110. številka
Trst v četrtek 20. aprila 1905.
Tsča'

tm~ Izhaja vsaki dan. ~wm
r'jdl ob Deoei:ari in praznikih »o 5. uri. ob ponedeljkih ob uri ziutrai.
:«-■«• •»t^Tilkf priHiaiao po 3 novč. (6 -stotink)
•	m:"iin " '»nkamac t Tr-^tu in okolici. Ljubljani. Gorici, Mii Kran u. Mariboru. Celovcu. Idriji. Petru. Sežani,
Nahrežini. Novemmestu itd. > .<»-»• It nar<x-be sprejema uprava lista ..Edino«", o i les
*	r>o <«alatti «t. is. — i rudne ur:- so od t. pop. d«
— Cene oeiaaom 16 nt Da vthto petit: p slanice, ■»mrtnire. avn*» zatirale in domači oeiasi po porabi.
^^ cccsa rELEFOH Štev. 11*7.
Edinost
Glasil« političnega društva „Edinost' za Primorsko.
V edinosti je moč 1
Naročnina znaša
sa vse leto '-'4 K. poi leta 12 K. 3 mesece 6 K. - >» naroćbe brez doposiane naročnine se uprava na -v.»ra Vsi dopisi nai se pošiljaj o na uredništvo lista, »franko
pisma se ne sorejemajo in rokopisi se D" Naročnino, ogtase in reklamacije ie pošiljati n^ ••	ii-ta
UREDNIŠTVO , ul. Giergie Galatti 18.	dom.)
Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN G	A. Lastr.ik
konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tisk-., a konsorcija iista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Gaiatti Št. 18. PoStno-hranilnieni račun št. &>2.S41.
Risto-japsla vojna.
Brzojavne vesti).
Neznane ladije.
M ANILA 11». (Reuterjev b ro.) Včeraj so videli tri, dane-* zjutraj pa štiri vojne laiije blzo Batangasu, južno o i Minile. Od kol da so bile ladije, ni znano.
Vojne sile generala Lineviča.
TOKIO It*. (Reuterje/ biro.) Ruska vojna sila, ki je konoestr rana na črti Čan-t in—Kirin in južno ol iste, cenijo na 1*00.000 mož.
Podmorski brzojav med Kitajsko in Formozo pretrgan.
LONDON 19. Iz Mašile poročajo, da si Rusi pretrgal: Japoncem podmorski brzojav (kahei) med K tujsko in otokom For-moze. O J radnje sobote naprej je otok Forstozs brez brzojavne zveze z inozem-stvotr.
A Imiral Tog>, ki si je F. rmozo izbral za bazo svojega bi odo v j a, je sedaj brez vesti od strani Kitajske ir od sirani filipinskih otokov.
Dogodki v Rusiji.
LIBAVA 11». Štrajk pristaniščnih de-lavcev je bil včeraj končan s tem, da se je is.im dovolilo povišanje plače.
Brzojavne vesti.
Marokansko vprašanje.
BKROLIN 19. Eaior poročajo razni listi, francoski poslanik B.houri portbl svoj včer« šnji oVek povodom običajne t r-k ove v zite na vnaniem uradu, tla je nape ljal razgovor o m are krnskem vpiašanju. O vsebini tega razgovora n zjan o n če-ar.
PARIZ 19. »F igart c poroča, da je miri -ter vnaajih »tvari Daleasc-č lakoj diugega ine po razgov ru, ki ga ie uedav-o imel po 1ioč7u j r. nemšzem jK>s:aniku knezu Rado-liau, o Um razgev* ru sporočil poslaniku Bihourdu v Barolin. L at meni, da je bilo to poročilo cČividno p* dUga ta iz avo, ki jo je včera) podal posianik Bihourd v vnanjem uradu.
krvavi izsrtui t Lfmogesu.
LIMOGE8 11». Glasom uradnih poroči je bi'o na včerajšnjih spopadih od štrejkov-<*ev. ki so metali kamenje in železno ko-tiade, ranjenih »kupno 195 vojaških oeeb, med !euii tudi časniki in podčastniki, med temi nekateri tudi težko. Od dela ves v je bi eden ubit, štirie težko ranjeni. Govorica, da so bili trije delavci ubiti, je bila nastala vsled tega, ker s > mnogi pogrešali svojce ter radi tega m>sl li. da so mrtvi. Dalovodnik Te naud, eegar odstran enje so dore iaj delavni zaman zahtevali, je zbežal v Angoufeme :
PODLISTEK.
1H3
Prokletstvo.
Zgodovinski roman Avgusta Šenoe — Nadaljeval in dovršil I. E. Tomlć.
Prevel M. O—6.
Stari zagcrtki razbijte je pordečel od je*e, ustnice so se mu tresle od srda, a či kakor da mu hočejo t kučiti iz pod tre-| ainic.
—	Mir k vragu! Da čujemo! je zagr-mel Isovč, kaj je storil Nikola?
—	Kaj? Ha! Ha! je prasnil Prodan <5 v smeh ter skočil na mizo. Čujte ljuije! Jaz tem bil suženj v meetu, ali po tajn > sem dobival od gospoda kneza krškega m nego ienarja. Donašali so ga somnarji, ne bi-li premamil nekaj griških meščanov, da odprejo pota no vrat9. Ali jaz nistm storil tega. Vi-dil sem, da ta le zver etrašno žre. Ej, sem a mislil, obesi se raje temu na dušo. Začel B*m najprej od daleč, potem pa bliže in
štirje členi oočinske^a s »t ti so se podali tjakaj, da ga pregovore, naj zapu9ti svoje mesto.
LIMOGES 19. Brzojavnim potom v Pariz pozvan odbor zveze deiavskih l) rz
je včeraj vspre el zelo o-tro resolucijo, ki je naperjena proti ministerstvu, prefektu de-partmenta H«at Vienne in tovarnarjem v Lmogesu.
Težki izsredi t Fosgiji.
FOGGIA 19. S noči proti 6. uri zvečer, ravno ko se je štrajkujočim uslužbencem izplačevalo mezda, ie Bkušalo približno 1000 kmetov u Ireti Da kolodvor ter eo se upiraii vojaštvu, ki jih je skušalo pregaati in razkropiti. Jzgredniki so vojašLvo napadli najprej s kamenjem in s palicami. Nato so na vo aštvo strelja'vs'ed česar je bil en vojak t€žko rpnjeo. Ćtt» s> takoj, ne da bi čakale na pove je, odgovor.le na t gen; tet- ranile dva kmeta. Demonstrantje eo zbežali pret trgu Cavour, a pojačani po množici, ki je štela na t.sc ?c, so s i zopet nasoruti vojakom. Neki kmet je dal za nove napade znamenje s tem, da je z revolverjem ustrelil na nekega orožnika. Nato so drugi iegrtdniki obmetavali vojake s kamenjem ter tudi nauje streljali. Čete so odgovori o s streljanjem, pri čamer so bile tri o;ebe ubite, sedem pa ra njtnih. Nato te je mnt žic* razšla. Uvedena je prei^&ava, tudi so oaposlana ojačenja.
Italijanska zbornica.
RIM 19. Zbornica je daljevala v dopo-ludanski seji st?ec;jalno debato o zakonskem na?rtu glede p >državl;en:n železnic ter je vsprejela člene 1 —12.
OklopDjaea »Libert«'*«.
ST. NAZAIRE 19. Oklcpnja?o »Li-berlć« so danes srečno porinili v morje.
Dementi.
PETROGRAD 19 G jvorice, kisa razširjajo na tukajš j: in na in« zimskim borzah o novem notranjem posojilu, so brfz vsake podlage.
Francczka zbornica.
PARIZ li*. V populudanski sfji je so-c jalist'čn; poslanec Pr.s-»fn^e kritikoval politiko ministra vnanj.h stvari Delcas š ja ter je izjavil, da se bo fm&tr: 1 srečn m, ako o-tane dogodek brez vsacega poniževala za Francijo. Govornik odobruje izjave, ki jih je R »uvier p .dal v dopoludanski seji (Pohvala.) Pos!. Delzca se (desnica) meni, da je Nem-čija menjala sv o e postopanje glede Maroka še le od tren t ca ruskih porazov in odkar se je počela majtti trozveza. Govoraik pritrjuje iz avam H luvierjs, ker ee ni od pogajanj z Nemčijo ničesar bati in ker že'ć vsi m mu pol ti ko. Zli se; da je dogodek dovršen. Zborn;ca je nato pr;čela razpravljati o proračunu.
Štrajk železničarjev v Italiji.
