Naročnina 50 frankov,
Vse kaže, da bo nezaposlenost v Veliki Britaniji prihodnja dve
pad na mongolsko republiko, izmislili »komunistično« zaroto. In konflikt utegne zaplesti sovjetsko Rusijo v vojno na Dalj njem vzhodu.
Italijanski ranjenci se vračajo domov
Italijanska bolniška ladja »Urania« je prepeljala v domovino 440 bolnikov in-ranjencev z abesinskih bojišč. Tisti, ki niso navezani na posteljo, si med vožnjo krajšajo čas z damsko igro in s šahiranjem.
Leto VIII.	Ljubljana,	16.	januarja	1956
Š<ev. 2.
Izhaja »sak Četrtek. - Uredništvo	in uprava v Ljubljani, Tyrševa cesta štev. 29/1. Poštni predal štev. 345.	Naročnina za četrt leta 50 Din za uol leta 40 Din »i	i».„ an r>-„	„	..
Račun Poštne hranilnice v Ljubljani	št. 15.393. - Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo.	50 frankov, v Ameriki 2'/, dolarja - Naročnino je treba	plačati vnaprej.	- Za	odgoVo^e Je priložit* znamko!
Človek vd{a, ne denac !
Pri vedeževalci
»Dete moje, kvarte pravijo, da boste leta 1936 zadeli glavni dobitek.«
»Oh. gospa... ali mi ne bi mogli... nekaj ma’ega... dati na račun?«:
Vse je odvisno od človeka samega. Današnji čas zahteva zrelih ljudi, ljudi, ki so na svojem mestu, ki vedo kaj delajo in kaj hočejo. Današnji čas zahteva takih ljudi, ker samo ti bodo mogli kljubovati velikim dnevnim težavam, ker bodo samo ti mogli izvo-jevati težki boj, ki ga jim vsiljuje življenje; boj za obstanek, boj za družino in boj za boljšo bodočnost.
čim težje so razmere v življenju in Pogoji za uspeh, tem popolnejši mora biti vsakdo od nas. Vsa njegova duševna moč mora biti usmerjena v eno samo misel in- v en sam cilj. Ravno tako kakor velja to načelo za vsakega posameznika, velja tudi za trgovca, obrtnika in industrijca. Duševna koncentracija nam veleva, da naj usmerimo vse naše hotenje k enemu cilju Zelja posameznika se mora zato kazati v njegovem osebnem izboljšanju, želja trgovca, obrtnika in industrijca bo vodila k poslovnem izboljšanju.
Četudi so življenjski pogoji tako težki, bodo ljudje še vedno iskali razvedrila; bojijo se zaprek, neprijetnosti se izogibajo in nepremišljeno zapravljajo svoje zdravje in denar. To je baš nasprotno od koncentracije; dekoncentracija ali potrata duševnih moči.
Danes je življenje težko, denar se težko zasluži in težka je pot skozi življenje. Poleg vsega tega pa opravljajo ljudje svoje delo površno in komaj čakajo, da najdejo kje kako zabavo. Ne iščejo načina, kako bi zboljšali svoje težke razmere, temveč iščejo načina, kako bi pozabili svoje delo.
Vzemimo privatnega uradnika. Premnogim od njih je pač vseeno, kaj je počel ves dan, kako je izvršil svoje delo, svojo nalogo. Vseeno mu je, ali je od tega njegov gospodar imel kaj koristi ali ne. Vseeno mu je ker ni še nikoli pomislil, ali je svojo 'plačo v resnici zaslužil ali ne. Večina ljudi pa se zadovolji s tem, da dobi skromno, a vendar stalno plačo; komodnež
pa pravi, da trud, ki ga ima s svojo službo, ne sme biti pretežak.
Seveda velja to le za nekatere. Vsi niso taki in Bog ne ttaj, da bi bili. Mnogo Je pa tudi ljudi, ki morajo po težkem delu v pisarnah delati še doma. pa ne dobe za to niti priznanja.
Iste razmere, ki smo jih zgoraj popisali, boste srečali v trgovinah, v obrti in industriji.
Premalo je ljudi, ki bi s svojo veliko energijo znali pomagati svojemu podjetju tako, kakor da bi delali sami zase. Malo je trgovcev in obrtnikov, ki bi znali na lepem ti'zniti, kakor da bi se bili prebudili iz dolgega sna, da bodo zdaj s toliko večjo energijo popravili napake, ki so v njihovem podjetju nastale zaradi teh ali onih notranjih ali zunanjih vzrokov. Pretežko jim je, da bi po napornem dnevnem delu še ostali v pisarni ali delavnicah in se še dalje ukvarjali s težkimi, neprijetnimi vprašanji.
Laže je zamenjati delo z zabavo, nego zabavo z delom. Težko se je koncentrirati, ko se pa pri zabavi človek tako prijetno počuti in če mu dekoncentracija tako prijetno de.
A baš v tej koncentraciji je rešitev!
V	koncentraciji in marljivosti, mnogokrat v odpovedi. V vseh onih stvareh, ki so tako težke in ki se človek tako težko odloči zanje.
Današnji hudi časi zahtevajo — kakor sem že zgoraj povedal — močnih ‘n poštenih značajev. Njihov boj je težak, a časten. Mnogo je ljudi, ki so na lahek in celo na nepošten način Prišli do blagostanja, toda pri teh uspehih ni božjega blagoslova, ne priznanja ljudi, ne notranjega zadovoljstva.
Se nekaj je treba poudariti. Vedno je bil in vedno bo človek-posameznik temelj, ki na njem vzrase ali pa propade podjetje ali družina. Samo človek je, ki šteje, in ne denar. Človek seveda, ki ima veliko, nezlomljivo energijo, tolikšno, da premika skale in dela čudeže. Med notranjimi, duševnimi vrednotami je pa bila, je in bo poštenost največja.
Mnogo jih je, ki so kolebali in ki kolebajo še danes, ker ne vedo, da je v njih samih začetek in konec vsega zla, začetek in konec vsega dobrega. Lepota, plemenitost in poštenost morajo žeti priznanje, kakor ga morata žeti volja do dela in uspeha. Pota do uspehov niso posuta z rožicami, temveč s trnjem.	Haka.
'Razgled po sveiu
Ali je križev pot že za nami ?
Negušev lik kot igrača
Tudi posledica abesinske vojne: italijanska industrija otroških igrač je vrgla na trg lutke, ki naj predstavljajo abesinskega cesarja. Da bo sličnost še večja, so mu dali v roko neizogibni dežnik.
ali tri leta odvisna od vladne gospodarske politike in ne od zasebne pobude. Tudi če ostanejo svetovne gospodarske razmere leta 1936 tako ugodne kakor lani, bo sedanje stanje zaposlenosti, ali bolje, padanje nezaposlenosti odvisno od tega, koliko poguma bo pokazala država pri izvajanju programa v javnih delih.
To dognanje je zelo pomembno. Saj dokazuje, da v današnjih razmerah svetovni kapitalizem nima več potrebne moči in ne more gospodarske delavnosti tako pomnožiti, da bi zadušil nezaposlenost.
Gospodarska iniciativa države je torej postala ne samo nujnost n dobi krize, temveč tudi sestavni del mehanizma, ki mu je naloga, na zadovoljiv način izravnati trgovsko povpraševanje in ponudbo.
Nadaljevanje na 8. str.
Pogled nazaj in razgled naprej v luči časopisov raznih narodov
štirje zlovešči požari se širijo na zemljevidu svetovne diplomacije. Sleherni med njimi se utegne razplamteti na vso politično organizacijo sveta.
Nekateri izmed turov so celo že na tem, da se razlijejo. Mussolini, največji od njih, grozi, da se bo prvi predrl, toda njegova manija po veličini se krha ob skali opozicije.
Razpoloženje v Rimu spominja na noč Cezarjevega umora. Zarot-
Negušev nagovor na vojake v Desiji
Abesinski cesar je z balkona nekdanjega konzulata v Desiji nagovoril svoje čete in jih bodril k odporu. V ospredju vrsta italijanskih bomb, ki pri nedavnem letalskem napadu niso eksplodirale.
Novi alpski polki v vzhodno Afriko
Da okrepe italijanske čete v Abesiniji, so v Rimu pripravili več novih alpskih polkov. Pred vkrcanjem na ladje je čete pregledal Mussolini,
niki preže na vseh vogalih, čaka je konca režima ob političnem, nravnostnem, gospodarskem in vojaškem polomu.
Drugo ognjišče je hitlerjevska Nemčija. Hitler je zašel v brezupen položaj. Med silami, ki jih zastopa dr. Schacht, predsednik nemške narodne banke, in Goebbelsom, ministrom za propagando, se je začel boj na življenje in smrt.
Nemčija, Italija in Japonska
so gibalne sile
sedanje svetovne politike,
trdi list , H. VMBURGER NACI1RICH TEN .
Če pogledamo nazaj na leto 1935, moramo ugotoviti, da so tri velesile, ki so obrnile hrbet liberalizmu — Nemčija. Italija in Japonska — postale gibalne sile današnje politike. Ostale velesile, naj že bodo Anglija, Združene države in Francija, ali pa bolj še viška Rusija, se vzlic svoji veliki številčni in gmotni premoči niso mogle uveljaviti. Anglija in Zveza narodov nista mogli ne preprečiti ne končati abesinske vojne; morali sta trobiti k umiku spričo železne volje fašistične Italije, odločene, da doseže svoj cilj v vzhodni Afriki. Ali se bo to v bodoče kaj izpremenilo? Dogodki nam bodo sami odgovorili.
Francija, Zveza narodov in drugi uživalci versajskega miru se niso mogli drugače kakor zgolj s pismenim protestom postaviti po robu volji narodno-socialistične Nemčije, odločene, da obnovi svojo vojaško moč. In naposled so bile Amerika, Anglija in sovjetska Rusija brez moči nasproti volji Japonske, ki je trdno odločena razširiti svojo oblast na azijski vzhod. Japonski zahtevi po pomorski enakopravnosti nihče več ne oporeka na londonski pomor-
Prej ali slej se bo moral Hitler odločiti na to ali na ono stran, in od njegove odločitve bo odvisna usoda njegove vladavine.
Potlej je Schuschniggova Avstrija, plen, ki preže nanj sosede. Danes ko Italija slabi, 'padajo nade kancelarja Schuschnig-ga. Odtod njegova nepričakovana »blagost« nasproti socialistom. Danes jih potrebuje, ker se nadeja, da mu bodo zavezniki v pripravljajoči se bitki z avstrijskimi hit-lerjevci, ki se bodo skušali polastiti oblasti na razvalinah fašistične Italije.
Naposled je še Japonska: zunanja politika je tam docela v rokah vojaške klike. Ta klika je pridobila cesarja na svojo stran: obljubila mu je, da bo napravila njega in njegovi naslednike vladarje svetovnega imperija.
Ta imperij se bo začel kajpada z osvojitvijo Kitajske. Potem si bodo Japonci, da upravičijo na-
ski konferenci. V tem pogledu je leto 1935 prineslo precej jasnosti, čeprav je še mnogo velikih vprašanj ostalo odprtih.
Mi Nemci smemo gledati na leto, ki je za nami, ne samo z zadoščenjem, nego tudi s ponosom. Postavilo nas je spet v vrsto velesil. Fuhrer je vodil ladjo rajha z mirno in trdno roko. Zato smemo z zaupanjem gledati novemu letu v obraz.
Kapitalizem sam ni kos nezaposlenosti,
ugotavlja londonski
»NEW STATESMAN AND N AT J ON »
Kaša vest je mirna,
pravi torinska
»GAZZETTA DEL PO POLO <1.
Bilanca ob koncu leta: Mi Italijani imamo mirno vest. Mednarodna politika naše države je bila politika miru in pravičnosti.
Mi Italijani ne vemo, zakaj naj bi bilo leto 1935 zlonosno. Za nas obstoji samo leto XIV. (šteto po Mussolinijevem pohodu na Rim. Op. ured.) Zakaj za nas se leto začne z 28. oktobrom.
Turi, ki bodo počili
Tako gleda v bodočnost londonski
»THE SUNDAY REFEREE«
Leto vojne,
Leto 1935 je prineslo nekoliko zboljšanja v svetovnem gospodarstvu. Toda bilo bi krivo, če bi se v tem oziru vdajali pretiranim nadam.
»LA Ri:rUULlQUE
Leto 1936, ki si vsi želimo, da bi bilo srečno, bo samo nadaljevanje leta, ki nosi črno livrejo vojne. S tega stališča je čas sam tako rekoč simboliziral Italijo in Abe-sinijo: črne italijanske srajce v boju s črnimi ljudmi v Abesiniji.
Kolikšna ironija usode, da si človeštvo želi vrnitve Nemčije v Ženevo. Nemčije, ki je danes oborožena do zob! Danes smo že v takšnem duhovnem stanju, da bi bili zadovoljni, če bi se Japonska mogla vrniti v Zvezo narodov. Tudi takih ljudi ne manjka, ki bi hoteli celo Italiji ustreči, iz strahu, da ne obrne Ženevi hrbet. Ali ne bi bilo prav predočiti pacifistom ki so spravili Zvezo narodov tako daleč, kako usmiljenja vredna je njihova onemoglost0
Ali se ljudje še zmerom zaljubljajo?
