je bila i)odar;en-letos čikasrkenm vseučilišču. Dr Sch\v infuith j<- pod:»r*l to zhir ko profesorju James Ilen. Brcaš \t<lu, /riane:r.-.i epiptio^opru.
najnovejša moda.
Turške ženske smejo sedaj kazati bedra in o-braze. — Štiri celo tekmujejo med seboj, katera ima najlepše noge.
Kitajski^banditi streljali na Amerikance.
ŠANCHAJ. Kitajski, 21. sept. / N !ka zakametla brzoja.vka ^>oro-ča tz Kantona, da so kitajsiki ban. d'.t i med Uongkongom in Kantonom streijali na vlak, v katerrcn no se vozili ameriški turisti'. K sre-ranjen.
Po vzgledu ameriških letalcev.
PARIZ, Francija. 21. sept. — Iz 'Bukarešfta poročajo, da se je po vzorcu ameriških zra kopi ovce v pridružilo (udi fc«t rumunskih letalcev franco>4ki ekspedicijksi armadi t Matrolku.
CAR1GRAT>V Tir-':ja. 21. sept Modernizacija tur'ke ženske zavzema vet tu o večji obe?, (i rh a 11 je da vrž "o med r.Mro šaro siaro-davni mo "imski '-bičaj pokrivanja obraaa s kopreno pomenia oč*vidno le \pričetek in sedaj je jCarijrrad deležen tekmovanja, katera ima najlepše nojre.
Ta novotariia. kat";-o ;e nv del neki fiportni klub. pa je tako pre-fjcnoll.iiva. (La so. se prijavile le ft:ri deklic-v Zmaprala je Eni««n Hannm. dijatk:njn na Ameriškem kolegiju. Ma.nj pr senetljiva toc-■ka pa je bilo plesno tekmovanje,
r.metili pr:.-ta"ev 15rva <a'. 1'iuH ]"»;' "e v revščini. Ženi in hčerke >0 rp<de jwmanjkanje
Najmlajšfi hčerka Ruth je ri-la m inkn.i jircd p.ar b li. a boj za venj« obrnil piv.;i njej. I "dala je -k'.r.n javi. padla v rok«' oolicije in j:oznn.'e v roki* n^! Č lih molkih. Ko;:icviio je. postala '.rtov pijače. Bila je aret rana več krat na er^ti, ni me*r!a stari la normah.
Njena f: Rtra ki živi v Milwaukee. jo je zivt--«i. — Nikdar iis>m odobjava'a njfnetra življenja. — je rekla. — Nikdar n; ži-•.'e'a kot hi r.:rr:i'a. Nise.m Vide-'a. odkar .ic bila >tara štirinajst let.
Harold Tift, janitor poslopja, v katerem je ^anovala. J rekel, la sta ona in neki moTki mjela taaiovrrife dne 1. avnHii rer io iavila, da se pišeta Mr. in Mrs. NV-rman. Mr>. Norman pa je bila Mi-.s Tabor. Moški je i .zinil rr. 1 iesetimi tlnevi.
Polici "u je začela krl^kt^ti d na'4, da priredi nesrečni tlo •■tojen pojrrcb.
udeležili? številne
NA KROVI* FARNI K A -PA-Kls'\ 21. ^■ipienifira. — Prediocr.
'<?ir -i -:! j:- baje pripravil franco-■ki finaaič li mi:ii.-1 cr Cai.laux za amerivko kciiii-ijo za funtliranje t'o!«iov v Wa-b'iirrtonu «l> loča ne-!:t)sr al»ie korake Francije, da zmanjša irlavnieo francoskega •iolira. Proqrrani Caillauxa bi nudil zda*no uvtxino plačilo leta. 1026. ' vtdno ra^ttičimi letnimi svota-•ni tekom vsakepra naslednjih Iva >< rilijlet'.
Fretllopr francoske vbule ne bo -pojen / reparaeijskiini plačili in fudi ne ho odvi-en od poskus ne jra lo^ovora. ki je hi Ipr sd kratkim sklenjen z An;jylijt). ^ 'jrlasno s pregledom. ki jr> bil objavljen vče!-aj. Francoske proračnn-ke kalkula-• n jt* morajo v pošte vati oba faktorja. a Cailanx je rekel, da nima namena opraviti ne te. ne on za-leve v \va-hinuton-ka podajanja.
t<ih plačil je najbolj s-tro-ia -krivwvst fraiic -ke misije. Prva objava je bila rezervirana za u-e.sa ameriških ]>o«:a jateljev. vendar pa domneva, tla bodo >vote tlo-:* i vel ke. da vizbude zji-•inianjc zrkla, biiške-ira tajnika Mi Iona v kalkulacijih dohodkov a h tt> l?)2(i Ln pozneje.
Parni-k "Paris" j« zadel na običalno -!ah<- vreme in dve tre-t'ui j; t.nikov s«- -ki-ivata v svojih kabinah. Caillanx pa s - vendar i:.j:r» haja po krovih vsaki dan. ; : "e. -.ši oh »levcitih zjutraj.
WASHINGTON. I). ('.. 21. sep. Kongres ho otloliril uravnavo dol-ua s Fraaicijo. ki bo tlosti bolj pojui-tlji'va kot pa je bil a 11 ar! w.".ki dojrovor. o se je ujrotovilo pt>:< m -oinlirj'iija. katero je vpriz->rila vlada. P'«-roji, jrlctle katerih ~e bodo dogovorili, hotlo sevetla v-hu-Idi nekaj kr tikv senatu, a j>lt>ši«.f> razpoloženje na Kapitol-kem prič 11 je hiti liberalen s i- ra*:ci ;o.
V>.leiT t »ra zre zakladniki de-pai'tmt 'it. ki 'sicer ne daje vna-•'•••} n knkih koncesij, z zaupa-1 •r" ti; v bodočnost ter pričakuj-zadovoljive uravnave celega vpra-•«nja.
Eno p'avno orožje v rokah zakladnice ni bilo v zadnjem ča>*u Tmtinjeno. vendar pa se jrlasi. da ho to erožje premagalo odptir CaMlauxa. To t-rožje obstali iz yrt tnj«» zakladniee. da bo pr prečila privatna posojda v;.\ Francijo. če ne ht> fii.ntliravi svojih vt>j-nih tloljrov.
Senator Reed iz Pennsylvanije je objavil ]»red enijn letom ta mi-uljaj. On je v tesnejših st:kih z '/aklatln::ki:n tajnikom M- llonom kot	katerikoli dnipi mož- v
javnem življenju ter je brez dvoma govoril v imenu Met1 Iona. Obenem -pa je tudi prijatelj Francije ter -e je že preje drt<t krat dvi-irrsil v s matu. da jo brani. Zavze-,mail -e 'bo ra liberalne^ napram
I Franciji kor tudi vsi o-,tali redni rej ub':ka:iei.
iScnattor Borih, čeprav je načelnik sencuiTiepa kormiteja. za znna-
POJASNILO ANGLEŠKEGA
KOMUNISTA SAKLATVALE
Saklatvala je pojasnil, da se bori proti angleškemu imperijalizmu ker 7 omenja pretnjo za delavce zapadnih narodov. — Ceneno delo iztoka bo pognalo zapadnjake iz industrij, — trdi komunistični član angleškega parlamenta.
Poroča Arthur E. Mel
cinn.
LONDON, Anglija, 2 I. septembra. — Sapurdži Saklatvala, komunistični član angleškega parlamenta, katerega je izločil državni tajnik Kellogg kot člana angleške delegacije na konferenci med-parlamentarne unije v Washingtonu, je že dalj časa svaril Angleže pred bližajočo se nevarnostjo, ki preti zapadni civilizaciji od iztoka.
Saklatvala pa si te orijentalske nevarnosti ne predstavlja v običajnem ortodoksnem smislu, ki se glasi, da bodo nekega dne rmena in rjava plemena sveta navalila na zapad ter.ga podjarmila s silo o-
rczia.
On napoveduje, da bodo milijoni teh rjavih in rmenih ljudi iztoka, izurjeni v zapadnih metodah industrijalne in poljedelske produkcije ter kontrolirani in financirani deloma od zapadnih podjetnikov, proizvajali vse v industriji in na polju s tako nizkimi stroški, da bodo zapadni delavci izgnani iz industrije.
To domnevo se lahko smatra za nekaj več kot fantazijo abstraktnega komunističnega teoretika, kajti če bi ne bil Saklatvala komunist, bi bil "napihnjen kapitalist". On pozna izvrstno svetovni položaj v trgovini in industriji, ker je bil član ve: ike indijske tvrdke Tata Ltd., iz katere je izstopil radi publicitete, katero uživa v zadnjem času.
On je nečak Tatasa, ki kontrolira to veliko tvrd-Če bi ne bil komunist, bi bil najbrž član firme. Cela tri leta je preiskoval indijske džunglje ter iskal železne in premogovne sklade. Uspeh tega dela ie bilo stvorjeiije Tata Iron and Steel .Works v Indiji. Prišel je v Anglijo leta I 905 in dejstvo, da
(Xndtiljfrunje nn 2. sfrani.)
Smo. ? je odgovoril > tališča tlo hre Hra.* '2 i je. kajti hotel j.- do ve .Ji Ca' lauxa do t« ^a. da ne misli, da je njegova misija otročji' >! v;*
pemokratično i a-7!po!<»Ž»v.i je ji h-. 1 j hht-ra'no kot jm republikansko. Senator Gra^s i - V'reinije. prejšnji za.kladni:ki tajnik, je na <t>rov iertoka zabt:'va ekonomijo. •«<ro^lno urav!:avo franceskeirn Icljra Jvot nadaljni korak v fi-•lanT-ni i »ko:> r tTvciji Evropa.
An^lef'ki ]>r>T0>i ^o v/b:sdili kri-' ko m natori« v Reeda in John<'»-
a	ne zamudi nobene pri-
• ke. da vščipne an«jleške<ra leva v •en. dočim se je drujri piiprav-ajat-na ]ired?(vdjniwko kampanjo.
Dokler n bo.lo popolnoma pre-•ričani. tla -i želi l aillaux dejanske ureditve zadolž-nejra vpnrša-*ija. hudo -1 11 i ameriški 'komisarji nezomi in čuječi i.n ničesar kon-krttneira >e še ni uveljavilo kot tfm Ij jričakovane uravnave.
Francija }- doljrm-ala dne 10. n area /. obrevtmi vred ^70 milijonov dolarjev. Obresti se računa po p» ♦ odstotkov.
katerega vo se turške xt k v
V rarifrraalu plešejo otoananskeJnje zadeve, bo Lmcl le malo pii žensk" že dve kiti. kljub močnemu stažev v svoji zahtevi, naj zalite
prvotnemu otljiorii. V jrla^um me«tu Anpfori >j>n ni dosedaj plesala javno noben trir^ka ženska .
Ž- ti^-tka iz kmečkega ter sre<l-
vajo Ztlru"—države od Fra;ici-je i-^e nooroje kc* se jih je d'volilo Anjrliji. Senator .Smoot. načel ink finančnega komiteja ter c'r.m ameritke komisije za fundi-njih atanov notsi «e vedno vreči ranje doljrov, je ponovil naizore. slično krilo, a moderne Turkinje da Francija lahko plača in da bi so sprejele -kratko zapad no kikl jo. morala plačevati kot Anglija, a
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
Danes so naše cene sledeče:
JUGOSLAVIJA :
1000 Din. — $18.90 2000 Din. — $37.60 5000 Din. — $93.50
Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en tisoč dinarjev računamo po se be} 15 centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni urad**.
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE*
200 lir .......... $ 9.40 ' 500 lir..........$22.50
300 lir ... $13.80 1000 lir..........$44.00
Prt naročilih, ki znašajo manj kot 200 lir. računamo po 13 centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna banka/ v Trsta.
Za poSiljatre. ki presegajo Pr.TTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOC
LIR dovoljujemo pt) mogočnosti še poseben popust. Vrednost Dinarjem in Liram sedaj ni stalna, menja se večkrat in nepričakovano: iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej; računam« po ceni tistega dne, ko nam pride poslani denar v roke.
POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V
NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.—
Denar nam je poslati najbolje po Domestic Postal Monej Order ali po New York Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 4687
I