RIM 19 Zrle zu š.-ca siužba na adrijan-skih črtah je skoraj normalna, na sredoz ni-
skih črti-h te je stanje zboljšalo in nade je, da se danes odpravi v promet nekoliko vlakov. Iz Milana se odpelje poseben vlak za nemške inženirje, ki bo na zabavnem potovanju. V Turinu se položaj boljša, med Turi-nom in Rimom se stavijo zopet v promet ekspresni vlaki. V Milan, Aleksandrijo in M dane so bili olposlani tudi tovorni \laki, tako se deloma aopel vrši tudi promet s tovori na simplonski črti. V Benetkah in Bo-lonji je premet osebnih vlakov skoraj normalen, v Benetkah tudi promet tovornih vlakov. V Ankoni in Bari se je služba zboljšala. Iz Frgg e so odšli vsi vlaki, isto-tako so bili odpravljeni redno vsi jutranji vlaki iz Palerma in popolna služba je tam os gurana. Obrat na Francoeko na črti Ven-timiglia je popolnoma normalen.
RIM 19. Glasom iz raznih pokrajin dospelih poročil, se je železniški promet povBod zboljšal. V Rimu opravlja skoraj popolnoma službi osobje adrijanskih prog. Mnogo osebnih vlakov se je odpeljalo oziroma dospelo. Promet, čeravno je omejen, vendar zadostuje potrebam trgovin**. V Florenci traia nadalje ugolni položaj. Tudi v Milanu s* je položaj zboljšal. V Genovi je bilo odpravljenih 20, v Nespeljn 2 vlaka več, kaker je predvi-rijeno v min malni služb . Istotako je bilo odposlanih več vlakov iz Turina. V Bari in Foggi je protrec skoraj reden. V S c liji, kjer je b i štr&jk že v početku omejen, se je položaj zaatno zboljšal. Oiobje železniške mreže namerava pričeti z 'per delati.
Josip Juraj Strossmayer.
PETROGRA.D, 30. mareija (U. fiprila).
Veliki Slovan.
»No v oje Vremja« priobčuje ta-le i članek :
Minolo soboto je umrl v 91. letu svojega ž vljenja v Djakovu eden najodličaejših bori-Jttl ev Siovanslva : znameniti ški f Jjsip Juraj Strossm? yer. Vsa slovanska narodnost mu je obvezana svojim kulturnim prerojenjem in probujanjem ter pripravljanjem k samostojnemu politiškemu življenju, ki, seveda, na-vstane v bodočnosti, najbrže jako bližnji, na Hrvatskem.
Vse dolgo življenje in delovanje osnova-! telja Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu nam podaja v najvišji stopinji poučni primer tega, koliko zamore storiti en človek v korist in blagor domovine in ob tem ne samo za svojo dobo, ampak tudi za mnogo bodočih pokolenj. Ali v to je potrebno, da vodi delavnost takega Človeka jasni um, olz vajoče se srce, da se ona opira na obilni zaklad znanja in življenjske izsku-ceoosti, da ustva'ja pediago tej delavnosti železna energija, neuklonljivo ft fmljenje k urepničenju stavljenih si calcg, neumorno trudoljub e, trda volja in neizpremenljiva udanost do dolžnosti narodnjaka.
bl:že. Predal mi je za pet sto zlatih cekirov sal e in svojo četo, ter zapisal svojo dušo na papirju, da mi se ne izneveri. Po najinem di govoru _,e prišel nekega večera k Laoko-vic;u lažnjiv ogleduh, da te ljudje za goro puntajo in da gredo na sveti Simon hujskati kapiteljske kmete. Dobro je lagal. Siromašni Lackovic je po.-hl pol svoje vo ske za goro, a tudi kapiteljska gosj oda. One noči je imel Gregorov č, ligaški častnik, se svo;o četo stražo na vssh vratih.
Vojska kraljičina se je izvlekla hitro iz gore, Gregorovič jim je odprl hitro vrata š.rorr, prevaril svojega gospo iarja in uskočd se svojimi pešci k nam. Tako smo dobili Grič in Kapitelj mi Manjini ljudje; sedaj ja glejte, kako si l»rusi zobe ta kupljiva smet. Pljunite nanj, pl.unite! je kričal Prodan:č mahaje z rokama, ali ne, ne pljunite! Škoda je sline. Metlo, Agata, metlo ! Nikola je škriknil in ee hotel zaleteti z mečem na mladeniča, zamahnil, ali Kač.c ga je zagrabil za desnico.
Vsa ta svojstva Utinitsga, vzvišenega človeka so ee nahajala v v:SDki stopinji v Stross-mayerju, katerega imenujejo Cfhi radi tega hrvatskim Riegrom. Ali v uplivu na kulturno prerojenje Hrvatske je bil Strossmay«5r mnego višji od Riegra. V tem oziru je delal on za Hrvatsko mnogo več, nego Rieger, kateremu je Češka mesto tega mnogo bolj obyezana v stvari politiškega prerojenja. Za Hrvatsko je ta naloga še v bodočnosti, čeprav je Strcsa-maver tudi tu že mnogo dosegel in jako trajno pripravil tla za bodoče vspehe.
Cisto značilno, drsgcceno in poučno za bodoča delavce na slovanskem prerojenju s* kaže v delavnosti tega katoliškega škofi ta okolnost, da njegov katolicizem ni nosil takorekoč rimskega značaja, da ni bil preš:-njen po tej klerikalno-rimski izključnoBti, ki zapcs'avlja narodne interese dotične narodnosti. To je bil takorekoč popolnoma svoboden predstavitelj svobodnega slovanskega katolicizma, kateremu Je usojeno igrati veliko ulogo v stvari slovanskega zjedinjenja, v stvari tako bližnji tudi Rušili, in za katero je skrb odložena samo začasno po tej težki borbi, ki jo ima Rusija vojevati v tedanjem času. Ali daj Bog, da se ta borba izvrš vspfšno, da preidejo težki časi in da bltženi dnevi prerojenja k novemu življenju prineB?jo Rusiji nove sile za nadaljevanje dela, pretrganegs samo začasno.
Tedaj bo tudi slovanski katolicizem v duhu Strossmayer-jevem znova pozvan služiti občemu slovanskemu delu. — Samo delo ujedinjenja zapadne in iztočne cerkve, kateremu ie usojeno igrati tako vtliko ulogo v stvari slovanskega ujedinjenja se olajhča, ako bo rasel iu se krepil ta duh s/obodnega katolicizma, ki je odlikoval katolicizem — bi rekli — hrvatskega patrijarha, škefa Stro89mayerja. Dovoljno je v tem oz ru, ako se spomnimo na ut s, ki ga je izzvala pozdravna brzojavka, poslana cd Stro=smaverja v Kiev, ko se je tam slavila devetltoletnica krečenja Rusije. Ta odziv slovanskega srea je provzročil Strossma verju silno neradov< j-Btvo od strani cesarja Frana Josipa, kakor »apostoliškega veličanstva«, ki je bil dal častitemu škofa javno ukor za tako udeležbo na nekatoliški slavnosti in mu je cčital tak korak »kakor sovražen toliko državi kolikor cerkvi«. Ali Stros.-inayer je z dostojnostjo odgovoril cesarju: »Moja vest je čistac.
Odšedši v drugi svet, mogel je Stross-mavar, obračaje se do svojega naroda ponosno ponoviti te besede: »Moja vest je čista«. Da, ne samo čista v istini je njegova vest, ampak tudi avet je na veke spomin človeka, ki sa j d tako neumorno trud i tekom tako dolgega življenja v kcrist in blsgor d movine. Kuko poučno je to življenje, polno samozatajeval-neg? truda in činov m ru ! !
—	Mir ! je rekel Primorec, stiskaje Ni-kolino roko. Reci, je li tako? Nikola je pre-bltdel in nič odgovoril.
—	Je, je, gospoda! je kiičal zdravnik, smejč se, ter je priskočil k mizi.
—	A kdo vprašuje tebe? Čemu se mešaš v naše posle, je zarežal Prišlin ter sunil zdravnika s pestjo v trebuh, da je omahovaje odietel v kot, in tolike da ni porušil Agate, ki pa ga je tudi sunila v rebra, da se je prekopicnil pod mizo.
—	Jeli tako? Je-li tako? so začeli nekateri častniki kričati, sezajoči po mečih.
—	Kaj vprašujete, vraga ? so kričali drugi, tudi mi smo Blužili ligo, ali sedaj smo za kraljico.
—	Mir ! je zagrmel Primorec, neprestano držeči maloplemiča, ki se je zvijal od bolečine. Sablje v kraj ! Na Griču eedi kralj š.šman, a jutri pride tudi kraljica. Ali naj jo vsprejme kri častnikov, zmešana v krčmi z vinem ? Ali se ne sramujete ? Ali je tako, kakor je govoril gospod Prodanič, si se li
res prodal Gregorov.c? Reci, je zahteval Primorec, stiskaje maloplemiča se huje.
—	Kaj, je kričal neki bivši častaik lige, on nam je rekel, da odpira vrata po zapovedi gespoda Leckov ča.
—	Da, da, da ! so potrdili drugi.
