Političen list za slovenski národ. P» poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan li> gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en meseo 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Naznanila (inseratil se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniškili ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob V,6. uri popoludne. IGO. V Ljubljani, v četrtek 2. maja 1889. I^etnilc XVII. koroške razmere. (Dopis iz-pod Karavank.) Nemški liberalci so tudi letos pokazali v državnem zboru svojo gospodoželjnost in nestrpnost nasproti drugim avstrijskim narodom. Najmanjša trohica ravnopravnosti razburi jih, da se čutijo zatirane in preganjane, ter prêté s svojim velikonem-škim mišljenjem. Njih avstrijsko rodoljubje je omejeno le na prevlado nemštva v državi, ali pozabili so popolnoma dogodkov 1. 1866., ki so politični položaj naše države temeljito predrugačili. Z zgubljeno nemško hegemonijo pokopan je tudi nemški državni jezik, saj je pa tudi Nemcev le četrtina vsega avstrijskega prebivalstva. Moč in prihodnjost naše države je odvisna od jediuosti krepko razvitih njenih narodov, kar pa je mogoče doseči le s popolno vpeljavo ravnopravnosti, oziroma izvršitvijo § 19. t. drž. postav. Ni torej bolj naravnega, kakor sedanja Taaiïejeva politika; škoda le, da vlada ne izvršuje svojega programa z večjo odločnostjo. Posebno nemški liberalci nočejo nič slišati o ravnopravnosti, kedar gré za Koroško in Slezijo. Proti stvarnim razpravam v državnem zboru slovenskih poslancev sta se letos posebno repenčila Ghou in D umre i cher. Prvi je zahteval od kranjskih poslancev „nachbarlichen Anstand", kedar Nemci tarejo njih brate na Koroškem. V svoji strasti spri se je popolnoma z logiko. Ghon povdarja potrebo in korist slovanščine, toda protivi se slovenskim šolam. Kje pa naj se potem ljudje uče pismenega materinega jezika, ako ne v ljudski šoli? Kateri nemški kmet govori li pismeni jezik, ako se ga ni učil v šoli? Mi nismo sovražniki nemščine, vendar v ljudske šole naj se nam ne vriva kot učni jezik. Da se tudi na Kranjskem in Češkem nemščina goji dovolj, dokazujejo sijajni govori slovanskih poslancev v izboriti nemščini in vzgledno delovanje slovanskih profesorjev ua nemških šolah! Da pa bi se na korist nemščine zanemarjal ves drugi elementarni pouk, zoper to pa se bomo vedno borili, ker to je nenaraven izrodek, katerega se vsak zaveden narod brani. Drugi nemški govornik Dumreicher pa je grdo obrekoval iz nevednosti in zlovoljnosti, da ga mora biti sram. Naši zoprniki bi radi Slovencem popolnoma usta zamašili, zato naglašajo vedno „Landfriede" na Koroškem, katerega pa sedaj motijo slovenski sosedje. Toda politična borba se je tudi na Koroškem že pričela z letom 1860., odkar imamo ustavo. Koroški Slovenci so pri volitvah vedno postavljali svoje kandidate in za deželni zbor navadno zmagovali. Ako sedaj zahtevajo drugačne volilne okraje za državni zbor, mari ni to popolnoma prav? Ali je to morebiti pravica, da smo razkosani tako, da ua dveh voliščih propadamo vedno le za par glasov? Statistika direktnih volitev za državni zbor od 1. 1873. do sedaj ovrže vse proteste in tudi onega nemškega „bauernbunda". Vspeh slabo vrejenih osnovnih šol kaže se na Koroškem tudi očito v tem, da se tako malo Slovencev uči na srednjih šolah. Učenci dovršivši ljudsko šolo so za srednje šole premalo pripravljeni, ker se v tem času niso naučili nemščine, ne po-trebuih vednosti. Tiste pa, ki pridejo na srednje žole v Celovec ali Beljak, tudi večinoma ponemčijo, da nam vedno primanjkuje domače narodne i n-teligencije, ki bi narod branila sovražnih napadov in zvite agitacije. Dokler si ne priborimo svojih dobrih šol, ni za nas druge pomoči, kakor da bi se naši mladeniči šolali na gimnaziji v Ljubljani. V tem oziru bi nam največ pripomogla Ciril - Metodova družba z dijaškimi ustanovami. Daj Bog, da bi se ta ideja v slavo družbe in korist vsega slovenstva kaj kmalu izvršila. Domoljub. katoliški slioil na Duna j i. (Izvirno poročilo.) I. Slovesna seja. Grof Bloome otvori sejo ob 7. uri zvečer ter med živahnim odobravanjem navzočih naznanja odgovor papeževega državnega tajnika Rampolle, da sv. Oče radostno pódele izprošeni svoj blagoslov. Brzojavni odgovor se tako-le glasi: „Sv. Oče radostno pódele vdeležencem drugega splošnjega avstrijskega katoliškega shoda izprošeni apostoljski blagoslov. Čutila, ki so se brzojavno izročila, so priča udane ljubezni, ki jo imajo zvesto udaui sinovi do skupnega očeta vseh vernikov. Sv. Oče spoznajo in visoko cenijo izjave in ugovore katoliškega shoda glede na sedanji položaj sv. Stolice, ki je oropana svoje prostosti in neodvisnosti, a ravno v tej izjavi otroške udanosti našli so sv. Oče prav posebno tolažbo." Po tem odgovoru, katero je občinstvo stoje poslušalo, prebrali so se razni telegrami — z navdušenjem vsprejeti med drugimi: „Katoliškega tiskovnega društva" in „Slovenca" v Ljubljani, ter družbe sv. Cirila in Metoda. Za tem naznanja predsednik, da bodo v četrtek ob 7. uri sv. maše za umrle ude zadnjega katoliškega shoda, vzbuja gospe in gospode, da bi se obilno vdeležili ter hvaležno molili za mrtve. Posebno hvaležnost