G LA'S" NARODA
. (fiLOVBŠE D JULY)
Jfrmnk
Owned and PubtUked by BtjOVxStd PtrBClSHTNQ COMPANY
{A Corporation) , presitem*	Lčnti Benedflc,
treasurer
PImm of lmixtarof~tii« corporation and »MM— of tbow offiMrt: 82 CortUndt St., Boroofh of lUnhattan, New York City, N. Y.
Dopisi.
M GL AS N A B O D A M "Votes of the People"
Issued Every Day Except Sunday and Holidays.
Za eelo leta velja lief ea Ameriko
im Kanado______$6,00
Za pol Ufa __—___$3.00
fSa četrt Ufa--------$1*0
Za New York ea eelo leto — $7.00
Za pol leta_______- $3:50
Za nioeemstva ea eelo lete _ $7.00 Za pol leta-----........__— $3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advert iaemeo t on Agreement.
"Glae Naroda" ieXdjo vsaki dan ieveemii nedelj in praewfkov.
Popisi bree podpisa in oeebnosti se ne priobčuje?~ Denar naj we blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja narofini-fcor, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče na gnani, da hitreje
najdemo naslovnika.
H»LAB NAB'O D A"f82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone i Cortlandt 2876.
FRANCOSKA "EKSPROPRIACIJA
93
Barberton * Ohio. {
Smrt se je optasdla dne 4. sep-tenubra 'pri družini Frank Zadrfj in pretrgala niit. življenja š s-tnijvsr mesecev <taremu sinu. Pogreb s?
i
je vršil dne ."». f.tpt^mbra. Poko-j paJi je bil brez eerkven'a ceriino-' nij.
Fr. Z-a<lelj je pntlp:' rlseJnik tu-ka jšaijejpa drnsfva Triglav, 5t. 4S S. X. P. J. Kf<r je Urdi pokojni sin pripadal v mladinski odde-Ie.k, mu je (hništVo v /.nnk in v zadnji pozdrav podarilo šopek ever lie.
.T. B.
ota. f
S p
Ko >em -se vrnil iz hladne Minne šote v Chicagro. se j** vršil tam imeniten sprcflem deležno v Š. X. P. J. in sicer onih. ki -o poitovali preko Chieai°ra v Wauke<*an na Osmo redno konvencijo. 1 'ne K?, septembra se je zbralo v krasnih
prostorih S. X. P- J. kakih dve-sito delegatov. katerim na čast je bil prirejen fin baniket. Ca.Mt ei-k as kini kuharicam, ki n? znajo jo pr vravljaiti ><11110 okusnih mesnih j< ii, ].•:<"• pa tudi p«.•■"• i i d. orne p	med; in on-hove. Y»e je
bi! > dobro pre-.kiibljono. Vsak t?o-•: <^ir;ana «lt lejjat je ijtre! pr<nl r bi j 11a nii.'.i ptde.«: kuhinjskih do'irot tiuli šopek rdcvi'h iihitcI-nov. Potanetje so se delfiaraitj^ u.le-!t žili 'Tre "Kralj na Betajnovi'*. Reei mi ram, da so igralci uborao :«*ši!i <vajo nabvzo. Tr.tla o tem >oiif 1 xirrx'-iil ki-meje. Sedaj sem navzoe na ikonveaiciji S. X. P. -F. >;\jf so sicer preeej b'.:.rn«'. v sploš-:<mm pa £ovorn:ki utinnl ju jejo <voja izvajanja >■ tehnhni th krizi. V av/o e i h je .tristo dele-zat ov. Poprav!
Matija Po-.ro:-< h«.
POJASNILO ANGLEŠKEGA
KOMUNISTA SAKLATVALE
(Xadaljevanje s 1. strani.)
Ko se je francoski finančni minister CaiUaux vkrcal, da se napoti v Združene države, je za.klical ea.vnikarsktiiu poroeeva'lcenv v slovo, da £re v Ametiko kot gemti .ima 11 in <la bo izvedel tam do<ro-vor med gentlemani. To je mogoče 'iijejrova dobra volja in želja, a če bo mogel to dejanski »toriti, je pov>ean druga >tvar.
Pred kraikim v Washington^ objavljeno, celih 450 t.sno papi-sanih srtrani obsegajoče poročalo "Institute of Economics" glede francoskega zadolžnega probluma, nam p ml rta vi ja franeoske finance v tako obupnem položaju, da je -ploh komi a j mogoče govoriti o odplačanju francoskega dolga. Obljub'se lahko da, sklene se lahko dogovore, a o ureditvi celega vprašanja, s kakršnimkoli maieri-jaluim ozadjem ne more biti nobenega govora.
Institute of Economics stoji pod vodstvom profesorja Harold iVlonltona, kateremu so poverili člani amerišk komisije za fundi, ranje dolgov sestavo poročila.
Mimogrede rečeno, je to ivti profesor Moulton, ki je podal svoj čas poro<'Llo glede plačilne zmožno-tf Xvmči.).. poročilo, kateremu M) sledile obveanosti Dawesovega načrta. Kljub temu pa se je označilo ]>oročilo Moultona glede Nemčije kot pro-nemško. prav kot s? tudi sedaj izjavlja, da je temno -'ikanje trajne o (k i h financ nalašč tako neugodno sestavljeno, da se pr'doft/i Franciji lahke odplačilne pogoje.
C'e je poročilo Moultona resnično, ne more Francija povrni+i Zdruyenim državam niti bornega centa, za dolgo vrsto let. Poročilo povdarja izrecno, da ne more Francija niti uravnati svojega la »tnega proračuna če ne odpiše ali podoma če ne izplača najmanj šestdeset odstotkov obresti za svojih iristo tisoč milijonov frankov dolga. To pa ni nič drugega kot "eksprojvriacija". katero se je ruskim sovjetom tako strašno zamerilo. Vsknl tega ni niti misliti in kako dejansko odplačan je ameriških posojil.
Soglasno z izjavami Monltoma plačujejo Francozi v *adanjeni času več kot 22 otiwtotkov svojih n-arodnih doJiocVkov za davit % — in Nicer večinoma za in direktne davke, ki padejo, kot oaano, v glav-jujii na ramena delavnih mas. brez posestva 'm 'kapitala.
Soglasno s tem poročilom more Francija sprejeti nove plačilne obveznosti le v slučaju, da potom po-it a ve zniža zajamčeno o brest o-vanje <lržavnih papirjev. Moulton smatra Mkrčenje današnjih petih odstotkov na dva za neobhotlno potrebno. K na nahajajo ti papirji v glavnem v dežcJi, to je v notranjost r ranči je, bi bila seveda izpostavljena vsaka vlada, ki bi predlagala tako n upoštevanje .sloves i danih obljub, najhujšim očitanjem in napadom. Za stavljenje takega predloga pa je treba dr-sti več poguma kot ga ima katerakoli .skupina kapitalističnih, vladnih podukov.
V AVashingtonu ne dvomijo v led toga niti malo. da velja *>bis.k Caillauxa dejanski povsem drugim ciljemi kot pa sporazumu gl <le vojnega dolga. Tam so trdno pr, |>ričani, da bo »prišel finančni minister in sijajen diplomat v Združene države izključno le v namenu, da izposluje tukaj novo poVojilo. V merodajnih finančnih krogKh razpravljajo vsled tega že setlaj o višini nam'.<ravanega posodila katero se ceni na najmanj dvesto milijonov dolarjev.
CaiHaux pa bo naletel iui gluha ušesa. Ameriški finančni kapital ne misli niti izdaleika 11a to, da bi dovolil novo milijonsko posojilo kliki, ki skače iz enega pustolovstva v drugo, k vprizarja sedaj^ Maroku, sedaj v Siriji roparske pohode in ki zaklada Poljsko 111 CVhoslovaško' s sredstvi za vedno nova" in večja oboroževanja. Ameriški finančni kapital razume sicer roparske pohode in vojne, — a v prvi vrsti pride pri njem vpoštev varnost posojil.
Poročilo Moultona 00 mogoče izposlovalo Franciji lahke in dolgoročne pogoje /a odplačevanje Xikakor ipa ne bo pripomoglo francoski imperialistični republiki k najetju novih .posojil.
Ameriški kapital ne pozna nikakih prijaJeijev. — lc biznes. Francija pa je prokleto slab biznes.
i »v
Razgled pd slovenskih naselbkah.
V	Olevi.ftandu je isnel Slovenski politični klub sejo, na kateri so tamotrivali glede nominacije slovenskega counckbuam&ega kandidata pri letofajih aWim»kih vo9i-tvah. PrifiH «0 do z^Wjbcka, da je najboljše, da »prejme kaididaJuro e.kn enMki odvetnik John- L». Mi-ehettch Mr. Michelich je kaajdi-daturo spr^gel. Kandidat ni novinec v politiki. Kandidiral je že za rame urade in vd&m ddbil prtf-cejiije Število glasov.
V	CleveTafadu je' umrla drahmi VitifOj tri mesece stera h&rkn.
. V Ttfe H» «• je	m jI*
T Horvat z MLss Alice P.' Ma^dal
lenich.
V	White Valley, Pa., je umrl, družini Pmlc devet let star srn. V štirih urah je bil zdrav in mrtev,
1	—
V	Export, Pa., je ubilo v jami rojaka Franka Kogovška. Poko-
je bil 3. septembra na Narodnem potkopatečti. Doma ja bH z BcMt na Notrangsksem ter je bf-v Exportnr nad dvajset Let.
V	BrddgepOtH, Ohio, je umrla 324etna rojakinja Ivanka Drtft-nik. Zadala" jo je aračina kap.
je bil član Lincoln's Inn, velike odvetniške tvrdke, a je izurjen jurist. C^PH deset let je svaril pred konečno ekonomsko nadvlado Orijentalcev nad zapadnim delavcem.
Dolgo je govoril Saklatvala z menoj ter pojasnjeval svoje ekonomske nazore. NLvedel je veliko maso štatistik ter prepotoval, vsaj z besedami, vse kotičke sveta.
—	Večkrat so javno trdili, — je rekel, — da sem sovražnik Anglije. To ni resnično. Jaz pa sem sovražnik angleškega imperijalizma, ki je sa-moposebi sovražen življenskim interesom angleških delavcev in njih družin, kajti po mojem mnenju mora današnja smer neizogibno dovesti do še nadaljnega znižanja življenskega standarda ne le evropskih delavcev temveč delavcev po vsem svetu. To, ne pa oskosrčni duh nacijonalizma, je bilo misija mojega življenja. — Vzemimo par primer.
Premogovni rovi v Afriki, Indiji in južni Kitajski, ki se nahajajo v dosežni razdalji angleških kanonskih čolnov in zračnih bomb, proizvedejo 40,000,000 ton na leto z indijskim, črnim in kitajskim delom, in proizvod se veča od leta do leta.
—	Nadaljno primero n^m nudi popravljanje in barvanje ladij. Suhi doki in delavnice so bile slava Anglije, kajti ti doki so plačevali svojim delavcem višje plače kot jih je bilo opaziti takrat kje drugod v Evropi. Sedaj pa so angleški suhi doki prazni in pričele so se razvijati pod vodstvom imperija ladjedelnice v Colombo, Kalkuti, Bombay-u, Hongkongu in drugod po iztoku, v katerih je zaposleno domače delo po pet in dvajset centov na dan.
—	Rodezija, Sudan, centralna Azija, katere debele so stlačili v imperij navidez v namenu, da ši-
ijo zapadne standarde na iztoku, a v resnici, da dobe poživinjene ljudi, sade in proizvajajo bombaž za deset ali petnajst centov na dan.
—	Ce bo šel ta razvoj naprej nadaljnih deset :et, bodo posledice za zapadno delo naravnost u->odepolne. Amerika ne bo mogoče občutila tega tako hitro kot Evropa.
—	Premogovni viri Indije so po obsegu enaki premogovnim virom cele Evrope, vendar pa obstajajo še obširna premogovna ozemlja, ki še niso razkrita. Kakšen bo učinek hitrega in gigantskega razširjenja premogovne industrije v Indiji 'n Kitajski s cenenimdelom kulijev na premogov-
• industrijo Združenih držav?
—	Kaj pomen j a vse to? Za par angleških aristokratičnih družin pomen j a slavo, ker vihra Union Jack nad ozemljem, v katerem nikdar ne zaide solnce, in nikdo bi ne oporekal tem sanjam o slavi, če bi pomen j ale le nedolžno zabavo.
— Nekaj povsem drugega pa je to za mase zapadnih narodov. Te ipase so si z boji in žrtvami, ki so bile prav tako velike kot one imperij a-lističi\ih zavojevalcev, priborile standard materi-jalnega življenja, sanitacije, vzgoje in splošnega napredka. Te standarde je treba še razširiti, izboljšati. V tem stadiju razvoja pa gredo angleški imperijalisti še naprej, zbirajo vse zaostalo človeštvo v Afriki in Aziji ter ga mečejo v vrtinec za pad nega industrijalizma.
Romarji so se vrnili z Kima. Rev. (jrU.aia j«e začel bruhati gnpjnico. ptigrcibnik Koverta pa ijuje uai'ii.'< fcaJro bi s:e mu posrečilo j/ živih spraviti vse do zad-n.Vua <• : -t.
Sedaj pa ivm ne vem. katerega -tni ž.aJil.
Toda po moj*«™ skromnem mnenju zasluži Ordinia bolj na-lov Rcivorenda. kot ga zasluži Koverta.
Da >t;i pa f ha pogreb ni ka slo-v :uv ko<ra naroda v Ameriki, je, šir:i javnosti že itak znano.
Živela je deklica, ki je imela -.tra-:"a.:i>ko hudo mater. Dekliea je I-iia lcT»a kot roža. mati pa huda kot vr.»u\
Hči se je »-oznanila z mladim fan ! oni, po v» d a Vi s.ta m to in 0110. naplavile take in take načrte, in i'ant j( j - šel »mubst k materi.
Mati je bila zadovoljna in je -prisiljeno šegajvo^tjo vprašala
•	vojejra bo-.loče^ i zeta :
—	Torej vi bočeto da bom po-vaša taš*č:j
—	Ne. t«-ir;i nočem in si tud: prav nič ne živini. T« da., če se boni poročil z vašo hčerjov»ioi rs nič dru-jrt ^a <ne kaže. r
t rln
Ker so dandanes flivji z ikoni ira dne\-ufim rodu. se hoče vsak -odm.k prepričati, v kakem razni 1 rja -''a fožitdljiea in tožitel.j C* -ta pr rortMun j . kazen pona vali -d' 'ti mi'ej*-a kot bi bila sieer Te dni sem eit.nl v li-tib. da j« '.r a'-i1 sodnik tožiteljieo;
—	Ali ta porečona?
—	Da. poročena sva.
—	.NJi imate dokaze'
—	Dva fanta in <mio puneo.
*
iv.:'\on .)• -»ploh ena 11 ijbolj čud-rrli - tvari na svetu.
Ako -tar mož poroči z mla-.. .»i (b kb^oni. postane mož mlad j lek'e pa .staro.
To s,. r.jod '.o nekje v Down f'\vnu in sicer v slovenski naselbini.
Ž na jr -tožila moža zi ločitev "lakona. IVpro ča>a <e je vb kln jravda. sled,nijič ju je j);i sodtiik vci ;io lc"* 1.
Kri -o \\-ra-5ali moža za vzrok <<*i kr/jiKulij, odvrnil:
—	Kj bi bilo.' Nič ni bilo. Mlado pe-'.terno smo imeli, pa sem jo r.r.kegrJi h« .-»a v <"eia objel in po-' T-daj je pa žena odprla vrata. — 110. in saj veste . . .
—	To pa rtu ni bilo lepo — so ir i o;' ^.^varjali prijatelji ter mn-
ili z fjla-vami.
—	Seveda ni bilo It po. Moja že-
*	a »ploh n ma nob'iiih nr.mir. '/." \>ni poir<ka;fi i»i morala prej . . .
p-re I110 je vrr -a odprla.
*
Za glavo ir ?n.čan-kegsa vstaske-era voilVelja Abdel Krima so razni-:!! i Franerd petindvajset tisr><" lolarjcv nagrade.
Glava mir-"katerega P rane o-'cga dipVouata. ki je pomaga' t nrvs'i francosko kampanjo v Maroku, je ^tokrat a'i tisočkrat 1110 ti j vredna.
*
Po zaitrdMn nekaiterih lopovov e dandanes .izplača krasti. Hitje se i/plača kra ti v-? — od navadno sivar'ke <io dragocenega nakita.
Edinoile ž in-ke obleke se ne izplača kra.-ti.
C'e odna=ieijo loj>ovi desetim žen-•kam obleko, ne morejo <lo>7ti od-iKsti.
*
Zadnjič je padel v New Yorku neki človek štiri nadstropja g'lo-'ioko — pa je k vreči o«*al n* i>o-škodovan.
•Fo-neje jo rokel časnikarskim poročevaleean: — Padal sem približno tri a!i št Vi se'kn»nde. Toda reCoTU vam, v tem ikratlkem času ~em se Mpemnil vs-lh grehov*, katera sem kdaj na.',:ravil.
Bog ve. 'koliko nadstropij srlo-boa.o bi moral -pa^i pater Koverta, da bi se ipireJ nj^grovo vestjo razvstili vse greli i. katere je storil v življenju 1
Novice iz Slovenaje.
Strašno neurje s točo v sevniški okolici.
V rrkotliei Planine, zlasti po občinah v severnem delu kozjanskega sotineiga okraja, je divjalo na Jernejev večer strahovito n- ur j o s točo. kak'ne ne p; milijo Tamkajšnji ljudje že dol>ro let. Kma-ii-- p<> ]>o!n H-i «:> zajrmiii temni «•1.1;.Ui iu«'.)o. blisk <Ledil bLiski;, v oblakih pH j»» vrelo in prin« lo. dal je bilo «sre,za. Oko"i treh ]m>u<»-či so se grozeči ob laiki približali Planini pri Scvniei. Ljudje so pn^stRjaeni vstajali i/ po-te'j. vži-luči i:i jokaili. ki;:i zunaj i«-tolkla toea. debela kakor debeli »rehi. udarjala na okna. razbija-a š:pt> in -padala vm>I* i. Xalosten je bil pogled zjutraj, ko je na->očil da:i. Po polju ji* ra/.bila toča ikoro ves fižol. ajdo. proso in ]h>-o. vinska trta je postala p raz 11 u. *.e zeJeno - l'dje 11a divvjn pa je >oV:»nma >tol/kla. Kdino marke -« zadovoljivi) lazile pod drevjem in pobiral i uboge ptičke, katere je noma t;:"*čt ubija v nočnem po-•itki'.i. Zares t. žlesi eleniien-tarna •kr.da! Ta.ko b po obetaj« ča po-ja. «la so se. kmetje vest-lili )>la-'•i!a za ^voja v potu -lorj.-na d»--a. sedaj pa je vse uniči no. Kmet lima »koro kaj prodati, zima n'eil dunni. <lra«rinja šo vedno n •.nosna, priderlirk pa nm je p.<k<m-'ala toča. Ljnd tvo. .zla.-ti ubož-lejše. ki oziliniiie niti ne seje. 0-la upravičeno s strahom v bodočnost.
Utopljenka v Ljubljanici.
'2. >i ptembra okoli 11. dopo'dne "e opaz'la želeaiičarjc-va ;^ena Neža Sveteik i^z Voilm:ita v Ljiolja-••<•"; :ra-, :rri tan.ka."šnjejra šolskega poslopja žensko t,-u].lo. »hI. h no v temno obleko in ž>* v;:o*n< zamahar.o ;; l olnta. f;pozorila je na truplo mimoidoe • .''t-di. ki .) t-;ikoj obv»'sti!i «> zarle-i •• *a *'i"k;!. Stražniki -o na*r> potegnili truplo iz v« tie ter aviziva'.! •n«!iei." !;o ilir. kei.jo. K«^r se je tn-<oj pričelo domnevati, da «rre za truplo šivilj; Ivanke Ničmanov« ki je skočila dn • 2."». aviru-^ta za plosno bolnico v Ljubijanieo. •« bil o dogodku f-Lvešče j tudi njon brat. Avgust Ničman. ki je Z5iposle.n v mestni elektrarni. Ti plo j«> lež{i4o že še-ft «lni v vodi in 1 1 j i! o preeej razjedeno.
Strela udarila v ccrkev
Ob priliki zadnje nevihto je 11:1 1'rški gori ravno med pridig« u-daivla .strela v Ziikri-tij<». š\\-unila v eerkt^v t«»r z močnim jui-hom ver oseb podrla na tla. V eer-kvi je nastala velika panika ki s.* ila-lj časa ni po: rrla dar se ni nikomur, prijetih* ka i bujšega. Srreia ni užgabi.
Požar v Mokronogu.
Te ('.:ii j" ivai-tta' v ^Mokronogu p« /a.r. Gorel veliki kozolec na.d-ravnatelja ^Ljubiian^ke kreditne banke v Ljubljani. Peeanke. 0n--iliio di-;iš;vo je -t.vpilo takoj v ak-• jo ter re-šilo vsa -.os-dnja po-lopja. Tudi iz št. Rupert a so pri-
hiteli gasilci na pomoč. Ogromni kozolec je pogorel do tal. Škoda je zelo velika, ker j«» bil kozolec poln kmie."detelje in slame. Tudi nasproti >e nahajajoča mrtva-š-niea je žo pričela goreti, kakor tudi brzojavni «lrog-i. vendar pa sf» požrtvovalni mokri novki »jasilei ogenj knia'ri pogasili in preprečili šo vei'jo nesrečo. Tudi oro?m->ka postaja ,i«* zelo marljivo pomagala iti zasluži vso |>ohvalo.
Medvedje jame pod Mckrico
je odkril slo\eči naravoslovec Ro-'»:>"•. š« !turškogoi--ki žu:n:k ki je neprestano, loto in dan Mtika! in ■ -kal z:i ra.ynio irobiznijo po planini (.koli Krvavca. V m« dve 1-km brlogu ji- zl>ral k< -ti mulve-da brlogarja in staknil po> nnez-ue dele v ogromno oko<tje. ki ga brani ljubljanski muzej v nara-voslovnctmm oddelku. .Tame -o sedaj precej zapuščene in pot do njih i«- popolnoma zarasla.
JUGOSLAVIA IRREDENTA
Iz Postojne
prii-hčnje " Piccidti* dopis, ki raža pobožno žrl jo. da bi Italijani kmalu pregnali iz ]>osT«)jn>kega !»'.( :a domače hotelirje in jih na-dom till v. "laKjan.-'kimi. Dopisnik dobro ve, da je pri domačih h'-trl rjih vse v redu in dobro, ali k?•:■ s(• mora Kgrtižati. -c j»-zi nad tem. da ni dovolj stanovanj za tujce in da --«• Italijani .'. • a iii pr.i-. vine pritožujejo. Ako bo promet j rash '. bo	dalo pomagati
i tudi s stanovanji, tod-j radi tega 'ni t; j ha preganjal i domačine. Poklicane oblasti naj jim gredo l- po na roko pa bo vs;> prav! Ali seveda. Postojna je italijan-k:i" in drugoioib-c naj izgine . . . Ta
iov-ka želja pa se ne izpolni.
V	prepad se ;e rvrnil
i t ~ ; voa kmota Ivana Cubcja blizu Er-j !ja na Vip.ivskem. Voz je bil , poln sena. C«--4a na ovinku nad prepadom j«* bila vsled deževja ' rahla pa se je vdala :n padci je j vr..' 7. \i|» roženim a voloma i:i kme-jtrm v prep id. kakih 10 metrov : g'! obok o. Bi vol «=e jr ubil «l!*:i2i 1 m<i rfom1 jen nn^.-. ( uhej je ostal na 'i i. Sicer je poškodovan na I raznih delih telesa, te la budega
V	-V r!
-e mn ni nič zgodilo.
j Zračni promet med Trstom in brionskim' otoki.
O. Ku.pe'\viesf<r. ,rn ai po.-«''nik na hrirwisikvh ot« kili , ~i Puli. je
k:ij) ! letalo, ki bo vr"'!o red.H) službo med otoki in Tr m. Taki hoče olajša,ti prsi t briivi-kih 'i ko\" ka«terih kras ito je osebno eenil rajnki av>tr. prestolona-•' i.lnik nadvojvoda Fran Ferdinand.
">.1AKI. N A ROCA.TTK SE NA O LAS NARODA * NA-TVEfUl Ji.oVENSKl DNEVNIK V ........ * * V"f 11 IR^avah
Naznanilo.
vsem tistim, kateri hočejo poslati dolarje v staro domovino.
DOLARSKA IZPLAČILA —
izvršujemo v vseh delih ^ agoslavije za pristojbino 4%, istotako v Italijo—zasedeno o-zemlje za pristojbino 37°.
POSILJATVE V DINARJIH IN LIRAH —
izvršujemo najtočneje in po jako zmernih cenah. Za vsako pošiljatev preskrbimo podpisano izplačilno potrdilo prejemnika. Brza in točna postrežba v vseli ozirih zajamčena.
DENARNE VLOGE prejemamo na
4'Special Interest Account" in jin obrestujemo po 4% mesečno obrestovan je.
NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA POSLOVNICA
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street, ^.Kev	;
■ iViltiBff fffi^iiiBi MS I	-	-