—	Je-li tako ? je škriknil Primorec, bled. ter je nagnil glavo k Nikoli.
—	Da, je dahnil ta, povesivši glavo.
—	Vidite! Vidite! je začel kričati Predane na mizi ter ploskati, čuli ste sami ! Agata, metlo !
—	Evo je, se je zakrohotala ženščina, držč metlo kakor naperjeno kopje.
—	In ti si, gad, eel med poštene glave, je začel Kačič, ter se razklicujes, in bučiš kakor boben, ti Iš'farijot da bi smel testi med poštene vojake ? Junaki ! Odprite vrata ! In vrata bo zaeevala v hipu in Kačid ga je odvel kakor dečka do praga ter ga jezno stisnil, da je zaječal in klonil od bolečine.
(Pride še.)
Iranski c. ti deželni Šolski svet.
8 Kranjskega.
Ta važna šolska korporacija se opira na državni šolski zakon ie leta 1868. ter na dežeini šol-ki sakoa ic leta 1870. Pripadajo jej v«levažne agende. V svojem področju ima ljudsko in srednje šolstvo. Splošne ljudske in in meščanske šole so brez izjeme podrejene deželnemu šolskemu svetu, dočim glede učite 1 še in srednjih šol le stavlja predloga minitteretvu, katero p<s!edojese gotovo ozira na dobro utemeljene nasvete.
Kako je sestavljena ta najviša šolska instanca v naši slovenski deželi ? Kakošen duh vlada v njej ? Točen odgovor na to vprašanje je pač ta. da je sestavljena tako, kakor veleva zakon ! In zakon ima v obče dokaj modra in pravična določila. To se a> ra prizsati. Tej fcorporeciji načeluje sam e. kr. deželni predsednik ali njegov namestnik ; ostali udje pa se : c. kr. referent v adm n strativnih stvareh, deželni šolski nadzornik tali dva), po dva zastopnika deželnega odbora, učiteljstva in cerkve, ter odposlanec ljulrjanskega mesta.
Vsled teh določil skoro ne bi mogla ta korporacija imeti drugačnega obraza, nego pravičaega nasproti slovenski narodnosti. Kajt", odkar je deželni odbor kranjski v narodnih rokah, cd pošilja ta vselej ie slovenske zastopnike v deželni šolsk* svet. Istotako dsla tudi občinski zastop ljubljanskega mesta, ki je že vrsto let v slovenskih rokah. Zastopnika duhovšSine iiaeauje pač vlada (cesar) na predlog knezošKofijstva. Da sta, ali bi morala biti, ta zastopnika slovensko narodnega mišljenja, to ee umeje samo po sebi ! Saj med kranjsko duhovščino na Kranjskem skoro m Nemcev ali nemškutarjev. Drugače je glede zastopnikov učiteljstva. Zslja učiteljev je sicer, da bi ju oni izvolili. Toda zakon valeva, da ju imenuje vlada (cesar) na predlog deželnega odbora. In to važno pravico je kranjski deželni odbor veliko let iz korlščal Slovencem v prilog.
Na njegov predlog je bil veliko let e len zastopn kov učiteljstva prvak sloven-«xeg» učiteljstva : pokojni Andrej Praprotnik.
V tisti dobi je imel kranjski deželni 9 <l«i svet Slovencem prijazno lice. Sedeli so v Vjtm : slovenska deželna odbornika dr. Vcšnjak, Murnik, omenjeni Praprotnik itd. Y t stih časih so bili uveli nekaj slovenščine na učiteljišču, ustanovili slovenske paralelke na g.aanaziji ter osnovali še drugo nižjo slovensko gimnaz jo. Toda od takrat, v dobi 15 let, n.smo v narodnem obziru nič več napredovali v šolstvu. Slovenska nižja g mnazija razširila se je v višjo — toda z nemškimi višjimi razredi. Ljubljanska realka je ostala nemšza ; tako nemška, da slovenščina ni obligatna niti ca slovenske dijake, ako sta-riši izrecno ne zahtevajo tega. Na Kranjskem nismo prišli niti do ene slovenske meščanske šole in na ljudskih šolah kaj neradi dovoljujejo više razrede. Kij je temu krivo? V prvi vrsti vlada, ki neizmerno ljubi ste-tus <jUO, če je isti v oviro našemu razvoju in napredku. Ali lep krivde pada tudi na kranjski deželni odbor. Zakaj ni on za učiteljska zastopnika v deželnem šolskem svetu ca<vet »val sovenskih šolnikov ? ! ! Zakaj nista oba zastopnika deželnega cdbora Slovenca ? Zakaj je mesto umrlega dra. Schaf terja posial zopet Nemca grofa Barbo ?! Man ne Si bil lahko imenoval deželnega odbornika Grase l ja, ali Povšeta?!
To ao kardinalne napake. To so veliki udare , ki jih je Slovencem na Kranjskem prita lejal po večini slovensko-narodni deželni odbor na Kran skem !
dije v zalivu Kam-rank, je možno iz tega Ie sklepati, da stoji eskadra Roždest venske ga na dolgi črti ob obali francozke Indo-Kine, najmanje v dveh oddelkih, najbrž da izvede zadnje priprave, predno se poda v bitko. Noto Japonsko notranje posojilo.
Londonski list »Times« je izvedel iz Tokija nastopno: Pričakovati je, da objavi vlada dne 20. aprila emisijo novega notranjega posojila v znesku 10 milijonov funtov sterlingov. To posojilo najme v svrho, da zmanjša izdajo bankovcev, ki jc je napravila v vojne svrhe. Doneski zadnjega inozemskega posojila ee porabijo pa ca izplačevanja v inozemstvu, izognivši se na ta način vsaki redukciji reserve zlata v centralni banki. Vse odredbe za nabavljenje denarja v vojne svrhe so že sedaj sklenjene do zvršetka tekočega leta. Japonci da se lahko merijo b sovražnikom v vojaškem in financijelnem pogledu. Cirkulacija japonskih vojnih bankovcev v Mandžuriji da je poveem povoljna. Sedaj je v prometu približno 5 milijonov funtov šterlingov in bankovci so pari s srebrom, dočim so imeli bankovci pred bitko pri Mukdenu 10 do 20 procentov disagia. (Tako japonski viri. Koliko pa je resnice na tsm ?)
Rusko-japonska vojna.
TR^T. dne 19. aprila 1905.
Z boj.šča v Mandžuriji in od ruskega in japonskega brodovja ni niti danes mkakih poročil. Velezoačiloa je pa vest. da so Rusi prerezali kabel (poimorski brzojav) med otokom Formczo in Kitajsko tir tako one-m- g čili adsiralu Tcgo, da ne more dobivati brzojavnih ves'i iz K tajske in s filipin- j sk h otokov ter je navezan glede ievest'j le
na svoje obveščevalne knžarke.
* *
Neeotovost glede položaja brodovja.
List »Daiiv Kxpress« meni, da se ne ve n česar ni o hrodovju adm rala R zlest-venskega ni o brodovju admirala Togo. Na eci strani je vse preveč poročil, na drugi pa n> benih. Ako se poroča, da se nahajajo la-
O položaju v Avstriji.
Tega ni možno tajiti in treba pripoznati sedanjemu ministerskemu predsedniku baronu Gautschu, da se mu je posrečilo v tem kratkem času, odkar je na čelu vlade, dokaj zboljšati dispozicije na češki in nemški strani. Tem živahneje je v vseh krogih, ki resnično žele ozdravljenje našega parlamenta, cbžalo vanje, da je baron Gautseh precej nevarno obolel, tako, da bo zdravljenje zahtevalo razmerno mnogo časa, ravno v tem hipu, ko bi bilo še posebno potrebno Bkrbno negova n e zboljšanih dispozicij. Izlasti je v češkem taboru, ako sodimo po raznih pojavah iz raznih skupin, razpoloženje nasproti baronu Gautschu razmerno jako povoljno.
Tako čitamo d. pr. v »Information«, da odločilni mladočeški krogi ne vidijo v politiki barona Gautscha nikakega nadaljevanja politike Korberjeve in da za to temu primerno spreminjajo Bvoje dispozicije. Izlasti da štejejo baronu Gautsahu v zaslugo, da je znal z mehko, ali vendar trdno roko izzvati v nemškem taboru milejše razpoloženje, b čemer je omogočene predstoječe kratko zase danje deželnega zbora češkega. A to je ravno jeden cajglavnejih postulatov raomen-tanne češke politike.
Za saniranje političnih in parlamentarič-nih odnošajev ugoden pojav prihaja izlasti tudi iz tabora čeških agrarcev.
Glasilo teh poslednj h pozdravlja z veseljem predstoječi sestanek vseh čeških po slancev ter izraža željo, da bi na tem sestanku ne bile zastopane le vse stranke na Č eškem, ampak da bi prišli vsi češki poslanci tudi iz Šlezije in Moravske. Na tam sestanku naj bi se določile trdne poti za bodočo češko politiko. Nemcem treba odločno dati razumeti, da morajo ali onemogočiti pošten mir s Cehi ali pa se nedalje odkrito boriti proti češkemu narodu.