še zmerom — le sram Jih je to priznati
Moderna psihologija ima poleg dobrih strani tudi svojo senčno stran. Današnji psiholog trdi, da se sodobni človek nikakor ne more več zaljubiti, ker v duši ni več sentimentalen, ne romantičen in kar je glavno — z ljubeznijo se ne utegne ukvarjati.
To bi bila — da ne rabimo hujšega izraza — psihološka laž.
če pogledamo danes mladega človeka, moramo reči, da se pri njem vprašanje ljubezni od pamtiveka pa do danes ni prav nič spremenilo, še manj pa moremo trditi, da je ljubezen pri sodobnem človeku nemogoča. Res je, da imajo moderni ljudje to slabost, da nočejo priznati svoje zaljubljenosti, četudi je ta ljubezen še tako velika in močna. Zakaj? Predvsem zato, ker se danes smatra zaljubljenost kot zastarela, nesodobna, nemoderna.
Spustite se v podrobnejši razgovor z mladim dekletom, ki je po vseh zahtevah današnje dobe »moderno«. Njene besede vas bodo prepričale, da vendar leži globoko v njenem srcu težnja po ljubezni; tudi če bi se sama branila te ljubavne romantike, njen trud bi bil zaman.
Brez dvoma so se naša dekleta in mlade žene spremenile v marsikaterem pogledu, toda v pogledu ljubezni so ostale prvobitne. Zaljubljena deklica še danes zardeva, kadar ji njen srčni vitez govori lepe in sladke besede; ravno tako je zardevala ob teh besedah njena babica in prababica.
Današnje dekle je bolj svobodno in ta svoboda ji daje neko novo barvo. Toda ta sprememba ni v nikaki zvezi z vprašanjem ljubezni. Ljubezen je pračloveški instinkt; to je prastar zakon, vklesan z globokimi črkami v sleherno človeško srce, in ta zakon se ne more in se ne bo nikoli spremenil.
Po vsem tem, kar se danes dogaja v nas in zunaj nas, moremo trditi, da moderen psiholog, ki taji vsakršno lju-bezen, nikakor nima prav.
Slavni francoski književnik Anatole France pravi v nekem svojem romanu:
»Ni še zrasla na tem svetu zdravilna trava za ljubezen, kakor ni zrasla trava za smrt. Ljubezen je isto ko smrt: neizbežna je.«
Bodi človek moderen ali nemoderen, snob ali cinik, realist ali idealist — zaljubil se boš. Ljubezen napade človeka ko hripa, največkrat brez njegove volje, saj večina zaljubljencev ne more pojasniti, kako je prišlo do te ljubezni. Današnja ženska mladina, ki sama služi svoj kruh, razčlenja vprašanje ljubezni vse drugače ko naše babice in prababice. Neodvisna je — svoj kruh ima. Ljubezen moderne žene se zato ne bo naslanjala na morebitne materialne koristi na rovaš ljubezni same, temveč bo močno, zdravo čustvo. Ta ljubezen bo dolga, segala bo do groba in še prek njega. < y. e.
'Demanl,	hi	prin
Sinji demant Je zdaj kupil .petrolejski Napoleon*, sir Deterling.
Ali bo tCidi njega spravil v pogubo, kakor je doslej še vse njegove lastnike?
V	ljubezni zmaguš le, če bežiš.
Napoleon.
(Ak*) Amsterdam, jan.
V	Amsterdamu je zavladalo je-liko razburjenje, ko se je razvedelo, da je kupil petrolejski kralj sir Henry Deterding, mogotec družbe Shell, zloglasni »modri demant«, ki je ležal že več desetletij v trezorjih neke holandske banke, zakaj nihče ga ni hotel ali pa ni mogel kupiti.
Bog ve ali bo »Napoleon petroleja«, bogati Deterding, doživel poraz pri Waterlooju, ali bodo nemara Shellove delnice padle? Tako se vprašuje današnji dan ves bogataški svet. Zakaj praznoverni ljudje pravijo, da prinaša »modri demant« svojim lastnikom nesrečo.
Ta demant je obredel že ves svet; krasil je že diademe kneginj, milijonarji so ga zaklepali v svoje težke blagajne in njihove žene so se ponašale z redko dragotino. Toda kadarkoli se je lastniku ali njegovim svojcem zgodila kakšna nesreča — kamen je bil kriv!
Skrunitev svetišča
Pravijo, da je »modri demant« pred davnim davnim časom krasil čelo Boga Rama v svetišču indijskega mesta Pagana. Jean Joseph Tavernier, francoski pustolovec in svetovni popotnik, je nekoč napadel s četo podkupljencev varuha svetišča in izkopal iz kipa dragoceni kamen, ki so mu svečeniki prisojali neko skrivnostno moč. To se je bržčas zgodilo ob zatonu 16. stoletja. Toda Tavernierju kamen ni prinesel sreče, narobe! Na popotovanju po afriški divjini so ga požrle divje zveri.
še preden se je pa to zgodilo, je prodal Tavernier dragotino kraljevi državni zakladnici, in tako je postal Ludovik XIV. lastnik modrega demanta. Pravijo, da je bil samo ta nesrečni kamen kriv neozdravljive bolezni kraljevega sina. Mademoiselle de Montespan, ena izmed kraljevih priležnic, je enkrat samkrat nosila to redko dragotino, pa je zbolela, in — kar jo je še huje zadelo — izgubila je kraljevo naklonjenost.
Demant spravil v nesrečo Marijo Antoinetto?
Usodo Ludovika XVI. in nesrečne Marije Antoinette menda vsakdo pozna. Prekletstvo kamna je preganjalo še vnuka prvega lastnika, ki ga je bil kupil od skrunitelja svetišča. Za velike revolucije je prešel demant v last konstitu-ante, le ta ga je pa dala narodnemu muzeju v hrambo. Toda nekega dne so tamkaj vlomili. Med raznimi drugimi dragotinami je zmanjkalo tudi modrega demanta. Tatovi so dragotine seveda takoj odnesli na varno čez mejo. Mnogo let ni nihče vedel kakšna
John Giibertf
Ameriški filmski zvezdnik iz dobe nemega filma, ideal vseh romantičnih deklet, večkratni partner Grete Garbo, John Gilbert je te dni umrl v Holly-woodu. Zadela ga je kap. Pokojnik je zapustil okoli 50 milijonov dinarjev. Učakal je komaj 39 let.
usoda je doletela modri kamen in njegovega novega lastnika.
Vojna je ogražala svet, denarja je primanjkovalo na vseh koncih in krajih — pa bi bil res čudež, če bi se bil našel kupec za tako dragoceno redkost. In vendar! Lepega dne je zagledal kamen v Amsterdamu spet beli dan. Brusač dragega kamenja Vals je prejel naročilo, naj ubrusi demant. Mesece in mesece je vestni možakar brusil trdi kamen, toda ko ga je hotel ubrušenega izročiti pravemu lastniku, je izginil kamen in z njim brusačev sin. Starega Valsa so obdolžili, da je sinu pomagal pobegniti, čeprav so mojstra šteli med mestne očance. Starec take sramotne obdolžitve kajpada ni mogel prenesti, pa se je obesil.
Banka iaruch
11 K m- Auiier PAHIS |9e)
Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje m po najboljšem dnev nem kurzu — Vrši vse bančne posle najkulantneje - PoMni uiadi v Belgiji. Franciji. Holan diji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune Belgija' št 3U64-64. Bruxelles Holandija št 145* 66 Ded Dienst Francija št 1117-94. Pariš: Luxem burg št 5967 Luxemburg Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice
Kaznovani oderuh
Po dolgem času je kupil dragotino neki oderuh Beaulie in odpotoval s kamnom v London; vendar se je zbal, da bi ga pri prodaji ukradenega kamna ne-zalotili. Naposled, ko so skopuha kaznovali zaradi oderuštva z visoko denarno globo, in je popolnoma obubožal, je šele ponudil demant dragoti-narju Eliassonu v nakup. Zahteval je zanj pet tisoč funtov. Dragoti-nar je imel pa svoje tehtne pomisleke. Najprej je dal ugotoviti, ali je tatvina že zastarala, toda to se je vleklo tako dolgo, da je oderuh prej od gladu umrl.
Pri dragotinarju Eliassonu je kamen nenadoma izgubil svojo zloglasno moč. Prodal ga je za mastno vsoto družini lorda Hopeja, ki ga je do našega stoletja štela za svojo last. Pravljično premoženje Hopejev je pa v tistem času popolnoma skopnelo. Zakon mladega lorda se je skrhal in žena nekdanjega bogatina je pri ločitvi zatrjevala, da je vse nesreče kriv samo ta zloglasni kamen.
Leta 1904 je prinesel nekdo kamen spet v Pariz. Tam ga je kupil neki Poljak in ga podaril svoji ljubici, oboževani igralki Comedie Francaise. Toda lepega dne sta se zaljubljenca zaradi ljubosumnosti hudo sporekla. Poljak je potegnil samokres in ustrelil mlado slavohlepno igralko. Bog sam si ga vedi iz kakšnih vzrokov so Poljaka oprostili, toda komaj je bil nekaj dni na svobodi, so ga napadli neznanci in ga ubili.
Poljakovi dediči so prodali demant nekemu grškemu dragotinarju za sultana Abdula Hamida. Le ta je izgubil prestol in — življenje.
Nihče ne mara nesrečonosnega dragulja
Mladoturška vlada je ponudila dragotino Newyorku v nakup. Toda ni ga bilo med bogataši, ki bi jo hotel kupiti. Naposled je zbrala žena večkratnega milijonarja Mac Leana toliko poguma in kupila »modri demant«, le pod pogojem, da ga sme vrniti, ako bi se utegnila pojaviti v njeni družini kakšna nesrečna znamenja. In glej: milijonarjev sin se je smrtno ponesrečil. Povrhu se je pa še zakon skrhal.
Zdaj je kamen v skrivni blagajni lady Deterdingove, v blagajni kraljice petroleja. In prav za petrolej se tolčejo današnji dan velesile. Petrolej ne žene samo motorjev, temveč tudi misli državnikov in gospodarskih voditeljev; lakota po petroleju je prinesla narodom srečo, pa tudi gorje.
Bog sam si ga vedi kako se bo obnesla čudežna moč »modrega demanta« pri novem lastniku?
Roman lepe Ellene
Oče, ki še po emrtl ni odpustil tvojemu otroku
(X Ae) London, dec.
V	angleških časnikih beremo epilog družinskega romana, ki je trajal dolga leta.
Petnajstletna Ellen Perhooser je pred nekaj leti pobegnila zdoma. Njeni starši so bili siromašni in so živeli od skromne pokojnine. Beg mlade in lepe edinke jih je pahnil v obup.
Po nekaj tednih se je Ellen vrnila k roditeljema in ju prosila odpuščanja. Oče je le na dolgo prigovarjanje svoje žene popustil in Ellen je bila spet dobra in pridna hčerka. Pc nekaj mesecih jo je pa spet napadla strast po pustolovščinah; to pot je pobegnila z nekim starejšim moškim, ki jo je pozneje prodal trgovcem z belim blagom.
Skesano se je Ellen v drugo vrnila domov, toda užaljeni oče jo je spodil iz hiše, češ da pouličnice ne mara pod svojo streho. Spet je posegla mati vmes. še enkrat je pregovorila moža, da je hčeri odpustil.
Toda ni trajalo dolgo, ko je Ellen v tretje pobegnila. Oče je besnel, mati jokala. Tedaj je stari Perhooser odšel v cerkev in se pred Bogom zaklel, da se ne bo dal več omehčati in da svoje hčere Ellen kratko in malo ne pozna več.
Čas je mineval. Po enajstih letih je Ellen pisala domov iz Kantona na Kitajskem. Sporočila je, da se ji dobro godi, da ima velika kavarno in da srečno živi s svojo hčerko. Le po domu se ji toži in starše bi rada videla. Prosila je, naj jo obiščejo; predlagala jim je, naj se preselijo na Kitajsko in pri njej prežive svoje stare dni.
Oče je prošnjo odbil, češ da le predobro ve, kakšna je ta njena »kavarna«; javna hiša, kjer dekleta za denar prodajajo svojo ljubezen. Gospodarica te hiše je ona — njegova hči, ki pač ni vredna očetovega poštenega imena.
Na koncu je razjarjeni oče še dodal, da je hči zanj že zdavnaj mrtva.
*
Spet so minila leta. Perhooser-jeva sta se starala. Sama sta ostala, brez otrok in brez vnukov. O Elleni ni bilo več glasu.
Nekega dne so jima pa oblasti sporočile, da je v Kantonu umrla Ellen Perhooserjeva in da je zapustila svojim staršem vse svoje imetje v znesku 43.000 funtov. Toda stari je oblastem odgovoril:
»Jaz in moja žena nimava hčere. Vrnite denar, porabite' ga v dobrodelne namene, ali ga pa podarite fondu za zaščito mladoletnih deklet.«
Stari Perhooser še mrtvi hčeri ni mogel odpustiti njenega padca...
Skok v Seino
Francoski napisal
Frederic Boutet
»Zdaj sem pa sita! Sita sem, ali slišiš? Ne boš me imel za neumno gos, ki bo zmerom plesala po tvojih notah. Sita sem te, do grla sem te sita!«
»Kaj praviš? česa si sita?«
Še ves zaspan je sedel v svoji postelji, lase je imel zmršene. Andrč je prestrašeno gledal svojo Coletto, kako fs stala v tenki, s čipkami obrobljeni nočni srajci sredi spalnice in trmasto tolkla z nogami ob tla.