f

GLAS NARODA, 22. SEP. 1925.
ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
(F«r«lffi Uniuaft laftrmtUM S«rvlc«t — Jugnln Butmh.)
VELIKANSKI NAPREDEK V POLJEDELSTVU.
Amerika ženijalnost na mehaničnem ipolju začenja revohicijo-narisjti pogorsko poljedelstvo. V zadnjih dvajsetih letih je Ajm^ri-k<a začela rabiti stroje pri pridelovanju riia, »n 'to s takim uspehom, da razmeroma visoko plačani ameriški de.Larvci morejo pridelovali leftino riža ravn^ tako po eeni kf-t kitajski "kuli", ki zasluži osem centov na dan. AH vse to ni nič v primeri z najnovejšo irj .todo ortxtalovanja pogoi-skih o-bronkov.
Applachian pogorje je ono pogorje, ki se razteza od severa do juga vzporedno z vzhodno obali-jo Združenih Držav. Allegheny Mountains so del istegaT Od leta do leta je vodia Izpirala čim dalje več prsrti z obronkov ]»ogorja; nkoda za farm-erjh je bila ogromna. Xarseljeni farmerji so pač izvirali iz planjav za^>adne Evrope in so pri obdelovani ju pogorskih zemljišč rabili isrte metode, ki so dobre za planjave. Oni niso bili nikdar slišali o terasah korsikan-skih gorjancev, kmetovalcev na Javi ali vztrajnih Japoncih, ki una j o tmko obdf lovati štrene obronke, da voda ne odteka in prst m ne Izpira. Njive na terasah so pnane tudi vsakomur, ki je potoval po Italiji. Tudi v Dalmaciji in Istri jih je precej videti. Ali tre-ba'o je mnogo težavnega dela. mnogo g aieracij dela, predno jr* kmet -zgradil ono arhitekturo teras, ki izgledajo kot kake orjaške stopnice od -tfznožja do vrha strmega obronka. Ko je ameriški farmer o tem izvedel. <ni bil nav-dušen, da h' posnemal zgradite-Ije t.tiras v starm wetu, ker se je u-Jtrašit ogromnega dela. Ali kmalu se je domislil, dali ne bi Tnogel stroj storiti isto v kraitikem ••asir. In zares, stroj je zmagal.
Neki vpokojeni inženir, Law-mice Lee iz VirgJnije, bil Ibaje prvi, ki je prišel na klejo, da -h: se pri takem dcflu dal uporabiti
traiktor in neko posebno zgrajeno strgalo. Celo ob najhujših poletnih nevihtah in plohah, niti kap-l.ia vode n - odteka iz šestdesetih alkrov, ki jih je Lee zgradil v te-iase in jih nasadil kot sadovnjaik Nekateri deli tega zemljišča imajo strmino štiridesetih stopinj, kar je približno entako kot pri slovitih terasah db strmih obronkih na Filipinih in na Javi, kjer je e »z dolga leta 'kmetovalec moral jako težko deliati, da za jezu je prvi: in prideluje svojo 'letino.
V zadnjih letih so napredni farmerji v državah Soutih in North Carolina vpo rabili to novo metodo. Zlasti v jako izpranih obronkih ob reki Catawba je bilo mnogo tisoč akrov za vedno rešenih od opustošenja deževja. Ako se i-sta metoda vporiabi za milijone akrov v Appalachian pogorju, ki jih voda stalno izpira, bo ta metoda ohranila vrhnjo prst. v vrednosti mnogih nt o milijonov dolarjev. Spremenila bo ozemlje, ki je danes pustinja, v rodovitno deželo. Zemljišče, ki ni danes prairie vn>idno. se lahko v par letih spremeni v travnik, vreden najmanj $30 za a.kcir, in kasneje — po desetih ai!i petnajstih lotih na-sajevanja dreves ob robih teras, isto ozemlje, (kftf ste je dokazalo v Virgvnjji, prideluje tako letino, da postaje vrlino od $75 do $203 za aker.
J. Russell Smith, profesor ekonomične geografije na Columbia University, je izvršil posebno študijo o starokrajskih ti rasah in o novi ameriški metodi. Našel je. da strmi obronki na Korsiki obro-dijo tako letino orehov, kolikor illinoiške pilainjave obrodijo koruze. On trdi. da, črni se bo splošno v Appalachian po gorju vpo-rabila nova metoda zgrajenja teras potoni traktorjev in zrase jo drevesa na istih, si bodo Združene Državta pridolbile novo rodovitno ozemil.je tako ve Viko kot je vsa Francija.
\i

>	----I
Dobro navodilo.
Koruza je priljubljena jed, in gospodinje se je poslužujejo pri raznih navodilih. Če hočete koruzni puding, ki se vam bo topil v ustih, poskus 12 naslednje navodila z Magnolia ali Star Mlekom. Poskusite te vrst« v svoji kavi, kakavu in drugih kuharskih navodilih, kjer je treba zaeno mleka in sladkorja.
DOMAČE NAPRAVLJEN KORUZNI * PUDING
1 čačn Magnolia afi Star Mleka
1 konva zdrobljene koruze V* i'idire popra Razredčite mleko z vodo
1	iličica soli
2	Jajci, narahlo stepeni
1	čaša vroče vode
2	žlici utepenega masla ter zavrite. Pridenite Jaj.

m:
nilOirT* OUKCO
ca. koruzo in začimbe Priden.te mTeko,' zmeša |te" v dobro mas.en puding, in pccite počasi, da bo pečeno.
BREZPLAČNO
Labelni s teh konev so dragoceni. Z 250 tabelni lahko dob.te skupino osmerih kosov brušenega stekla, podobnih onim. ki so naslikani tukaj. Vsaka gospodinja se lahko izkoristi s tem dragocenim darilom.
d*n*8 hranit; tabelne. To darilo se lahko dobi v naših premijskih trgovinah, ki so navedene spodaj. Ce ni v vašem mestu nobene trgovine, kjer bi zamenjali te labetne, Jih pošljite Borden's Premium Company, Inc., 44 Hudson St., New York City, zaeno a številko darila, kj je označena na gorenji sliki in •ni vam bo.no poslali brezplačno.
PREMIJSKE TRGOVINE