Ta izjava zveni v prvi hip kakor bojen klic. V resnici pa se nam zdi, da je to jako ugoden pojav za pojašnjenje položaja. Prevažao je namrič, da prihaja ta poziv ravno iz kroga agrarcav. Kajti ravno od te nove močne čaške stranke so Neme. pričakovali, da bo brezobzirno križala poti mladočeškim politikom in da bo s tem slabila vso češko politiko in torej manjšala nje odporno silo proti zahtevam Nemcev. To pričakovanje je posebno utrjalo Nemce v njihovi trdovrat-nosti in neodjenljivost'. Potreb ao je torej res, kakor povdarja »Obrana zemljedelcev«, da Nemci enkrat čujejo jasno in glasno, da bo njihove spekulacije v tem pogledu prazne ia da imajo proti sebi celotno češko falango. Le tako spoznanje vtegne omehčati nemško trmo. Zato smo uverjeni, da se bodo čim bolj se bod? konsolidirali odnceaji v češkem taboru proti Nemcem, tako da bodo ti poslednji videl', da nimajo ničesar pričakovati od češkega medFeWo;n«ga spora, boljšale nade za kako sporazumljenje in za koneČno rešitev ir sedanje hude krize.
bila že pred dvemi leti naročena za bivšega župana Mošinskega. Predlog je bil vsprejet soglasno ter je eden odbornikov takoj obesil župana zlato verižico okolo vratu. Prvikrat 89 župan javno pokaže z verižico na veliko soboto na velikonočni procesiji. Take zlate verižice nosijo župani ob slovesnih prilikah tudi po drugih večih mestih.
Poroka angležke princezi-nje Marjete Conaught s švedskim princem Gustavom Adoliom, najstarejim sinom Šved skega prestolonaslednika, se bo (kakor javljajo iz Londona) vršila meseca julija v Windsoru.
Organizacija generalnega štrajka v ruski Poljski. Lvovski »Slowo Polskie« poroča iz Varšave, da so se tam zjedinile vse Bccijalistične organizacije, da proglasijo dne 1. maja generalni štrajk po vsej ruski Poljski ter da prirede povsod velike demonstracije.
Preosnova ministerstva. — Kakor poročajo z Dunaja, se bo preosnova ministerstva izvršila še le na jesen. Glede ministra za železnice, "VVitteka, se pa poroča, da odstopi v kratkem, ko ozdravi ministarski predsednik Gautsch. ProvizoriČno vodstvo ministerstva za železnice da prevzame potem sekcijski načelnik dr. Werba.
Razpust češkega deželnega zbora. V dunajskih političnih krogih se razširja vest, kakor od tamkaj poročajo, da namerava vlada razpuBtiti češki deželni zbor in obljubljeno spravno akcijo pričeti se le v novem deželnem zboru.
Drobne politične vesti.
Častna zlata verižica za zagrebškega iupana. Iz Zagreba pišejo, da je v torkovi seji upravnega odbora mestnega zastopstva, odbornik L:ebenscheiner predlagal, naj se mestnemu županu dru. Amrušu podeli zlata častna verižica, ki je
Domače vesti.
OdllkOTanje. Cesar je ukazal izreči najviše priznanje za večletno marljivo in zvesto službovanje profesorju na c. kr. italijanski gimnaziji v Kopru, Nikolaju S p a d a r o povodom njegovega umirovljenja.
Imenovanja t finančni strok!. C.
kr. finančno ravnateljstvo je imenovalo carinskega blagajnika Josipa Hartmana, visim kontrolorjem v solnemu uradu, carinskega uradnika Teodorja Seitza carinskim blagajnikom, ter carinska blagajnika Kasimirja Chersicha in Frana Torosa višima carinskima cticijaloma.
Imenovanje ▼ sodni stroki. Više deželno sodišče je imenovalo avskultantom sodnega praktikanta na deželnem sodišču v Trstu Rudolfa Abrama.
»Ljudski oder« Predsinočnjim se je v »Delavskem domu« vršilo prvo ljudsko predavanje, ki jih hoče društvo »Ljudski oder« prirejati v povBpeševanje naobrazbe med našimi širokimi sloji. Udeležba je bila razmerno obilna. Tudi iz vrst inteligencije je bilo precej poslušalcev. Predaval je gospod odvetniški kandidat Josip Novak o predmetu »znanosti in delo«. Ker pričakujemo, da g. predavatelj priobSi svoje predavanje v katerem slovenskih listov, podajamo tu le nekatere glavne misli po kratkih beležkah, ki smo si jih delali v neglici.
V uvodu je povdarjal govornik, da si je društvo »Ljudski oder« stavilo nalogo, da pOBtane hram ljudski presveti in da hoče skušati bližsti se temu idejalu. Njegova želja je, da bi vzgajalo ljudi, ki ne bodo samo ropotali proti kapitalu, ampak, ki bodo znali misliti. Društvo se bo izogibalo vsaki politiki, ne bo torej politično, ampak zgolj in izključno izobraževalno. Žito pa je tu vsakdo dobro došel. Društvu bo parola : več omike več luči, da vsakdo poBtane sa mostojen v mišljenju. Potem bo žs sam ve del, h kateri politični stranki spada. Na teh predavanjih se ne bodo reševali nikaki težki problemi, ampak le opozarjalo se bo na sredstva, ki dov&jajo do spoznanja. Mi moramo stremiti za tem, da se v naših širokih slojih ne bo delalo samo z roko, ampak tudi z umom, z duhom. Tudi nam ni do tega, da bi bila naša predavanja originalna, da so le prirejena v namenu, da širijo vedo med širokimi sloji. Ali tudi omikanec najde gotovo mar^ikako zrno, ki je spravi v svoj duševni zaklad. Predavatelj je tu pojasnjeval s konkretnimi izgledi, kako se človek mora vedno učiti, ker nikdar ne zna vsega.
VVakako pa bodo ta predavanja namenjena v prvi vrsti delavskim slojem. Govornik je s cer pripravljen na to, da ne bo vsakdo umel vsega, ali nekaj srnja ostane gotovo za vsakogar.
Na to je prešel govornik k svojemu predmetu o : rnanosti in delu. To je k vprašanju : kakov vpliv ima znanost na nižje
sloje, ki so reprezentanti dela z roko ? ! Potem je kolikor možno podajal definicijo, kaj je znanost.
Kakoy razloček pa je mfd nemi in živaljo, ki ima tudi čute ? Ćiovek ne gleda in ne občuti samo pojavov v naravi ampak jim zasleduje tudi vzroke. Od nekdaj se je od v.ših stanov izkoriščala znanost, vsled česar eo ti gledali na to, da je ljudstvo ostajalo v nevednosti v tami. To hrepenenje je tako staro, kakor je stara človeška kultura. A najžaloat-eje je to, da ljudstvo, ki je v temi, damo gre na roko takemu izkorišSanju se svojo nevednostjo. Ze v starem veku vidimo više stanove, ki iarabljajo znanost v svojo korist. Kakor izgled je navajal govornik n pr. stari Egipet, kjer eo duhovniki monopolizirali znanost in si s tem zagotov-ljali nedvladje! Bili so prvi za kraljem. Vsa ljudstva so si predstavljala ljudi, ki so razpolagali z znanostjo, kaker viša bitja, kakor proroke ali čarovnike. Istotako izkoriščanje opažamo tudi v srednjem veku. A v isti dobi opažamo nekaj posabnega karakterističnega : ravno ljudje, ki so bili na viši stopinji omike, so neusmiljeno preganjali vsakogar, ki je stremil po omiki. Pošiljali so jih na gromade.
(Pride še.)
»Divji lovec«, ki ae vprizori prihodnji pondeljek na Kontovelju, vzbuja splošno zanimanje toliko od Btrani domačinov, kolikor od bližnjih in daljnih sosedov. Vdeležba bo, kakor se sliši, velika iz vae okolice. Tudi iz mesta bo veliko izletnikov, kar ae daja soditi po tem, da so si Tržačani že veliko sedežev reservirali. Velikonočni ponedeljek ostane Kontoveljcem gotovo v neizbrisnem spominu ter se b tem dnem ia globlje zasadi in ukorenini narodna zavest, ki bo polagoma pospeševala omiko in smisel za gospodarstvo ter bo tako združevala oba glavna naša cilja.
»V imena zakona« izvršena tatvina.