Poslednje čase jo je tako pogosto prijela togota, da se je kar bal. Ni mu šlo v glavo, da more to nežno, to drobceno bitje razsajati ko obsedena osa.
»Vsega sem sita!« je vpila. »Tebe sem sita, življenja, saj sem že tri leta pokopala, odkar živim s teboj pod isto streho. Dovolj mi je te siromašne sobice, dovoli tega preskromnega življenja, sita sem tvojega praznega žepa in lačna lepih oblek, bleščečega nakita...!«
<*\li mar nisem lepa? Nu in kaj imam poleg te lepote? Nič, nič, samo tvojo piškavo ljubezen. Hvala lepa za takole po-grebščino! Sita sem, sita!«
»Colette, tak saj si vendar vedela, da sem samo skromen uradnik. In vendar si me ljubila!«
»Da, da, toda mislila sem, da si boš znal nekako pomagati, da boš vendar kdaj zaslužil še kakšen krajcar po strani... Nekaj bi ti že lahko prišlo na pamet... Igral bi na borzi... Saj si vendar v banki...«
»Zaradi tega, ker sem v banki, pač še ni, da bi moral imeti denar. Tak pomiri se vendar, Colette.,. Kaj ti je pa pravzaprav? Ničesar ti nisem storil... Ali si pozabila, kako dobro sva se sinoči zabavala?...«
»Saj to je tisto...«
Obmolknila je, zakaj po nobeni ceni ni hotela priznati An-drčju, da jo je prav snočnji obisk gledališča — in pozneje še kavarna — spravil v obup. V tej kavarni so večerjali elegantni ljudje, medtem ko je ona sedela ob skodelici kave; šele snoči jo je obšlo prepričanje, da se kopljejo nekateri ljudje v denarju, da si lahko privoščijo razkošja in zabave, kolikor se jim le hoče. Ponoči ko je Ivdela, je premišljevala o vsem tem; zdaj je bila prepričana, da tega siromašnega uradnička ne ljubi, in srečna je bila, da mu še ni postala žena.
»Pol devetih — zdaj moram vstati, sicer zamudim pisarno,« je dejal Andrč.
»Kar vstani, če se ti ljubi, toda če hočeš zajtrk, si ga kar sam skuhaj. Ne bom ti več služkinja: sita sem tega do grla.«
Pa je vendar vstala in skuhala Andrč ju kavo, medtem se je pa on v sosednji sobi oblačil.
Ko je prišel v kuhinjo, mu je že nalivala dehtečo kavo...
»Hvala ti lepa,« je dejal ves srečen. »Vidiš, da se slabšo delaš kakor si... pa si mi vendar skuhala kavo.«
Hotel jo je objeti, toda ona se mu je umaknila.
»Veš, grdo bi bilo, če bi ti je ne bila skuhala. Sicer je pa vseeno, enkrat več ali enkrat manj...«
»Kaj naj to pomeni?«
»To pomeni, da pojdem... Resno in s premislekom govorim... Nočem več s teboj živeti. Bila sem strojepiska, ko sva se spoznala. Vdala sem se ti, ker sem te ljubila. In ker sem bila svobodna. Zdaj te pa več ne ljubim in hočem biti prosta, da si boin sama rezala svoj kruh, ki mi po vseh pravicah gre. Dokler ničesar boljšega ne najdem, bom pač spet strojepiska.«
Govorila je mirno, a odločno, to je Andrč precej spoznal. Prebledel je: ali jo bo mar izgubil? šele zdaj je čutil, kako zelo jo ljubi.
»Colette, saj ni mogoče, saj ne moreš biti tako brezsrčna. Vem da me samo strašiš,« je jecljal s pridušenim glasom.
»Pač, pač, prav resno mislim. Ko se boš nocoj vrnil, me ne bo več.«
»Colette, draga, ljuba Colette... Nikar!«
Pokleknil je prednjo in ji objel kolena. S solzami jo je rotil, naj mu prizanese, naj mu ne
stre srca. Saj je ona edina, edina sladka ljubica, edina svetla točka njegovega življenja, edino njegovo veselje... Saj bo zaslužil denarja, za povišanje plače bo
prosil... vse bo storil, kar je v njegovi moči... samo zapusti naj ga nikar...
Colette vse njegove prošnje niso ganile; preresno se je bila odločila — in njena volja je bila močnejša od ljubezni. Sita je bila beraštva.
»Ali veš, da je že pol enajstih?« mu je slednjič dejala.
Poskočil je, kakor da bi ga bila strela oplazila. Pisarna!... šef, gospod Dupont je hudo strog predstojnik in na uradne ure pazi ko ris.
»Zdaj moram pa brž zdoma. Kaj takšnega!... Toda, Colette, obljubi mi, da boš nocoj doma. Kaj ne da, ljubica?... Saj boš... prav za gotovo?«
Nič ni odgovorila. Spet in spet jo je s povzdignjenimi rokami prosil. Ko ji je bilo prosjačenja dovolj, mu je dejala, da bo prišla, samo da se ga vendar že odkriža.
Andrč je olajšano odšel, vendar ga je moril nemir. V pisarno je prišel z veliko zamudo, šef ga je nadrl, sporekel se je z njim, in popoldne — Andrč še pošteno poobedoval ni — ga je klical gospod Dupont k sebi v pisarno.
Gospod Dupont je bil rejen in dobrosrčen gospod. Samo mnogo si je domišljeval o svoji važnosti in zaradi tega je bil včasih preveč gospodovalen. Ko mu je bral kozje molitvice, je mislil Andrč na Coletto in je popolnoma zmedeno •odgovarjal. To je šefa tako ujezilo, da je Andrč j a vrgel iz pisarne in mu s prvim odpovedal.
Odpoved službe, ki bi bila sicer Andrčja popolnoma strla, ga v njegovi žalosti niti ganila ni. Mislil je samo na Coletto. Komaj je bilo uradnih ur konec, je stekel z utripajočim srcem domov. In glej, Colette ni bilo nikjer. Vso svojo obleko in vse perilo je bila odnesla, na mizi mu je pa pustila pismo s sporočilom, da je med njima vsega za zmerom konec.
Mladi mož se je bridko razjokal. Ni in ni mogel več ostati v tem stanovanju, ki se mu je zdelo brez Colette prazno in pusto.
Odšel je na cesto in pohajkoval iz ulice v ulico. Po glavi so se mu podile obupne misli. Stopil je v neko kavarno in spil na dušek kozarček likerja, še enega, še drugega, še tretjega...
Malo, prav malo mu je odleglo. Moral bi na večerjo, toda še spomnil se ni nanjo.
Blodil je po ulicah zdaj sem zdaj tja. Znočilo se je... Niti zavedel se ni, ko je stopal po kamnitih stopnicah proti Seini. Stopal je ob kanalu in gledal v temno vodo, kjer so se zrcalile mestne luči. Nenadoma ga je preletela misel, da je toliko tisoč ljudi na svetu, ki se iz obupa ali iz nesrečne ljubezni sami ubijejo... Ledeno mu je zagoma-zelo po hrbtu. Nikoli ne bi mogel iti sam v smrt, če bi bil še tisočkrat bolj žalosten, če bi bil še v večji zadregi, če bi ga tlačila še hujša revščina... Colette ga je zapustila. Hudo ga je to bolelo... Zdai še službe ni Imel...
Kaj beremo in slišimo drugod
Kratke zgodbe in zanimivosti od vsepovsod
Reading in Clemenceau
(Gr) Pariz, jan.
Ko je »tiger« Clemenceau propadel pri volitvah predsednika republike, se je šel tolažit v Indijo z lovom na tigre. V Bombayu ga je sprejel indijski podkralj lord Rea-ding.
Državnika sta drug drugega že od prej poznala, še kot sir Rufus Isaacs se je bil poznejši lord Reading ustavil v Parizu, preden je odšel v Ameriko, da najame veliko posojilo za svojo domovino.
V	razgovoru je Clemenceau dejal podkralju:
»Ali veste, da še pomnim Chamberlaina?«
»O, to je bil velik mož,« je odgovoril lord Reading.
»Pa Balfour?«
»Velik mož!«
»A Lloyd George?«
»Zelo velik mož!«
»Srečna dežela,« je grenko zagodrnjal Clemenceau, »srečna dežela, kjer imajo svoje državnike za tako velike ljudi. Toda povejte mi, ekscelenca, ali imate zato tudi vsaj velike tigre v svoji džungli?«
(»Marianne«)
Najmlajši dedek na svetu
X x. e. Budimpešta, jan.
Peštanski časniki poročajo, da Imajo na Madžarskem najmlajšega deda na svetu. To je neki 341et-ni kmet iz Baranjavarja pri Mo-haču.
Ko mu je bilo 13 let, se je poročil s tri leta mlajšo deklico. V zakonu se je rodila hčerka, in ta se je poročila, ko ji je bilo 14 let. Pred kratkim je dobila sina, m tako je 341etni mož postal najmlajši dedek na svetu.
Izgubljeni otrok
(Gw) Pariz, jan.
Za praznike je bil v pariških trgovinah velik direndaj kakor povsod. Toliko ljudi je bilo, da se vsi se zvrstiti niso mogli.
Nakupovat je prišla tudi neka mlada gospa s svojo hčerko. Ni se še dobro obrnila, ko otroka že ni bilo nikjer več. Kako naj ga poišče v tej gneči?
Dekletce prvi mah mamic« še pogrešilo ni. Preveč je bilo novega za njene radovedne oči, preveč lepote je doživljala v izložbah, na pultih, na policah, da bi ostalo v njenih otroških možganih prostora še za kaj drugega.
Toda vsaka novost mine, posebno za otroka. In potem ostane samo ona velika, le začasno izpodrinjena misel: mama!
Da, da, žalostna bodočnost ga čaka, skrbi, tekanje od banke do banke, pomanjkanje... Da bi se ubil... Ne, ne, nikoli!
Nenadoma je zaslišal za seboj divji vrišč in žvižganje in videl je, da se podi nekaj temnega proti njemu...
Velik pes se je nenadoma zaletel vanj in Andrej je v loku zletel čez ograjo v Seino. Tako je prestrašil, da je pri priči omedlel... Temni valovi reke so ga odnesli s seboj.
Ko se je spet zavedel, je ležal na belo pogrnjeni postelji v neznani sebi. Okrog njega so stali ljudje in se spogledovali. Kakor v polsnu je slišal, kako je nekdo dejal: »Da, prav natanko sem videl, kako je šel po stopnicah k Seini, kako je korakal ob obrežju in nenadoma skočil v vodo.«
Andre ni natanko razumel, kaj naj to pomeni... Zdelo se mu’ Je, da ljudje mislijo, da je hotel iti v smrt. Hotel je govoriti, hotel je povedati dobrim ljudem resnico, toda sredi teh misli mu je šinila nova misel v glavo: ljudje mislijo, da sem se hotel sam soditi, prav, pa naj mislijo. Bom videl, kako si bo Colette očitala svojo nezvestobo, bom videl, kako bo gospod Dupont zijal, ko je pa zmerom zatrjeval, da je takšen človekoljub!
Ko so Andršja na policiji izpraševali, kaj ga je gnalo v ta obupni korak, je preprosto dejal: »Osebne skrbi ln gospodarske težave.« Policijski komisar
Otrok se je obrnil: mame ni bilo nikjer! Korajžno se je dekletce prerivalo skozi gnečo, z eno samo mislijo v duši. Toda mamice ni bilo!
Strah je otroku razširil oči. Srečno se je prerinila skozi naj-hujšo gnečo in prišla do vrat. Tudi tam ni bilo mamice. Samo resen in mrk stražnik je stal tam in pazil na red.
Dekletce se ni moglo več premagati. Obupno je .stekla k možu v uniformi in med jokom vprašala:
»Ali niste nič videli lepe gospe, ki je bila brez mene?«
Vrlemu stražniku se je sirotica zasmilila. Ni dolgo trajalo, pa ji je pripeljal izgubljeno mamico, čeprav iskanje ni bilo lahko med tolikimi lepimi gospemi, ki so bile »brez nje«...	(Po	»Intranu«)
Potovanje okoli sveta z otroškim vozičkom
X ii. e. Rio, jan. Te dni je prispel v Rio de Ja-neiro neki Henry Phillips iz Farrae. Mož je sklenil, da bo z otroškim vozičkom prepotoval ves svet. V vozičku ima spravljene najvažnejše popotne potrebščine — radovedneži pa seveda iščejo v vozičku otroka.
Čudni popotnik je izjavil, da bo prepotoval svet v približno petih letih.
Rekordno število ločitev
X y. e. Newyork, decembra
V	ameriški zvezni državi Nevadi stoji mestece Reno, znano pod imenom »raj za razporoke«.
Ameriške oblasti so pa v novejšem času otežkočile ločitve zakonov, ker je bil naval nezadovoljnih zakoncev že kar prevelik in je prehajal že v manijo. Po novih predpisih mora ostati vsak ločitveni kandidat vsaj šest tednov v Nevadi, če naj si pribori pravico do razporoke v Renu.