dolžan je vsak pokojnemu grofu Leonu Thunu, ki je toliko delal na polju katoliškem, ter tudi v visokih svojih službah vedno kazal svoje katoliško prepričanje. Cahensly, trgovec iz Limburga, v daljšem govoru naznanja pozdrav nemških katolikov, govori obširno o Rafaelovem društvu, ki skrbi za krščanske popotnike, kateri se izseljujejo preko morja, da bi ne prišli zapeljivcem v roke. To društvo je zares katoliško in ne pozna sovraštva med narodi. V Hamburgu nastavilo je slovanskega duhovnika, da zastopa potrebščine slovanskih izseljencev. Priporoča to društvo, da bi se tudi po Avstriji razširilo, ker mnogo stori za razširjanje sv. vere med pagani. Semeniški vodja dr. Miiller z Dunaja v izvrstnem, večkrat z gromovitim ploskanjem pohvaljenem govoru riše katoliško gibanje v Avstriji, ki je že nekaj časa živahno v vseh strokah in lepo bodočnost obeta. Katoličani v Avstriji so močni postali, ker se uče, globoko mislijo, delajo in molijo. Našteva razne može, ki so ei spletli nevenljive vence v raznih strokah in so žive priče, da si znaustvo in vera nista nasprotni, ampak se prav dobro združujete in obetate lepo bodočnost. Državni poslanec s Tirolskega dr. Kathrein govori o dolžnostih, katere imajo katoličaui do katoliškega časopisja, pa tudi o dolžnostih, katere ima katoliško časopisje do katoliške stvari, ter pravi, da se more strup sedanjega liberalizma le s katoliškim časopisjem odpraviti, tt-r priporoča edinost vsega katoliškega časopisja proti skupnemu sovražniku. Po teh govorili je bila prva slovesna seja končana. Poročila iz odsekov. Odsek časopisje: Načelnik dr. Fran Schindler opozarja na važnost časopisja, ki ima nekako vodstvo r gibanju ljudstva. Katoliško časopisje je že veliko storilo, zlasti poslednje čase, a še potrebujemo v Avstriji večjih in manjših časopisov za razumništvo, kakor za priprosto ljudstvo. Kako je vrediti to časopisje ekstensivuo in intensivno? Ekstensivno vtem oziru, da se ustanovi večji katoliški list, ki bi vstrezal sedanjim zahtevam katoličanov. Intensivno naj bi se časopisje okrepilo s tem, da bi se odstranili vsi prepiri. Katoliško in avstrijsko bode naj spona, katera spaja vse narode, pravica in ljubezen naj vlada med vsemi, in prišli bodemo do zaželjenega miru in blagostanja. Poživiti se mora katoliško časopisje v Avstriji moralno in gmotno. Moralno okrepi naj se s tem, da se vsi krogi vdeležujejo gmotno, da se pridno naroča in dopisuje. Spoštovanje in ljubezen, povsod prava krščanska načela voditi morajo katoliško časopisje. Razgovora se vdeležujejo v katoliškemu časopisju izkušeni možje. Prelat K ar Ion, prelat dr. Wie-singer, župnik Opitz, vrednik Egger, Haas, dr. J e h I e in več drugih. Sklene se, da je večji organ potreben, da pa ni potrebno večjega števila časopisov, ampak le sedanje ukrepiti. Vsprejme se resolucija v tem oziru. Odsek za socijalno gibanje. Dne 30. aprila otvoril je v „mali sobani" od-sekovo sejo za socijalno gibanje skušeni parlamentarec groi Ekbert Bel čred i. Kot podpredsednika izbral si je priznanega pisatelja barona Vogel-sang-a in zapisnikar naj bi bil baron Berger. Resolucija, katero je priporočil v obravnavo pripravljajoči odbor, je precej obširna, zanimanje za socijalno vprašanje živahno, zato pa bode ta odsek zboroval petkrat. Včeraj sta bili dve seji, o katerih nekaj mislij. Najprvo je bilo ua dnevnem redu vprašanje o nedeljskem in prazničnem počitku. Tu je prvi poročevalec Ivan Lorenz, kaznilniški kurat iz Steier-a, v daljšem govoru pojasnjeval imenitnost nedeljskega počitka, kateri ne zahteva samo vera, ampak je tudi v smislu države. Za njim je obravuaval dunajski kapelan Josip Schnabel ravno isto vprašanje, dokazujoč v navdušeni besedi v skoro tri četrt ure trajajočem govoru korist prazničnega počitka in posvečevanja s stališča verskega, družinskega in družbenega. Na to predlaga mestni odbornik Adam L a t sc h k ai naj se vzame v resolucijo tudi bolj natančno določilo, da se počitek mora začeti v soboto na večer in konča ponedeljek zjutraj. Po kratki debati obvelja njegov predlog, naj bi vlada skrbela za to, da se pred praznikom zvečer ob šestih delo ustavi in prične po prazniku ob šestih zjutraj. Pri vprašanji za delavska stanovanja priporoča v lepo tekočem in premišljenem govoru isti odbornik, naj katoliški shod sprejme resolucijo, ki meri na to, da se vladi priporoča skrb za cena in zdrava delavska stanovališča in da vpliva ua velike obrtnike, /S kateri naj skrbi5 ne samo za delo, temveč tudi za to, da ne bo delavcem treba pod milim nebom prenočevati. Pri popoludanski seji odsekovi prišlo je na vrsto delavsko vprašanje. Odbor nasvetoval je obširno resolucijo, ki se ozira na to, da delavci ne bodo preobloženi z delom, da ne bodo delali predolgo vsak dan in da naj bodo ločeni v tovarnah strogo po spolu. Prvi poročevalec bil je jezuit Kolb, razmatra-joč delavsko vprašanje s socijalnega stališča na krščanski podlagi. On dokazuje, da program soci-jalnih demokratov se nikdar izvršiti ne more in ne sme. j Za njim je govoril župnik Eichhorn, ki se spominja zadnjega „štrajka", ter pravi, da so ga provzročili socijalni demokratje. „Srečno" je odstranjen, toda slabe nasledke bode