V II. nadstropju hiše št. 10 v ulici del Far-neto stanuje gospa Faany udova Del Moro. Njeno stanovanje sestoji iz kuhinje in dveh sob. Gospa ž vi popolnoma sama. Njen pokojni Boprog je bil premožen trgovea in je vdovi zapustil ob svoji smrti precejšnje premoženje. Dal tega prencoženja je v vrednos*-nih papirjih, katere gospa drži doma v \vertheimski blagajni. V tej blagajni je gospa hranila tudi razne druge dragocenosti in denar, kar ga je imela doma.
Predvčerajšnjim v jutro okolu 5. ure, je goBpa, ki navadno vstaja jako rano, slišala trkati na vrata svojega stanovanja. Misleča, da se je morda kdo zmotil, ni šla takoj odpirat ; ko ee je pa trkanje kmalu zopet ponovilo, je šla k vratt m ter vprašala kdo da je.
—	V imenu zakona, odprite ! — se je oglasil nekdo onkraj vrat. Gospa ni hotela takoj odpreti ter je prot« s kovala, da je to najbrž pomota, ker ona da nima ničesar opraviti se —zakonom. Ali oni glas je oblastno ponovil:
—	V imenu zakona, odprita ! Saj ste vi gospa vdova Del Moro in torej ni nikake pomote. Jaz sem policijski komisar !
Id človek, ki je tako govoril, je ob enem zarožljal se sabljo ob vrata, da gospo s tem še bolj prepriča, da je res policijski komisar. Gospa se, seveda, ni mogla več upirati. Pogledala je najprej pri le priprt;h vratih in videla je res policijskega komisarja v popolni unifjrmi, a poleg njega še tri druge osebe.
Komisar je, vstopivši, prosil gespo, naj oprott:, da jo nadlegujejo ob tietej uri. — OproBtite — dejal je — ali mi moramo vrs t našo dolžnest! — Predstavil je na to gospej enega svojih treh spremljevalcev, rekši, daje isti vodja pisarne notarja Piecolija. Povedal jej je še, da je potom tega notarja vložena proti njej neka tožbi in da je on — komisar — dobil od svojih viših neljubo povelje izvršiti v njenem stano\a:>ju neko zaplembo.
Gospa je protestovala, čemu in zakaj da je ta zaplemba, ko pa ona ne dolguje nikomur niti vinarja. — A i komisar jo je znal pregovoriti. On in še par njegovih spremljevalcev so vstopili v stanovanje : četrtemu je pa komisar vtisi:
—	Vi, Kobau, ostanite tu na vratih in zabranite vsakomur v stanovanje, kakor tudi iz stanovanja.
Pričedši do blagajne, ki se nahaja na hodniku, je komisar ukazal g( spej, naj isto odpre. Gospa se mu je skušala upreti in je ogorčeno protestirala, da nima nihče pravice
brtkati po njenej blagajo'. A komiacr jo je kmalu potolažil:
—	Gc?pa — jej je dejal — meni je žal, da vas moram nadlegovati. Pomislile : radi te
-	vari eem moral vstati že ob 4. uri zjutraj. Ali mojo dolžnost moram pa vendar vršiti. Vim je tudi gotovo dobro znano, da so vsi protesti proti ukazu, izdanem od oblast', popolnoma brezvspešni. Ttraj : v imenu zakona, odpr te blagajno. Sicer pa bomo vrŠ li pre-is'savo in eventuelno zaplembo v vašej prisotnosti.
Gospa se je udala in odprla blagajno, a k miaar je velel onemu, ki ga je b.l predstavil kakor vodjo notarjeve pisarne, naj Bede n se pripravi, da bo sestavil zapisnik o najdenih stvareh. Oi je sedel, vzel iz žepa papir a svinčnik, a kcm sar je začel jemati ie bla-.ajne rezce dragocenost . Ob enem, kakor je rag oene predmet* jemal iz b agajne, je pa oisarju narekoval na zapisnik. Vzel je tako iz blagajne 6 srebrnih il c, 2 srebrni zaje-malk;, 6 srebrnih nožev, eno zlato zapestnico z dreg m kameni, en zlat prstsn z jako leti mi briljanti (vreden prtko 1000 kron) in še dva druga zlata prstana z dragimi kameni. V neki šsatlji je bilo v blagajni 35 kron denarja. Komisar je stresel denar ic škatlje, ga preštel in dal evoto na zapisnik. V glavnem oddelku blagajne so bili shranjeni razni vrednostni papirji. Komisar jih je pregledal, a potem je izjavil: — To ni za nas ! — Zvezal je na ti vse najdene reči skupaj ter jih izročil ooemu svojih spremljevalcev, ki je do tednj le nemo gledal vso operacijo.
Na to je komisar preiskal še obe eobi. eni je našel v nekej omari eno zlato uro
ve zlat ovratni verižici, katere je dal
zabeležiti v zapisnik. Preiskava je na-evila še kake pol ure, a ko je kom ?ir . iel, da ne najde ničesar več, seje pripravil i odhod. Prej pa so še vbi trije spili ko-: r?ek neke okrepčevalne pijače, katere eo našli iteljko na neki mizi.
—	No, gospa, mi vas še enkrat prosimo, a nam oprostite, če smo vas nadlegovali, in
>as rešimo naše nadležne prisotnosti. Vi Ko-au. — je dejal, obrnivši se k onemu, ki je -tražil na vratih, — vi pojdite po izvoščeka. v»kel je gospej, na; pride ob 11. uri pr<d-poludne na policijo, kjer da ee bo st?ar ko-oe*no reš la. Onemu, k je pisal zapisnik, je pa velel, naj napiše g-spej listek, s katerim -e bo lahko pre istavila na policiji. In oni je rei nap sal l.stek : »Policijsko ravnateljstvo, drngo nadstropje, IV. sekcija« in ga izročil e spej. V tem pa se je vrnil »Kobau« in poredal, da izvošček že čaka.
B.la 6. ura in tričetrt, ko je ta »komi-s.ja« odšla.
Ob 11. uri prt dp^ludne točno je bila g sp« Del Moro že na policiji, da bi tsm zvedela ka več, čemu so jej zaplenili njene drag jeenoeti. A na policiji so vedeli še mm go manje nego ona, kajti niso vedeli sploh ni-eemr. Teltioniral; so pisarni notarja Picco lija, a tud: tam ns> vedeli n?resar. Bilo je te1«j ja§no, da so bili komisar ir. njegovi trije spremljevalci št r,e prekanjeni tatovi. < i spa Del Moro trpi kakih f>000 kron ie. S.cer je oaa zavarovana proti tatvini t ul mom, ali kaj jej pomaga, ko pa ni bilo □ šake ra uloma, marveč je ona sama odprla atovom stanovanje in blagajno in jim tudi
—	atoravno proti volji — dovolila, da so ine*I; seboj ukradene predmete.
Tržaška rak rana. Prejeli smo: Ko -em bil pred četrt stolet em na Reki in sem ?&al preno* š*a, so me Ksčanke povpra-
-*vale : »Od kuda dolaz te ?« Ko sem odgovarjal, da sem iz Trsta — so mi rekale, da me ne morejo vzeti na stanovanje. Obho-vš pol Reke, sem naletel na nekega moža, ieiavca. ki s«m ga vprašal za stanovanje ter 3U potožil, da me noče nikdo pod streho. ! i ee je nasmehnil in rekel : »Ako hočete • iti sianoven-e, ne smete reči da ste Trža-id, ker Tržačanov se tu vse izog blje!«
M ž mi je nadalje povedal, da večina Tržtčanov — krade in zato da bo grdo t c lan:. I □ res, ko sem pozneje povedal, da -em z G >riške — kar bi b:l moral že prej ►t riti — sem ne šel stanovanje takoj !
To mi je prišlo na misel te dni, ko '■m č;*a o be^u iz zapora onih dveh ve-v*r <*, eta skakala is hiše na hišo in čez u r>e — kakor da gresta za stavo ! To isto n:; ptihaja na m sel vselfj ko opazujem * ;>e umaran h n raztrganih tržaških potepuhov — katerih ni ravno m«'o število.
Meni (da govorim re*nieo> n ti lopovi še l a dar nič p< uzncali, uli tatvine se v 1 r->tu tako strahovito množe, da mora sle-
hernega prebivalca skrbeti, ko raznrš^a, do kake Btepinje — nevarnosti mora priti v Trstu, ako se ne začne radikalnejše postopati proti neštevilnim malopridnežem. Staro mesto je vkljub novemu : >1. R. Ispettorato di pubblica sicurezza«, premalo preskrbljeno se stražami.