Pred nekaj tedni je Reno doživel rekord razporok. V šestih dneh so razveljavili nič manj ko 250 zakonov. Videti je torej, da je Reno še zmerom nekdanji ločitveni raj.
Ločitve izreka sodnik Morgan, mož, ki že 24 let ne počne drugega, kakor da »razdvaja« zakonce. Doslej je razporočil 45.000 zakonskih parov. Izjavil je, da je že sit teh večnih tožb in prepirov. Ko bo dopolnil 25 službenih let, pravi, da pojde v pokoj, da se bo vsaj nekoliko oddahnil.
ga je silil, naj se mu priduši, da ne bo več počenjal takšnih neumnosti. Andre mu je zatrdno obljubil, da bo opustil sleherno misel na samomor.
Dnevniki so natisnili v stolpcu »Obupanci« tri vrstice o Andrejevem samomorilnem poskusu. In prva, ki je prihitela k obupanemu Andreju, je bila Colette, vsa obupana in objokana, vsa strta in skesana, prekipevajoča ljubezni — in malo mogoče ponosna, ker si je domišljevala, da je ona junakinja te drame. Prisegla mu je, da mu bo ostala do poslednjega diha zvesta, njemu, ki jo je tako ljubil, da se je hotel zaradi nje utopiti.
četrt ure kasneje je obiskal gospod Dupont svojega uradnika. Gospod šef je bil odkritosrčno skesan, zakaj bil je pre-:• ičan, da ga je s svojo trdo besedo pognal v valove. Kar cedil se je od dobrote, očetovsko je očital mlademu Andreju njegovo nepremišljenost in mu zagotavljal, da svojega odpusta vendar ni mislil resno, da ga ie hotel samo prestrašiti in ga navaditi reda. Seveda ga bo z veseljem sprejel nazaj, še plačo mu bo povišal, pa še precej...
Andrč je najprej Coletti, potem pa še svojemu šefu prisegel, da se ne bo nikoli več poskušal v plavanju po nočni Seini...
Ves hvaležen je mislil pri teh obljubah na velikega psa, ki mu je zagotovil neskrbno življenje v bodočnosti in neskaljeno ljubezensko srečo s Coletto. (p. i.*)
županova hči — morilka
X Berlin, decembra »Zapri oči, dragi moj!« je rekla svojemu ženinu lepa Greta Bayer-jeva, hči župana nemškega mesta Chemnitz, ko je držala njegovo glavo v svojih dlaneh. »In še enkrat odpri usta — še neko slaščico imam zate.«
Ženin je zaprl oči in lepa Greta je sprožila revolverski strel v njegovo grlo. Ko so prihiteli sosedje, so našli Greto Bayer topečo se v solzah. Sklanjala se je nad mrtvim ženinom in venomer ječala:
»Samomor, izvršil je samomor! In tako blizu poroke sva bila!... Kaj, kaj naj storim jaz nesrečnica?«
Zadevo je dobila v roke policija. In prišlo je na dan, da ni samomor po sredi, temveč gnusen umor iz koristoljubja, ženin se je že pred poroko zavaroval za velik denar v korist lepe Grete Bayerjeve. Ona je pa ljubila drugega in po tem peklenskem načrtu je hotela priti do bogastva, ki ga je njen ljubimec terjal od nje.
Lepo Greto Bayerjevo so obsodili na smrt. V zadnjem desetletju je to druga ženska v Nemčiji, ki je končala svoje življenje pod sekiro.
Sami soimenjaki pri poroki
(Ew) London, jan.
Pač malo je primerov, da bi se novoporočenca, vsi povabljeni sorodniki, priče in celo duhovnik vsi enako pisali. Takšna nevsakdanjost se je te dni zgodila v Novem Južnem Walesu v Avstraliji, ko se je mister James Wood oženil z miss Dulcijo Woodovo.
Priči nista bili prav nič v sorodu z ženinom in nevesto, in vendar sta se oba pisala za Wooda: Jack je bilo ime nevestini priči in Ma-rion ženinovi. In medtem, ko je pastor Gordon Wood opravljal cerkvene obrede, je na koru igrala na orgle neka priletna gospodična: miss Edith ji je bilo ime, pisala se je pa... Wood.
Wood je med Angleži silno pogosto ime; to bi utegnila biti edina razlaga tega res nenavadnega so-imenjaštva.	(»Intran«)
Proces zaradi šoferskih brad
(X Ce) Newyork, jan.
Neko newyorško taksijsko podjetje je prosilo občino, naj odredi, da morajo biti vsi šoferji avto-taksijev gladko obriti, županstvo je prošnji ugodilo. Tedaj je pa dvignilo svoj glas kakih sto bradatih newyorških šoferjev in občino tožilo. Toda sodišče je potegnilo z občino.
»Samo gladko obriti obraz more zbuditi v ljudeh zaupanje.«
Newyorški humoristični listi pozivajo zdaj vse bradate sodnike ameriških držav, naj si takoj obrijejo svoje brade, da bodo »zbujali pri ljudeh zaupanje«.
Tudi rekordi utegnejo biti kaznivi
X u. e. Stockholm, jan.
Neki švedski letalec je hotel leteti pod obokom nekega mostu v Stockholmu. Polet je uspel in drzni častnik je dosegel nov rekord.
Toda njegovi predstojniki niso bili nič kaj ponosni na ta rekord, ker so istočasno dobili od policije poziv, da morajo rekorderja kaznovati, češ da je prekršil policijski prometni red. Po policijskih predpisih je namreč strogo prepovedano leteti pod stockholmskimi mostovi.
Tako se je moral drzni častnik namesto s pohvalo zadovoljiti s kaznijo.
Omahljiv ženin
X y. e. London, jan.
V	neki londonski cerkvi se je pred kratkim pripetila čudna reč. Pri poročnem obredu je neki 211et-ni ženin na duhovnikovo vprašanje, ali hoče vzeti deklico za ženo, odgovoril z odločnim »ne«.
Nevesta je še tisti dan ženina tožila in sodišče ji je prisodilo 100 funtov odškodnine. Takoj po tej razsodbi sta se pa mlada človeka pobotala. Spet sta prišla pred du-kovnika, a to pot je ženin jasno in odločno rekel »da!« tako da so ga slišali v vsej cerkvi.
Slava in skromnost
(Gw) Newyork, jan.
Za novo leto je izšel kakor vsako leto svetovno znani ameriški almanah »Who's who« (»Kdo je kdo«). Debela knjiga ima leto za letom neizpremenjeno število strani (3765) in v njej so kratki, pa tudi dolgi življenjepisi vseh živečih svetovnih znamenitnikov; kakor hitro kdo umre, v njej ni več prostora zanj.
Večino življenj opisov so morali ljudje, ki so prišli v knjigo, sami napisati; zato je razlika med obsegi življenjepisnih podatkov posameznih znamenitnikov vprav kričeča. Par primerov:
Mussolini je poslal o sebi 40 vrstic, Staljin 4 ir; Hitler 10. (S pristno nemško temeljitostjo je »fiihrer dodal svojim življenjeoisnim podatkom še svoj naslov.)
Prezident Roosevelt ima celih 18 vrstic, zato jih ima pa njegov prednik Hocver dvakrat toliko.
Vse politične veličine pa posekajo kajpada filmske zvezde:	nič
redkega ni, da je kateri igralki posvečenih kar 200 do 300 vrstic.
Ločitev zaradi dinamita
(X Ce) London, jan.
V	angleškem mestecu Hairloyu je neka žena tožila svojega moža, ker je vsak večer spravil pod njeno posteljo zaboj dinamita, žena je bila v večni življenjski nevarnosti in nikoli ni mogla mirno zatisniti očesa. Pred sodiščem se je mož zagovarjal, češ saj je žena vendar že pred poroko vedela, da bo imela opravka z dinamitom.
Sodišče je obsodilo moža na vzdrževalnino in je zakon razveljavilo. Kako naj pride žena do tega, da bo spala nad zabojem dinamita, v neprestani nevarnosti, da je ne raznese?
Odkritje petrolejskega vrelca po navodilih iz sv. pisma
(X Be) Kairo, jan.
Ameriški kemijski inženjer Pearl je ob nedeljah marljivo prebiral sveto pismo. V poglavju o Mojzesovem rojstvu v Egiptu je med drugim srečal tale stavek:
»Košare so namazali s smolo...«
Ob tem stavku se je zamislil.
»Glej, glej, kjer je smola, mora biti tudi petrolej.«
Vzel je iz banke vse svoje prihranke in pri priči odpotoval v Egipt. Podatki iz svetega pisma so mu pomagali, da je našel Mojzesov rojstni kraj. Tam je začel kopanje.
In glej, njegovo delo je rodilo uspeh: že po nekaj dneh je odkril obilne petrolejske vrelce.
Drsanje v tropskih krajih
(X Ae) London, jan.
Angleški listi poročajo iz Bom-baya kako je neki indijski maharadža v parku svojega razkošnega dvorca zgradil veliko drsališče, ko je nekoč potoval po Evropi, so mu bila evropska drsališča tako všeč, da se je kar zaljubil v ta šport.
V	kraju kjer ima maharadža svoj dvorec, vlada tropska vročina (40 stopinj nad ničlo!) Zato so mu |
drsališče napravili v zaprti dvorani, obdani z vseh strani s posebnimi pripravami za ohlajevanje, zato se led kljub visoki temperaturi ne topi.
Zdaj se maharadža marljivo drsa, njegovi dvorjani mu pa delajo družbo.
živa Noetova barka
(X Ae) Rio, jan.
V	velikih brazilskih gozdovih živi posebna vrsta mravelj. Kadar jim zmanjka hrane, se zbero v veliko trumo in se odpravijo na pot. Tako romajo vse dotlej, dokler ne pridejo do kake reke. Tedaj se vržejo v vodo, pravcata živa Noetova barka. Potem plavajo, dokler jih voda ne vrže na suho, kjer si sestradani potniki poiščejo nove hrane.
Boksar postal operni pevec
r. e. Buenos Aires, jan.
V	argentinski prestolnici živi že leta in leta italijanski boksar Giuseppe Spoldini. Te dni je sklenil izpiemeniti svoj dosedanji poklic: nič več se ne mara boksati, nego hoče peti v operi.
Zanimivo je, kako je do tega prišlo.
Ondan je Spoldini nastopil na nekem boksarskem raatchu v Bue-nos-Airesu. Njegov nasprotnik je bil slab in je že v prvem krogu telebnil po tleh. Ko se je ves vrtoglav skobacal na noge, ga je bil sodnik že izštel. Lahka in hitra zmaga je Spoldinija tako navdušila, da je od samega veselja začel vriskati in peti.
Med gledalci je bil tudi ravnatelj prestolniške opere. Spoldinije-vo petje mu je bilo tako všeč, da je boksarja pri priči najel za junaškega tenorja v svojem gledališču.
Bati se je le. da se ne bi Spoldini na odru kdaj izpozabil. Malo nerodno bi bilo, če bi se na lepem spomnil svojega prejšnjega poklica in bi tega ali onega igralca med najlepšo arijo zboksal v parter...
Umor iz ljubezni?
z. e. Washington, jan.
V	neki vili v okolici Washingto-na so našli pred kratkim mlado in nenavadno lepo Corinno Lorringo-vo — mrtvo. Imela je mnogo častilcev; eni so jo hoteli imeti za ženo zaradi njene lepote, drugi pa zaradi denarja, saj so vsi vedeli, da bo prinesla v zakon milijon dolarjev.
Corinne se je zaročila z nekim mladeničem, toda do poroke ni prišlo; dva dni po zaroki je mladi mož brez sledu izginil. Tisti dan, ko bi se bila imela Corinne poročiti, so jo našli umorjeno: ležala je v svoji vili z razklano lobanjo na tleh.
Morilcu še do danes niso prišli na sled. Strašnejše je pa to. da se je nekaj dni po umoru Corinne Lorringove pripetilo še pet podobnih zločinov v raznih ameriških mestih. V vseh teh skrivnostnih aferah je policija mogla dognati le to, da je morilec očlvidno hotel razdražiti mlade ljudi, ki so se imeli radi. Iz bolestne ljubezenske zavisti? Kdo ve!
Med ženskim ,da' in ,ne' ni prostora niti za iglo.
Prejšnji teden je divjal nad Porenjem orkan,
kakršnega v onih krajih ne pomnijo. Mnogo ljudi je ubilo, škode je pa okoli 1 milijon mark. Posebno prizadeto je mesto Dusseldorf. — Na levi zgoraj: 120 m dolga tovarniška lopa neke strojne tovarne, ki jo je vihar dobesedno odpihnil. Na desni zgoraj: DUsseldorfska »Filharmonija«, ki ji je orkan odnesel streho. Spodaj na levi: Razdejanje na prometni dlisseldorfski ulici. Na desni: Posledice viharja na enem izmed najlepših trgov.
Dr. Josef Lobel
Ea iloveško življenje
Detektivski roman iz zgodovine medicine. — Drugi del: Slfilida
Armada spirohet
Sprejem v blaznico je bil na srečo čisto drugačen. Vljuden uradnik je vstal, ko so prišli, in jili povabil — tudi Frica — naj sedejo, j Kdo ima danes službo?« ga je vprašal Lange.
»Gospod dr. Kunz.*
»Rad bi z njim govoril.«
Prikazal se je mlečnoličen asistent, spoštljivo je pozdravil zdravnika in se bratoma; tudi Fricu, spodobno predstavil.