imel, ker se že zdaj čuje, da se v neki tovarni punta na stotine delavcev, ki tudi zahtevajo, naj se jim plače zboljšajo. Za njim govori burno pozdravljeni dr. Lueger, ki s posebno spretnostjo šiba židovski liberalizem, žarno slika njega slabe nasledke. Obsoja sedanji državni in družbeni red, ki pusti, da za krivičnega dostikrat nedolžni trpi „Če vidim, — pravi — da obsodijo železničnega sprevodnika, mislim si, da bi pač bolje bilo, zapreti vodjo samega!" (Burno odobravanje.) „Mi kristijani — sklepa — se ne trgamo za delavce, ali zgodovina bode jedenkrat učila, da prvi korak za zboljšanje osode delavcev storili so le kristijani." Šolski odsek. Predsednik Karlon otvori sejo ter da besedo poročevalcu profesorju Abelu. Tacih govornikov nisem še mnogo slišal; biizo dve uri je govoril in sicer o srednjih šolah, ki vežejo ljudske in visoke šole, a radi bi ga bili navzoči še poslušali. — Kdor ima šolo, ima mladino, ima pribod-njost v oblasti; odtodi boj za šolo na vseh črtah. Duhovito je utrjeval resolucijo, ki pravi v jedru: I. Zbrani katoliki zahtevajo v prospeh družine, da se na srednjih šolah, kakor na ljudskih 1. mladina ne le podučuje, ampak tudi vzgaja. 2. V ta namen naj se ne gleda pri dijakih samo na zunanjo disciplino, ampak značaj naj se utrjuje v nravnosti. 3. Izraža željo, naj se namesto strokovnih učiteljev za posamezne razrede uvedejo razredni učitelji, ki bi saj v prvih razredih imeli v rokah skupni poduk in enotno vzgojo. II. V prospeh države. Srednja šola goji pravo domoljubje, ki naj nima toliko v srcu, ampak v glavi, v razumu svojo trdno podlago; po tem naj se vravnajo učne knjige. Izloči naj se iz njih vse, kar domoljubje izpod-kopuje. III. V prospeh vede. V srednjih šolah naj se ne uči toliko predmetov ob e n em površno, ampak zaporedoma temeljito, nauki naj se ne raztezajo na široko, ampak naj segajo globoko, s tem bo napredovala temeljita znanost. IV. V prospeh vere zahtevajo katoliki: 1. v načelu, daje srednja šola, kakor ljudska, verska šola; ker se pa to strogo ne d;i izvršiti; 2. da država saj ne oviraj ustanovljenja privatnih srednjih šol, naj jih rajši podpira, ker s tem se ji lajšajo denarna bremena za šolo; 3. glede že obstoječih srednjih šol pa zahtevajo : a) da se krščanski nauk uvede kot učni predmet na višjih razredih realke in obrtnijskih šol; b) da se pri nastavljanji učiteljev država ozira na vero starišev in učencev; c) da skrbno pazi, da se goji molitev pred šolo in po šoli, šolarska maša, prejemanje sv. zakramentov ; d) da se pri sostavi šolskih knjig izpusti vse, kar je nekrščansko in da se ozira na verstvo učencev; e) da se dijakom ne brani vstop v verske, cerkveno potrjene družbe in bratovščine. Govornik je ob koncu govora omenjal pesmi Anastazija Griina, kjer pravi, da je kmet pri oranji zadel na križ in na meč ter ni vedel, kaj to pomeni, ter pristavi: Da, križ nam hočejo brezverci vzeti iz šol, da bi nam vzeli tudi meč, s katerim bi branili vero svojih očetov in krščansko civilizacijo. Deželnega glavarja predarelskega namestnik Rhomberg priporoča, naj Nemci avstrijski na tamošnjo pripravnico pošiljajo pripravnike, kjer je prostor za 200 gojencev, ki bodo prišli med svoje kot verni in temeljito izobraženi učitelji. Vitez Popiel iz Krakova priporoča državne internate na verski podlšgi za vzgojo učiteljskih kandidatov. Grot Stadnicki stavi resolucijo, naj se za zrelostni izpit vstavi tudi krščanski nauk. Odsek za društveno delovanje. Pododsek: Katoliška dijaška društva. V tem oziru se stavi sledeča resolucija: 1. Uvedejo naj se za dijake srednjih šol inari-janske kongregacije. 2. Uvede naj se ob nedeljah in praznikih akademična služba božja. 3. Osnujejo naj se dijaške korporacije, katere naj vodijo verni katoliki. Pododsek: Katoliško-politična društva. Ker ima v ustavnih državah ljudstvo važno besedo v javnem življenju in pri volitvah odločuje o osodi svoje vlade, ker je toliko napačnih pojmov o političnem delovanji, priporoča katoliški shod, naj se povsod prav pridno snujejo katoliška politična društva. Mohorjeva družba na katoliškem shodu. Na katoliškem shodu vlada prelepa sloga med vsemi narodnostimi; brez strasti se omenjajo in razsojajo dobre in slabe prikazni pri posameznih narodih in dogovarjajo se vdeleženci, kako prve utrjevati, druge odstranjevati. Med drugim je bil že dvakrat razgovor o Mohorjevi družbi, s katero se, kakor sem se tukaj prepričal, ne ponašamo le Slovenci, ampak tudi drugi avstrijski katoliki. Pri Časnikarstvu je z ozirom na ustanovljenje društev za razširjenje katoliškega tiska izrekel msgr. Karlon svoje občudovanje katoliškim Slovencem, ki v primeri s svojo maloštevilno silo delujejo res čudovito na tem polji s svojo Mohorjevo družbo, katere knjigam je odprta skoro vsaka gorska koča. Po natančnejših pojasnilih, ki jih je odsek prejel od slovenskih vde-ležencev, priporoča odsek tudi drugim narodnostim na enaki podlagi, z istimi sredstvi in z iitim soglasnim, vstrajnim navdušenjem ljudstvu preskrb-Ijevati zdravega berila. Govor državnega poslanca Klima v državno-zborski seji dne 30. marca t. I. (Dalje.) Predno se poslovim od Štajerske, zadostil bi rad pravici še z jednim