Predvčerajšnjem sem šel po ul. Crosada. Pred mano so šli trije lopovi, katerih eden je nosil pod neko cunjo bakreno posodo. Sleherni, ki jih je videl, je moral biti prepričan, da so to pravi lopovi. Eden je paeil spredaj, drugi je šel v sredini, tretji Be je pa neprestano oziral nazaj ! Pazil sem nanje in jim sledil do židovske sinagoge, vedno nadejaje se, da naletim na kakega moža pravice — toda zastonj. Ko bi se ne bil bal da me Blavno tržaško laško novinstvo proglasi za vohuna, bi bil prav lahko izsledil gnezdo, kamor lopovi prodajajo ukradene regi — tako eem pi pustil vso stvar na miru. Ako hoče vsaj deloma izčlstiti tatinsko ztlfg), bi moralo imeti redarstvo več tajnih agentov, ki bi morali posvečati največo pažnjo izlasti staremu mestu sploh in pa ulici Molin a vento, na začetku katere ee zbira revn) kmečko ljudstvo, ki je sleherni dan okradenc, več ali manje. Mi vemo, da redarstveni organi (kolikor jih je) store, kar morejo, toda peščica teh ne more biti povsodi!
Mnogo pa je krivo meščanstvo Bamo, da sa ne moremo rešiti te golazni. Mesto, da bi meščani podpirali redarstvene organe v njih težavnem poslovanju, jim mečejo polena pod noge, jim dtlajo ovire in jih — v Eahvalo ea njih trud — imenujejo: »Porobi di žbiri! !c Umeje se, da smo Slovani boli pametni v tem obziru. Gotovo pa je, da je tudi mad nami izjem — mislim namreč one, ki neradi vidijo redarje, tudi tedaj, ko so ti le v zaščito poštenim ljudem. Moje mnenje je, da mora državna in mestna uprava pomnožiti redarstvene organe ter da moramo mi vbi', po svojih močeh pomagati, da se naš lepi Trst očisti grde zalege tatov in da Be rešimo tako nečastnega imena, ki je uživamo vsi mi Tržačani pred ostalim svetom, kakor je razvidno iz »goraj opisanega dogodka na Raki.
Redarstveni aparat v našem meetu naj se pomnoži, toda le v varstvo meščanov in njihovega imetja, ne pa v svrho malenkostnega šikaniranja ter omejevanja socijalne in politične svobode, kakor se le prerado dogaja.
Bitka mej redarji in aretovaneem.
Včeraj predpoludne je nekdo obvestil redarstveno stražnico pri sv. Jakobu, da se nahaja na zemljišču Bou-^uet oni Kajetan Vidali, ki je pred nekoliko dnevi pobegnil iz opazovalnica za umobolne, kamor ga je bilo dalo sodišče v opazovanje. Da aretirajo Vidalija ! je šlo na označeno mesto 7 redarjev z enim nadzornikom. A Vidali, ko j h je zagledal, se je spustil v beg. Redarji bo leteli za njim. Prišadši pred hišo št. 52 v ui ci del Molino a vento, je Vidali skočil v vežo iste, se tam naslonil b hrbtom na zid, vzel iz žepa dva noža, prijel v vsako roko enega t:r se tako pripravil, da bb postavi redarjem odločno v bran. R?darji, ki so prišli v vežo kmalu za njim, bo pa izdrli sablje ter skušali Vidalija rtz rož ti. A Vidali se je obupno branil. Da ga merejo prijet', eo ga morali radarji raniti na glavo. Kri, ki te mu je pocedila po obrazu, ga je zaslepela in vrgel je noža iz rok ter se podal. Ko so ga privedli na komiearijat, so telefonirali na zdravniško pestajo po zdravnika, ki mu je našel tri velike rane na glavi, mu jih izpral ter obvezal. Na to je prišel Treves, ki je Vidalija odvedel nasaj v bolnišnico. Mej potjo je bil Vidali miren, a ko je v veži bolnišnice zvedel, da ga zopet zaprejo v opazovalnico za umobolne, je račel divjat: kakor zver. Trebalo je 8 mož, da so ga zvezali in ga ne9li v opazovalnice*. Mej tem divjanjtm si e bil strgal z glave obvez« in potem ni pustil blizu sebe nobenemu zdravniku več, da bi mu bil zopet obvezal glavo.
Samomor. Včeraj pjpoludne ob 5. uri je bil zdravnik ae zdravn ške postaje telefj-ničnim potom pozvan na pomoZ* nekej ženski, stanujoči v zagati del Moro št. 4 Bda je to 45 letna Katarina Košuta. Ispila j s bila se samem rilnim namenom nekoliko karbolne kisline. Zdravnik jej je skušal rešiti življenje a bilo je že prepozno. Pol ure pozneje je bila mrtva.
Račun o dohodkih in stroških velikega narodnega plesa za dražbi sv. Cirila in Jfetodija.
Dne 19. t. m. obdržaval je odbor za gori omenjeni ples zaključno sejo, v kateri je položil o dohodkih in stroških tega plesa nastopni račun :
I. Dohodki:
1.	Inserati na volantih . . .
2.	Inkaso potom pooblaščenca .
3.	> pred in po plesu po tom nakaznic oziroma po blagajniku in predsedniku
4.	Plačila in darovi pri blagajni prigodom plesa in inkaso potom prodajanja blokov in obresti od uložene glavnice . ,
256.— 374.—
» 888.—
2096 34
Skupni inkaso	K	3614.34
II. Stroški:
1.	Godba........K	255.—
2.	Tiskovine.......»	320.86
3.	Dvorana »Narodni dom«, razsvetljava, redarji itd. ...	»	300.—
4.	Dvorana »Tržaški Sokol« .	»	20.—
5.	Okrašenje.......»	50.—
6.	Iztirjanje (provizija) ...	»	89.20
7.	Poštnine.......»	74.93
8.	Razni stroški......»	104.35
Skupaj . K 1214.34 Saldo . » 2400.—
Račun in izkaze pregledala sta odbornika gg. Jernej Pinter in Franjo Bandel ter našla vse v redu.
Od čiBtega dobička K 2400 se izroči polovica moški podružnici sv. Cirila in Ms todija v Trstu v roke predsednika g. dr. Josipa Abrama in druga polovica istrski družbi sv. Cirila in Metodija za Istro v roke blagajnika g. dr. N. Fabijanica v Voloskem.
Tržna poročila 19. aprila.
BndimpeSta. Pšenica za april K 17 90 d* K 17 9*i; rž za april K 14.5± do K 14.56 ; oven s* od K 13.96 do 13 98; koruza za maj K 14.8C do K 14 82.
Pfienica: ponudb* n povp«*ft«»vHn e slabotno, ttdno. Prodaja 19.030 met. stot., za 15 do l7V,stot zviša j.i Rž trdno, za 5 stotink zvišanja Druga žiti vzdržano. Vreme: hladno
H a v r e. (Skiep; Kava ^antoa goori r -rage sa tek. mesec po 5'1 kg 42*1 frk, julij 43—.
New-Tork. (Otvo' <v Kava Rio na bod« ie dobave, vzdržano, ne.premenjeno
H am bare. (Skle op.i Tvava **Rntos gr>o average ■»■«■ nai 35-- sa september 36 — za dec. 36*/«, za marec 37—. — Vzdržano. — Kava Rio nrvad« loco 37—38, navadna realni 39 —40 DMI^rf doV'* . 4!—
Hamburg. 'Sklep t Sladkor za aoiil 26.75, wf maj 27.20, za juni 27 25, za julij 27 30, z» avgust 27.50, za september 25."5. Mlačno. -- Vieie: oblačno
Sladkor tuzemskl. Oentrifugal piW, prjoap-. i.
K 66.50 do 68.00, za aepts-u&ar K---t* — -
marec-avg. 66.50 do 68.— Uonua-M^ ta Mali p i promptno K 68.30 do 69.3 > a se p t. K -. - 1 > —.—, marec-avg. 68.30 do 6 30.
London. Sladkor iz tepe surov '3s/8 . Java —. Stalno.
Pariz. Rž za meseo ap il 15.50 r* ■» maj 15.50 za maj avgust 15 nO za sept3J»b«r de-cember lf>.15 luiroo.) — Plenica zr.	m*
eec 23.75, za maj *M 10 za maj - avgist 23 95 za aept.-december 2180 stalno). Moka za te koči mesec 20.15, za m y 30 4.\ za maj-avgui; 30.10. za s pt.-december JŽ9.05 istalnD). Repifi ' olje za tekoči mesec 50 5 ), z* maj 50 5 .) za maj - avgust 50.25 za sepleube- - december 51 — (t dno/ Špirit ra tekoči meneč 47.95 za raai 48 --z-» maj-avgust 47.75 »a september- december 4'i — (trdno\ Sladkor surov 88" naonov 343/4—34*/4 (mirjo bel za tekoči mesec 313/, za mat-avgust 39l/a. 21 julij-avj ust 39l/4, za oktober-januvar 34— mlačna/, ranmm 7o1/«—'1 Vreme: oblačno.

Zadnje brzojavne vesti.
Kazenska razprava proti Grorkemu.
PETROGRAD 19. Z vso gotovostjo se zatajuje, da priSne Kazenska razprava proti Gorkemu dna 20. junija.
korana poročila dne 19. aprila Tržaška borza.