»Gospoda Neitschkeja bo treba za nekaj dni sprejeti in opazovati, je rekel dr. Lange. »Ali imate kakšno čedno sobo zanj, gospod kolega?
Prvi razred?«
Zdravnik je vprašujoče pogledal Kristijana.
Ta je prikimal. Šinilo mu je v glavo, da se je moral Nietsehke zadovoljiti z drugim razredom.
»Tako, gospod Neitschke, če smem prositi,« se je obrnil asistent k Fricu. »Sprejemne formalnosti bo pač blagovolil vaš gospod brat urediti. Med tem vam pokažem vašo sobo. Stisnite roko svojemu bratu; jutri zjutraj vas lahko pride obiskat«
Fric se je mirno poslovil od brata, vljudno se je priklopil drugim in dejal: »Hvala vam, gospodje, za resnično izbrani sprejem, in ne bom pozabi! kot vrhovni predsednik vaših uslug.« Potem je visoko vzravnan odkorakal z dr. Kunzom.
Kristijan je odhajal iz bolnišnice z občutkom, da je ta dr. Lange, ki se mu je zdel prvi mah tako surov in štorast in brez živcev, v bistvu vse prav premišljeno in taktno uredil.
Kaj je dognal primarij
Ko je hotel Kristijan drugo jutro k bratu, je srečal na pragu Langeja.
»Nu, zdaj bova slišala, kaj meni primarij o bolniku,« je rekel zdravnik. Toda primarij je bil že odšel. Dr. Lange naj mu oprosti, je javil mladi asistent, primarij je moral ha pregled mrliča. Sicer pa tudj on misli, da gre za dementio paralytico*.
Fric je bil danes zelo apatičen. Topo je sedel, oblečen v inodro-belo progasto bolniško obleko, v majhni sobi, kjer se je pravkar vršil prvi pregled. Ker se za obiskovalca še zmenil ni, je pogledal dr. Lange na bolniškem listu zapiske po primarijevem narekovanju, Kristijan mu je gledal čez ramo in je tudi vjel nekaj besed.
‘Dednost: Družinska zgodovina brez kakršnih oporišč,« je pisalo tam, »lastna anamneza nepomembna, lues taji. Stanje dne 7, septembra 1934: visok mož, 171 cm, mišičevje in zalitost srednja, 68 kg, lasje na sencih osiveli, na desnem bolj kakor na levem. Desni uhelj 5 8 cm, levi 5'6 cm dolg. Zre-nici: desna široka, leva ozka, nekoliko nepravilno zapotegnjena. Na levem očesu preizkušene vse reakcije, na desnem samo konvergentna, levo oko precej manj razprto ko desno... Gube na čelu simetrične, škripanje z zobmi na levi nekoliko krepkejše, čeljust zapira na desni tesneje, jezik uhaja pri iztegnjenju na desno, stisk desnice krepkejši ko pri levici... Pacient se opoteče pri obratu... rekleksi kolen izraziti, prav b.ko refleksi Ahilove kite. preizkušnja eenzibilnosli zaradi raz-burj'uosti bolnika za zdaj ni izvedljiva. Govorne motnje komaj zaznavne, kvečemu včasih oklevanje pri začetnem soglasniku... bolnik ee v prostoru in v času dobro orientira... od-gova'ia na vprašanja smiselno, dogodkov iz bližnje preteklosti se <|n-minja le .medlo... Izraz obraza plah. malce topoglavosti... v svojih izjavah zapel !
Kristijanu se je zdelo umevno, da je poslal brat v izjavali zapet, ko so ga pa toli mučno izpraševali, in Fri-čevemu brezčutju, celo »malce topoglavosti«, se tudi ni čudil, ko so pa ubogega bolnika davi tako natezali, začenši z brazdami na čelu in stiskanjem rok pa tja do škripanja z zobmi!
Toda zdelo se je, da Še ni vsega prestal.
»Ali ste že izvršili lumbalno punkcijo?« je vprašal dr. Lange asistenta.
»Določena je za zdaj.«
Vbodljaj v hrbtenični mozeg
Dr. Kunz ni imel pomislekov zastran lega, da bi si Kristijan ogledal to zadevo, in zato je še on stopil v sosedno operacijsko sobico, kamor je strežnik spremil Frica. Kakor otrok ee je dal sleči in odpeljali k mizi, prevlečeni z usnjem.
Tam so ga položili na levo stran in si je moral z obema rokama objeti kolena. Na neki točki, desr.o od sredine, približno v višini tretjega vretena v lgdjih — na točki, ki jo je z jodovo tinkturo razkužil in tako hkratu zaznamoval — je zapičil zdravnik fino eevčiio in vi rzpnil :aztopiho novokai-na, da pe bo bolnik ničesar čutil. Potem je segel po drugi dokaj daljši,
• Paralitska blaznost.
zlasti pa dokaj debelejši igli in jo nastavil na točko, ki jo je bil z jodom zaznamoval.
01) misli, da se bo ta veliki, debeli kos železa že naslednji trenutek zaril naravnost v hrbtenico, v mozeg, je obšel Kristijana občutek, kakor da bi mu njegov lastni mozeg zamrznil. Po nogah so mu zagomazelj mravljinci, kakor jih občutijo senzibilni ljudje, kadar gledajo z visokega zvonika v grozljivo globino.
Hotel je trdno zatisniti oči. Toda votla igla se je že globoko zadrla, ne da bi bil Fric samo trenil z očesom, že je vsrkal dr. Kunz v erkalko čisto mozgovino, ta ,liquor cerebrospinalis’, in ga potem seedil v stekleno cevko. Strežnik je pritisnil pacientu majhen obliž na hrbet in operacija je bila končana.
»Tako. In zdaj gremo lahko kar koj' h gospodični- Bornsteinovi.«
Gospodična Bornsteinova je bila la-borantka, ki je imela v sosednji sobi opravka z vsemi mogočimi stekleničkami, razpostavljenimi vse vprek po mizi. Ponosno je razkazovala tujemu obiskovalcu svojo ročnost.
Zlato spravi ua dan!
»Vidite, če vlijem v to cevko nekoliko ,liquorja' in kanem še šestoodstot-no karbolovo kislino zraven, se tekočina opalasto skali.«
Gospodična Bornsteinova je zmagoslavno pogledala Kristijana.
»Torej dokaz, da mozgovina ni normalna, temveč patološka. Kaj ne?«
Potem je hitrih rok scedila v cevko v dvanajst po vrsti stoječih razkuženih izkusnih cevi po en kubični centimeter ,liquorja’, razredčenega najprej v razmerju 1:10 in potem čedalje bolj do 1:20.000, na vrh je pa kanila nekakšno zlato raztopino.
»To je reakcija zlate soli,« jo razlagala Kristijanu. »Po barvi, ki se v cevkah pokaže, spoznamo ali gre za vnetje možganske opne, ali za tabes, ali za paralizo.«
Natančnost postopka je Kristijanu kar sapo zaprla, tako da je pozabil, da gre za mozgovino njegovega lastnega brata, da bo ta kemični proces zapečatil Fricovo usodo. Napeto je strmel v cevko.
Reakcija zlate soli je pokazala progresivno paralizo.
A še bolj kakor nad naglico, s katero je gospodična Bornsteinova opravila svojo nalogo, je Kristijan strmel, da lahko današnji dan že vsaka mala laborantka v najzadnjem češkoslovaškem gnezdu iz nekaj izkušanih cevi presodi, česar še prod nekaj leti ni mogel dognati niti ugleden baselski ali jenski zdravnik pti bolnem Nietzscheju. Sredi tega razmišljanja je slišal, kako je gospodična Bornsteinova svoje vneto razkladanje končala z odločnimi besedami; »Pon-dyjeva globulinska reakcija nam je pokazala, da je ,liquor‘ bolezensko spremenjen, preskušnja zlate soli je pa potrdila, da gre za paralitika. Kdor je pa parali tik, ima sifilido. Nu, tukajle je VVassermannov preskus; že snoči smo ga napravili. Pokazala je na več steklenih cevk. napolnjenih s tekočinami raznih rdečih odtenkov, od najizrazitejšega cinobra do rumenkasto rožnate barve. »Tu vidite,« je dejala gospodična Bornsteinova in pokazala na prvo cevko z nalepnico .Neitschke*, »da senzibilizirani serum ni razkrojil krvnih telesc. Torej je VVaasermannova preskušnja pozitivna, hudo pozitivna.«
Napravila je na razpredelnici na mizi tri križce.
Trije križci...
šele v tistem trenutku se je Kristijan epet zavedel, da je ta paralitik, ta sifilitik njegov ubogi Fric. Trije križci mu zdajci niso bili samo znamenje pozitivnega izida preskuša je, nego so se mu zdeli ko pečat na smrtni obsodbi. Zmedeno je zajecljal gospodični Bornsteinovi zahvalo za njen ljubeznivi trud in je ves zmeden odšel iz bolnišnice
Dvoma torej več ni! Fric je sifilitičen; bil je gotovo že zdavnaj, saj se pokaže paraliza vendar šele čez leta! Zakaj neki ni bratu tega nikdar povedal? Kako to, da ni sam pri Fricu nikoli opazil znamenja bolezni, ko sta pa prej stalno skupaj živela, nekoč celo več mesecev v isti sobi? Saj se sifilida vendar pokaže z ostudnimi izpuščaji, z razjedajočimi tvori, s tisočerimi znaki, ki jih ni moči skriti — kako. da ni vsega tega kljub toli tesnemu sožitju nikoli opazil?
Brez odlašanja bo prosil dr. Lan-geja za svet. Prava sreča, da ga je zdravnik naprosil — zakaj odšel je bil že zgodaj pred končano preskušnjo iz bolnišnice — prava sreča, da ga je napiosiL naj mu prinese laborant-kin izvid domov.
Čeprav je šele pravkar odbilo dvanajst, ga je Kristijan dobil, že po končanem obedu, v zatohli, staro-
modni, temačni jedilnici za mizo, s smotko med zobmi.
»Mi tu na deželi smo zgodnji,« je pojasnil zdravnik kazaje na ostanke jedi, »moral sem se podvizati, zakaj že čez pol ure me čaka spet popoldanska ordinacija.:< Kristijanu je bilo všeč tako. Toliko hitreje in brez ovinkov mu bo lahko povedal dvome, ki ga more. Seveda, ker so bile vse reakcije pozitivne, celo hudo pozitivne, diagnozi pač ne bo oporekati; samo to mu ni šlo v glavo, da ni pri bratu nikoli ničesar opazil, kar bi cikalo na njegovo bolezen.
Zahrbtnost sifilide
»Hm,* je rekel dr. Lange in napeto strmel za lepim obročkom dima, »če bi brali sifilido človeku kar z obraza, bi je že zdavnaj več ne bilo. Potlej bi se ji vsakdo v velikem ovinku ognil. Zlodjevo je pretkana, ta mrha! Pogosto še tisti, ki mu sedi za tilnikom, nič ne ve o njej. Mogoče je imel tudi vaš brat tako smolo, da se mu o eifilidi še sanjalo ni.«
»Smolo, je grenko zategnil Kristijan. »Pri vsakem drugem obolenju ne bi bila smola, temveč sreča, če bolezen človeka tako malo nadleguje, da je niti ne sluti Pri tej hudobni bolezni je pa še to zahrbtno, skrivnostno in paradoksno: čim nedolžnej-ša se zdi, tem hujša je. čim krotkeje nastopi, tem trdovratnejša je. Kakor da bi imele stare klepetulje prav, ko pravijo, da bolezen zmerom ,na znotraj udari* kadar ne udari navzven, to je, kadar ne napravi .izpuščaja*...«
»Stare klepetulje nimajo nikoli prav,« je zagodrnjal Lange, »res ie pa. da je koža imenitno varovalo. To je vse.«
»Vem,« je odgovoril Kristijan, »čital sem o tem. da ne morejo vdreti bacili v kri. če je koža neranjena.«
»čenče!« je s takim poudarkom vzkliknil zdravnik, da ga je obiskovalec kar začudeno pogledal. »Zmerom znova čita človek ta nesmisel! Že leta in leta ponavljam, da to ne drži. Da to ne more držati. Kdaj bodo ljudje vendar že verjeli, ko je Larrier 3 poskusi dokazal: spirohete se z lahkoto pregrizejo ekozi še tako zdravo in neranjeno kožo.«
Kri v »buiniem boju « premočnim sovražnikom
Kristijan je opazil, da je nehote posadil zdravnika na osedlanega ko-
Ko sem bii prvič zaljubljen
Iz spominov slavnega francoskega pisatelja in igralca
Pred nekaj dnevi je izšla v Parizu prva knjiga spominov Sache Guitryja.
V	njej pisec na zelo zanimiv način popisuje svoje življenje.
X y. e. Pariz, jan.
Bilo mi je trinajst let. Ona je bila krasna! Kaj pravim; božanska, najlepša ženska v Parizu. Toda takrat tega nisem vedel. Bila je hči znamenitega slikarja in poročila se je z najznamenitejšim pisateljem tistega časa. Njen mož je bil najboljši prijatelj mojega očeta — pozneje sva se spoprijateljila še midva.