činom. Nedavno se je v visoki zbornici trdilo, da se na sevniški šoli nemškega „šulferajna" ne podučuje veronauk in da se tu otroci ne vdeležujejo verskih vaj. Krivda temu se je pripisovala tamošnjemu župniku, kateremu je poslanec Weitlof položil besede na jezik: „Došel je od rimskega papeža ukaz, da otroci „šulferajnske" šole ne smejo iti k spovedi." Došla mi je prošnja, naj zatrdim, da tamošnji župnik ni govoril teh besed (Čujte! Čujte! na desnici), in da so popolnoma izmišljene. Kdo si je vzel patent za to iznajdbo, seveda ne morem povedati, vendar pa morem opozarjati na to, da mora za podučevanje veronauka in vdeleževanje verskih vaj na zasebni šoli skrbeti njen ustanovitelj in vzdrževatel], v tem slučaji tedaj nemški „šulferajn." (Poslanec baron Dumreicher: Ali se je pa izjavil, da je pripravljen podučevati? — Klici na desnici: Mir!) Glede ljudskega šolstva na Koroškem sem že zadnjič na podlagi normalnih učnih načrtov dokazal, da je tamošnji deželni šolski svet iz njega popolnoma progual slovenski učni jezik, da tedaj ni res, kakor je trdil neki koroški poslanec, da je na takozvanih dvojezičnih šolah poduk v prvih dveh letih slovenski, od tretjega šolskega leta naprej pa slovensko-nemški. Jedini predmet, gospoda moja, kateri se v koroških ljudskih šolah predava otrokom v slovenski materinščini, je veronauk; toda tudi ta učni predmet bi se moral polagoma popolnoma izogniti nemščini in naklep za to se je jako premeteno izumil. Da se mi pa ne bode zopet očitalo, da izvirajo moje razprave iz nezdrave slovenske domišljije ali sile, ki snuje pripovedke, držal se bodem pri njih popolnoma listin, povedal dan in številko dotičnih spisov, ter jih kolikor moč po besedah navajal, za kar že naprej prosim gospoda predsednika dobrohotnega dovoljenja. Že od knezoškofa Funderja je višja oseba, a kateri bi nam mogel morebiti gospod deželni predsednik koroški dati prav natanka pojasnila, zahtevala, naj za slovenske otroke uvede dvojezičen katekizem, in sicer tako, da bi stale na jedni strani nemške, na drugi strani pa dotične slovenske besede. Toda cerkveni knez, kateremft se ne more očitati slovensko postopanje, je odgovoril (čita): „Gospod! Vera mi je mnogo presveta, kakor da bi dopuščal zlorabiti jo za podučevanje tujega jezika." (Dobro! na desnici.) Isti predlog je koroški deželni šolski svet z noto z dn^ 25. novembra 1887, št. 2384, do knezo-škofijskega ordinarijata ponovil z opazko, da bi bili taki dvojezični katekizmi posebno tedaj želeti, če veroučitelji z manjšo pozornostjo postopajo nasproti nemškim otrokom, kakor slovenskim učencem, kar se večkrat tudi izjemoma prigodi. Knezoškofijski ordinarijat je s kurendo z dne 7. decembra 1887, št. 5029/107, naročil dekanskim uradom, naj se veroučitelji izjavijo o tem predlogu deželnega šolskega sveta. V dekaniji doberloveški se je ta predmet predložil dekanskemu posvetovanju, katerega sklepi so se naznanili tudi vsem drugim dekanskim uradom in katere so odobrili in potrdili vsi veroučitelji. Dvojezični katekizmi so se proglasili za pedagogično nezmisel, nevarnost nravno-verski vzgoji in sredstvo za ponemčevanje. Jezikovno mešanih šol, to je šol z nemškimi in slovenskimi otroci, je na Koroškem komaj 18, vse ostale šole bi morale biti nemške, v 130 župnijah s slovenskimi prebivalci pa slovenske, kajti pouk se mora ravnati po učencih in za nemške otroke nemški biti, za slovenske pa slovenski. Po učiteljskem koledarju so pa samo nemške in mešano-jezične šole, in sicer so nemške jednojezične šole celo v popolnoma slovenskih krajih, v jezično mešanih šolah je pa razven veronauka ves pouk nemški, le v prvem razredu se otroci za silo uče v slovenskem jeziku čitati, kar pa v poznejših letih zopet več ali manj pozabijo. Ker tedaj ne znajo slovenski čitati, obrnili bi se na kvar veronauka k nemškemu besednemu stiku. Namesto da bi se uvedli dvojezični katekizmi, ki bi le pospeševali nepazljivost in brez potrebe podražili šolske knjige, bilo bi po mneuji veroučiteljev mnogo bolje, da bi se malo bolj gojila slovenščina v onih 'šolah, da bi tako otroci vsaj dobro brati znali v materinem jeziku, v ta namen pa naj se v slovenskih krajih nastavijo učitelji, ki bi bili zmožni, tudi v slovenščini podučevati otroke. Konečno ugovarjajo gospodje očitanju, da zanemarjajo nemške otroke in se vestneje pečajo s slovenskimi, kakor nemškimi učenci. To izjavo katehetov je knezo-škofijski ordinarijat koroškemu deželnemu šolskemu svetu z dopisom z dne 2. marca 1888, št. 726/14, naznanil, na kar je deželni šolski svet z noto z dne 22. marca 1888, št. 614, naprosil ordinarijat, naj objavi one šole, v katerih so učenci toliko nezmožni slovenskega čitanja, da vsled tega trpi podučevanje veronauka. Ta dopis pač najbolje kaže, koliko pozornosti žrtvujeta koroški deželni šolski svet in deželni šolski nadzornik slovenskim šolam, ker niti ne vesta, kako je s čitanjem v slovenskem jeziku na dotičnih šolah, in morata še le prositi ordinarijat, naj jima imenuje šole, kjer ne zadostuje slovensko čitanje. (čujte! na desnici.) Ordinarijat je vsled tega dekanske urade z okrožnico z dne 9. aprila 188S, št. 1487/26, povabil, naj mu naznanijo one šole. Dekanski