Napoleoni K 19.06— 19.08 —, angležke lir« K--
do—.—, London kratek termin K 239 60—240 25 Francija K 95.30—95.50 Italija K 95 30—95.50 italijanski bankovci K —.— —.—. NeaaČija K
117.10—117.30, nemSki bankovci H"----
avstrijska ednotna renta K 100 30 100.60, ogrst kronska renta K 98.— 98.30, italijanska ren;>\
— —.— kreditne akcije K **64.— — ti6t> — državne železnice K 657 50 — t59 60 Lombs-; a 89.— 91.—, Lloydove akcije .v 663.— — 657.—
Srečke: Tisa K 358.--342—, Kredit TC 485 -
do 496 Bodenkredit 1880 K 309.— 319. - Bo denkredit 1889 K 3UH.— 316.—, Tnrftke K 144.— do 146.— Srbska —.— do —.—
Dunajska borza ob 2. uri pop.
Državni dolg v papirju „ „ „ srebru Avstrijska renta v zlatu
„	„ „ kronah 4•/,
Avst. investicijska renta 3V,":. Ogmka renta v zlatu 4°/0
„ „ kronah 4V
M	»» *
Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mart 20 frankov 100 i tal. lir Cesarski cekini
Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — Francozka renta 99.48, italijanska renta 105.30, španski esterieur ——, akcije otomanske baoke 604 —. Menjice na London 251 45.
Pari z. (Sklep.) Avftrijpce drtsvnc <e!r< .e
—.— Lcmtardi--onificiiaca toi^ka rentf 89.—
avstri*. zlat;	100 55, ogrska 4'/. .
renta 1C050 Linderban 484.-- turške srečk* i:-6— parižk* Lacka 13.12, italijnnnke m^ndi-jonalne akcijf 763.—. akci e H)o Tinto 15.74. TrJna.
L o n d o n. (Sklep Konsolidiran do . 9js;„ Lombardi 3*/4 srebro 26l/4, Španska retta 89— lijanska renta 104tržni diskont, 2— men ice ■ Dunaju —.— dohodci banke —.— izplaČiia b-. —.— Mirna
vfieraj	danea
100.90	100 90
100.9O	100.90
119. «5	119.80
lOO.fO	100 50
9&JŠD	93.46
:i8<J)	11S 50
9803	98.05
89.75	89.75
1650—	165U. —
60 2.2")	664. —
■239 »0	239.82
117.10	117.15
23.43	23 i'2
19.06	19.06
95.35	95.35
11 2«	ll.jfii
lllfdrove žitne kave
POSKUSITE'	Viorih. drafoioiino.
»otin« ž «(, pollikj đ K 6O h Iranco.
POMACI PRIJATELJ"
■ »«m oai,«miic«m	oflSl
Zyfrcte IcCsrmt jitn* iaVe 9rafe-VTIl.
Za velikonoSne praznike!
Kam greš?
Grem kupit par čevljev.
Svetujem ti, da greš k PIEROTU v ulico Kihorgo št. 33 nasproti pivovarne „Alle tre porte" . kjer vdobis * obuvalo za moške, ženske in otroke, tudi vsprejema poprave in naročbe po meri na debelo in drobno.
Se priporoča svojim rojakom
BEHAR PETER, lastnik.
Svoji k svojim!
Dragotin Vekjet - zlatar
v Trstu, Corso štv. 47 ~~ priporoča vsakovrstne
zlatenine in srebrnine 1=
ter žepne ure.
■V Sprejema poprave ter kupuje zlato.
— Cene zmerne. —
lOilOHOllOllOtlOllOllOllOiiOHOl

Tovarna pohištva
Aleksander £evi jVSinzi
ulica Tesa štv. 52. H (lastna hiša), f
ZALOGA:
PIRZZR ROSRRIO (šolsko poslopje).
Cene, da se ni bati nobene konkurence.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po nccc posebnih načrtih. ->cccccccccx Ilnstrovan cenik brezplačno ln franko

lOliOnOliOliOliOiiOiiOHOnOilOii
Mizarska zadruga v Gorici (Solkan)
tovarna pohištva s stroj evnim obratom
priporoča slavnemu občinstvu svojo
zalogo pohištva
prej ANTON ĆERNIG0J
lis dei Rettori štev. 1 (Rosario) - v Trstu - til certve Sy. Petra 7 hiii Marenzl
Največja tovarna pohištva primorske dosele.
PohiAtvo izdeluje se solidno, trpežno in lično, in sicer samo is lesa, posušenega t tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj.
8C Vsaka konkurenca je izključena.	Album pohištva pošlja se brezplačno.
Prodaja se tudt na mesečne obroke.
Zaatopatva v: TRSTU, &PLJITU in ALEKSABiDRIJI (ORJENT).
M'isricnin najr^ie »lijak, mor«* fl.biti J OUCIIIO, /;i-lnžk:t - jmiičev njem l.r-% ] ( >^!a-iti X* j«' v ujiravništvu lista.
Novo prodajalnico jestvin,
zab>/> »•» z Marom prve Trst«» kakor kavo. sladkor« olj«*, milo. brlit i rt tnrša« m«»to. otrobe itd. itd.
r'-!-^ndrei ŠMC
Trst ui. Media 56 zraven ui Rv-saet ti) Trst
Izvrstno jedilno olje
do 28 nvč. liter v novi prodajalnici
A. BERiNI & A. STRINGARI
ulica d i Torre bianca 45.
Ki>. milo. s vere in soda.	=
===== .Irdilno olje po 2s nove.
F. Ferfcot urar
Mi
TRST - ttl. Poste trnove št. g prip<>rr.<a veliki izbor ur: Ornega. Šchaffhause. Longines. Tavanes itd. k.:k<.r tu-ii zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. Izbor ur za birmo. Sprejema popravljanja po nizkih cenah.
Postrežba točna in cene nizke.
Se toplo priporoma
Rudolf Szobosztay
gostilničar.
Svelko Hanibal SkerI
trgovec pri Sv. Ivanu =
priporoma -vojo dobro/.nano
prodajalnico
jestvin »n pekarno ter lastno zrr izdelane biškote. =
Vedno sveže blago. Cene zmerne. Posebno priporoča kruh. koji tudi pošilja b'ezpiacno na dom.
MALA OZNANILA
er> a ifisr ^ A« R
V novi prodaia!n;^i jestvin
in kolonija! P&tfS PetCfflfil v ulici Gulia At. 76
je vtioliiti TKakovr-tin- ifftviup kakor t kav«, rii. w«t»»nin«? mapeli^kei, siaulkor . tiirićno in V telo moko. naravno maslo, »veće, milo. ,'eđillio oije prve vrste po 36 nove.
— Blsr<» vedno svcie.—
TrsT slikar-dekorater.
Sprejemu ijelo na lierHi. TH>-kiinirije !h»S> ? papirjem. Slikanje «»t> iti napisov r v*eh slogih in na vse tiačine. P<»-nareien les in marmor. Har-vanie pohiStva. po<li. v itd. Vse po zmernih cenah. toeno iu hitro. — Delavnica: ulica Ugo feseolo štev. 19.
CGXOXCOOOOOOO Svoji k svojim!
Podpisani priporoča svojo zaioco oglja. drva. premoga in aruiro razno kur-iavo ter petrolej. Pošiljanje na dom.
Josip Muhu,
ul Cavar.a mhod ulica Ca-vazzeni št.
coooooooooooooo
Iv. Kopač
svečar v Gorici
priporoča priznano najboljše in najcenejše
♦ voščene sveče *
Cenik Grezplačno m franko.
Podpisani priporoča svojo
■t NOVO PEKARNO IN SLADĆIČARNO
pri Sv. Jakobu
siTssa aiica 12 (iravea si. šole).
Vedno svež kruh. Pošiljanje na doni Sprejema naročila in domači kruh v pecivo Trstreiba točna.
Ben e d i k t $ u ha a
Prodajalnico jestvin 6aerino jtfarcon
založeno z vedno svežini blagom T. vrste kakor: kavo vseh vrst. sladkorja, olja. mila. kisa, testenin, moke. otrobov itd. priporoča svojim rojakom udani
Počka.j Ivan
ul. PETRONIO 2 (vogal ul. S. F.
aMea Tivaruella štv. 3
Priporoča svojo zalogo oglja in drv. ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno.
Foilljanje na dom.
Telefon štev. 1664. —
Nova prodajalnica
Romolo Perini
zlatar in droguljar
Via del Rivo 26
Sprejema poprave, kupuje zlato, srebrno in juvele.
Popravlja urs na jamstvo.
Karlo Marcuzzi
r ulici Vincenzo Bcllini štv. 13.
DELflVNICR kirurgičnih priprav.
Ortopedični aparati. Predmeti za bolnike.