II !i lili
NEW YORK CITY, N. Y. 44 Hudson Street near Drfane Street 428 West 42nd Street near Ninth Avenue 1427 Third Avenue near 80th Street 61 East laBtr. Street near Madison Avenue
BRONX, N. Y.
578 Courtlandt Avenue
near 1£0th Street
BROOKLYN, N. Y. 570 Atlantic Avenue near 4th Avenue 2 Sumner Avenue near Broadway
KOLIKO INOZEMCEV JE LANI PRIŠLO V ZDRUENE
ŽAVE.
DR-
Omenili smo že, da niso vse države izčrpale svoje kvote tekom minolega fiskalnega leta, t. j. od 1 julija 1924. do 30. junija 1925., prvega leta torej, kar je v veljavi novi priseljeniški zakon o kvoti. Med državami, ki niso vporabile vse svoje 'kvote smo navedli Italijo in Jugoslavijo. Kaj je temu vzrok ni znano, dasi je gotovo, da je v obeh deželah, zlasti pa v Italiji, mnog<.4kra<t več ljudi, ki bi radi prišli v Ami.riko, nego znaša kvota.
V kvoti je tekom fiskalnega leta prišlo in bilo pripuščenih 145,971 priseljencev. K tem treba dodati 1,349 priseljencev, ki so prišli v1Z<lružene Države tik pred 1. julijam 1924. pod starim kvot-n.m zakonom, aH s<o bili pripusče-ni še tekom minolega fiskalnega leta.
Izven kvote je prišlo 311,315 i-n-ozemeev. Od teh 60.203 spada v. lazred nepriseljencev (non-ijn-n-i-»rents) ir. 250.912 v razred priseljencev. .
Kot rt iprbseljenei so ' navad en i ura d nitki mozemskih vlad, priha. jajoeih uradno v Združene Države in niihcxve družine (1950 ljudi) ; začasni potniki a.li turisti, od katerih je 14.461 pričlo radi po«Ja in 20.865 radi zabave; potniki na prehodu eez Zdmžene Države (22.697 ljRidi) m 230 Orijental-eev, ki so prišli radi trgovine na podlagi obstoječih mednarodmih pogiodb.
Izv ukrotili prišel jemci so bili: žene ameriških državljanov (4171); ortroci ameriških držatv-ljanov (3046); tukaj . nastanjeni inozunei, ipo^-račajoči se po zaiča-»■metn otolaku v starem kraju (64.632) ; prisiljeroi, rojeni v Kanadi, Metriki, Kubi in dntg-ib ■neodvifarli4 ameriških republikah (175.069); njihove drugje rojene žene (£23); noibovi drugje rojeni otroci (173); duhovni4d raznih ▼eroi^Jov^di (694); njihove žene
(295) in otroci (486) ; vseučiliš-čni profesorji (187); njihove žene (49i in otroci (25); dijaki (1462).
Skupaj je torej prišlo v Združi ne države, vstevši priseljence v kvoti in one iaven kvote in napri-seljence, 458.435 inozemeev.
25.390 inozemcem aii bilo dovoljeno izkrcati se. Najv.ee je bilo izključenih, ker niso imeli pravilne prisi iljeni&ke vize, namreč 18.607. Izključenih je bilo 3.029 inozemeev kot "likely to become a public charge" (ker lb i utegnili pasti na breme javnega dobrodel-stva); 562 radi nalezljivih bolezni; 561 ker niso odgovarjali »kvo-tr.ermu zakonu; 523 j? bdle izključenih radi nepi«anenosti; 452 kot "contract laborers"; 308 je bilo "stowavs" (vtihotapljenih potnikov), itd.
Deportiranih je bilo 9.495 ino-'/c-mcev, ki so bili nastanjemi v Z. Državah. 2723 jih je bilo deportiranih. ker s)o prišli v Ameriko ne zakonito po uveljavi noivega pri-s ljeniskega. zaikona ; 1759 je bilo deportiranih kot "likely to beeo-^e a ?>nblie charge." 1169 .i'^ : bilo deportiranih, ker so pri<l: brez inšpekcije, 637 je bilo zločince \\ 533 umobolnih itd.
Narodnostna tabela V tem pogledu (pri čemur se moramo se-v da po.sJuže^-ata zastarelega po-i;nzdeljevanja prisseljeniškefja u-rada) po<kazuje, da je bilo izemd Bolgarov, Srbov in Člrnegoreev 154 izikl^učelnih in J05 deportiranih, Hr\'atov in Slovencev 109 izključenih in 117 deportiranih, Dalmatincev, Bosancev in Heree-20 ve v 128 izl j učenih in 22 deportiranih. Izključeni pomenjaL. da 3 m je tbEl tza hranjen A-stop v Zdr. Držaa^e, deportirani pom en j a, da so bik že nartanjccii tukaj itn izgnani.
Zanimiva je tudi faabela, ki nam razodwa, tkolflco Jugoslovanov se je priselilo ki iboilko »seli-
lo. V tej tabeli so zapopadeui samo "pr rs. »1 j ene i in izseljenci v pravem zn vi slu besede," torej ne iiio-zHnei. ki so prišli le začasno v A-meriko, niti inozemci, ki gredo v stari kraj le na začasen ubisk m se v-račijo v Ameriko. Všteti so torej le oni, ki prihajajo v Ameriko kot pravi p ris lienci oziroma so kot izseljenci navedeni oni. ki so ob svojem odhodu izrazili, da nimajo namena povrniti se v Z. Države.
[ Izmed Bolgarov. Srbov i;i Črnogorcev je bilo 41S priseljencev (predlani 24Š2) in 1741 j<-n-cev predlani (1544). Izmed Hrvatov in Slovencev: 520 priseljencev (predlani 4l:>7) in 7(17 izseljencev (predlani 3S1). Izmed DalmatinceV. lk)>;rncev in Ileree-govcev: 51 pri.s Ijencev (i»rtnlla-ni 29."» i in 407 izseljencev (predlani 183).
Ako dodamo k priseljencem tudi one inozeance, ki .spadajo v razred n e Lzsel jene etv. najdemo, da je t.(kom minolega fisikalnega leta vsega skupaj j>rišlo v Združene Države 1120.Bolgarov, Srbov in Črnogorcev in jih odšlo 2418; torej 1298 jih je več odšlo kot prišlo. Hrvatov in Slovencev je 1048 prišlo in 1120 odšlo: torej 71 jih je več odšlo kc-t prišlo. Dalmatincev. Bosancev in. Ilercegove v je 221 prišlo m 1022 odšlo: torej jih je 801 več <6lšlo kot prišlo.
V tabeli, kjer so priseljenci in izseljenci razvrščeni po deželah, najdemo, da se je iz Jugoslavije priselilo 724 inozethcev, a izselite tj i './. Amerike 2.464 inozemeev.
Jruštvo za tujski promet
so tudi pritegnili v boj proti tujskemu prometu. V .julijski Krajini mora biti po hoiedih vse italijansko. in tujce naj se priuči itrt-lijanščme, ako hoče bivati na primer v Opatiji mesec dni. Dr. Mtann, predsednik društva za tujski promrt. soglaša z akcijo, ki jo y* začel "Piccolo", kateri h<*če odpraviiti v Juliijski Krajini ne samo nemške, ampak tuidi vse domače slovanske hotelirje. Za v/zrok se navaja, da gospodje Italijani iz stan:h pr vine s sedanjim hotelskim RtaJnjem v Julijski Krajini niso zadovoljni. Zato morajo zlasti iz Opatije takoji zginiti vsi tuji hotelirji! Ne verjamemo, da bodo mo«rli ti južni Italijani vzdržati kopališča v Julijski Krajini, ako ne bo tulili gostov kakor do->jf! Gonja ima lahko za posledico, da jih ne bo!
MUHASTA STRELA
Pretekli teden je divjala nad Kutstj linom na Tirolskem silna
VERSKI FANATIZEM
Verski fanatiki se ne pojavljajo saano med civiliziranimi naro-
nevihta. med katero je tudi več-Jdi. Xa.;denio jih celo med zaosta-
la rat treščilo. Okoli 2. popoldne je strela, udarila v planin>ko kočo. nahajajoč« se na zapadni stra-
limi ljudstvi, kjer goje še primitivne in sila smerne oblike Vitr->kih cbrttdov in zmedene načine
....................- —f—	■»" |	--------" ----! ---J —" ----------.1
lega zračnega pritiska. Oskrtmi- j'bil. s silo izpreotbračaifci tujev iim,-ka Schwaba. ki se je naliajal . s narode in jih siliti, da tsprejmo e-
ni Pendliuga. Strela je i>rebila hi- .verskega življenja. Iz starega pi-šni zid. demodiraLa kuhinjo. str-|'sma vemo, da so Židje žrtvovali gala na hodniku in v sobi za goste Iplroke in tudi o drugih narodih tla ter uničila pri izidu, naslanja- (iz ^tarora v_lk;i iporoča prsmeaio jočem >e na kuhinjo, ob (šalnike,: izročilo, da so počeli v verski bla-1'daree je bil talko silovit1, da se znosti razna groizodejst va. V šre-je v kuhinji vdrl strop, pokoipafle sinjem veku so se vršile znamenite pa so v lrši tudi vse šipe vsled sil- ^ rižars&e vojsktp, ko j uh namen je
k
svojo ženo in -s služkinjo Rozo ] dinozveličavne vere in cerkve Pelg v bližini, je strela oi>laizila -Mimogrede so tudi zažigali krivo-po hrbtu in šinila v nogo. V suk- vernike, seve taikoiz\*anie krivover-njiei in srajci imi je vžgaj^ vkJLko nike, zakaj šiik je -krivovernik za luknjo, mu spredaj raztrgala lila-' di ugoverca. palili so copmice rn čr ter popolnoma raizeefrala če- j drug^. slično zaznamovane 'ljudi, volj z nogavico vred in °ra trešči- ifprcti katerim se je zaganjala vila več metrov daleč. Schwab je ( soka cerkvena gosposka, dobil več poškodb in opeklin po! V današnjih časih ne najd!"-mo obrazu in hrbtu ter je pole.Gr t»>ga več verskih fanatikov v pravem oglušil. N.ij igovo ženo je strela! pomenu be-ede med kulturnim: vrgla ob tla. služkinjo pa ob ste- j narodi, zakaj tu je državna ob no. Zadnja je dobila precejšne po last. ki jamči svobodno prepriča-škodhe.	J i'.ie. Pač pa poročatjo belgijski li-
V turi-tovtski .sobi je strela vr- s}i ° strašnem zločinu, ki so ga gla natakarico AVischata s stola. MoHli Pripadniki verske sekt? v v kotu sedeča gospa Marija Ej?e- h!€ntralni Afriki. V - belpijakem rer pa je bila ranjena od trama. Kongu, v pokrajini Sakanija živ; ki je padel s stropa. V sobi za go- roseftma verska isekta, ki nestj-pno ste je bilo navzočih priblnžno 20 0znania	'na«ke s silo in z og-
oseb. V hodu d/ilsno pri vhodu sta ležala na klopi dr. Josip W'uest in dijak Edgar Albert h a^iser. Strela je oplazila oba. Dr. Wuestu je u-darila v trebuh in šinila po desni nogi v tla, mu raztrgala obleko in čevlje. Dobil je opekline po vsem tel su in na glavi, dočim je njegov sosed Aliberthamser odnesel
njem. tej pokrajini se je tej <je-kti uprla noka naselbina, ki ni hotela pristati na blodnje te sekte. F a na t? k i so v svoji verski blaznosti napadli naselbino, požgali "krivovereem" domove fc r ubili }>rcrt}ival-?c, da ni ostalo ne duha ne sluha o kak.-m živem človeškem bitju v naselbini. Poginilo je
samo lažje poškodbe. Vsi ostali |1>a l osp>h-gostje so odnesli zdravo kožo, ra-| Patrola domačiuslce policije j^ zen 11 letnega Siegfrieda Seemu-j Prihit la v naselbino, da reši pi-o ellerja. ki jh bil ranjen na glavi, jbiv;,lco	fanatiki, ki p aso po-
licijo nagnali z ognjeni ter jo ve-č noma pobili m razkropili. Bližnja belgijsOva posadka je morala
Med gosti je sprva nastala silna panika, 'ki pa se je kmalu polegla. Zvečer je prispela iz Kufsteina na Pendlin/g rešilna ekspedicija. Ranjenci so bili obvezani, njih prevoz v Kufsti?dn se je moral radi slabega vremena oilložiti. Rfs sreča je ibila, da je bila strela ta-kozvani mrzli žarek in ni zapalrta koče, v nasprotnem slučaju bi nastala katastrofa. Koča je bila sicer opremljena s strelovodom, čigar odvodno žico pa je strela do višina prvega nadstropja, odtrgala. Koča se nahaja popolnoma i-zolirano na najvišji, točki Pend-1'nga.
Tia-topiti z večjimi vojašk:ani od d<dki, ki so komaj pregnali fanatike z belgijskega ozemlja.
Ko =5o belgijske čefc? pregledovale zažgano in pofclano naselbino. so trčili na stnaho\-ito razmesarjena telesa prebivalcev. Fanatiki so poedinem rezali ude, ušesa. izdirali očesa mrtvim otro kom. Ž:me pa so nabijali na nciki l»rav ostuden način na 'kole.
Zdravniki imajo dosti sovražni kov na tem s\f.Jtu — še več pa na onem.
Slovenska gospodinja v Ameriki vedno z ve»jeljera sprejema nasvete. s pomočjo katerib z: i in ore boljše vršiti svoje dolžnosti kot gospodinja id mati. Na tem mestu homo ven k t^'en objavili eiMiwk. ki bo zanimal vsako dobro gospudinjot
NAVODILO Št v. 70.
Navodilo za kuhinjo.	• Nasveli za dom.
I»osti ljii.li ve prav dol.ro raz- Privit;.« zabljetV z.-l.. lj v Vs." jm loCi-vati •Mou^rbmir" <»1 ".••rut%'Vj:i".' ' pritisnite	h> s mila. I%ffrevide-
Prvi so v obliki krosa, do,Mm so'1'	d:l ^	v,*1'k"
i, t - .•	,.	. . zjd»IIi in da !»•> m« !>,» razpokal.
ertuierji lk.lj stisnjeni ali zaviti.	.	- , . , ..	.
srel>r:t.no do^ti la/.j«« <M-t<;:te «•«•
Doma napravljeni cmlVrji b<Mb» j pridenete vreli vodi žlir-i« ,, s«.li in
ugajali vsakomur v družini. Jaz l»i | -K-eivne^a ]>niška.
priporiiT-ila. da jm.služite danes < »b\ilete preproge je treba eisti-
nasUdnje-a navodila n r jih na- t! x	v k"tt'«1 > »"'koliko amo-
,	i ije in <oli. Nato morate prepro-
pravite dnw-a jutra za zajtrk. tt,ni,.ljHn jxkrIaCiti.
Crullerj«' je prav lahko napraviti
ter so jako poreni.
furi.i.r.iui
t* eaša masla
1	časa sladkorja
2	rmenjaka
2'beljaka	*
•I čaš«» nuike	t
žliči«-e zdrohljeiiejia re.vvka
žlir-i,e peeivne^a pra>ka 1 čaša nih ka
zdroh'jen sladkor in eiinet
N'.is\eti za lepoto.
Ali so vaše čeljusli krvave? Ali so uneie. mehke ter blede barve?
| Ali imate v ustih slab okus? Ali imate usedlino ii.i zebeh. v neposredni bližini eeljusti? <;,it«>vo imate kisla usta ter so vaši z«tlijo pokriti s snovjo na kateri se nabiraj«' l>aei& ter povzroeajo iriijito-bo. Kmalu s,, imste preprlčsdi. da bo dobra pftsta za zobe v>e to ,mI pravila." kiiVfli v sebi ima vse potrebni' sestavine za odpravo kislobc in vse^a. kar se je na zitbeh nabralo. Na vsak način morate iti dvakrat na leto k zobo; »Vravulku. vsled če^ar se boste i znebil i vseh skrbi, ki j:li imate •/. zobmi. Zapomnite si. da so dobri z >bje predpogoj
d obrisa zdravja.
Osebno zilra vje.
T'teplte maslo, dodenite polagoma sladkor, dobro ule] ene rnienja-ke. in sues i/, beljakov. Zmešajte
moko. iu o,ešr-ek in itecivwi ore.- ] v mladih lnili ste -f-itali vsako-šek. Dodenite mleka prvi mešani- j vrs.m, liniv|ji4v. k} s<) pa z <la. ei. Denite na »lesko, ki je jM.trese- j ImSllj:m lhii>m	na sv<»ji. ve-
na z moko. nadrobno razvaljajte | ljavi Ml„lt.P,lo !irav!jieo. ki je'na-ter razrežite v tri inee dol^e tet
dva inča široke kose. Povprečno pa položite štiri inee dol^' rezine v enaki oddaljeuesti. Zatem denite v posiwlo. v kateri je prei'ej masti.
Navo<l:fa za kuhinjo.
Predno vlijete sirup v ponev, jo dobro naiujižite. S tem boste preprečili. da sirup ne bo prevrel.
t'e so madeži v vašem kuhinjskem sinku, vlijte vanj razredči no
menjena otroku v pi-uk. bi bi!o treba prilaiziNliti -elanjim razmeram. V taki pravljiei bi bilo govora o vsem m ^oeem. in seveda tudi o kislem ;.elju. Kislo zelje je hrana, ici je natnenjemi vsem slojem, revežem iu gospodi. Ako se ljudje kake hrane pt ivadijo. bodisi, ker je že navada tak«, ali pa k:-r spoznavajo njeno vrednost za zdravje. >e »ena take brane i-a. To pa k sreei še ni uveljavljeno z ozirom na sadje in zelenjavo, oboje vsebuje najpotrebnejše vitamine, eena je pa o.sjjt-
oxalie kisline. To bo odpravilo vso 1,1 ist;l- Uživajte sadje in zelenjavo, maileže.	j J" ni,:n -(' dohiti. <'e dobite v tem
! ali onem letnem »Hisu 1«' malo kake Ako potrebujete ]>osphno moko J pi.sebne vrsti' sadja, ni s tem reče-7ji iseko sla.ščie. ter v svoje za Tu de- j no. da nima potrebne hranilne vreil-nje opazite, da vam je je zmanjka- '^.Kii. .labode -<> v j.nii.rii l»a.š tako lo. vzemite štiri čaše navadne mo- .dobre kot januarja nieseea. Še eelo ke ter eno čašo koruznega škroba, boljšega okusa -o.
Mi pripororamo naslednje izdelke:
Začnite danes hraniti lahelne Star & Magnolia Mleka za boiiietie praznike. Z;i Iložič lahko dobile r ajprimernejše darove. či» jili začno-te hraniti danes. Pojdite k irrm-erju ter sa zagotovo vprašaju* samo za to vrsto, ki dajejo drasoi-ena da rila za svoje labehie.
Razne vesti.
Rekord avtomobilskih nesreč.
2. september smatrajo v Franciji za rekordni dan avtomobilskih •nesreč lettošnjeura leta. Tejra dne se j* ponetsrečilo v Parizu in sirom Francije I-t avtomobilov. Pel oseb je /j.i po.škodbajui umrlo. 3D jih je težko ranjenih.
Splošni kongres za dete.
V Zi-nevi je bil otvorjen splošni kongres za dete. Fdeležtijejo se ga zastopniki iz 5S dežel. Kongres je otvoril v navzočnosti G00 delegatov šviear-ki zvezni svetnik Haeberlein. Naglašal je. da bodo juridične in zakoiiodajne odredbe. s katerimi se ima bavi.ti kongres, učinkovale le takrat, alvb
se uveljavijo v vseh obmejnih državah ali po celem s v.-tu. Istočasno je bila otvorjena mednaroilna razstava za skrbstvo dojenčkov, h'a/.siava podaja nazorno sliko o razvoju skrbstva za dojenčke v najvažnejših evropskih deželah.
Zračni spalni vozovi med Nemčijo in Anglijo.
'"Daily Mail" poroča, da so iu:m?jki int« resenti zračnega po.l-jetja napravili korake, da se zagotovi finančno sodelovanje angleških ) m kI jetnikov ni izvedbi načrta za ustanovitev redne zračne ponočhe služile s spalnimi od-d< Iki na ! talili med Berlinom in HiiMom ali Manchestroin.
HARRY WILLS
VHDCMW*00.«.UNOCRWOOAllk.V.
Na Jiliki vidite izlrornriga ameriškega boksarja Harry WilLsa in njegovo ženo. Najbrž bo prilnxlnje bito prcd^usil svqjo spretuost v borbi s svetovnuu saihpjonom Deanpseyem.	- ^
■ ■ « ^J^J'vjfc*...
GLAS NARODA. 22. SEP. 1925.
ŽENSKA TAJNOST
Privlačil -ihi, - katero veže mo>kr marsikatera ženska, skriva v - - bi tajnost-. «rlede katere ,-<i s', lomili ^lave že r<szni uee-i».:.i!ii ill norei vseh stohtij. IV-ni-ki opevaj > t > čmie/no moe /en-k •, ae tla bi jo mojrli spoznati in njaki. ki o t. j stvari irosio-bi-e«! r) r;i ipravija'i. >o prišli k• »nemi <!«» -kbpa, <ia v nekate-l ih ž a-kah "n«kajT' kar -e ne <la I »bližje z b» :edo o zna iti. Od'pi-t .e i. i vpra.1 ulje, m kaj ima ,sa-:i:o nek..i: ra na toliko sreče pri n irikih. druge pa n«-. AJiglt Ski I ;i!t»lf>^ Wai l Mnir pravi, <la na ž->n-ki mika <>no. kav ... >ia njih ii.-navailne.ra in kar pi <la I *. 11' > v .-i. Pred n» kaj dnevi < .!■-.';' v • It-irantnem hotelu. !-;,ko -ri Se mlatil tr -po lj" vrn<-t 1 i <•:. • ml a . ki ni mn-la c<tri-ž ;:i!i 1; i -'. V sa.lv. I o je ho? vi ž njo •-.'i in v.-akilu ji je la-kal. k ko tla ji »lobro prist..»j:\jo iloltri b: •;•» in tla naj si jih nikar ne dn (■ -: i r-1 _ Takra.1 pa, ko >o -s • pojavil • prve <»r»spodiene > kratkim: 1 - .mi. s i >e vrteli okoli njih mladi c. o i i je z r! » vnemo, kakor >, ■ 1:i j !•; .Ii «;•.!.; :l;!»:kwXIo/. da.naš-!•;,» d< '.!,-• lir-;), ni p" novo-t.h in ':..■ ! ili i;, i-nte/e:itna mu vsaka žena. ki pr sega po v pre. či.Včasih ><> nljoiževali <ent.i-nientalke. ženske z duše polnim potrledoin in n< hkim govorom. Danes je ta tip zavržen in prednost ima rešolntir-i. snino-tojnn ki- >:iea. ki se u o-n bolj sama Ml/ . Tn<ii navad in 1< p obrazek je / 1 '"e; e_r,i-t. da bi vlekel moški- nase Išče k rednost i, toda lah'.o p: Ide z p?1! čas, ko hode v • -pi'e.I .e -tavljale lake ž ne. ki - da j zapostavljajo.
RUSKI POMORSKI ARHIV
Knjigarna "Glas Naroda"
MOLIT VENIKI:
Duša popolna ................... 1.—
Marija Varhinja:
v platno vezano...............70
v usnje vezano ..............1.50
v fino usnje vezano............1.70
Rajski glasovi:
v platno vezano.............70
v fino platno vezano..........1.10
v usnje vezano .............. 1.50
v fino usnje vezano.......... 1.70
Skrbi za dušo:
v platno vezano...............80
v usnje vezano ..............1.65
v fino usnje vezano ..........1.80
Sveta Ura:
fino v platno vezano, z debelimi črkami ...................90
v usnje vezano .............. 1.60
ANGLEŠKI MOLIT VENIKI: (ZA MLADINO.)
Child's Prayerbook:
v barvaste platnice vezano	.30
Jhild's Prayerbook:
v belo kost vezano............1.10
Key of Heaven:
Cankarjeva dela:
Grešnik Lenard t. v............90
Hlapec Jernej ..............
Moje življenje t. v...........
Moje življenje broširano......
Podobe iz sanj t. v...............
broširano ..................
Romantične duše trda vez____
Zbornik trd. v...............
Mimo življenja t. v...........1._
broširano ...................80
14.	zv. Ljubljanske alike. —
(Breneelj) ...................60
15.	z v. Juan Miseria. Povest is
španskega življenja.......... .60
16.	zv. Ne v Ameriko. Po resnič-
kih dogodkih ........-.........60
Milčinskijevi spisi:
.70 .90 .70 1.— .75
.90 Igračke, trda vez.................1.—
1.20, Muhoborci, trd. v.................1.—
Pravljice, trda vez-...............90
Tolvaj Mataj, trd. v..............90
Cvetke'	25 Mali	Vsebuje 9 povesti
Giganova osveta'::::::::::::::::: .35 Trd° \ezano................100
0as je zlato ...................... 30 Mlada ljubezen, trd. v...........1.75
Cvetina Borograjska
,50. Mimo ciljev, tr. vez .........
. .60
Čarovnica starega gradu.......... .25 Mladih zanikeraežov lastni životopis .75
Četrtek t. v..................... .90 Mrtvo mesto .........y............ .70
Dolenec, izbrani spisi.............60 j Mrtvi Gostač ..............._.....35
Doli z orožjem................... .60 Materina žrtev ................... .80
Dve sliki — Njiva, Starka — (Meš- J Musolino ........................40
ko) .........................60 Mali Klatež ..................... .70
Dolga roka.......................601 Mesija . ....................... .30
Devica Orleanska..................50 Mirko Poštenjakovič.............. .30
Duhovni boj .....................50 Mož z raztrgano dušo. Drama na mor-
Dedek je pravil. Marinka in škra- j ju. (Meško) ................... 1.—r
teljčki........................40 Malenkosti (Ivan Albrecht) ....... .25
Erjavčevi zbrani spisi tdr. v.......1.75 Mladim srcem. Zbirka povesti za slo-
Elizabeta
.35
vensko mladino
.25
v usnje vezano .............. .70 Fabijola aH crkev v Katakombah .. .45 (Notarjev nos, humoreska......... .35
Fran Baron Trenk ............... .35 Narod ki izmira............»..... .40
Farovška kuharica trd. v.........1.— ' Naša Ančka .................... .35
Filozofska zgodba ...............* ..60 Naša vas, 1. del, 14 povesti----.... .90
Fra Diavolo ......................50 Naša Vas, II. del, 9 pov............90
Gozdovnik (2 zvezka) ............ 1.20 Nova Erotika, trd. vez..............70
Godčevski katekizem ............. .25 Naša leta, ti da vez ...............80
Golem, roman......................70 Naša leta, broširano ...............60
Gusarji ......................v .90 Na Indijskih otokih . .............50
i Naseljenci ...................... .30
£ev of Heaven:
v najfinejše usnje vezano____ 1.20
(ZA ODRASLE.)
5ny of Heaven:
v fino u.^nje vezano..........1.50
Catholic Pocket Manual:
v fino usnje vezano..........1.30
Vve Maria;
v fino usnje vezano..........1.40
Sov • - e ji - pv-..!e poroča v ■ :	iali;ili člankih, da so v
i 'eii< gradil odkrili arh.lv ruske pr.mar.-ke flore, odno.sno ruskega mornariš.kein minl-trstva. ki se j nahal-i! v pa.laei a .lmiralitete. X. arhiv ^ > tr.'-:ii čisto slučajno. ]'a.lač«» ;: dm:?-a !i: v*e ^o sklelll-le • o da-t i pregled at i tor ■;\ 'ir.:"i. Palača je n tm-ree za ea-a revolucije prav močno lrp:?lM v
OVjt
r.
za
Svitanje (Govekar), vez............L20|Tatig. Bcvk» trd:
Šopek, samotarke (Komanova) vez. .50 Sin medvedjega lovca. Potopisiii roman .........................80
Sveta Notbnrga...................S5
Sredozimci, trd. vez................60
broš........................40
Shakespeareve dela:
vez.
Macbeth, trdo
Othelo tr. v.........
Sen kresne noči tr. vez
.90 .90
SPISI K^IŽTOFA S MID A:
1. zv. Poznava Boga...........30
3. zv. Pridni Janezek in Hudobni
Mihee .......................30
7. zv. Jagnje .................30
.8. zv. Pirhi.................. .30
13.	zv. Sveti veier .............30
14.	zv. Povodenj ...............30
15.	zv. Pavlina ................30
17. zv. Brata .................30
Hči papeža ...................... 125
Novele in črtice.....................90
\ > so pregledovali zid večje sobane, katero so lioteli raz-i. -o odkrili v zidu za/zidano ' ; .: n b • > a biva ruske admiralite-■ \ Kuvki a liniraii <0 arliiv zazi-dali 1. 1!'17.. pr« !no je i/brulinila levolueija. Xa ta način so lnteli 1 ;e;iroe:ti. «la pade arhiv v bolj-š viške roke. \ajdeni dokument« so /e!o zanimivi. Obsegajo podro-1 ne opis ' si mja in moči ruske floro • ra/ne načrte za ofenziv-n ■ -n:)ke proti Nemčiji. Xajva/.-v.i'-; ih n.'.idenetra arhiva vsebu-j< ) -!:o zbirko špijonažnih tlopi-sov iz v 'b delov sveta, k: ^o jih dn ta\ljidi ruski adniiraliteti razni p: 'a i vohuni in agent je. Tz teh spi-ov j raz-.idno. da je imo-1.-: ii-ka vojska najbolj ra.zprede-1, > mri o š p* j ona že cl vseli drva v. ki -••> • ud.eiez'-le <v-tovne v« .'ne. M; d poročili je mnogo la-žnj vili poročil, ki jih sestavljali sleparski vcdiuni, da lahko i/nioizjrovali rusko admiralite-to. sto najtlemo mesto pravih j 01 oči 1 nava Ine izmišljotine.
Sovjetskt easrspisje naznanja, da s.- boilo d'-kumenti arhiva po-110 objavljali in da bodo zbudila marsikatera vohunska poro-čla naravnost evropsko senzaei-jo. Iz njih se bo baje razvidno, kako pretkano je postopala ruska vojska, da se dokoplje do važnih f- poročil 17. nasprotnih d rž i v in vojsk.
Nov rekord.
JSOSTOX. Mass., IS. septembra. Rev. Robert Fries, ivu<tor -neke tukajšnje ee-rkve, v družbi 35 članov svoje občine dosegel nov rekord v čitanju liildije.
Pastor in člani izmenoma ei-tali Biblijo noč in dan ter so več Wo tisoč besed, katere obsega Biblija od stvarjenja pa do razoti -tij prečitali v pot in petdestrh urah ter 47 minutah.
POUČNE KNJIGE:
.Ingleško -slovenski slovar
(Dr. Kern) .................. 5.00
Angeljska služba ali nauk kako naj
se k sv. maši streže	.10
Dva sestavljena plesa: eetvorka in
beseda spisano in narisano.....35
Domači živinozdravnik ........... 1.25
Sovedoreja	.75
Higiena Somatologie, pouk kako se
ohrani zdravje, t. v...........1.50
Jugoslavija. Melik 1 zvezek ...... 1.50
2. zvezek 1—2 snopič	1.30
Knjiga o lepem vedenju,
Trdo vezano ................ 1.00
K'iko se postane ameriiski državljan .15
Knjiga o dostojnem vedenju........50
Katekizem (veliki) ................40
Mlekarstvo s črticami za živinorejo .75
Nsmško angleški tolmač...........60
Največji spisovnik ljubavnih pisem .80
Nauk pomagati živini.............60
Najboljša slovenska kuharica z mnogimi sliloimi, obsega 668 strani 5.00
zdravila .....................50
Nemško slovenski besednjak Wolf-
Cigale, 2 knjigi trd. vez......7.00
Nemščina brez učitelja —
1. del .......................30
2 del ..........:..............30
Pravila za oliko.................... .65
Postrežba bolnikom ...............25
Psihične motnje na alkoholski podlagi ..........................75
Praktični računar ali hitri računar .75
Praktični sadjar trd. vez......... 3.00
Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk...................35
Sadno vino.......................50
Slovensko-angleška slovnica, s slovarjem trdo vezana ............ 2.00
Slovenska slovnica za sredne šole,
(Breznik) ................ 1._
Slovensko-italjanski in Italj.-slov.
slovar ...................... 1.00
Slovensko-nemški in nemško-sloven-
ski slovar.....................5U
Spretna kuharica (trdo vezana)____ 1.45
Sveto Pismo stare in nove zaveze, lepo
trd o vezana .................... 3.0G
Umni čebelar ................... 1.—
CJrani kmetovalec ali splošni poduk, kako obdelovati in izboljšati polje .30
Vošilna knjižica...................50
Veliki slovenski spisovnik raznih
pisem. Trdo vezano..........1.80
Veliki Vsfevedež ..................80
Varčna kuharica (Remec) trda vez. 1.50 Zbirka lepih zgledov, duhovnikom v porabo v cerkvi in šoli, 11 zvezkov skupaj ..................2.50
Zgodovina S. H. S., Melik
1.	zvezek.....................45
2.	zvezek 1. in 2. snopič.........70
RAZNE POVESTI IN ROMANI:
Amerika in Amerikanci (Trunk) .. 3.— Audersonove pripovedke trda vez. .75
Agitator (Kersnik) trdo vez.......1.—
Azazel trda vez.................. 1.—
Andrej Hofer ....................50
Boy, roman trd. vez.............. .80
-Beneška vedcževalka ............ .35
Belgrajsld biser .................. -35
Beli rojaki, trdo vezano ..........1.00
Bisernice 2 knjigi ...............80
Brez zarje trda vez.............. .90
Beci (Dostojevski) t. v...........1.50
Bele noči (Dostojevski) t. v........75
Balkanska Turška vojska......... .80
Surska vojska ................... .4/0
Bilke (Marija Kmetova) .......... J2B
Hadži Murat, trda vez.............80 Na Preriji ...................... ^
Hedvika ........................ .35jNihillHt	^
Helena (Kmetova) ...............40 Narodne pripovedke za ' mladino V. '.40
Humoreske, Groteske in Satire, vez. .80 Na krvavih poljanah. Trpljenje in
i strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka .... ..kS).. 1.50
broširano .....................60
Iz dobe punta in bojev.......
Iz modernega sveta, trda vez. Jutri (Strug) trd. v..........
Jurčičevi spisi:
Sosedov sin, broš.................
1. zvezek; Narodne pravljice in pri-povetfke — Spomin na deda — Jurij Kozjak — Jesenska noč med slovenskimi polharji — Do-
.50 1.40 !
75 Narodna biblioteka:
Kranjska čebelica .................90
V gorskem zakotju...............35
j Krvna osveta ... *.................35
.40 Za kruhom .....................35
: Črtice iz življenja na kmetih.......35
(Babica ........................ 1.00
j Berač ... :.......................35
Amerika, povsod dobro, doma naj-
.35 . .35
men — Dva prijatelja, trda vez 1.20' bolje ..................
zvezek: Sosedov sin - Sin kmet- l^oj s prirodo, Treskova Urška
General
.	, ,	i-------- Lavdon .................35
skega cesarja — Med dvema sto- Si isje	35
loma trd. v.................i,—j Beatin dnevnik';;;;;;;;;;;;;;;;;; ;60
broširano .................. .75 Grška Mytologija ................ 1.00
6. zvezek; Dr. Zober — Tugomer tr. 1.20 Rimska Mytologija .............. 1.00
broširano ...................75 Svitoslav .......................35
-p-	.	Z ognjem in mečem ...........:.. 3.00
Karmen, trdo vez................. .40 Nekaj ^ ^^ zgodovine .........35
^ . brosirano .....................30 Zaroka o polnoči .................35
Krivec, roman, trd. vez............75 Božja ^^ ....................35
Kralj zl^te reke ali Črna brada.....45 ihnanek, levčev sin ...............35
SPLOŠNA KNJIŽNICA:
Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 Št. 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš......50
Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105
Btr.........................35
Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broš. .50 St. 5. Fran MilčisKi: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice L. 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str.,
broš..........................25
Št. 7. Audersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva,
111 str., broš..................35
Št. 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije,
347 str., broš..................70
Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz mi-
.......... .75
Tri povesti (Flaubert), trd. vez. .. .75
Tri povesti grofa Tolstoja_____... .50
Tri novele, tr. v. .................90
broš..........................70
Tunel, trda vez...................1.00
Turki pred Dunajem............. .60
Trenutki oddiha...................40
Vesele povesti...............30
Vera (Waldova) broš..........35
Višnjeva repatica (Levslik) vez. 1.—
Vrtnar, Rabindranath Tagore
broš......................... .60
■)rdo vezano................ .75
Volk spokomik in druge povesti za
mladino ..................... 1.00
Valentin Vodnika izbrani spisi......30
Vcdnik svojemu narodu ...........25
Zgodba Na^iol. huzarja vez.......2.—
Zmisel smrti ......................60
Žadna pravda ....................50
Zmaj iz Bosne ................... .80
Zlatarjevo Zlato ................. 1.00
Za miljon^	............65
Ženini naše Koprnele..............35
Zmote in konec gospodične Pavle .35
Zgodovinske anekdoti .............30
Zločin v Orsevalu 216 str. ........ 1.—
Zločin in k^zen 304 str...........2.50
Zbirka slovenskih povesti:
1.	zv. Vojnomir ali poganstvo......35
2.	zv. Hudo brezdno................35
3.	zv. Vesele povesti................35
4.	zv. Povesti iiL8like .............35
5.	zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji
kruh .........................flO
Zbrani spisi za mladino (Gangl):
1.	zv. trdo vezano. Vsebuje 15 pove-
sti ...........................50
2.	zv. trdo vezano. Pripovedke in pes-
mi ...........................50
3.	zv. trdo vezano. Vsebuje 12 pove-
sti ...........................50
4.	zv. trdo vezano. Vsebuje 8. pove-
sti ...........................50
5.	zv., trdo vezano. Vinski brat.....50
6.	zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti .50
Umetniške knjige s slikami za mladino:
nulosti. 55 str., broa............25
Št. 11. Pavel Golia: Peterčkove po- jPepelka; pravljica s slikami......1.60
slednje sanje, božična povest v 4. 1 Rdeča kapica; pravljica 8 slikami .. 1.00
Seguljčica; pravljica s slikami____1.00
Trnoljčica, pravljica s slikami.....1.00
Knjige za slikanje:
Mladi slikar .....................75
Slike iz pravljic ..................75
Knjige za slikanje dopisnic, popolna z barvami in navodilom:
Mlada greda .................... $1._
Mladi umetnik .................. 1.20
Otroški vrtec ................... ij20
Za kratek S&s ................... 1.20
Zaklad za otroka .................1,20
Kazaki, povest iz Ruskega.........70 Napoleon I.
Kraljevič in berač ............... .25L,. . . t m ,
Kuhinja pri kraljici g. nožiči, franco- i	(Cankar). Trdo vezano
ski roman .... ..............40 0b 50 letmci Dr- Jaae» B-
Lucifer ........J............... 1,50 i
Ogenj tr. v.
Ludovika Beozija ... Ljubice Habsburžanov
.25 .40
j Ob tihih večerih, trda ves. Padajoče zvezde tr. v.....