urad celovški je najprvi odgovoril ter sporočil dne 30. aprila 1888, št. 131, da v nobeni slovenski šoli cele de-kanije posvetni učitelji slovenščini ne žrtvujejo toliko opravičene pozornosti, da bi mogli otroci gladko, prav in razumno čitati, ker gospodje učitelji, kakor hitro so učencem vcepili slovensko abecedo, takoj preidejo k nemščini in se nič več ne brigajo za slovenski jezik. V nekaterih šolah, kakor na primer v Dholici, ni niti slovenski abecednik uveden, niti ga imajo na stenah. Na imenovanih šolah se slovenščina niti ne govori, niti ne čita, in neki nadučitelj je rekel dekanu Aljančiču naravnost in odkritosrčno: „Naročeno nam je, da moramo z otroci le nemški govoriti." (Čujte! na desnici.) V Školičab, na Dholici, v Vetrinjah, llodišah in Krivi Vrbi znajo nekateri otroci višjih razredov le za silo slovenski katekizem brati, ker jih v či-tanju vadijo kateheti; saj pa tudi ni mogoče, da bi znali brati, kajti v prvem razredu je le za nekaj 1 tednov uveden slovenski abecednik, sicer je pa ni slovenske knjige ter se v zgornjih razredih nič več slovenski ne čita; razven učiteljev v-Skofičah, Ho-dišah iu na Dbolici ni niti jedeu vešč slovenščini, tedaj tudi ne more slovenski podučevati. Tako v bistvenem poročilo celovške dekauije. Predaleč bi prišel, gospoda moja, ako bi hotel o vsaki teh šol posebej govoriti; nekaj pa moram iz tega poročila še navesti, ker je jako označivno za deželno šolsko oblastnijo koroško, ono namreč glede šole v Šentjuriji. Dekanski urad pravi namreč, da ni mogel to šole nadzorovati, da je pa tam skoro gotovo ravno tako glede slovenskega poduka, kakor drugod, kajti pri prvem razpisu učiteljske službe se je tirjalo od prosilcev znanje slovenščine, pri drugem razpisu pa se je opustila ta zahteva, in 6icer vsled želje nekega vrtnarja, ki je član krajnega šolskega sveta. Nemški vrtnar tedaj, gospoda moja, velja pri koroškem deželnem sovetu več, kakor skupno slovensko prebivalstvo na Koroškem (Cujte! •Cajte! na desnici), ki dosedaj še niso mogli dospeti do toga, da bi se oziralo na njihove želje, (Dalje sledi.) V polni seji nizozemskih generalnih držav dno 30. aprila je naznanil ministorski predsednik, da se jo od dn4 7. aprila tako zboljšalo kralju zdravje, da predlaga ministerski sovet sporazumno in po zaslišanju zdravnikov in državnega soveta: Kralj more zopet sam vladati. Brzojavka iz Loa istega dne poroča, da dobiva kralj vedno več močij. — Minister-skega soveta predlog se je izročil odsekom. Vsled prišteditev pri raznih ministerstvih se je italijanski državni proračun za 1. 1889/90 zboljšal za 14l/j milijona. Dosedanji proračuni izkazujejo tedaj letni primanjkljej 37 milijonov, in če se pri-štejejo gotovine v blagajnicah, iznaša skupni primanjkljej 46'/3 milijonov. „Moniteur" objavlja uradne listine o redu ru-munskega prestolonasledstva. Včeraj se je pripeljal prestolonaslednik v svojo novo domovino. V Verciorovi in na vseh postajah od meje do Bukarešta so ga sprejemale civilne in vojaške oblastnije, na bukareškem kolodvoru pa so ga pričakovali kralj, kraljica, metropolit, ministri, zbornična predsednika, dvorni, državni in mestni dostojanstveniki itd. Zvečer je bil mirozov vseh vojaških godb, mej tem pa so se mu v palači poklonili generali in korui poveljniki. Pri sprejemu so bili tudi vsi diplomatski zastopniki v gala-opravah prisotni. poleg Nemcev tudi zdatna manjšina, skoraj petina Cehov, to se mu ni zdelo vredno z zeleno barvo zaznamovati, da bi avstrijsko nemštvo škode ne trpelo! To svedoči zopet o nemški temeljitosti in pravičnosti! . . . Sicer je pa atlant v znanstvenem oziru priporočila vreden, akoravno zastopa po svojem obsegu bolj veliko nemško idejo, ker priporočuje v nekem inseratu knjigo: „Das Buch von unserem Kaiser". Kje bi smeli mi Slovani kaj takošnega v nasprotnem slovanskem smislu le ziniti?! Saj Nemci sumničijo celo najmanjše izjave, ako se n. pr. kateri Slovenec uči ruščine iz ljubezni do sorodnega jezika. Tako sem čital kar s strmenjem, kako je hotel poslanec Suess podtikati nekemu že umrlemu goriškemu duhovniku hrepenenje po Rusiji zato, ker se je rad vadil v čitanju ruskih knjig in njih slovstva. Prav dobro je zavrnil poslanec dr. Tonkli to zlo-voljno sumničenje njegovega avstrijskega patrijo-tizma, katero je zašepetal poslancu Suessu visoki primorski gospod. Omenjeni duhovnik pa si je želel dejati v grob pod vzglavje katoliško rusko-slovensko biblijo po „Vulgati" prevedeno, da bi ga hudobneži po smrti ne sumničili iz njegovih simpatij do ruščine ob enem panslavizma, za kateri se je umrli tako malo brigal, kakor oni, ki ga je prvi na višem mestu hudovoljno očrnil z ostalo goriško duhovščino. Pa dovolj o tej jeremijadi hudovoljnega sumničenja. Ker sem te dni pregledoval neko šolsko knjižnico, naletel sem tudi na knjigo: „Nazorni nauk za slovensko mladino". — Naj mi ne zameri gosp. J. T., ki je to knjigo in barvene table s 380 podobami po slovensko razjasnil, da mi tabla XIV. ne more biti všeč, ker nam predstavlja mesto avstrijskih vojakov-pešcev tri pruske pešce s spičasto čelado (Pickelhaube). čemu to? Tega ne umem, da bi to moglo pospeševati avstrijski patrijotizem pri šolski mladini; menda ravno tako malo, kakor more zadnjič omenjena podoba golega dečka pospeševati nravnost šolske mladine! Iz Celja, 26. aprila. Katoliškemu podpornemu društvu v Celji za vzdrževanje dekliške šole šolskih sester so nadalje darovali oziroma letnino plačali p. n. č. č. gg. udje: Gobec Mihael, posestnik, 2 gld.; dr. Kukovič Aug., prof. bogoslovja v Mariboru, 2 gld.; Ogradi Fr., kanonik v Mariboru 5 gld.; Ribar Ant., prof. bogoslovja v Mariboru. 