Pekama in sladčičarna z lastno tovarno biš» otov
Jran Camjge
TRST - ulica Moliti Grande št. 32 - TRST ■4 krat iu dan svež kruh. raznovrstne moke prvih •trikih mlinov, line vina v buteljkah, sladčiee itd. »»prejema naročbe za sladčiee.
Restavracija
,RIIaCittadiFrai)cofopte'
ulica. Moliti Piccolo št. /7 icol nlice Savenc Mercadanie ste?. 4 ex Piazza della Zouta) toči izvrstno in vedno sveže
šteinfeldsko pivo
kakor tudi dobra i n pristna vina.
Kuhinja vedno s, dobrimi jedili — j) res krh 1jena.	—
MIRODiLNICA
Simona Skrinjar
nlica Farneto St. 33
podružnica nI. Settefontane 629
sprejema tudi pismena naročila ter pošilja ca zahtevo blaga na dom po najnižjih cenah.
3I1R0ĐILMCA Henrik Bocetta
ul. Carradori 18 (TOgal Geppai
Specijaliteta D&Tiuluih in me-tlioioalnih <irog, liarv. poko^ti. lakov, J^etk. #»>pičev, navadnega in parfumnega mila. petroleja, Špirita (žestet za goreti. — Barvilo za čišćenje
— _	vina. •■ ____—
Nizke cene. Prodaja na debelo in drobno
Drag. Schonberger
TRST
ul. S. Caterina ji, II
civilna taojačnica
Naročbe in plačila po dogovoru
Vsaia obleka se izptoviv24nr.
Jvan Jančar
tehn. konces. zobozdravnik TRST ul. Torrente 32 II. n. Delavnica za umetno zobovje. Izvršuje popolno zobovje iz kaučuka ali zlata po francozkem sestavu. Poprave v 2 urah. Cene zmerne. -p® Sprejema od S—6 pop.
0000000000000
co
J2
cc
Velikanski izbor
'I'
iztitiTljuil mM illel
od K 20 —do 50-—, specijaliteta črne od K 30-— <lo 50 — Kostumi
od platna ali sukna za otroke od K 3 — tlo 7—. Velik Izbor hlač od K 4 — do 15 . delavskih hlač po 2 4-0.	—
7 Posebnost: delavske hlače i/, tako zvane hudičeva kože K 4*—. Srajca bele ali od satena, kretona, spodnje srajce itd. itd. = Cene brez konkurence. -
TRST, nlica Arcata št. 9 (vogal ulice Sapone).
o O O »OOOOOOOOOOOOOOOOOO o
.1.
21
oa co
III
tu i A.Visiutini
naznanjata cenjenemu občinstvu, tla sta prev/.< i. na lasten račun trgovino iu avtori/.ovano k roj a niči
Alla Gitta di Trieste
v ul. Torrente št. (nasproti gledišču (iolrioui).
Tam so vdobiva velika zaloga izgotovljcnih oblek za odrastle in dečke. Delavsko hlače prv< vrste kakor tudi blago vseh vrst in najpo^lednojše ■ -	novosti.	-
mm~ SPECIJALITETA:
likerji. pristna vina v buteljkah in r.a drobno. Cene zmerne. Maršala 80 nč liter, žganje 80 nvč. liter vermut 64 nvč. liter.
Prodajalnica boteljk -Trsi

ANTON S K E R L
mehanik, zapriseženi zveder.ee. Trst - Carlo Goldonijev trg ti. - Tr>t.
Zastopnik tovarne kolos in motokoles „Pnclf
Napeljava in zaloga električnih zvončkov Izkijur-.. prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov. Zaloir; priprav za točiti pivo. Lastna mehanična delavnica z popravljanje šivalnih strojev, koles, motokoles itd.
Velika zaloga pripadkov po tovarniških oenuh
TELEFON štev. 1734.
„SAIUS"
novi higijenični zobotrebniki
disinfektirani parfemirani zaprošen patent se prodajajo povsod.
C. C O MINI, Trst Barrif t n zS
a
Zaloga istrskih in dalmat. vin
r ulici Cecilia x6 ivogal ul.Raggeru Mauna) Zaloea je vedno preskrbljena z vini najboljših kletij. Cene : istrsko po 64 st.. belo briško p > ^U -t., opolo iz Visa po st., vse franko na dom. Za obilne naročbe se priporoča
IVAN TONEL
J^farodni kolek je
vdobiti pri upravi
„£8inost<r
TOVARNA POHIŠTVA I&NAC KRON
TRST. ULICA CASSA Dl RISPARMIG 5
MEBLU V A NJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH
KATALOGI BREZPLAČNO.
Crgovina z manufakturnim blagom
Barriera vecchia II. - ANTON SANCIN - Barriera vecchia I .
Zaloga perila, blaga od same volne za ženske obleke, velik dohod barhanta (faStanj), veleur ln pletenin; zaloga imbotiranih in flaneliranihpogrinjal, bele in barvane srajce za možke. maje. spodnje hlače in delavske hlače; bogat izbor ovratnikov, zapestnic in kravat.	Mod erci in drobnarij e. "^B
da se ni bati konkurence.
Vse po najnižjih cenah.
Zaloga obuvala in čevljarski mojster
Josip Stantič
ZaJajruielj c. kr. redarstvene straže, e. kr. rlavnesra carinskega urada in skladišč, c. kr. priv. Uoyd. orož. e. kr. finančne straže t Trstu. Kopru in Pnlju.
TRST. - Ulica Rosario štv. 2. - TRST
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke.
Prodaja najboljše voščilo (hiks)
"Ž fredin
Cene nizke. Postrežba točna.
Ivan Gustinčič
ul. Sette Fontane št. 46 i VOgal lil. ViltOMO (ll Feltre). \
Trpvioa s špecerijskim in kolonij, hlapni
zaloga moke, otrobov, kakor tudi najfinejših - testenin domačemu in tujega izdelka. =
Assicurazioni genera'i
V TRSTU.
(l)ruštvo ustanovljeno leta 1831.) To društvo je raztegnolo svoje delovanje na v-zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru zavarovanje po morju in po kopnem odposlan
blaga in zavarovanje na življenic. Društvena glavnica in reserva dne
81. decembra 1!>02.....kron 20S,G.:2.0ls 7
Premije za poterjati v naslednjih
letih......... „ 82,37 l.»Jb-l"-4
Glavnica za zavarovanje živenja
do 31. decembra 1902......»51 1,.">oS.22i)'1
Plačana povračila:
a)	v letu 1902......... 5,2473.116't>8
b)	od začetka društva »lo 31.
decembra 11)02....... 742.014.072" ■
Letni računi, izliaz dosedaj plačanih odškodov tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa nainu na pojasnila se dobe v Trstu v uradu dru-iva v'ia della tštazione št. SI v lastuej hiši.
ooooooooocooocao

IMS
Varstvena znamka : „SIDRO".
LINEMENT. CMCI COMP.
nadomestek
pain ekspelerja
je prip0 7. nano kot izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva se po 80 »tot.. 1*40 K in po 2 K v vseh lekarnah.
l*ri vkupovanju teira povsod priljubljenega domačega zdravila naj *e pazi edino le na originalne steklenice v zavitkih z našo varstveno znamko ..SIDRO" iz Richterjeve lekarne in Ie tedaj je gotovo, da se sprejme originalen izdelek.
1 ^fSfSfSfSfSfSfSfSfSfSfSfSfSfSfšii
m
yVl Ricnterjeva lekarna;.pnziatemorln" p^
T PRAGA Elizabetioe nlice it. 5. nova ' T 1
tDnevno razpošiljanje	^kj^J
m
i
(S &
<js fl?
Jržaška posojilnica in hranilnica ==—
— registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Piazza Caserma štev. 2. I. n. — TRST — V lastni hiši. Telefon At. 952. W Vhod po grlavnih stopnicah,
Hranilne uloge sprejema od vsakega, te tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4'
na
.......... ..»	r J .. -. -	».TttACJin, I.C VUU" I"	....•« 1 L k. iu J'" UkFl
Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 5Vs°/0, na menjice po b
zastave po 51.,0',,. Uradne ure: od —12 dopoludne in od 3.—4. pt»poludne.
Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt, Ima najmoderneje urejeno varnostno eelico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. Poštno hranllnič»i ra£nn 816.004.
S i
i Sf
31 ^
S)
r—
CD
O

Ct)
<
o o
rc
O -T CO
O)
Velika zaloga
n
Prosi se za obisk. — Obširno dovoljer.je kredita.
OOOOOOOOOOOOOSOO
^UVUA- -prejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnej-ih kombinacijah p«j<i tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšuj očimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravic j do dividende.
„S I a v i j a
tt
Tzajemua zavarovalna taka t Pragi. — Rezerni foni 29.217.69446 K. izplačane odškodnine: 18,324 623 11 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
Vsa pojasnila daje :
Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljši sloves, koder posluj«*.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnok jristne namene.