Ko je bila ona še v domači hiši, sem kot otrok dostikrat zahajal tja in se igral z njenimi mlajšimi bratci. Imela je prekrasne oči in nič čudnega ni, da sem se na prvi pogled zaljubil vanjo. Dečko trinajstih let pač še ne ve, kaj je ljubezen, toda takrat se mi je zdelo, da kar moram ljubiti to deklico.
Neprestano sem sanjal o njej. Spraševal sem se, ali naj se ji izpovem ali ne. Omahoval sem. Ah ne — bolje, da ne. Rajši umrem!
Vendar sem ji hotel na neki način pokazati svojo naklonjenost in odločil sem se za junaško delo.
Sneltdcfe
STARI PESNIK IN STARA DAMA
Ko je bilo slavnemu francoskemu pesniku Fontenellu (1657—1757) 90 let, se mu je pripetila naslednja neprijetnost.
Na cesti je dohitel gospo Helvetiuso-vo, znanko, ki ni bila kaj mlajša od njega, šel je mimo nje, ne da bi se zmenil zanjo. Stara dama mu je užaljena zaklicala:
j.O, monsieur Fontenelle! Tako ponosni? Mimo mene greste, pa me niti ne pogledate!«
»Ne zamerite, madame,« je kavalirsko odvrnil Fontenelle, »izpregledal sem vas samo zato, ker me zaboli, kadar se spomnim, da imava oba skup 180 let.«
NEMOGOČ RECEPT
Slavnega angleškega zdravnika Al-bertyja je obiskal neki bolnik in mu potožil, kako slabo se počuti. Zdravnik ga je pregledal in dejal:
»Nič hudega. Nekoliko ste nervozni in od dela utrujeni.«
»A kaj naj storim?«
mm.
'	v	'	.il-G	^
v
j ^
Povodenj v Parizu
Seina je zaradi neprestanega deževja v Parizu tako narasla, da se boje najhujšega. Nabrežja so pod vodo, vzlic temu se pa strastni ribiči, kakor dokazuje gornja slika, ne dado ugnati.
njiča. Toliko bolje, si je dejal, toliko več bo govoril o teh stvareh!
In res se je Lange razvnel: »Koža ne ščiti pasivno, ni samo odeja, čeprav je povrhu tudi še to. Koža silno ščiti tudi tvorno; v njej so neke snovi, ki pallidi ne prijajo, jo ovirajo, da bi se zajedla, da bi ee razmnožila in preplavila kri. To se vendar prav natanko vidi pri živalih. Njihov kožuh je postal zaradi kosmatili ali zaradi svobodnega dihanja kože ali zaradi utrjenosti, ker ni od obleke pomehkužen, ali zaradi česarkoli že prav uspešno varovalo, /ato so strokovnjaki celo mislili, da so živali za sifilido nesprejemljive. To pa ni res! Če jim vbrizgnem spirohete v oči, ee tudi živali nalezejo sifilide. Torej?« je vprašal doktor pripravljen na boj, kakor da bi sedel kakšnemu nčenja-škemu sovražniku nasproti. Toda Kristijan se ni upal odgovoriti in je samo prizadevno prikimal. Zaradi lega si je Lange kar sam odgovoril: »Torej ne gre za imuniteto, ki naj bi Nadaljevanje na 8. str.
Zbiral sem drobiž — stradal in v enem mesecu sem imel vsotico, za katero sem lahko kupil krasen šopek vijolic. Osem frankov! (Zame je bil to že velik denar.) šopek je bil tako težak, da sem ga moral nositi v obeh rokah.
šel sem k njim. To pot nisem poiskal otroške sobe, temveč sem se drznil kar k njeni sobarici, da me najavi. Dolgo sem čakal, ker je imela moja oboževanka neki obisk. Po dolgem času me je ven- ■ dar sprejela in z nemalo začudenim glasom vprašala:
»Ah ti si, mali! In kaj bi rad pri tetki?.«
Ni še opazila mojega šopka, ker sem ga skrival za hrbtom. Bil sem vznemirjen — končno se mi je posrečilo, da sem se vendar zbral-Napravil sem strogo resen obraz stopil korajžno pred njo, pokazal ji šopek in v zanosu vzkliknil:
»Evo, gospodična, zato sem prišel !«
Vzradostila se je, vzela šopek, ga povohala in rekla:
»Ah, kako lepo diši to cvetje!« Stopila je tik k meni, me pobožala po laseh in poljubila na čelo:
»Povej svojemu očki, da se mu za šopek najtopleje zahvalim.«
»Malo več razvedrila si privoščite! Pojdite na primer v gledališče in poslušajte slavnega komika Merrydiana. On vas bo prav gotovo razvedril; nasmejali se boste in koj vam bo boljše.«
»Ne verjamem! Jaz sam sem Meridian!«
PRIZOR, PRI KATEREM SO SE VSEM NAVZOČNIM OROSILE OČI
Leta 1723. so v Parizu vprizorili tragedijo francoskega pisatelja de la Motte »Knez de Castro«. Delo je polno ganljivih prizorov; med predstavo ni nobeno oko ostalo suho.
Pisateljevi sovražniki so pa iz zavisti najeli nekega mladeniča, da bi v najbolj pretresljivem prizoru začel žvižgati. Z mladeničem je šel k predstavi eden izmed najhujših pisateljevih nasprotnikov, da bo videl, ali bo mladenič svojo nalogo dobro opravil
Pri predstavi se je mladenič tako vživel v dogajanje na odru, da je na žvižganje kar pozabil. Tudi njega so oblile solze. Spremljevalec ga je dregnil in opozoril na dogovor. Toda mla-
denič mu je ogorčen vrnil denar in zaihtel:
»žvižgajte vi — jaz se moram zdai jokati.«
ČE ČLOVEK NE MORE OSTATI MRTEV...
Slavni angleški komik Merrydian je bil tudi v zasebnem življenju duhovit šaljivec. V drami »Elfrida« je igral mrtveca in je nepremično ležal na kanapčju. Nad glavo so mu gorele sveče in na obraz mu je kapljal vroč vosek. Mrtvec se je dolgo premagoval, Ko pa le ni mogel več vzdržati vrelega ,tuša‘, je skočil s kanapeja, utrnil sveče in vzkliknil:
»V takih razmerah še vrag ne more ostati mrtev!«
Nato je spet legel in dejal:
»Tako. in zdaj sem spet mrtev!« Grohot in aplavz — ki nikakor nista spadala v okvir žaloigre — sta sprejela kemikove besede.
ČIGAV JE SIN
Slavni francoski vojskovodja maršal Villars (1653—1734) je pisal nekega dne svoji ženi:
»Na fronto gremo. Zato želim videti svojega sina. Pošljite mi ga takoj!«
Mladi Villars je prišel na fronto in obiskal svojega očeta. Toda samo en dan je ostal tam, ker se je preveč zbal puškinih kopit in dežja svinčenk. Tedaj je maršal Villars poslal ženi drugo pismo:
»Prosil sem vas, da mi pošljete mojega in ne svojega sina.«
VOLTAIRE IN PRAVNIK
Neki slaven francoski jurist je dolgo razvozlaval izredno zapleten pravni problem. Njegovi tovariši se nikakor niso mogli sporazumeti. Nazadnje je hotel znameniti jurist pojasniti zadevo s temle primerom:
»Prav. Recimo, da sem se jaz rodil kot osel. Kdo bi bil za to odgovoren?«
»Nedvomno vaš oče,« je menil Voltaire. Debate je bilo tisti mah konec.
TALLEVRAND IN VRAG
Ko je umrl Talleyrand (1754—1838), veleduhovit a hkratu docela nemoralen diplomat, ga je ruski poslanik v Parizu počastil s temile besedami:
»Ko bo prišel Talleyrand v pekel, ga bo prav gotovo sprejel vrag z navdušenimi besedami: ,0, prijatelj Tal-leyrand, ti si bil pa še večji ptič ko jaz!*«
MENICA EDGARJA POEJA
Ameriški pesnik Edgar Allan Poe (1809—1849) ni bil nikoli bogatin. Živel je cigansko življenje in se iz dolgov niti videl ni. Urednik nekega ameriškega časopisa je pri neki priložnosti povedal o tej črti Poejevega značaja tole anekdoto:
»Ko je Poe še pisal zame, sem dobil od nekega zbiralca avtogramov tole pismo:
.Spoštovani gospod urednik!
,če bi med svojimi starimi rokopisi našli tudi kakšen rokopis slavnega Edgarja Poeja, bi vam bil jako hvaležen, če bi mi ga poslali.*
Na to pismo sem odgovoril: .Spoštovani gospod! Med starimi rokopisi sem res našel tudi rokopis Edgarja Poeja. To je menica na 50 dolarjev, ki me je skupaj z odvetniškimi troški stala 65 dolarjev. Če mi plačate 65 dolarjev, vam rade volje pošljem ta rokopis.1
četudi menični podpis velikega moža ni bil pretirano drag, ni bilo o mladem zbiralcu avtogramov nikoli več niti glasu.«
I
Pes poseže vmes
Po smrti svojega očeta sem prišla k neki teli v Berlin. Vodila sem stari gospe gospodinjstvo in ji delala druščino. Bila je vdova po nekem visokem državnem uradniku. Živela je od pokojnine in je imela prav čedno stanovanje.
Lepega dne je teta zbolela, legla in ni več vstala. Stregla sem ji cela štiri leta, potem je umrla. Bila sem niena edina dedična, toda gotovine ni Lilo, da bi si z njo spodobno uredila življenje. Zato sem morala gledati, da si najdem primeren zaslužek. To je zelo težko, če se človek ni ničesar naučil. Svojih skušenj kot bolniška strežnica pač ne bi spravila v denar, ko je bilo celo izprašanih bolničark na prebitek. Tudi za vzgojiteljico otrok ne bi bila, ker nisem imela izpričeval, s 24 leti bi bila pa kot začetnica prestara.
Sklenila sem tedaj, da najprvo oddam v najem dve sobi svojega sedanjega stanovanja, da bom vsaj nekaj imela od dediščine.
Na moj časopisni oglas je prišlo nič koliko ljudi in si ogledalo sobi. Toda vsi so si bili edini, da preveč terjam. Že sem začela razmišljati, ali ne bi kazalo najemnino znižati, ko se je oglasil še neki gospod, tako eleganten, da sem pri priči zavrgla misli o znižanju. Pokazala sem mu seveda najprej lepšo sobo.
»Koliko stane? c je vprašal tako mimo grede.
»60 mark z zajtrkom,« sem odgovorila in kri mi je udarila v glavo: malo prej sem zahtevala samo 45 mark.
»Prav,« je menil gospod. »Vzamem «o sobo in vam kar koj plačam najemnino. Zajtrku se odpovem, ker bom ® vsakih par tednov kakšen dan tu stanoval.«
Najrajši bi bila vzornega najemnika kar objela: takšnih ljudi ne sre-caš vsak dan
Tujec je izpolnil policijsko prijavnico. Na njej genl ])raj<flj (|a Se p;ge jje0
Hobisch in da je trgovec iz Konigs-povedal mi je še, da se bo vselil sele pod konec prihodnjega tedna. Ko se je v predsobju že poslavljal. mu je še nekaj prišlo na um.
»Saj res!« je vzkliknil in si zamišljeno pogladil brado. Kako bomo pa s pošto napravili? Morda bo prišla tudi kakšna priporočena pošiljka, toda vam je pač ne bi izročili, če se pa šele v soboto pozno zvečer vrnem, mi na posti ne bodo izročili priporočenih Pisem pred ponedeljkom. Ali bi morda smele takšne pošiljke priti kar naravnost na vas? .
Zakaj ne!« sem vneto pritrdila, -če mi toliko zaupate.. «
Tujec je odmahnil z roko in me prosil, naj vendar ne govorim o tem. Razstala sva se malone kakor stara znanca.
*
Ker sem še tisti dan oddala še drugo sobo neki uradnici, sem bila za nekaj časa rešena vsaj najhujših skrbi.
Prihodnji teden v sredo je prišla z jutrnjo pošto name naslovljena priporočena pošiljka: takoj sem vedela, da jo za mojega najemnika. Oddana je bila v Lipskem; sodeč po obliki in tpži, je morala biti knjiga v njej. Ker sem ravno kuhala na plinskem štedilniku, sem odložila pismo na stol v predsobju in odhitela v kuhinjo.
Pri tej priložnosti moram povedati, da sem po svoji pokojni teti podedovala tudi majhnega foksterierja, neverjetno razvajeno ščene, ki sem iz njega šele po smrti njegove prejšnje gospodarice napravila kolikor toliko spodobnega psa. Mrcina je imela posebno veselje z blazinami, zato ni bilo v vsem stanovanju niti enega spodobnega zglavja, če sem kdaj pozabila čevlje zakleniti, sem vselej našla samo njihove žalostne ostanke. Pes se Je tako rekoč specializiral na blazine jn čevlje. To pot je pa menda padel iz vloge in je s svojimi zobmi malone dobesedno posegel v kolo usode.
. Ko sem se vrnila v predsobje, se 1« bil foksterier ravno ukvarjal s tem, da je pravkar dospelo pošiljko cefral v njene sestavine. Oba hkratu sva zakričala. ko sem mu iztrgala plen, on od bolečine, jaz pa od strahu.