5 gld.; Neimenovan po č. g. kap. gvardijanu 50 gld.; Klemenčič Ana, vdova v Oelji, 1 gld.; Lipovšek Fr., posestnik v Medlogu, 3 gld.; Hudovernik Leopold., urad. vdova, 2 gld.; Planinšek Jak., mizar v Gradcu, 4 gld.; Lipovšek Jožefa, posestnica v Medlogu, 2 gld.; Rerglez Jan., župnik v Artičah, 2 gld.; Šifanec Al., župnik v Negovi, 2 gld.; Kmecl Fr., hiš. posestnik, v Celji, 5 gld.; Kmeel Mat., krojač, 2 gld.; Gaberšek Ivan, taj. okr. zast. na Vranskem, 10 gld,; Ostrožnik Lucija, posestnica, 2 gld.; Škrabar Mih., posestnik na Lavi, 2 gld.; dr. Hrašovec Jur. odvetnik v Slov. Gradcu, 2 gld.; Šah Mat., čevljar, 2 gld.; Rotnik Rlaž, duhoven v pokoju, 2 gld.; Krišpin Krispiuovič nad Lašk. 3 gld.; Kager Ford., pasar v Celji, 2 gld.; Dimec Ana, posestnica, 2 gld.; Herič Ter., posestnica v Celji, 2 gld.; Šmid Jan., knjigovez v Celji, 2 gld.; Urek And., župnik na Polzeli, 2 gld.; Jurčič Jož., župnik v Dramljah, 2 gld. 10 kr.; Rom Ign., kapelan pri Novi cerkvi, 2 gld.; Vrečer Apol., posestnica v Vojniku, 2 gld.; Zupane Jan., cerkvenik, 3 gld.; Raloh Jan., posestnik G.Hud', 2 gld.; Gaberc Martin, kapelan na Vranskem, 4 gld.; Mikuš Val., kapelan v Konjicah, 5 gld.; Neimenovan po č. g. kap. gvard. 100 gld.; Mikuš Fr., dekan-nadžupnik v Konjicah 5 gld.; Černeušek Fr., duh. v pok., 2 gld.; konjiška posojilnica, 20 gld.; celjska posojilnica, 100 gold.; makolska posojilnica, 20 gld.; gospa Šelander Antonija, 2 gld.; Šelander Ljud., urad. v pok., 2 gld.; Pfeifer Neža, služ., 2 gld.; Rančigaj Marija, pos. v Celji, 2 gold.; Zičkar Jož., žup. v Vitanji, 2 gold.; Prešern Jan., župnik v Koprivnici, 4 gld.; več skupaj, 6 gld. 60 kr. Dnevne novice. (Gospod dr. Gustav Ipavic) je poklonil „Slovenskemu pevskemu društvu" dve novi skladbi za mešani zbor. Skladbi ste krasni in se boste peli pri velikem pevskem zboru dne 4. avgusta t. 1. Odbor je dal potrebne glasove tiskati, kateri se bodo v kratkem razposlali. — Odbor „Slovenskega pevskega društva" vabi vse svoje izvršujoče člane, da se vde-leže Vodnikove slavnosti ob Rinkoštih v Ljubljani. Kdor se kot ud „Sloveuskega pevskega društva" Politični preg'led. V L j u b 1 j a u , 2. maja. Notranje dežele. Najmerodajnejše obravnave o šolskem vprašanji je vodil grof Taaffe sam. Kakor se z neke strani zatrjuje, zastopal je z vso odločnostjo vladno stališče, na katerem je stal s cesarjevim dovoljenjem v parlamentu že minister Conrad, da si namreč vlada ne dû izviti iz rok šolskega nadzorstva. Tudi mi se strinjamo s tem v popolni meri, ker smo vedno le govorili za versko sonadzorstvo. Ponesrečeni kompromis češkega veleposestvo, to je predmet, s katerim se sedaj v prvi vrsti bavi avstrijsko časopisje. Vsi dunajski listi razven „Vaterlanda" govore o tem dogodku. Vladi nasprotni časopisi pretakajo radostno solzice ter vriskajo, kakor da bi že tičalo smrtno bodalce v srcu Taaffejeve via le. „N. Fr. Pr." govori o „kompromisnem loncu, ki se je razbil čez noč v male kosce", ter očita kuezu Schwarzenbergu, da je hotel nemško-liberalno veleposestvo zvabiti v „ua-stavljeno past". „Deutsche Zeitung" najivno priznava, da so nemško-češki veleposestniki „iznena-dili" javnost. „Fremdenblatt" pa po stari navadi opravlja službo „versiihnungshofrata" ter skuša opravičiti nemško veleposestvo. Prari namreč: „Veleposestvo je bilo v neprijetnem položaji . . . Obdol-ževano, da je izdajica narodne stvari, ne bilo bi ničesa opravilo s pomirljivo besedo, ki bi se bila zgubila v viharji strankarskih strastij." Poluuradno glasilo tedaj odobrava, da je veleposestvo stopilo na stran, kjer veje „schiirfere Tonart" ? V nanje države. Črnogorski knez Nikita je prometnega ministra Petroviča poslal v Danilovgrad, da pripravi vse potrebno za davnej že nameravano in v strate-giškem kakor trgovinskem oziru jako važno cesto od Danilovgrada čez Orjo-Luko do Nikšiča. Graditi se bo pričelo takoj prve dni tekočega meseca. Srbski kralj Milan se bo sredi maja povrnil v Belgrad, kjer bo pa bajè ostal le kake tri tedne, potem bo odpotoval v Pariz, da si ogleda razstavo, čez poletje nameravav iti v kake toplice. — Obravnave o vravnavanju Železnih vrat se vrče povoljno. Ogerska vlada je sprejela vse srbske predloge razven onih glede ribiških pravic, a tudi v tem oziru se bo kmalu doseglo sporazumljenje. Ogerska vlada bo ! v kratkem odposlala inženerja na lice mesta, da j prične pripravljavna dela. Jtuski nihilisti so se zopet oglasili. Ko je car j pred nekaterimi dnevi stopil v svojo delavno sobo, : našel je na mizi več iztisov v Švici izhijajočega i nihilistiškega lista „Svobode" in dva z mrtvaškimi | glavami okrašena pismena poziva, naj se pripravi ! na smrt. Car se je zelo prestrašil ter je ukazal ; strogo preiskavo. Zaprli so carjevega