Aškerčevi zbrani spisi:
.75
1.40 J25 1.30 .90 .90 .90 .70
Plat. zvona trd. vez___
Pesmi v prozi, trdo ves. Prigodbe čebelice Maje trda ves... 1.00
Pabirki iz Roža (Albrecht).......25
Akropolis in piramide.............80 (Pasti in zanke. iCrimirmlTH romaš .. .35
Balade in romance trd. vez........1.25 Pariški zlatar .................... .35
broš..........................80, Pingvinski otok tr. v............. .90
Četrti zbornik trd. v.............1.—1 Povest o 7. obešenih t. v............90
Junaki .........................80 !Pod svobodnim solncem 1. z v.....1.00
Mučeniki	qq j Plebanuš Joanes tr. vez. ..........1.-—
Peti zbornik "trd." v!" .*." .*! .* .* .* .*." .* .* .* 1.10 Pod krivo Jelko- Poves* »
broš........................90
Primož Trubar trd. v.............1.—
Levstikovi zbrani spisi:
1.	zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač..............70
2.	zv. Otročje igre v pesencah — Različne poezije — Zabavljicfc in pušiee — Ježa na Parnas — Ljudski Glas — Kraljedvorski rokopis — Tolmač..................70
3.	zv. Povesti in potopisi.......70
4.	zv. Kritike in znanstvene razprave....................... .70
5.	zv. Doneski k slovenskemu jezikoslovju ....................70
Zbrani spisi trd. vez............ .. .90
Poezije trd. vez...................90
Ljudska knjižnica:
1.	in 2. zvez. Znamenje štirih
trdo vezana..................1.00
2.	zv. Darovana. Zgodovinka povest ....................... .50
3.	z v. Jernač Zmago vac. — Med plazovi .......................50
4.	zv. Malo življenje...........65
5.	z v. Zadnja kmečka vojska ... .75 7. zv. Prihajač................60
9.	zv. Kako sem se jaz likal, (Breneelj) ....................60
10.	zv. Kako son se jaz likal, (Breneelj).................. .60
11.	zv. Kako sem se jaz likal, (Breneelj) ................... .60
12.	zv. Iz dnevnika "
kovnjačev na Kranjskem ..... .60
Poslednji Mehikanec ..............30
Pravljice H. Maju ............... .30
Povesti Berač s stopnjic pri sv. Roku .35
Pot bolesti trd. vez...............1.00
Požigalec ....................... 26
Praprečanove zgodbe .....................25
Patria, povesti iz irske jun&ike dobe .30 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu............. .25
Pet tednov v zrakoplova. Trd. rez. 1.50
Pol litra vipavca.................. 30
Ptice selivke, trd« vez............. .75
Pikova dama (Puškin) ...........30
Pred nevihto .................... .35
Pravljice in pripovedke (Košutnik)
1.	zvezek .....................40
2.	zv&zefk .....................40
Pegan in Lambergar.............. .70
Babi ji, trda ves...........-.......75
Rastoči mesec (Tagore) t. vez .... .60 Razkrinkani Habsburžam (Larish) .. .35
Revolucija na Portugalskem _______ .30
Rinaldo Rinaldini ................ J50
Slovenski šaljivec ...........'.____ .40
Slovanska knjižnica. Zbrani spisi,
vsebuje 10 povesti............ .60
Suneški invalid ................... .35
Skozi širno Indijo.................50
Sanjska knjiga Arabska ........ . 1.50
Sanjska knjiga, nova velika....... .90
Spake, humoreske, trda ves _______ JO
Strahote vojne ................... .50
Sveta noč, zanimive pripovedka ... .30
Strup iz Judeje.................. .75
Simon Jenko zbrani spisi........ J90
Sosedje tr. v..................... 40
Svetobor ......................... ,f0
Stritarjeva Anthologija trd« vez .. jjf
slikah, 84 str., broa........... .35
Št. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja
njih, 91 str., broš..............30
Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Ni-kolajevna, roman, poslovenil U.
Žun, 112 str., broš..............30
Št. 14. Dr. Kari Englis: Denar, narodnogospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris , 236 str., br. .80 Št. 16. Janko Samec: Življenje,
pesmi, 112 str., broš.,...........45
Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko
Pretnar, 80 str.,...............30
Št. 18. Jarosl. Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil
dr. Fr. Bradač, 47 str., broš.....
Št. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton
Funtek, 124 str., broš.........
Št. 20. Jul. Zeyer: Gompačd in Komurasaki, japonski roman, iz češeine prevel dr. Fran Bradač,
354 str., broš.................
Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73 str.,
broš.................'........
Št. 22. L. N. Tolstoj: Kreutzerjeva sonata, roman, poslov. Fran
Pogačnik, 136 str., broš.......
Št. 23. Sophokles: Antigone, žalna igra, poslov. C. Golar, 60 str., br. .30 Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, L del. 355 str.,
broš., ........................
Št. 26. L. Andrejev: Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. Št. 27. Fran Erjavec: Brezposle-nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš..........35
š*. 23 Veronika Deseniška ....... . .75
Št. 35. Gaj a^ustij Krisp: Vojna s Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123
str., broš......................50
Št. 36. Ksaver Meško: Listki, 144 str
.25
.50
.45
.25
.50
.80
.35
.65
SpHmanove pripovedka:
2.	zv. Mar on, krčanski deček iz LL bahona ......................25
3.	zv. Marijina otroka, poVest iz kav-kaških gora.................. .25
4.	zv. Praški judek.................25
8.	zv. Tri Indijanske povesti....... .30
9.	zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska
povest is Japnskega ............
10.	zv. Zvesti sin. Povest iz vlade Akbarja Velikega ............
11.	zb. Rde£» in bela vrtnica, povest
12.	zv. Korejska brata. Črtica iz mis-jonov v Koreji
IGRE:
Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanj .60 Burke in šaljivi prizori, eno in
več dejank ...................84
Dolina solz. 3. enodejanke: Dva svetova. Dedščina. Trpini........1.00
Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih.. .30 Cyrano de Bergerac. Hoerična komedija v 5 dejanjih. Trdo vezano 1.70 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem
v 4 dejanjih.................50
Eda, drama v štirih dejanjih........30
Hlapec Jernej, v 9 slikah...........50
Krivoprisežnik. Narodna igra s petjem
v 3 dejanjih..................35
Mati, Meško, tri dejanja...........70
Marta, Semenj v Richmondu 4 dejanja .............1............30
Starinarica. Veseloigra v 1 dejanju .30 Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah.. .30
Sovražnik žensk, enodejanka,.......35
Poljub, v dveh dejanjih............30
Tončkove sanje na Miklavžev večer. Mladinska igra 8 petjem v 3 dejanjih .60 R. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro (Čapek) vez. .............45
Revizor, 5 dejanj trda vezana......75
Ujetnik carevine, veseloigra v 2
janjih ........................30
Veronika Deseniška, trda ves.....1.50
Za križ in svobodo, igrokaz v 5 dejanjih .........................35
Ljudski oder:
3.	zv. Miklova zala, 5 dejanj........70
4.	zv. Tihotapec, 5 dejanj..........60
5.	zv. Po 12 letih, 4 dejanja........60
Zbirka ljudskih iger.
J30
.25 .30
.30 .30
"taeneža, trdo vezano ...........60 Sisto Seeto, poVest iz Abrncev
. v;
13.	zv Boj in zmaga, povest......
14.	zv. Prisega Huronskega glavarja. • Povest iz zgodovine kanadske .. .30
15.	zv. Angelj sužnjev. Brazil j ska povest ..................... .25
16.	zv. Zlatokopi Povest.......... J30
17.	zv. Prvič med Indijanci ali voft-nja v Nik&raguo......(....... .30
18.	zv. preganjanje InjHjsjrth mišjo.
I	• • • • •
...	M
3. snopič. BIlin pod zemljo. Sv. Neža,
Sanje ..........................
9. snopič. Na Betlehemskem poljanah. Kazen ne izostane. Očetova kletev, Ča&ca kave.......
12. snopič. Izgubljen sin. V* ječi, pa-Btirici in kralji, I^udmila, — Planšarica ....................30
.60
.30
Naročilom je priložiti denar, bodisi V gotovini, Money Order ali poStoe znamke po 1 ali 2 centa. Ce pošljete gotovino, re-komandirajte pismo.
Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku.
• Knjige pošiljamo pofitmino prosto.
"GLAS NAHODA"
■ - t ■ ,
SLOVENIC PUBLISHING OO. 82 Cortlandt 8t,
. . .	1 . t 1 <1 • ■. i. «
spisr t (
GLAS NARODA. 22. SEP. 1925..
% O. K. CHESTERTON:	,
ČETRTEK.
Poslovenil Oton Župančič.
(Nadaljevanje.)	'govoril Gregory z mrzlično veselo-
--Jstjo. — bi srčno rad izvedel, zakaj
Gregory se je vzdignil med šum- ga nihče ne poje. (Smeh). V naši nim ploskanjem. Obraz mu je bil družbi, na vsak način, ki gra iskre-rartvaško bled, da so bili videti 110 ljubi, ki temelji na ljubezni — njegovi lasje vsled kontrasta sko- j — Nikdar! — je kričal Wither-raj škrlatni. Vendar se je smehljal spoon, — k vragu ljubezen! in bil miren. Odločil se je bil in j — Ki temelji na ljubezni, — je je videl svoje premeteno ravnanje renče ponovil Gregory, — ne bo preti seboj kakor belo eesto. Xaj- težkih nesporazumljenj glede ci-bolje mu je kazalo .govoriti medlo ljev. proti katerim skupno stremi-in dvoumno, tako. tla bi dobil de- mo, ali po katerih bi stremel jaz tektiv vtis, da je anarhistovska kot zastopnik našega odseka. Vzvi-bratovšeina navsezadnje prav ne- šeni čez obrekovanje, ki nas slika dolžna zadeva. Zanašal se je na kot morilce in sovražnike človeške svojo literarsko spretnost, s kate- družbe, težimo s pogumom in z ro je umel izbirati prave besede in mirnim duševnim pritiskom za misli narahlo osenčevati. Nadejal trajnimi vzori bratstva in prepro-se je, da se mu posreči, vkljuh zbo- stosti.
rovaleem. detektiva prelestiti in j Gregory je sedel in si potegnil mu podati o vsej instituciji sub- z roko preko čela. Nastal je hipen, tilno in delikatno ponarejeno sliko, vsem neugoden molk; a predseel-Svme je nekoč mislil, da so anar- \ nik se je vzdignil kakor avtomat hist i pri vsem svojem navideznem . in spregovoril z brezbarvnim gla-razbojništvu vendarle nedolžni som:
norčki. Ali ga ne bi mogel Grego- | — Ali kdo ugovarja izvolitvi to-ry setlaj, to nevarno uro, podkre- variša Gregorvja f piti v tem mnenju?	j Vsi navzoči kakor da so neodloč-
— Tovariši, — je začel Gregory 111 in podzavedno razočarani. Tovariš Witherspoon je nemirno mencal na svojem sedežu in je nekaj mrmral v svojo gosto brado. Vendar bi bila izvolitev zdrčala po običajnem 'tiru ter obveljala. A ko je hotel predsednik odpreti usta. da bi jo ugotovil, je skočil Sy-me na noge in rekel tiho in mirno: — Da, gospod predsednik, jaz ugovarjam.
Najučinkovitejše govorniško sred stvo je nepričakovana izpremem-
karj anarhujt^ki sej^e predal z vso dušo anarhiji, se je odrekel skromnosti prav tako, kakor se je odrekel ošabnosti. (Pritrjevanje.) Jaz niše mož zase, jatz zastopam stvar. (Novo pritrjevanje). Sebe postavim proti tovarišu Gregorvju, tako neosebno in tako hladnokrvno, kakor da si imam izbrati tukaj na steni to pištolo in ne one; in prodno sprejmemo v Najvišji Svet Gregorvja z njegovimi metodami, ki niso ni krop ni voda, predlagam v
izvolitev sebe.--
Zadnji stavek se je potopil v oglušnem kataraktu ploskanja. — Obrazi, ki so dobivali med odobravanjem Svmedve neizprosne tirade vedno bolj divji izraz, so se sedaj Tazpotezali v zanosnem smehu in veselem vzklikanju. Ko je izja-
VNUK SLAVNEGA PISATELJA
x- s * oMorowaoD * UNCCKwoao. n. y.
— I m i i li I II l i -»-cm*;----l2
VSAKO SREDO ZVEČER
mesto Čertrtkovo, se je vzdignil •
z nizkim in predirljivim glasom, — ne čutim potrebe, razkladati vam, kam meri moja pot, zakaj to je tudi vaša pot. Našo vero so ob-rekovali, potvarjali, mešali in skrivali. a izpremenili je niso nikoli. Tisti, ki besedičijo o anarhizmu in njega nevarnostih, ki hodijo iskat pojasnil sam ne vem kam vsepovsod. edino k nam, k glavnemu vre-lu, ne; iščejo pouka o anarhistih j v Ally Sloper's Holiday in Sport- (
ba v glasu. Gospodu Symenu je bi-
ing Times. Ne iščejo pa pouka o a , na r h istih pri anahistih samih. — ,a ta retorična skrivnost očividno Nimamo prilike, da bi ovrgli goro- | zna:na. Toliko da je izrekel te pr-stasna natolcevanja, ki jih kopiči- . ve formalne besed v umerjenem to-jo na nas ml enega konca Evrope | jedrnato preprosto, je pognal do drugega. .Mož. ki neprestano , naslednje s tako silo proti oboku.
posluša, da smo živa rak-rana, ne čuje nikdar našega odgovora. Vem, da ga tudi nocoj ne bo eul, čeprav j
kakor da se je izprožila puška.
— Tovariši. — je zavpil s takim glasom, da je vse preletelo do pr-
me žene. tla bi s svojimi besedami (st<>v na nogah, — ali smo se zavo-predrl strop nad nami. Zakaj sa- JJo tega sestali? Ali živimo pod ino globoko, globoko pod zemljo ^mljo kakor podgane zato, da bi
se smejo shajati preganjanci, kakor so se shajali kristjani po katakombah. A če bi bil, po kakoršnem že neverjetnem slučaju, nocoj med nami mož, ki je imel vse svoje tiv-Ijenje o nas napačne misli, bi mu stavil to-le vprašanje: Ko so se kristjani shajali |»o katakombah, kak je bil njih sloves zgoraj na cesti? Kakšne pravljice o njih surovosti so si pripovedovali izobraženi Rimljani med seboj ? Misli si r~ bi niu dejal — misli si, da mi samo ponavljamo ta zgodovinski paradoks, ki je še dandanes tako skrivnosten. Misli si, da se nas vse ogiba, kakor kristjanov, ker smo resnično tako malo nevarni, kakor so bili kristjani; da se zdimo blazni, kakor kristjani, ker smo resnično tako mili kakor so bili kristjani.
Ploskanje, ki je pozdravilo u-vodne stavke, je vedno bolj slabelo in nazadnje popolnoma prenehalo. V to nenadno tišino je ucaril mož v žametni suknji z visokim, vrešče-Čim glasom :
—	Jaz že nisem mili
—	Tovariš Witherspoon, — je povzel Gregory, — zatrjuje, da ni mil. O kako slabo se pozna! V besedah je res nebrzdan, po vnanjosti divji (navadnemu okusu) nepri-kupen. A samo globoko in dobro prijateljsko oko, kakor je moje, lahko prodre v globoke temelje krepke milobe, ki počiva na dnu njegovega značaja, pregloboko celo njemu samemu. Še enkrat: mi smo res pravi prvi kristjani, le da smo prepozno prišli. Preprosti smo, kakor so bili oni preprosti — le poglejte tovarwa Witherspoona. Skromni smo, kakor so bili oni skromni — poglejte mene. Usmiljeni smo — —
—	Nismo, nismo! — je zavpil Witherspoon.
-j- Usmiljeni smo, pravim, —
poslušali tako besedičenje? Take
hrup razburjenega pritrjevanja, j ki ga ni bilo več ovladati; v tem I hipu je skočil kvišku Gregory, s peno na ustnicah ter je kričal na vse grlo v vseobee kričanje:
—	Stojte, prokleti norci! Stojte!
A preko Gregorvjevega kričanja in preko vpitja po dvorani je grmel neusmiljeni glas Symeov:
—	Ne rinem v Svet za*o. da bi odvračal od nas obrekovanje, ki nas imenuje morilce; ta sloves hočem zaslužiti. (Glasno in dolgo pritrjevanje.) Duhovniku, ki trdi, da smo nasprotniki veri, sodniku, ki trdi, da smo nasprotniki zakonu, rejenemu parlamentarcu, ki trdi, da smo nasprotniki redu in
rukega pisatelja grofa Leva TVlstoja. Mladi nit ž ie učtelj ja-haivja v Lak' Forest, Illinois.
Kake zna policijo vleči za nos.
Iz Kopenhagena poročajo: Pred do1'..rim ni lsecem je ibil izpuščen iz jetnifiiviee v Horsensu zloglasni s vedrovec Storm Nielsen. Ob-soje-n je bil že neštetokrat, to pot r.a več kit. V ječi .se je pečal z literaturo *<u j. • napisal sedem knjig. I3i!i so to stihi, drame, ]x>-vr ti in e« lo filozofske razprave. Vsa dola so pa imela ta nedosta-tek. da a vit or ;ni mogel najti založnika, ki bi te knjige izdal. Storm
Policiji se ne bom upiral niti s poprom, niti z vitriolom. niti 7. revolverjem. ker izvršuje samo .svojo zakonito dolžno-C. Toda vi. ei-vihii cap:ni. f-e bo.;te moje osvet •! Zahvaljujem se listu 'POlitiken'. da je prinfe-:*-'^. me;o >:":nvpa.t'č.no sliko, ne pa mizerne policijske io-tografije.
Policija jr naipela v^e sile in prišla do zaključka, da pošilja Sionu dopii-v s ponuočjo neikega
L r •• ^ , j j -s -s J ^f1