Zavojček je bil res lep videti! Ovitek je bil ves v capah in tudi karton Pod njim je bil že načet. Hvala Bogu, da je vsaj vsebina zavojčka ostala nepoškodovana
Vsa strta sem omahnila na stol in neino opazovala storjeno katastrofo. Kaj neki si bo mislil gospod Hobisch, ko bo zagledal zavojček? Ali me bo osumil radovednosti, ali mi bo pa isto-r'.io s psom sicer verjel, zato mi pa n« bo odpustil, da sem tako zanikrno ravnala a tujim blagom?
Groza me je obšla, da ne bi izgubila dobrega najemnika. Vročično sem premišljala, kako naj se izmažem. Vse mogoče ideje so se mi podile po glavi, a nobena ni bila prava. Zdajci sem se pa domislila.
Naslov na razmesarjenem ovitku je bil natipkan na stroj, prav tako tudi pošiljalčevo ime na hrbtu pošiljke. Takšnega ovitka pač ne bo težko dobiti. Če bom s strojem natanko tako napisala naslov in ime, kakor je bilo na izvirniku, in če bom položila vanj vsebino iz. poškodovanega zavojčka, vse skup pa v novem ovitku z letalsko pošto poslala svoji prijateljici v Lipsko, da mi tam zavojček še enkrat priporočeno odda — potem ga bom morda vendarle že jutri imela v rokah. Gospoda Iiobischa sem pa pričakovala šele konec tedna.
Kakor sem premislila, sem tudi storila. Odhitela sem na pošto, telefonirala svoji prijateljici v Lipsko in ji povedala, kaj se mi je zgodilo. Potem sem kupila natanko tako velik ovitek iste barve kakor izvirnik in natipkala nanj v trgovini naslov in pošiljalčevo ime.
Doma sem se takoj spravila na delo. Raztrgata sem razmesarjeni ovitek in prišla do drugega, lepenka.-,'tega. Ker so bile tudi v njem luknje, ga bom pač morala takisto nadomestiti, čeprav bom pri tem kršila pisemsko skrivnost. Prestrigla sem motvoz, ki je bil karton z njim prevezan, odprla ovitek in — zastrmela v dva zavojčka popolnoma novih bankovcev. Samih dvajsetakov.
Dolgo sem sedela nepremično in po glavi so mi rojile vse mogoče in nemogoče misli. Koliko neki utegne biti? Začela sem šteti. V vsakem zavojčku je bilo po sto bankovcev, skupaj tedaj 4.000 mark.
Čudna reč — kaj naj storim?
Zamišljeno sem vzela enega teh bankovcev v roke, pogledala številko na njem, jo primerjala s številko na drugem in se zdrznila: serije in tekoče številke so bile povsod enake. Bankovci so bili ponarejeni!
Pof ure nato sem stala na policijskem ravnateljstvu na Aleksandrovem
trgu. Stražnik, ki sem mu povedala, da sem prišla zaradi ponarejenega denarja, mi je povedal, na kateri številki naj potrkam. Tablica na vratih mi je povedala, da domuje za njimi kriminalni komisar.
Potrkala sem iu zaslišala energičen: Naprej!«
Za pisalno mizo je sedel nekoliko rejen gospod, podoben srednješolskemu profesorju. V ustih mu je tičala debela smotka.
Nu, gospodična, kaj bo dobrega?« je vprašal komisar, ne da bi bil odložil smotko.
Ponarejen denar imam,« sem zajecljala in nerodno odpirala svojo aktovko.
»Za takšno reč je zapor!« je zagodrnjal uradnik, toda oči so se mu smejale. Pokažite denar, mogoče sploh ni ponarejen!:
Medtem se mi je vendar že posrečilo akto.vko odpreti. Položila sem oba zavojčka dvajsetakov na mizo.
Komisarju je zdrknila smotka iz ust. Obraz se mu je zresnil in nekam suh in stvaren je postal, ko si je ogledoval bankovce. Potlej sem mu pa morala na dolgo in široko povedati, kako sem prišla do njih.
Med pripovedovanjem mi je komisar večkrat skočil z vprašanji v besedo, tako da se mi je zdelo, kakor da me zaslišuje. Potem je telefoniral, poklical nekega uradnika k sebi in se dolgo z njim razgovarjal. Naposled sta me oba kriminalna uradnika spremila s taksijem v moje stanovanje in si tam vse natanko ogledala. Celo koščke papirja, ki so ležali po uničevalnem delu mojega psa v predsobju na tleh, sta skrbno pobrala in jih spravila.
»Vaša ideja/, je rekel komisar, »da si daste zavojček še enkrat poslati iz Lipskega, ni bila slaba. Se mi si jo bomo izposodili. Gospod Hobisch mora dobiti zavojček v takšnem stanju, kakršen je prvotno prišel. Celo |K>štni žig se bo na uro natanko ujemal. Upajmo, da možak ne bo prezgodaj prišel.«
*
Potlej se je zgodilo tole; Ko sta se uradnika prepričala, da pač ne morem biti s ponarejevalcem v zvezi, sta mi zaupala svoj načrt. Še več, prosila sta me celo, naj jima pomagam. Še tisti popoldan se je odpeljalo več kriminalnih uradnikov v Lijisko in eden izmed njih je imel usodno pošiljko s seboj; bila je zdaj nu oko natanko takšna kakor prvotna. V Lipskem jo je imel namen dati žigosati na pošti
V mojem stanovanju sta bila zdaj stalno dva kriminalna uradnika v ci-vilu, čakaje, kdaj bo prišel moj najemnik. Ta varnostni ukrep me je zelo pomiril, zato sem rada postregla svojima neobičajnima gostoma, kakor sem le mogla.
Še v noči s srede na četrtek se je kriminalni uradnik vrnil iz’ Lipskega in prinesel s seboj pošiljko s ponarejenimi bankovci, natanko tako žigosano kakor original. Zavojček smo položili na pisalno mizo v sobi gospoda Hobisclia.
V petek opoldne je pozvonilo. Ko sem odprla, sem zagledala gospoda Hobisclia. Premagala sem se, da se nisem izdala, in izmenjala z njim par nepomembnih besed. Potem me je vprašal, ali je kaj pošte zanj.
»Da, nekaj je prišlo,« sem odgovorila. »Notri na vaši mizi je.«
Gospod Hobisch je vstopil in slišala sem, kako je tiho obrnil ključ.
Za vrali moje sobe sla stala pripravljena oba kriminalna uradnika.
Imela sta nalogo tujca zasledovati, kakor hitro bo stopil iz hiše, da vidita, kakšne namene ima.
»Gospodična!« se je zdajci zaslišal glas mojega najemnika iz predsobja.
Tesnobno sem stekla ven in vprašala, kaj bj rad.
Ali bi lahko dobil malo tople vode?« je vprašal gospod Hobisch.
šla sem v kuhinjo, da mu na plinskem štedilniku pripravim po njegovi želji. Vrata v predsobje sem bila samo priprla. Zdajci je pa instinktivno zletel moj pogled k vratom in tedaj sem zagledala skozi špranjo, kako 'je nekdo v predsobju neslišno švignil mimo. Mislila sem, da utegne biti
eden izmed obeh kriminalnih uradnikov, vzlic temu šem pa oprezno pomolila glavo skozi vrata. Pred menoj je stal gospod Hobisch.
Prestrašila sem se in nehote mi je ušel krik. Z enim samim skokom je bil zločinec pri meni in že so se njegove roke sklenile okoli mojega vratu. Takrat so se pa na stežaj odprla vrata druge sobe in nepremično sta stala na pragu oba kriminalna uradnika z naperjenim revolverjem v roki.
»Kvišku roke!« je zavpil eden izmed njiju. »Zdaj nam je že dovolj!«
'Hudodelec se je vdal. Minuto nato sta ga odvedla z zvezanimi rokami.
*
Kakor se je pozneje pokazalo, je bil možak spoznal po vozlu na motvozu, ki je bil zavitek z njim prevezan, da je nekdo odpiral pošiljko. Sluteč nevarnost ie hotel pobegniti.
Še tisto noč so dobili v Lipskem vso ponarejevalsko tolpo v roke. Šlo je za velikopotezno podjetje, ki je. izdelovalo skoraj brezhibne ponaredbe, posebni agenti so imeli pa nalogo, da jih spravijo pri manjših nakupih v promet. Eden teh agentov je bil tudi Hobisch. Zavitek si je dal poslati na moj naslov zato, ker je mislil, da bo najvarneje. Tolpa je bila šele dobro začela svoje početje, in kdo ve, kakšno škodo bi bila napravila, da se ni...
Ljubo dete,« mi je rekel drugi dan na policijskem ravnateljstvu komisar, »še sami ne veste, kako neprecenljivo uslugo ste nam napravili. Gledal bom, da dobite primerno nagrado.«
»Ali ne bi morda imeli kakšno službo zame, gospod komisar?« sem kar pri priči zagrabila za priložnost.
»Hm,« je menil uradnik, »pri nas bo to najbrže težko. A morda... bomo videli... oglasite se čez nekaj dni.«
III.
Moj novi poklic: detektivka!
Kajpada sem prijela komisarja za besedo in sem se čez nekaj dni oglasila pri njem.
»Prav, da ste prišli,« me je pozdravil. »Govoril sem z nekim bivšim tovarišem, ki ima danes ugleden informacijski urad. Stopite k njemu in sklicujte se name.«
Dal mi je naslov in kar koj sem jo mahnila tja. Urad je bil v neki gosposki hiši na Kurfiirstendammu. Livri-rani sluga, ki sem mu sporočila namen svojega prihoda, me je peljal čez veliko predsobje do enih izmed neštetih oblazinjenih vrat. Od nekod se je slišalo ogorčeno klepanje pisalnih strojev. Vse mi je dišalo po velikem obratu, vse je izdajalo blagostanje.
V	smotrno opremljeni sobi sem morala počakati, dokler ni sluga odprl druga vrata in mi povedal, da me gospod doktor čaka.
Za široko diplomatsko mizo je sedel neki mož z umnimi mladostnimi očmi, ki so se beli lasje in negovana bela brada kaj čudno ujemale z njimi.
»Tak vi ste gospodična Brunnerjeva!: me je pozdravil. »Komisar mi je prijvovedoval o vas. Veliko reč ste napravili, čeprav gre skoraj vsa zasluga golemu naključju. A naposled je le uspeh. Preizkusil bi vas za osem dni. Štiri marke dobite na dan.«
Pobrskal je po miznici in mi podal fotografijo nekega moža s hrtjim obrazom. Tega moža sem imela opazovati. Blizu določene hiše bi se morala zjutraj ob oi nih postaviti na prežo in tako dolgo čakati, dokler ne bo ta mož prišel. Ko se bo vrnil, ga bom morala neopazno zasledovati in poročati o njegovem početju do osemnajste ure. V poročilu ne sme biti niti najmanjše vrzeli- S čim se mož drugače ukvarja, mi ne gre nič mar. Poročilo imam podali ob devetnajsti uri.
Vse moje detektivsko znanje je bilo v tem, da sem nekoč prebrala dva ali tri kriminalne romane. Po kratkem premišljanju sem si morala priznati, da sem za takšno delo docela nesposobna. Manjka mi življenjskih skušenj in daru za spoznavanje ljudi. Vzlic temu sem se pa oklepala upanja, da bom preiskusno dobo le kako prestala in da me bo potem čakala stalna služba.
Drugo jutro sem se oblekla posebno preprosto, potem sem pa odšla proli določeni mi hiši. Fotografijo sem si dobro zapomnila.
Koj po osmih je stopil v hišo pismonoša. Zanj se nisem niti zmenila. A ko se je vrnil, sem mu pogledala v obraz in se zdrznila: pred menoj je stal mož s hrtjim obrazom.
Tak pismonošo naj opazujem? Kaj ima mož le na vesti?
Opazovanje pismonoše v službi ni kaj prijetna reč. Hitel je iz hiše v hišo, po stopnicah gor in dol, pa spet v drugo hišo, po stopnicah gor, po stopnicah dol — kakor pač hodijo poštni sli. Sledila sem mu vselej do stopnic, slišala sem,, kako je pozvonil, pozdravil in oddal pisma, in videla, kako je šlo pri prihodnji stranki spet isto po vrsti.
Ob desetih je šel opazovanec na poštni urad in izginil, čez nekaj časa je pa spet prišel na dan, ves obložen. Nato se je začela spet ista pot.
Ojioldne sem mu sledila na Potsdamsko cesto. Tam je izginil v neki stanovanjski hiši. Ker ga ni bilo več na spregled, sem presodila, da utegne tu stanovati. Začela sem z vratarjem razgovor in mož mi je mojo ostroumno domnevo potrdil.
si/o.f'e
Največji napor pri Vašem vsakdanjem opravilu morajo prenašati Vaše noge. Zdrave noge so pogoj za uspešno delo. Ne zanemarite svojih nog, da boste tudi v pozni starosti lahko hodili brez palice. Posvetite jim vsaj toliko pažnje kot ostalim delom telesa.
ObisliU našo pedikuca
V posebej za to pripravljeni kopeli Vam osvežimo noge. Odstranimo brez bolečin kurja očesa in debelo kožo. Postrižemo Vam zarastle nohte.
Pedikiranje stane Din 6'—.
Proti utrujenosti in za boljšo cirkulacijo krvi Vam priporočamo strokovnjaško masiranje nog.
Masaža nog stane Din 4‘—.