posteljnika in . več drugih dvornih služabnikov. Skoraj se misliti ne more, da bi bil posteljnik kriv, ki je služil že pri Aleksandru II. iu je imel pri sedanjem carju velik vpliv. Ravno zaradi zadnje okoliščine se mora misliti, da je postal le žrtev dvorne spletke. Sploh ' je pa v to zadevo zapleten tudi načelnik tajnega redarstva. Dvorni krogi so jako razburjeni in car-jevna, ki je zvedela za to stvar, ne gré niti za tre-notek iz carjeve bližine. ¡Švicarsko redarstvo je v Razlu zgrabilo nemškega redarstvenega agenta Wohlgemutha, kakor smo o tem poročali o svojem času. Nemški listi skušajo dokazati, da se je Wohlgemuth mudil v Švici le kot zasobnik, toda dokaz so jim ne more posrečiti, kajti švicarske oblastnijo so dognale, da je Wohlgemuth podkupoval tajne agente in „agents provocateurs". To so mu je posebno dokazalo s krojaškim mojstrom Lutzem, katerega jo redarstvo ob enem ž njim zgrabilo. Od kod pa je imel Wohlgemuth za te namene denar? Švicarski zavezni sovet je sklenil prognati iz Švice Wohlgemutha. Izvirni dopisi. S Krasa, 28. aprila. (Riharda Andree-ja atlant in nemška korenitost. Knjiga „Nazorni nauk" za šolsko mladino.) Zuau je marsikateremu čitatelju Riharda Andreeja ročni atlant v 120 kartah, II. izdanje. Ta atlant je res nekaj posebnega, ker obsega več znanstvenih, zvezdoslovnih iu prirodoznanskih, jezikovnih in verskih prav zanimivih velikih zemljevidov po najnovejših preiskavanjih na vsem svetu. Posebno obširno in nadrobno so naslikane vse nemške države in državice po veri in narodnostih. Tudi avstrijske dežele in kronovine so precej natančno izražene po narodnostih in verstvu. Med vsemi je za nas Slovane najbolj zanimiva: „Völkerkarte von Oesterreich-Ungarn, Nr. 45". Nekdaj pod absolutizmom se ni smelo narisati takošnih zemljevidov, ki so bili „ver-püuut", akoravno se je smela predavati statistika ali domovinoslovje avstrijsko na gimnazijah, kar je gotovo nezmisel. Nemcem v Avstriji se pač ni bati raznarodenja, ako se pogleda na gori omenjeni zemljevid po narodnostih razdeljen, ker so v zvezi z Nemčijo! Pač pa mora oholega Madžarona pre-tresti, ako pogleda na narodnostni zemljevid „madžarskega plemena", ki je povsod obkoljen od drugih narodov, kakor otok na morju. Na severu v kar-patskem pogorju ga obdajajo Slovaki doli do Po-žuna; slovaškega naroda otoki segajo blizo do gorenje Donave iu še nižje na jugo-vzhodu memo Budimpešte. Dober del na severu „Magyarorszaga" zavzemajo Rusini, prav za prav Rusi, katerim je ranjki minister Stadion premeni! ime v nemški: „Ruthenen", samo zato, da bi radi plašila pansla-viima ložje pozabili na svoje sorodstvo z velikim I narodom „Orosom", kakor imenuje Madjar Ruse. : Na vzhodu in jugo-vzhodu obdaja Madjare krepki rumuuski narod v kompaktni masi živeč in v zvezi z rumunskim kraljestvom, ki je postalo v poslednji dobi za avstrijske Rumune magnet po društvu: „Romania irredenta". Le središče „Madžaror.-;zaga" zavzema po donavski nižavi Arpadov narod in pa velik otok seklerskih Madjarov biva na Erdeljskem, obdan povsod od Rumnuov in od juga od Saksov (Nemcev), katerim tudi vsiljujejo svojo madjarsko kulturo! Na jugu velike Madjarije bivajo Hrvati iu Srbi. Sredino madjarske planjave, kjer so Maajari bolj kompaktno naseljeni, pa razjedajo nemške naselbino to- in onostran Donave, tako da Madjare pogledavše na ta zemljevid, mora kar mraz pretresti, kajti dandanašnji narod, broječ pet milijonov, pač nima zagotovljene prihodnjosti. Ako se vrnemo po tem razmisljavauju nazaj na omenjeui zemljevid, vidijo se na zahodu ob meji Cislitavije posamezne hrvatske naselbine od Medji-murja gori preko Štajerske, Niže-Avstrije do Moravske tako, da celo na vzhodu Dunaja proti Po-žuuu in na vzhodu Dunajskega-Novegamesta je precejšnja naselbina Hrvatov, ki vzdržujejo nekako i tanko vez med Jugo- in Severo-Slovaui. Čudno pa 1 se mora narodopiscu videti, kako skrbno je izdelo-i valeč atlanta povsod z rudečo barvo zazuamoval j vse tudi najmanjše nemške naselbine, zlasti po slo-: venskih in čeških mestih. Da stanujejo tudi v Ma-! riboru, v Ljubljani, Trstu in v Gorici nekateri • tisoči Nemcev, zdelo se mu je potrebno radi nemške ' temeljitosti zabeležiti, kakor tudi v uekaterih čeških ' in moravskih mestih; da pa stanuje na Duuaju hoče te slavnosti vdeležiti iu sodelovati, naj to nemudoma naznani odboru, da mu preskrbi od „Glasbene Matice" potrebne glasove slavnostne kantate. (V Vojnikn) so, kakor se nam piše, dné 30. aprila priredili slovesno mrtvaško opravilo za čast. gospodom Kukovicem, ki je kot podvodja in profesor v bogoslovišču v Mariboru veliki četrtek zjutraj, v štiridesetem letu svoje dobe, izdahnil blago dušo. Sedanji pokojnik je v imenovanem trgu kape-lauoval sedem let. In ker se njegovega pogreba veliko soboto popoludne ni mogel vdeležiti nikdo iz dekanovine, vsled tega so se ga njegovi znanci spominjali danes v kraju, kjer je on o svojem času služboval. Cerkev bila je natlačeno-polna vernikov, med njimi jednajst duhovnikov. Po običajnih molitvah jo govor govoril čast. gosp. župnik Kos, potem pa sv. mašo popeval velečast. gosp. duh. svetovalec in dekan Gajšek, a stregla sta mu častita gospoda župnika