WJZ
"The
naravnajte na
8:30 do 9:30 New "York Edison
Ura

5
j
ii
!

■t)
Ih
eni pr«v_fr
E K-
! !: M • v:? I
Niehxm je videl v tem dokaz ma- tovariša in tla je svedrovec že po-lome^čan^k) i 'koposti in je svoje l-epnil iz me^a. Pomirila .ie raz-
javni
dostojnosti, vsem tem bom knjige uničil. Ker mu je pa dol- kurjene, prebivalstvo, toda kmalu
(■nova • ... .i,i i; .
Mr. 1 »av
lic-tia. - 'li-t Ilerlier: »>rk> i"au:pa:i'.:uji :•. • list—v-.»T. u je
K- '
'-T.1
\
Spivjemni aparati bodo delovali v na> ovib izložbah. kair^r ^o naši prijatelji ii srčno povabljeni:
Mi ii jih I.d -eliti. t jeinai« i p!"i-
l^t We-:	St K
ir.i	s—si :•
i.-» r.:ist fjr.ih si 'U.2 I'.as: i;atu st .-.V. Tr:".i.j? Ave >
ti-
,::e,T ; T i O-, r.l ■ A\ e t '..;n i i:.:. >ri:i-r M«>utert
A ve
odgovoril: — Vi ste krivi kralji, toda pravi proroki. Prišel sem, da vas uničim in izpolnim vaša pro-rokovanja! —
Zmedeni hrup je počasi zamiral, a predno je popolnoma prenehal, je skočil na noge Witherspoon z razmršeenimi lasmi in brado in je rekel:
—	Stavim Lzpraminjevalni ipred log. naj se izvoli na mesto tovariš Svme.
—	Jen jajte, vam pravim! — je rjul Gregorj* z besnim obrazom in krileč z rokami. — Jenjajte, vse to je--
Predsednik ga je prekinil v hladnem tonu.
—	Ali kdo ta izpreminjevalni : . predlog podpira ? — je vprašal.
"ole-tni prisilni poel-t^k že pre-e-	je bilo \ivnvie vse na nogah,
dal. sv je lioftil tujih jezikov, zlasti	S.tr'.nn je začel zopet pošil jati do-
aiiplt ščine in francoščine. Bil je	P' ^lal je dopis na krassne.m
zelo sinjem. ,ko >e .f» moral sled-	roza papirju, v ovitku je bila ]>*-
njič pos.loviiti od ječanžnice. Ob-	s« m, ki ji je priložil vlomilec »;
'•jubil je. da se nikoli več ne povr-	ženskih las. Sto.'Mu je pi<al. da je
Stalna razstava Itm'i?» i/..|»-'k<>v je v na~i IJaiiiu l_'l West 1-Jll«! >-:,.•-t.
i/U Uii.
ril e N e w Y o r k r^, d i s o 11 C c i n i> a; i v
.V j v


!t
»,
n J rt
»r it' .—'
lile a j
cio tiai- . Nihče ne ve vse je počel in koliko
toc-iio. novih
ne t.ja. Toda obljubiti i-n storiti je p:išel po n;<"i v -paluu o krasne Idi rnih vlomov je izvršil zadn je preveč. Samo dva dni je bil svo- (lamo. da ji tU nemoteno fpreno- j t,.j tc.iue. odkar ga polieija za-bodon. tre/tji d3.n je pa policija

Fašisti -zroti prostoziaar-jern.
oilki !la vel:k tatvine, pri nekem izpraznjeno zlatarju. Količkaj izkuš-n; stražnik bi prlsngel, da je ta tatvina delo Stornva Nicl-rfaa. Ni bilo niti najnianjšr^ga dvoma da se je mojster \lnov:č lotil svoj.ga po-
ril. ne da b; d:;ma o tem ka i vede-1 nian	Mc* boleba menda
b. in da ji .;? za spomin malo po- • mega,lom;niiji. V ued !jo je .j sirige-l bubi-glavico. Da hi unjd-.j-^ t , \-.itkovala
Kin:
21. septembra. —
i-.-i it •
verjela. J j, dot i t
besede bi poslusali kadar bi jedli. _ , , ,	....
. . . ..... ... ... ' Dolg, suh moz se je počasi vzdig-kolaee pri solski veselici. Ali smo i	*	t ..
... .	.. . I nil v zadnji klopi. Gregorv je bil
zato operih te stene z orožjem mi..	v' , .
, ... . ^	. . . nekaj easa vreščal; sedaj se mu je
zapahnili ta vrata s smrtnimi pri- ,	......
. ,	., . *.	i glas premenil. bil je strasnejsi ne-
pravami, da bomo prihajali sem- 1
kaj in poslušali tovariša Gregorvja pridige? 'Bodite dobri, pa boste srečni'. 'Poštena pot — najboljša pot' in 'Krepost se sama poplačal' Niti besede ni bilo v tovariša Gregorvja nagovoru, ki je ne bi bil z zadovoljstvom poslušal vsak vikar. (Oujte, čujte!) Toda jaz nisem vikar, (glasno pritrjevanje) in jaz ga nisem poslušal z zadovoljstvom. (Novo pritrjevanje.) Človek, ki je sposoben za dobrega vikarja, ni sposoben za odločnega, jakega in vplivnega Četrtka. — (Čujmo, čujmo!)
go še hujše vreščanje.
—	Zdaj je dovolj, — je govoril s težkim, kamenitim glasom. — Ta človek ne more biti izvoljen. On
je----f
—	No, — je rekel Syme popolnoma miren, — kaj je ?
i -tvo odno-no javnost j< navede.' tndi i\aslr:v daine. Po me-tu / fjlj šepetaj' , daj je bila to žena neikega
i n j o.
T
v nda.rle hI a tir z m i 1 ;h-U
(ta	or.ia.- ..
izgled- in ari ti-vlomilee je zo-Pt lu-i}a lno-
eel!
BMSQ z as
' . »J. pt Ull::"ellj.l pa
h in ja Rima.
r.l.
visokega i ;iiz:, :,l,
5C ilett.kt

klica. jZanimivo je. da je- bila tat-' ]'Olicij>dceflja ura lni'ka. Zdi s.\ da mobile, n^broj nuitociklov
a v-in
vina izvršena v eni glavnih ulic. j K
in sieer v neposrt idni bližini pol- potovala v jm/mi -t zon
to rtker j? dot:čina dama od- ]co),
na let o vi-!
k!.r
lih teniiii ji je
vlomi ?
j red nosrtm pjuegnil v i.nt>zems-cij?ilte stražnice. Storma >o začeli šče. Stonn je v pismu svečano iz |tvo. Po t<-i:( neu>peiiu je hoitbi i?'lvJti. Aretirali so več sumljivih i javil, tri je kaval'.r :n da ^e dan; ■ j j ,«i]*ei-ia v-a j na Vi nifjrovo doje-
njem
s.-oa : p vala od •■o bih i
pre-.l.i
zdi iiTlo. Itali
je "i? m.-:!:io lav prejšnji!'.
o. Pro-r; -.V\i»-! t, ker
ar ji. ki v;::'nt»
ccctb. o S ver mu Nie4senu pa ni bi- drugače s s:1 i bi mi nam< lo n? duha ne sluha.	j bližal, lir.,tel je samo
lici jo
>ni m pr:-obvestt it =
Po l>re.ziii*!pc«nem prizadevanju . P--licijo. kako -o meni orsrani
je policija sklenila, da svedrovca 1 rodni in neumni
bo več vznemirjala in da raije počaka, kdiaj se ujame sam. trden je bil v me^tu mir. potoni je
Policijski a\-1omobili «o
En j po me.stu. Policija je prei-?Sa!a jFarj?iai»-eadt
j porei -a
; ianje -':riv; r:č '. K- xr.lra
; ua prir.ul 'vanja jo /'budi
11 *" j r.t. ti -;'1 ve srn; in. Det« k
I gcf:vili, -1.1 j • -'ar.oval
dr\*eli .nemoteno v krasni vi'1 .i,.,
uro ] Pi-hnI
. \ jav-ivi .« ) u-Niel .iin Nord re
drhal
podi: I P > e
ohve-
usta, glasu pa ni bilo iz njih; nato se mu je polagoma vračala kri v bledi obraz.
— Ta človek je popolnoma nevešč našemu delu, — je naglo izgovoril in sedel.
Še pred tem je bil mršavi dolgin
v najb pŠem
\>e dimnike in .pod-.;r< Šja sumlji-i;,, inf	....->1-
viii hiš A glej. dr mri daai je spre-] v->lMj0
i "
is v ver/m t bi\šfga policij? keora Irovec cp.-|]jn Evgona Pctersena. V aparat je začel delovaiti. Iskali sx) j va v njun tam-kaj.šno policijo j 1( ;u kmnt-r -e ie '.<»
i rsdi "i.i j' hvali za to. ker se'
y>a telefon policijo vnovič r-ttdd o drzncim vlomu. Zdaj •> liilj. konec t pežljivositi ;/n pt lieij.-ki i
t) ravna. Odense^. v n j< m
:JsTVO tin; Dncii sv T:;; i k' i. i j š i». e policijo
okra
i. Imel je razkošno vtano šf.-itimi -obami. H -'a j.
ravnate- i stanova
— Al i
lOee-jjV i . opozicijo
in;
•i-.ia I Ta
Gregorvju so se dvakrat odprla | vlom ilea po v^eh gos+ iirt^h in ho-
ti lih, detektivi so stikali noč in
z amerikansko brado zopet pokon-Tovariš Gregorv nam je pove- w in je ponavljal
dal v le preapologetičnem tonu, da nismo sovražniki družbe. Sovražniki družbe smo, ker je družba sovražnica človečanstva, njega najstarejša in najzagrizenejša sovražnica. (lizvr.-«tno, izvrstno!) Tovariš Gregory vam je povedal, da nismo morilci. S tem se strinjam. Nismo morilci, nego izvrševalni organi! (Odobravanje.)
Odkar je Svme vstal, je strmel Gregorv vanj z osuplim, topim obrazom. Sedaj med premorom so se mu odprle odrevenele ustnice in izpregovoril je kakor nehote, mrt-Vo in nerazločno:	v
—	Podli lieemeree!
Svme je uprl svoje jasne oči v njegove preplašene in je rekel vzvišeno :
—	Tovariš Gregory mi očita li-cemerstvo. In vendar ve tako dobro kot jat, da vršim vse svoje obveznosti in se držim samo svoje dolžnosti. Ne cepim dlake. Ni mi do tega. Trdim pa, da tovariš Gregory ni sposoben za Četrtka, kljub
s svojim enakomernim, amerikanskim naglasom :
—	Jaz se strinjam z izvolitvijo tovariša Svraea.
—	Predlog treba kakor običajno dati na glasovanje, — je rekel predsednik Buttons z mehanično naglostjo. — Gre za to, ali je tovariš Svme — —
(Dalje prihodnjič.)
je povzel Gregory besno, — k»kor • vsem svojim ljubeznivim lastno-
80 bili prvi kristjani usmiljeni. In vendar jih to ni ohranilo očitka, da jedo človeško meso. Mi ne
jemo- člottikšgm meea--
► Sramota! — je taičal Witfcer-panef
— Tovariš Witherspoon, — je
stim. Mi si ne damo okužiti Najvišjega Anarhističnega Sveta z jokavo usmiljenostjo. (Izvrstno!) — To ni č&s za ceremonijalno skromnost. Sebe post&rim proti tovari-šp Gregoryju, kakor bi se postavil proti vsem evropskim vladam, za-
Skin Soap
Idealno, fino in čisto milo za toaleto, kopelj, šampu, britje. Izvrstno za kopanje otrok In malčkov*
k
CM 28 Motov.
• ver. .stanuje
... .........stareijša damn
ne vmešava v njegove posie. Zo-}	.	...
« •	i- ••	i	•Tc'-'gi iif va. sorednica polici »-"'c
pet je vs i policija na nogah, toda: ^	'
zaman .Kmalu se ra-snes? v 11st	ravna.telia. fttorm ie v
novi Storm o vi pustolovščini, ^'.'»i njene hčerke. Tu je prt živi
Vsaki
Antisepsol
za grgfwqs fria ta izpirmojs wt; prvpr^čl bolezni ▼ grlu. ohrani Ur Fnaradi lra« a tol« zobe in utrdi : mohke Spusti, čtctl xoporno sapo "in drfi ustno Totlino v zdravem OuUiftlOMfltor.

dan 'po mestni, na Stcrmovo glavo -o razpisale (-ibla-iti večjo nagrado. tc.T.i vso je bi'lo za-nian. Storm je odgovoril na n»pad policijskih rrgauov s peikkm^o protiofi nzi-vo, kradel je pred no^om p' ii -ije. Lov ni drsnega s^*edrovca, ki je postr.'1 v mevtu zelo popularen traja zdaj h tri tedne, m prrbi-vaK"tvo ise zaman vprašuje, kdaj bo konec te zanimive tekme med policijo in zločmcom. — Stormo-va predrznost ra=ite od dne do dne. in hudobni jeziki eelo govore. da utegne ukrasti kralju 'krono z glave.
Tč drni je napro-\.la policija vse liste v Kopenihaigemi, inaj j>rLneso sliko prebrisanega svedrovca. Tu-d" javnost je naprošena. naj pomaga leviti Nielsena. Toda vlomilec se za vse to nie ne zmeni. Za čel je bombairdirati uredništva z dopisi, v karti ir i h svari civiliste, rai ne pomagajo policiji pri njenih uradnih poslih, ker je to kaznivo Uredništva lista "PoHti-kum" je prejelo dopis z Stormo-vim znakom. Svedtove; ima namreč eelo fsvoj grb, s «katQirim oz-značuje svojo korespondenco, in si cer medre črke Rl. Na ovitku jr bila opomba: Odpiraifri oprezno! Tismo se je glasilo: Če se policiji posredi ujeti me, se seveda s tem pomirim. Do4der se pa to ne po-Mreči, napranin par spiriltuaAnih pustolovščin v svoji tragični fifero-ki. VpraSam ml lsčanev dali hočejo pomaara/ti tpoliciji, .in ovirati me ne? Vsaka privatna oseba, ki b! kaj takega storila, plača ta ne-premiiljeni korak s svojo glavo.
. - • * . .
iro
ga.
I Velik pol
V v:v n m» • . :
P. -L'iu di Calabria
vel kan-i:i požar, ki
uničil po-1 .;>."•• civil
t( rničnili \ ii;;'kili t'
do .errcl t-udi palačf i
ifi-
neki cerkvi so se /Vili mailt i m pastor jih je hoti^ ura vit i s sveča n im Naenkrat se je jx>jav'I v si rani neznanec In ]ir'»--il. Id sanel spregovoriti mladini o svojih življeni-.kih izkušnjah. Pas- "i" stam^v.
:it moteno de-et dni. ke
>očitnie; b
Pr'z" mali in hči i
nagovorom.!, ,	....
.. liOdu je pustil v spalnici m njegovi !
I katerem se /ah val ju je z:i cro-;to-v
.ta bili; Po od-smo. v
»;ill:le T: 1.
»O
k vrairu
Kalabri^i.
i Kala'orije v : je i'-r--i:hnil je popolr.omn uprave In • t. O ; uj j • i Italijaitvke Ollla 1»t<":Todo-
la
Ipibno-.t in pro-i mlpeiščnnia
v rd^otno-ti lun'o-tor je nerad tlovo'il. Nt -znar.iec je j me: toval. Iz s.taiiovanja je o^.nc začel razlagaiti mladini, kako po-;.,.] kovčeg. Odšel j.» v paral .i
lt ki kuharice. Polieija še vedno
vžigalicam: -"t? sc fjrra'n. dva dečka
va^i Kirchweih pri Inomo-iti. St.- T:i •>'•> c'-:"u b!::'!i i -nika i'i n e.4:ila d-« • ^ tlrug.nnu priž«£:in-\~/icaliee. Vnelo -e >■• v>. -..il: d
"e vr
km
- » bili okrili va
f?uhlja greli tl.nšo m*adegf\ elovo-'
ka. kako ga zapeljuj. • k zločinom in kako postane tak človek slednjič strah in groza, vse okolice. Jaz sem namreč Storm Nielsen, je -končal nemaiiec svoj govor. 1 Zadnji teden je prekoračila! njegova predrznost vs meje. Policija je prejela v četrtek pismo, ki se glasi: Danes pišem t udi kralju in soprogi minwtra pravde Stcincke. Daievno pišem šest pi-^-e-m^*^WličnItn- oseibamu. ki jf.h pozna vsa javaio«^. Vsakemu pisnm priložim s r^niiinn sivojjh pesmi. V ovitku je bi'la nedostojna parodija na drža\-no himno. Storm je res pisal kra/lju in ministrovi soprogi. Ministra pravde smatra za odgovornega sto\"ražnika. Javnost je zelo razburjena. Vse se boji, da utegne nekega dne »tudi ministrova soproga izgubi/ti svoje kodre. Vse prizad> (vanje policijskih organov je zaman. Storm Ni^sein je celo Udko prednzen, da pile policiji (pisana, v k after sh ji tečajno prorokiuje. da ga bo imeila drugi dan pod ključem. Iiz policije se zna ne-reevati virtuiozno.
Stormo^a popularnost raste od
upa, da pr.a izsledi ključ.
svojih pobili zapodi- ni in tako se je ogenj lahko z nniieo širj!. pravi pod	vse hi; jn koilČii') je po-
perela ce'a va-".
ANTHONY BIRK
HIŠNI IK SOBNI SLIKAR IN DEKORATOE
Prevzamem vsako v to stroko spadajoče delu.
rojaki. pitEriNO oimASTE prtUGOit- NAitf>Ciix>. VVRASAJTS
MENE ZA CENO. 1811 Stephen Street Ridgewood,	Brooklyn, N. Y.
Telephone: Evergreen 235iJ	l
Pozor rojaki!
V zalogi imamo
SVETO PISMO
(stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00.
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street	New York. N. Y.