Voh in Zičkar. (Zamuditi nikar!) „Gospodarski Glasnik" št. 7 z dne 8. aprila t. 1. objavlja uradno uaznanilo, da se bodo tudi letos oddajala drevesca iz državnih drevesnic v Gradcu, (Jelji, Muravi in Liezenu. Kdor želi, bodi plačno, bodi brezplačno, dobiti sadeže, naj se oglasi „konči do 2 9. januarija 1889 ", a oglasilcem se bo „do 26. februarija 1889" odgovorilo, bodo li dobili kaj, ali ne. Naš poročevalec dostavlja, da v naznanilu gledé imena mesecev ni tiskovna pomota. (Vabilo na šolski koncert,) kateri priredi „Glasbena Matica" v Ljubljani z gojenci glasbene šole v soboto dné 4. maja 1889. leta v redutni dvorani zvečer ob 7. uri. Vspored: 1. Chr. de Gluek: Overtura iz opere „Ifigenija v Avlidi"; svira orkester gojencev Matične glasbene šole in igrajo osmoročno na klavirji: gspdč. Terezija Bučar, Ana Lukman, Marija Moos in g. Vlad. Ravnikar. 2. a) Cajkowsky: „Nokturna" v cis-mol, b) Pr. Chopin : „Poloneza" v cis-mol, igra na klavirji gospica Olga Sittig. — 3. Fr. Grbic: „Lovska"; mešan zbor s spremljevanjem lesnih rogov; pojó vsi gojenci Matične glasbene šole. — 4. Ant. Dvorak: „Filip-Jakobova noč" ; igrate čveteroročno na klavirji gspdč. Lujiza Daneš in Ivana Meden. — 5. Stan. Moniuszko: Recitativ in Dumka iz opere „Halka"; poje gospod Fran Bučar, na klavirji spremlja gspdč. Ter. Bučar. — 0. Fr. Chopin: „Rondo concertante"; na dva klavirja igrate gspdč. Ana Moos in Adela Pfeifer. — 7. F. Mendelssohn-Barth.: „Gospod, po celem svetu moč je Tvoja znana"; mešan zbor s samospevi, s spremljevanjem šolskega orkestra in klavirja, poje mešan zbor Matične glasbene šole. Samospeve pojó: gspdč. Pavlina Gotzel, Katarina Sevnik in Ter. Bučar. — Sedeži so reservirani za čast. dame. — V pokritje troškov te javne skušnje nastavila se je za neudo vstopnina 60 kr. — Pristop k temu koncertu je vsakemu dovoljen. (Občni zbor) c. kr. kmetijske družbe za Kranjsko bode v četrtek 23. maja v Ljubljani. (Orožne vaje rezervistov) bodo letos trajale 13 dni. Vdeležiti se jih bodo rezervisti iz nabornih let 1884, 1882 in 1880, v rezervo premeščeni enoletni prostovoljci drugih nabornih let in oni reser-visti, ki se niso vdeležili lanskih orožnih vaj. (Južna železnica) je za poletno dobo od 1. maja do 15. septembra znižala voznino na svojih progah. (Okrajna bolniška blagajnica v Kamnikn.) Kakor poroča „L. Ztg.", bili so v odbor izvoljeni gg.: A. Trpinec, G. Kratner in F. Jašovec kot zastopniki delodajalcev; Janko Pohlin, V. Exler, J. Karolnik, J. Holcer A. Stadler in Fr. Res ni k kot delavski odbranci; v nadzorstvo gg.: L. Mlakar iz Lukovice, Peter Majdič iz Jarš kot zastopnika delodajalcev; Al. Sumé iz Domžal, J. Bol te iz Mengiša, J. Hlade iz Križa -'in A. Zor iz Kamnika kot delavski odbranci; v razsojevalni odsek gg.: J. Se še k, J. Belec, A. Gerdin, Josip Pol a k iu Fr. Cerer. Načelnikom 'je izvoljen g. A. Terpinec, njegovim namestnikom g. J. Holcer. (Političnega društva „Edinost") odbor je v zadnji seji sklenil, da bode izrazil v imenu društvenem pismeno zahvalo načelništvu slovenskih državnih poslancev na Dunaju za možato postopanje in zagovarjanje primorskih Slovencev v proračunski debati. (Volitve v mestni zbor goriški) bodo 8. maja za tretji, 14. maja za drugi in 17. maja za prvi razred. Telegrami. Berolin, 2. maja. Sedaj, ko je redar-stveni nadzornik Wolilgemuth v Muhlhausenu izpuščen iz zapora, šlo se bo za postopanje, ki nasprotuje mejnarodniin običajem iu sosednjim odnošajem, da so tako doseže po-jasnitev, eventualno zadoščenje. Seveda, to jo le čin silobrana, če hoče redarstvo švicarskih sosedov svojo dežele braniti zoper posledice prevratnih naklepov, katere trpi Švica in pospešujejo uradniki in oblastnije. Ako se redarstvu no bo posrečilo zadostno zavarovanje zoper naklepe, ki izvirajo na švicarskih tleh, primorani bi bili sosedje, iskati varstvo v najstrožjem nadzorovanji in omejitvi mejnega prometa. Luksemburg, 1. maja. Kralj je naznanil vojvodi Nasovskemu, da bo od dne 3. maja sam zopet prevzel vlado. Zbornica bo jutri sprejela regentovo poročilo, da preneha re-gentstvo. Vojvoda bo jutri zvečer odpotoval. Bukarešt, 2. maja. Pri prestolonasledni-kovem prihodu jo bilo mesto krasno razsvetljeno. Mirozov z bakljado so priredili vojaki. Kralj in kraljica sta so s prestolonaslednikom vozila po mestu ter jih je narod navdušeno pozdravljal. Red je bil vzoren brez vsakega izgreda. „Monitoral" objavlja kraljevo pismo ministorskemu predsedniku, v katerem isti naglaša važnost izvršitve zakona o prodaji državnih zemljišč kmetom ter nadaljuje, da bo imela postava koristne posledice za blagor kmetskega prebivalstva, katerega delavnost z največjim zadoščenjem priznava kralj. Listnica vredništva: Gospodu občudovateljii iz kranjske okolice: Vašo dopisnico bodemo o priliki izročili kranjskemu muzeju, da bodo potomci poznali čudake iz 19. stoletja. Veste li, kaj pravi Ben AkinaV Umrli ho : 29. aprila. Ivana Zupančič, delavčeva hči, 8 let, Poljanska cesta 18, uraemie. — Marija Sibevnik, gostija, 79 let, Dolge ulice 5, pljučnica. 1. maja. Jakob Mihelič, črevljarjev sin, 7 let, Vegove ulice 12, škarlatica in davica. Vremensko sporočilo. Dan Cas Stanje Veter Vreme « t m S O