BRIOITA
ROMAN. — Spisal C. M.
Za "Glaa Naroda" priredil G. P.
4 cli 6 oseb.
19 STATE STREET
mmmmmmm^mm^^mmm^ ALI LOKALNI AGENTJE
Nov način ribolova.
(Nadaljevanje.)
0
—	To le mirno prepustite služinčadi, go-jpodlčna Brita. Hočem va , ohraniti pri srbi t i \a> seznanili s s-vojimi gtxvti. Že števihii <o li.t* vprašali, kdo jc ona lepa, mlada dama v beli o-bleki, — je rekla, smehljaje.
—	Jaz pa bi rada kaj delala, mi.ostljiva go.^pa.
—	O me hočete razveseliti, igrajte pozne j. i nekoliko. K plesni1 nikarie ijjraii, a kdor'zna Jako lepo peti iai tako mojstrsko igrati, je dolžan nuditi svojo umetnost.
—	To bom storila z veseljem.
—	Ali ste že pozdravili Fren^.novet
—	Da, milostijiva go-, pa. V svojem veselju sem jim takoj povedala. da rinem ostati.
Go^pa lvlavdlna se je nasmehnila. Izvniireuno ljubek je bil ta obraz, s svojim radostnim izrazom.
—	Tako, — lore j .ste jima povedali? In oba nečaka? Ali st? ju spoznali I
—	Da.
—	In va-.a sedba 1
—	Milostljiva go-.pa, o ljudeh in knjigah smerno soditi šele tedaj, ko j.h natančnejše spoznamo.
—	Ej, že toliko modrosti v vaši mladi glavi? In kaj pravi vaš instinkt ?
Iii-ta je zardela, a ker je videla resni izraz na obrazu gospodi-nje. j vprašala tiho:
—	Ali &meai poleno govorit:? -
—	Popolnoma pošteno.
—	rud onim go.-podoin me svari moj instinkt, o drugem pa mi ni poveda*. te ničesar.
In oni prvi — noxi uniformo, kaj ne?
—	Da.
—	!>• luo, dele. Vas inštikt izgleda zelo zane-djlv. Jaz. za svoj utj. uikiui Ilerb rta rajšo. T« o je vetti-njak, ponarejen dragulj. Teta vam ne reeem brez namena.
Brila ji je hitro poljubila roko.
—	Hvala, n.ilostljiva gospa. V splošnem pi nikdar ne pozaib'ni svo,j» „ i mesta. Poročnik Krenstu tega najbrž tudi ne bo pozabil.
Gospa Klavdina pa je skoro zaničljivo zamahnila z roko.
-- Ta pozabi v>e, kar mu n> prija.
Krita se je ponosno vzravnala.
—	Ne bom mu nutl.la nobene prilike za to.
Stara dama je nato od ved*a Brito k skupini starejših gospodov in dam ter jo pre d.-1 a vda: — Gospodična Lossem, — moja nova družabnica.
/e nač n, kako je predstavila Brito, je vzbudil pokornost gostov n tudi način, kako jo j.- uvedla v jiogovor, je kazal, da je pri- j razdelili v štirikote, ki so j'h za-J nekol ko padle, pravična nuditi tej mladi dami izjemno mesto.	jznamovali s .številkami. Če je pi-'
s^ei^Xifie
SAMp SEST DNI PREKO
Z OGROMNIMI PARNIKI NA OLJE
FRANCE 3. OKTOBRA
PARIS 17. oktobra.	v
HAVRE —■ PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabin; tretjega razreda z umivalniki in tekočo vodi za 2.
Fnnco*ka kuhinja in pijača.
NEW YORK
DRAGOCENE ZBIRKE NA DRAŽBI
tiretanje parnikov > Shipping
Te dni je javil borzo j a v Lz Bre-tanje, da >o tamošnji ribiči prosili franeosko mornariško ministrstvo. naj jim ela na razpolago vodljivi zrakoplov za raziskovanje morja, da se določijo spre-membe ležišč sardin.
Ta ideja ni nova, kajti že 1. 191S je francoski (profesor Joinbin po-ročal (>eranografskemu institutu v Parizu, da j>e mofano s pomočjo zrakoplova dognati v ni/k i vodi nahajallščn rib, kakor tudi na visokem morju odkriti ribje vlake, na p;v sardine a*i tune, in se posluževati bo.lisi hidropla.nov, bo-
ko visoko, temveč je letal navadno v višini 2.">0 m. V t:*j višiti so-ribe izgledale kot podolgovate sive točke. ^Zanimivo je bi!o gl da-fi, kako so velike jate rib v istem trenutku .spreminjale svojo smer. kot bi se to vršilo na povelje. Pri vsakem naglem spreminjanju srme r: so s^ ličili sil 'brni boki zasvetili v solneu kot mala zrcala.
C V zrakoplov odikrije rjbje vlake. je treba obvestiti rib"jče. Ker pa večina malih ribiških ladij nima brcGzeiiih aparatov, se p oslu-^ujejo plot,: drugih znamenj, vt-žejo na pr. v morje posebno barvano bojo na tistem m stu, kjer
d si vodljivih zrakoplovov za lov na bel lige. kite in manjše morske^ sc- tna'hajajo ribe. sesavce.	i S^tean pridobijo ribiči mnogo
Ameriška vojni mornarica se je na času. kajti večkrat se eel te-| prva začela 'zanimati iza to idejo: dr=n a.'i še di-lj vo/h|o okoli Ln iš in .5 pod vzela poskuse s hidro- č jo rojih ležišč, plani. Uspeli > bil npravnost pre- j Pa ne sw.n riblčcnn na visokem senetljiv; XaVii so nahajaPščn rib ;.n»o:*ji5 temveč tudi obrežnim ri-v globinah, v katerih jih ribiči iz (We ni zra.koplovstvo lahko mno-ladij n!kol,:. ne bi bil mogli odkri-j go kori.-iri na ta rački, da s »o-t. Zato so uvedli talno zračno slu-j močjo fotografij morskega dna žbo. Leta Ve postaje San Biego so razkrije čeri. globine in sipine, dali na razpfilaiTO kalifornijskim i ki niso vodno toeno*d%znamovane ribiškim prijetjem.	i v mor-kih ikairitaih. Xaiko bi mno-
Xa svojih vežbalnih poletih so ' go manj mre,/, raztngali ali Lzgiv piloti iskali nahajališča tunov in bili. Na ta način postaja ribji lov ležišča sardin. Morsko ikarto so i r=nicwiie.;š: in bi morda cene ribam
Vsled tega je bil tudi vsakdo zcilo prijazen z lepo deklico. Pri'h>t 11:1 onpTn kvadratov za pa-,rs:katert m ni bii^ ta prijaznost prav nič prisiljena. Lep obraz 'ri,)-?! vlak- > to brezžičnem po-
si takoj pridobi naklonjenost ljudi. Vsi so tudi -zapazili ponižno oh naša nje Brit .
Na ta na«, n se je seznanila Brita polagoma z vsemi navzočimi, j
toan javil ribiškim ladjam, ki so takoj prihitele na dojtično mesto.
Krava v trgovini draguljev.
Na poti v klavrsieo se je te din i
S'ardiiiivka ind>u it.rija je delala i sp'ašila v Koburgiu v Nemčiji kra-
^leil temi se je nahajal tudi stotnik Gregor. Ni lvl tako breztaklen J1-a tak naein prav lop dobiček. Ko , va in drve-la po mestu. Zaletela kol Teo Frensen, <la lii skliceval'na srečanje ob parku, e .prav je!u0 'Poskusi prjnmli n£(peh,' jih je j v izložbo nekator'h trgovin in tudi gospodično takoj spoznal. Njegov o-vtro izrezani vojaški obraz 'mornaritiko ministivtvo opustilo; napravila precej škode. Najhuje pe jc takoj kazal, da mu mlada dama ugaja.	ji" nato je večina vel:ikiii kon -erv- j je divjala v trgovini dragnijarja
inih tovarn kupila aviie-n • in na- Stalila. Krava je najprej pobila
Vsi se gotovo še .spominjajo Camiilla Castigilioiiija, o katerem so pied pair medici pisali li^ti. Oa-Miglioni je pravi tip vojnega in še bolj ]K>vojuega dobičkarja, k: je znal izredno spretmo izrabiti 'konjmnktm'o in jSi je tako tekom par let naJbral ogromno premoženje. (Vnili so ga za najbogatejšega elovt ika v A vstrij-i. Ni ga bilo podjetja, kjer ne bi imel sA-ojili prstov vmes, (kakor je to delal tudi pokojni St-innes v Nemčiji, kn-terega je tudi v mansičem posnemal.
Prišli so drugi čai?i. vračamo k zdravejši doibi gospodarstva. Konj^inkture ni več. Zač( ilo je pokati na vseli straneh, in končno je zagrmel tudi Oastiglioni. Prišel /n- polom za polomeim in ena banka ic potegnila iza seboj dru-20. Nerwinerno bogastvo ra^tigli-onijevo se je zrušilo. Isikal je pr idvsem v Italiji posojil in jih deloma tudi našel. Pri tem pa moral žr«t\|fvati večino svojegra premoženja. Ostalo ran je seveda -e vedno toliko, da i»ina za gotov 1 ieno mirno življ.mje v v-ej raz-j koŠno;iti. ali^epih milijončkov n> \i ič. Požrki jih je povojna doba. Začea se je odprodaja Casritriio-nov h hiš in palač in drugih dra-
roeeuih stvari /
Sedaj so prišle na vrsto izredne diaaroi.-ene zbirke te^ l)og<«taŠa. CastigKoni je a- svojem •zmaigosla-vii"m ]M»let4i n;:TO?nr kupoval vse ;:> "!*. kar ji* bilo umetnin, in na-lrpal 7. njimi >vojo rai7/košio palačo na Dtuiaju. Vrednost teh zbiiik cenijo na milijone.
Že par dni se govori, da se pogaja Oaistiglioni z nekaterimi inozemskimi inte>resemti za prodajo precejšnega dela svojih naH It n in Prrdvseni 'gre iza zbirke renesančnih slik, bronov, pohištva, skulp tur ltd. De4 teh dragoemrh stvari je že ikupila holandl-Jka tvrdka Fred Mueller & Co.. iki jih bo pro dala na javni dražbi v svojih prostorih. Tvrdika .i/4 namreč najstarejši družbeni zavod mmetinin na Niznzem 'kem. Ca^tiglioni namerava 7. idkulpitčkom poravnati vse še o?la V -«svoje obveiznoi^ti in se po tem izseliti iz Avstrije. Nalstfl.n it i se hoče v Monaikove mali v Ttali-
26. septembra:	I
Parlg, Havre; Pre«. Roosevelt firemen.
SO. septembra:
AuuiUuiia, Cherbourg; Pres. Harding, Bremen.	\
1. oktobra:
Lapland, Cherbourg; Columbus, Cherbourg, Bremen; Cleveland, Hamburg; De Grasse, Havre.
3. oktobra:
Leviathan, Cherbourg; MaJ atlc, Cherbourg; France, Havre.
9.	oktobra:
Pres. Wilson. Trat; Reliance, Hamburg.
7.	oktobra*
Bere riga r la, Cherbourg.
8.	oktobra:
Pittsburgh, Cherbourg.
10.	oktobra:
Olympic, Cherbourg; George Washington, Bremen; AnJaJita. Cherbourg, Hamburg.
14. oktobra:"
Mauretania, Cherbourg; La. Savoie. Havre; Berlin, Cherbourg, Bremen.
17. oktobra:
Paris, Havre; Homeric, Cherbourg.
21. oktobra*
Aquitania, Cherbourg; Suffren. Havre; America, Bremen.
24. oktobra:
Leviathan, Cherbourg: Majestic, Cherbourg: Prance, Havre; Martha Washington. Trst.
28.	oktobra:
Berengar.a, Cherbourg; Rocham-beau, Havre; Pres. Roosevelt. %Bre-men; Arabic, Cherbourg, Hamburg.
29.	oktobra:
Columbus, Cherbourg; Deutschland, Hamburg.
i i*;-	
	šdkl
3.	novembra:
Pres. Harding. Cherbourg, Bremen.
4.	novembra:
Mauretania. Cherbourg; r>e Crusoe. Havre.
5.	novembra:
Pittsburgh, Antwerp; Mount Clay, Hamburg.
7. novembra: -
Paris, Havre; Homeric, Cherbourg.
10.	novembra:
CeorKe Washington, Cherbourg. Bremen; Stuttgart, Cherbourg, Bremen.	. *
11.	novembra:
.AqUH.ania_ CherbA-.irg.
12.	novembra:
Cleveland, Cherbourg. Ifnmlntrg.
14. novembra:	,
l.«-viat'h;in, Chei l»onr>r:	M.iJestV.
Cherbourg; Fran« e, Havre;	Andunia, Hamburg.
17.	novembra:
Bremen, Bremen.
18.	novembra:
Berengaxia, Cherbourg.
19.	novembra:
Zeeland. Antwerp; Westphalia, Hamburg.
21. novembra:
Olympic, Cherbourg; Republic, Bremen.
24.	novembra:
Pres. Wilson, Trst; Berlin. Bremen
25.	novembra:
Mauretania, Cherbourg; Uocliam-beau, Havre.
26.	novembra:
Albert "Balltn, Hamburg.
28. novembra:
Hoiner.c, Cherbourg, Suffren, Havre: Ameriixi IlreiM-n.
Naravnost« Jugoslavijo
Potujte na velikih parnlkih, ki pristanejo tako v domovini, da Je treba potovati le par ur z železnico.
IZLETNIŠKO ODPIAHME
PRESIDENTE WILSON
6. oktobra
MARTHA WASHINGTON
24. oktobra.
Cena za Trst ali Dubrovnik, tretji razred $100. vštevši davek. Tja in nazaj $102 in davek. Železnica od Trsta do Ljubljane samo $1.06; do Zagreba $1.90. do Beograda $4.75. Vnaprej plačana vožnja od Trsta do New Yorka samo $107.50. Posebne cene za vožnje tja in nazaj. Najboljše cene in najbolj ug »dna pot za potovanje.
Posebni vmesni drugi razred.
COSULICH LINE Of TRIESTF
Phelps Bros. & Co., ^
je najprej p oh si pv iz.ložbnh in v«*e ra zmetala z roarovi. Potem ?-e je oihrnila in
Pozne je se je. kot ponavadi muziciralo.
Stotnik Gse^or je hil zelo muzi k al i cen ter je imel lep bariton.	pi-ote iza raziskovanje occan-
Zajvrl je par po-mi iz m ke nnv> operete. Teunn lahkemu konvadu je j ski h ^lo-bln. sledila fMMii iz neke opere, katero je zapel že prileten gospod, ki pa je k;izal dosti mlad. niške^a ojrnja. Njegova žena je ga je spremljala na klavirju ter metala pri »tem strupene poglede po poslušal- Odkrili so v ledu morske pse in j no živalieo. Krava je vse razbila
Tudi na Novi Fun dlan d ij' so «e i *m ukinila v trsrov:mo. ki<ir je v*e enaki uspeli i prav dobro obnesli, j pobegnilo pred sicer tako pohlov-
e«h. da izve, kakšen učinek bo napravilo nanje 'petje njenega moža Pel ji« dobro, a ta točka je bila Nta'no na programu in vsled tega »o se pr eeli navzr.ei posebno mlajši, norčevali na tihem iz pevca in njegove /ene.
Ko pa je bila pesem končana, so v>i navdušeno ploskali.
Nasleelnje pr. da vanje je izzvalo več odobravanja med mlado g< jiodo. Ti o Fi-ensen je povedel h klavirju zelo lepo, mlado žensko, liiia je žena tvr.rničarja Mihaelija. ki je bil več kot dvajset let sta-r< jsi od svoje žene.
Gospa .Suspiia Mihaelis je bila zelo živahna, temperamentna ter si je pu-tila ruda dvoriti. Ker je bil njen mož milijonar, je prišla lijc.na lepota ke bolj do veljave.
Ko ,je s dla za klavir, se je naj,prvo izaiebila svojih prstanov in zape [alie ter tem kramljala s poročnikom.
Kouečno .-e je ponovil Teo z vročim pogledom, v katerem je bilo zapazit i j uda nekako pritajeno je.zo. Gospa Suzana MihaelLs je bila namreč ljubosumna, k.r -e je nahajal Teo ^es čas v bližini Bri-te. Par minut poprej mu je to očitala, a s svojimi žarkimi pogledi je premagal vso opozicijo.
— V družbi ni treba vedeti, kam me vleče sree, moja, draga, obozevaaa gospa Suzana. — ji je zašepetal.
L» napol pomirjena je pričela gospa Suzana igrati z velikim ognjem nt ko Lisztovo rapsodijo. Njen lepi, izraziti obraz je kazal pri tem. da občuti to, kar igra.
Herbert Frensen jc sedel ptfeg odprt"ih vrat, ki so vodila u god i a-ne dvorane ne t ra<o. Malo poprej je že hotel ubežati iz hiše Sedaj pa je /. n mirom t przoval lipo gospo Mihaelis in svojega bratranca. Sfra-t, katcuo je kazala ta ženska tekom igranja, ga je n-prijitno dirnila. Ni ljubil lake vnrfe musziko in tudi n-? žensk, ki se ne zr.ajo obvladati.
PovM.ai ?lueaj.no rta se ujela pogleda njega in Brite. Slednja jr sedela ponižno za stoV.m gospe Klavdine ter zrla z zanimanj.an v resno lice Herberts. Ob tej priliki sta se sestala pogleda. Oba človeka >ta se .srečala, ne da bi zazveneda v njih n vidna struna. Naenkrat i»a fe je zdelo obema, da je ustvarjena med njima nevidna vez.
(if dab sta drtg na drugega, kot da se hoče<ta vprašati: *— Kdo
si tlf
Po zaključenem predavanju go^pe Suzane ni bilo v družbi nobenega več. ki -ti se niogel protlucirali. S«laj je lahko nastopila Brisa Losseu in to je storda z odkritim veseJjem. Gospa Klavdina je \>ta?a trr snr ihljaje izjavila, da bo tudi gospodična L«oe?sen prispevala k zabavi.
.. BtMaJe nekoliko zardela, a brez vsakega obotavljanja je sto pila k klavir jo. ^ .. ,	.. .	r ;
(Dalje prihodnjič.)
polenovke so zapazili v različnih kar jii je prišlo pod rogove. Nanje
globočinah.
Slednjič so L 1921. ziee-li tudi »Francozi z enakimi poskusi: mornariško ministrstvo je dalo na razpolago "Znanstvenemu in t. rh-n i en emu uradu za morski ribolov" vodtljivi zrakoplov pomorske baze v Roehefortu. Poskusi so se ]>onavljali z a\ijoni na l leži?e.i sardin na jugozapadnean obrežju Francij-2 na daljavo več sto kilo-
ie natikala ure, uharne in drug r.ak't in ga m-ntala po lokalu. Zraven je brcala in pn vrn;la omare. •7 katerih so se vsnle v-se rednosti po tlfili. Žival je skakala po trgovini in vse pohodila.* Končno ce je lp posrečilo ukrotiti pobesnelo žival. ki*se je pri pokonča vali ju na k'sta in drugih diraigop? /nih reči precej ranila in je bila vsa krvava. &koda je precejšna, ra n;en ni bil nihče va^en snlašene
P:t iceJŠne težkoč.e mu dela av-strijilka vlada, ki naravno ne vidi rada: da gredo umetnine:« dežele. Caistiglioni je že pred štirimi meseei dobil dovoljenje za Izvoz dela svojih zbirk, toda le za one. o k after/h jf^ doika r.a no, da sr> bHe pretpeljane za vojne lz Italije. Nad neikateiriinii predmeti je raztegnila a,vwtiriji-'ika vlada odredbe o varstvi spomenikov in 11-motnin. Pogajanja si^ še nadaljujejo.
Nesrečna gorah.
Po visokih planinah se dogaja-kakšno i ^daj dan na dan nesreče, ki ealitevajo človeške žrtve. Te dni Ista bili v f«raneosJkih Alpah dve
metrov. Gl-.tboč na morja na pre
iskanih mestih ni nikjefr pre^'jra- krave, ki uotovo ne ve, la IG metrov in otpazivalei so v - J škodo jt» nar.ravUa. dno videli morsko dno. Fotograi fij?, ki so j^h posneli v višini 1300 R0JAKI' NAROČAJTE SE NA t čki ne« god i. Na Col des Egrins ali 2000 m. so točno kazale razr.o- -"GLAS NA110DA", NAJVEČ- j je padlo šestt turistov čez petde-
JI SLOVENSKI DNEVNIK V.metrov visoko skalno .steno. ZDRUŽENIH DRŽAVAH
NAPRODAJ
je hiša za gostilno in nekaj zemlje, vse na lepem kraju pri Cerkljah na G oren j;-keen. Kdor misli kupiti. naj oglasi pri lastniku: Frank Sršen, Box 725, Ely, Minn.
liko-t morftkegra dna.
Vodljivi zrakoplov pa ni šel ta-
ŠPANSKA KRALJICA IN NJENI HČERKI
m+n
Vsi so se ubilii Na Petit Mon Blanc se je ponesrečila neka dama.
Iščem svojega brata ANTONA KNAUS, star okrog 40 let. doma i« Doienje vasi pri Ribnici. Pred tremi leti je odšel od tu in I>ozneje sc-m čul. da se nahaja v premogarsik an okraju države West Va. ali pa Penna. Ce je komu kaj znano, naj mi poi*o-čav. za kar mu bom hvaležen. Frank Knaus, 3925 St. Clair Ave., Cleveland, Oh o.
(3x 23 24,26)
To je najnovejša slika španske
hči Be a tri ca, na desni pa Kr istim a.
II—»■■MOM A WNOUIWOO& IC V.
Viktorje. Na levi je*njena
Rad bi .izvedel kje se nahaja IGNAC SROJIN. po domače Rantlev h Malega Gabra, Dolenjko. Lansko Mo v avgustu ee je nahiijal v Puefrlo Colo., potem je pa šel na vzhod. Kdor rojakov kaj ve o njem. naj mi poroča, ali naj se pa sam oglasi. Joe Kralj; ft. ft. Box 198, Pueblo, Qeku - % -(3x 22,23,24)
NAZNANILO in ZAHVALA, j
.Žalostnim srcem naiznanjamo sorodnikom, prijateljem in znan- 1 eean žatostno vest. da smo pokopali dne 31. avigusta 102") mojega ljubijuiiega moža, oz. očeta	i
FRANK NOVAKA.	!
Pokojni je šel dne 27 avgusta ! ob 4. zdrav na delo na železniško križišče, kjer je imvl nrik opravek na progi. Istodobno pa pribiti za njian ika.i»a m ga na me-itu irbi.je. Pokopali smo ga na katoliškem pokopal;well. Ranjki .ie bil l-ojen pred 56 leti v vasi Vellike Kori far a Krško ter bival v Ameriki nad 35 let, večinoma tukaj v
P»a»tit e, Mon t.
Hvala vsem za obilen obisk na mrtvasfe nn odru.	-za darova-
ne vence i« onim. ki so ga spremili za zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo Mr. :n ^Trs. Ignac Tnurukle za udeležbo in pa za danite v svete maše v cerkvi sv. Jožefa. kai\'or tudi družinam Johna Trunk!e in Frank Lou--seu t r Mrs. George Podbregar in Miss Mary M^har v Great Falls, Mont. Lepa hvala za obisk gospej Katarini Stepan. Frank Bizjak m Joe Kesman "nz Anaconda. Mortt.. ter vsem ostalim.
V minu počivaj, dragi mož in dobri oče ter lahka naj ti bo mati zemlja!
Žalujoči Ostali: Mary Novak, vdova.
Frank Novak in J. A. Novak, trnova v Beikeirl <y, CaI.
Mrs. Chas. Lousen, hči.
Butte. Mor^t.	^
SLUŽBO DOBI
Sloveaika ali llrvjatica v hotelu za pomoč v kiali in ji Lil čiišeenje sob. Zglasi naj se pri lastniku hotela:
Frank Eržen, 308 Chestnut St.. N. S., Pitts-burgh. Pa. Bell Phone : Ciilar 10070
Kako se potuje v stari kraj to nazaj v Ameriko
Kdor Je namenjen potov ad i ■tan kraj, je potsebuo, da Je na cančno poučen o potnih listiU, prt Uagi ln drugih stvareb.
Pojasnila, ki vam Jih umor«» dati vsled nude dolgoletne lxkuftuj« Vam bodo gotovo v korl»t; tudi priporočamo vedno le prvovrstne pa^ nike, ki imajo kabine tndl v IU raaredn.
tibuoa dot«' umlnukc postov*
ki Je stopila v veljavo a 1. julijem 1924. 'samurejo tudi nedrfenvljax» dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto iti ako potrebno tudi deij-toaadevna dovoljenja Izdaja gen« ralnl naaeiniSkl komisar v Wash tngton, D. G. Proftnjo za tako d< voljenje se lahko napravi tudi
Torku pred odfK'tovanjem. tr M pošlje prosilca v stari kraj «1» 5om nanoveJSe odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCB IZ STAREGA KRAJA
Kdor iell dobiti sorodnika al svojea is starega kraja, naj nam
prej plSe ca pojasnila. Is Jngoels vije bo prlpnfičenib t prlhodnjll treh letih, od 1. julija 1»24 oaprs vsako leto po «71 priseljencev.
AmerlSkl državljani pa samor«) dobiti sem Cene ln otroke do 18. i« ta brea, da bi bill itetl ▼ kvoto T rojene osebe se tndi ne fftejeje kvoto. RtarlKi in otroci od 18. < 21. leta ainerlBklh državljanov t trna J o prednost v kroti. Pišite a pojasnila.
Prodajamo rosne liste sa vss pre ge; tndl preko Trsta ssmoreje Je fosloranl sedaj potovati
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St., New York
PRIPOROČILO.
Rojakom v Oieefro in Elm burst naiznamjanjo. da jih bo obiskal naš zastopnik
J. Fabian, fe: je poobla^česn pobirali naročni-ho ta*Qla& Natnoda iu ga xojakom toplo priporočamo.
Upravnlštvo "OIm Naroda".
Prav vsakdo—
kdor kaj lic«) kdor k»j ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prar ▼sakdo priznava, da imajo čudovit uspeh ^
MALI 0GLAU
•*G 1 a a K a r o d a 99
Pozor čitateljie
Opozorite trgorco Im r brtnike, pri katerih kup« jete ali naročate in ste « njik postrežbo zadovoljni, da oglašujejo ▼ listu "Qla» Haroda". 8 tem !>oete 'slitgU vsem.
Uprava "Olai ITaroda"
ADVEBTIiJJB In QLAS NABODA