Posetitenas, prepričajte se sami!
Ljubljana, Šelcnburgova 7
Ko bi bila le vedela, kaj možu očitajo!
Čez eno uro se je spet prikazal na cesti, in sem šla za njim kakor njegova senca. Krenil je na pošlo, se spet otovoril in jo mahnil po svoji stari poti, po stopnicah gor in dol.
Ob osemnajstih je bilo moje službe konec. Še enkrat sem preletela zapiske o njegovem delovanju in se nato peš odpravila proti Kurfiirstendammu. *
Točno ob devetnajstih sem stopila v informacijski urad. Takoj so me odpeljali k doktorju. Bral je časopis in mi je pokazal stol nasproti, ne da bi me bil le pogledal.
»Kar začnite svoje predavanje,« je rekel in vneto nadaljeval branje.
Tako sem začela poročilo na podlagi svojih zapiskov. Natanko sem popisala vsako hišo, kamor je šel pismonoša, in ponosno pripovedovala o njegovih družinskih razmerah. Med mojim pripovedovanjem je doktor napeto bral časopis: zdelo se je, kakor da me sploh ne jiosluša. To me je srdilo.
Ko sem končala in je doktor še zmerom molčal, sem vprašala, zakaj prav za prav tega moža opazujejo. Če bi vedela vzrok, bi si pač laže obetala kakšen uspeh.
»To naj vas ne skrbi, c je kratko odgovoril doktor. -Opravljajte samo svojo službo.«
*
Tri dni sem zasledovala svojega pismonošo, ne da bi mi bilo kaj posebnega zbudilo pozornost, zvečer sem pa vselej zdrdrala svoje poročilo; moj šef je medtem bral časopis:
Zadeva mi je jela počasi prihajati do živega.
Četrti dan je deževalo. Zalo sem pismonošo z njegovimi potmi prepustila njegovi usodi in sem jo mahnila v slaščičarno.
Čez nekaj časa je stopil v slaščičarno visok, gladko obrit in zelo eleganten gospod in sedel za sosednjo mizo. Kmalu sem opazila, da me gleda s prijazno jiozornosljo, toda jaz mu nisem slorila usluge, da bi odvrnila njegov pogled.
Potem je vstal, stopil k moji mizi in me prosil za neki časopis. Ko je segel po njem, sem opazi la na njegovem desnem kazalcu pod nohtom krvno podplutbo; najbrž mu je bilo prst kje priščenilo.
Tujec je pozneje še večkrat skušal priti z menoj v pogovor, toda njegove ljubeznivosti so se odbile od .mene kakor z oklepa. Bila sem namreč slabe volje, ker me je bolel zob.
Ob sedmih sem šla na raport. Doktor izza svojega večnega časopisa še pogledal ni. Brez povabila sem sedla in mu nalagala svoje dnevno poročilo. Ko sem bila gotova, je doktor nekaj zamomljal in še dalje strmel v svoj časopis. Takšno preziranje moje osebe me je ogorčilo.
»Uslužbence, ki opravljajo svojo službo v slaščičarni, imam navado |>o-stavljati na hladno, častivredna gospodična Bruniierjevn!« je naposled iz-pregovoril šef in odložil časopis.
Moja postojanka je bila hudo omajana. Sključila sem se na stolu in poslala vse manjša in manjša. Zdajci je pa moj pogled obvisel na doktorjevem desnem kazalcu: pod nohtom je imel majhno krvavo podplutbo. Zasvetilo se mi je, in ko sem pozorneje pogledala po šefovi bradi, mi je mahoma posta-
lo	vse jasno.
»Sjioštovani gospod doktor,' sem rekla, »nadziranje pismonoša je postalo že kar smešno. Dovolite mi rajši vprašanje:	ali	greste tudi spat z
brado?«
Bila sem pripravljena, da me bo vrgel ven. Toda pogledal me je kakor ljubezniv bazilisk, nekajkrat zahrkal in odložil lopo brado predse na mizo. Pred menoj je sedel moj sosed iz slaščičarne.
Dalje prihodnji?
»Ponarejen denar imam!«
»Prav,« je menil gospod. »Vzamem to sobo in bom kar koj plačal.«
u' /--T') im:
j,	jp|	1	j	1
lini
pi	i&i	j
I ^ 1 f
"Iljmavelika
ljubezen.
PO FRANCOŠČINI PRIREDIL B.P.
14. nadaljevanje
2e v drugo mi je v teh par trenutkih rekel ,Renata1. Ta intimnost, ki sem jo že nekaj dni opažala pri njem, ni bila tisto minuto nikak izraz prisrčnosti, še prijaznosti ne. Zakaj rabil je moje krstno ime z rezkostjo oblastnega gospodarja, ki ne prenese ugovora, kadar kaj zapove.
Toda izbral si je za tak ton zelo neprimerno priložnost. Tisti trenutek se mu nisem bila prav nič voljna slepo pokoriti. Zato sem tudi uporno vzkliknila:
»Cemu nama bo ta razgovor? Mislim, da si nimava nič prijetnega povedati.«
»Vzlic temu boste poslušali, kar vam imam povedati !«
»O, če iščete prepir, sem pripravljena.«
Srdito sem odvihrala v njegov kabinet, trdno odločena, da se mu ne dam ugnati.
Od gneva sem se vsa tresla: najprej ta osramotitev pred cerkvijo, zdaj naj se pa še opravičujem! Ne, to mi je bilo preveč!
Zaprl je vrata in sčdel s prekrižanimi rokami v naslanjač. Jaz sem ostala sredi sobe in sem namenoma prezrla vabilo, naj sčdem.
»Madame, želim, da je bila današnja vaša nedoslednost poslednja!«
»Katera nedoslednost?« sem hladno vprašala.
»Ne igrajva se z besedami, če vas smem prositi. Sami le predobro veste, zakaj sem davi prišel v cerkev.«
»Vaše početje je bilo smešno. Oprostite, drugega izraza ne najdem zanj.
Winterton se. je čudno nasmehnil:
»Smešno? Mogoče. Toliko je gotovo, da je doseglo svoj cilj, ker je prekrižalo vaš flirt.«
»Moj flirt!... Čudne besede izbirate, gospod.«
»Katera druga beseda naj bi bila primernejša za vaše vsakodnevne sestanke s tem človekom?«
»Saj je šele včeraj prvič govoril z menoj!«
»Zato se pa vsak dan srečate z njim.«
»Mislim, da ima kakor katerikoli drugi vernik pravico priti k maši.«
»že tedne in tedne se smuka okoli vas in vi mirno gledate, kako vam izkazuje pozornost.«
»Nu, in? Ali je mar prepovedano odzdraviti spodobnemu človeku?«
»Ne. Prepovedano vam je samo pozabiti, da ste lady Winter-tonova!« je trdo odvrnil.
»O, gospod, pretiravate! Ni sem vaša žena!«
Srdito sem zavpila te besede 111 iztegnila roke predse, kakor da bi hotela vreči s sebe ta pri devek, ki mi ga je vsiljeval.
Moj gnev ga je očitno zadel. Postal je nekoliko prijaznejši.
»Zakaj pa potem živite pri meni, lady Wintertonova, če ne kot moja žena?«
»Izvolili ste me pred svojimi ljudmi počastiti s tem imenom in pridevkom... želeli ste, da ga sprejmem, kakor moram sprejeti vaša znanja in prijateljstva. Toda sami le predobro veste, da nosim po krivem to ime.. da me ne veže z vami nič drugega kakor navadna pogodba., pogodba za poskušnjo!«
»Izvolili ste pozabiti zakonito zvezo.«
»Ki temelji na laži, na pod taknitvi druge osebe. Z golo for malnostjo lahko to zvezo presekam.«
»Ne brez mojega pristanka, in jaz ne bom nikoli na to pristal! Moja žena ste in moja žena boste ostali.«
»Pardon! Nisem vaša žena in ne priznam vas za svojega moža.«
Nestrpno je mahnil z roko: »Sodite, kakor vas je volja, in mislite si, kar hočete! Zame štejejo samo dejstva: vi ste moja žena pred zakonom, in štirje meseci skupnega življenja so vas napravili mojo pred ljudmi... Iz lastne volje ste pristali na skupno življenje; če to meni daje pravice nasproti vam, daje vam tudi dolžnosti in obveznosti nasproti meni, neglede na to, kako si vi to stvar razlagate.«
Nasmeh mi je razklenil ustnice. Osuplo sem ga pogledala, tako novo mi je bilo, da je Artur Winterton prvi terjal pravice zakonskega moža, ki mu jih dajejo postave.
.Moja žena ste,‘ mi je rekel, štirje meseci skupnega življenja so vas napravili mojo...'
In njegovi ogorčeni protesti pri notarju Bennettu? Kakor hitro gre pri njem za pravico, ki jo meni odreka, gre zatrjevat, da sem njegova! O, kako naglo se bo premislil, če bom j a z začela govoriti o njegovih dolžnostih do mene!...
S to mislijo sem povzela pogovor:
»Torej zahtevate mojo absolutno zvestobo?«
»Menda!«
»Ne smem pozabiti, da nosim vaše ime?«
»Častivredno ime, ki ga morate spoštovati!«
»O tem je škoda izgubljati besede! To je prva dolžnost žene, ki samo sebe spoštuje...«
»Nu, vendar že! Torej priznate?«
Spet sem se morala nasmehniti.
»O tako očividni stvari pač ne bova govorila,« sem rekla počasi. »Da bi to tajila, mi je tem manj v mislih, ker se čutim preponosno, da bi pozabila, kaj sem dolžna svojemu ženskemu dostojanstvu. Zato vam s poudarkom povem, da pri svojih srečanjih z onim gospodom nisem nikoli pozabila, da sem poštena ženska in da mislim takšna tudi ostati.«
Tolikšne spravljivosti po toli viharnem uvodu moj mož oči-vidno ni pričakoval. Zato se je nekam pomiril, čeprav sem videla, da ga prikrita porogljivost v mojem glasu malce vznemirja.
»Po tem takem,« sem povzela, »sva zdaj na čistem, kakšne so vaše pravice do mene in moje dolžnosti do vas?«
»Mislim, da o tem sploh ne bi bilo treba govoriti!«
»Jaz mislim prav tako. Ko sem na vašo željo stopila v ta kabinet, sem si dejala, da se bova zastran tega gotovo sporazumela. In vendar...«
»In vendar?«
»Ves čas vas poslušam, kako govorite o svojih pravicah in mojih dolžnostih — niti besedice niste pa še črhnili o... obratnem!«
»Ne razumem'vas!«
Pogledal me je s široko razprtimi očmi. Videla sem, da me res ne razume.
Udarila sem v smeh. In moj smeh je zvenel porogljivo, da še nikoli tega.
»Ne razumem vas,« je ponovil. »Kaj hočete reči?«
»O, tako rekoč nič! Vam se zdi neodpustljivo, če sprejmem
v cerkvi iz rok kakega gospoda blagoslovljeno vodo, in toliko da me ne obdolžite zakonolomstva, če me ta gospod spoštljivo pozdravi, če se mi ta gospod — kolikšen greh! — predrzne povedati, da so danes na koru lepo peli. Kolikšni očitki proti meni, in kako tehtno utemeljeni!... A vi?«
»Jaz?!«
»Da, vi! Za vas je kajpada popolnoma naravno, če prebijete svoj prosti čas pri ljubimki.«
»O!« je vzkliknil in nehote odstopil za korak, tako je bil nepripravljen na ta napad.
»Menda! Mislite, da ne vem?... Vam se zdi samo po sebi razumljivo, da hodite s to žensko in se razkazujete z njo v javnih lokalih, da ljudje vidijo kje v kotu lady Wintertonovo samo za mizo, njenega moža pa v družbi Margite Dennyjeve za drugo mizo — tako da si vsakdo lahko na prstih izračuna, koliko je ura.«
Obmolknila sem, tako sem se zgrozila, ko sem videla spačeni obraz svojega moža. Tolikšnega uspeha se nisem bila nadejala.
Ime Margite Dennyjeve je nanj delovalo kakor udarec s kolom. Bil je bled ko zid, vsa njegova oholost je tisti mah skopnela. Z grozo me je pogledal.
»Margit Denny?« je zajecljal. »Kdo vam je povedal?«
»Nihče, ali bolje, vsi! Nekega dne sem vas videla z njo na čaju v Marleyevi kavarni. Vprašala sem natakarja in on mi je še več povedal, kakor sem se upala pričakovati. Potlej sem vaju videla na nekem plesišču, kamor sem šla iz gole radovednosti. In naposled sem slišala pri svojem krojaču: govorili so ravno o vašem okusu v zvezi z neko njeno toaleto. Povsod so imenovali vaše ime v isti sapi z njenim...«
Nemo je stal pred menoj, skoraj usmiljenja vreden, tako razdejan je bil njegov obraz. Toda tisti trenutek v mojem srcu ni bilo prostora za toplejša čustva, zato sem trdo dodala:
»Zdaj vidite, mister Winter-ton, da imam prav, če ne vidim v sebi vaše žene, in ne čutim do vas nobenih zakonskih dolžnosti.«
Potegnil si je z roko po čelu, kakor da bi hotel zbrati misli. Potem je stopil k meni, mi položil roko na ramo in gluho priznal:
»Priznam svojo napako, lady Winterton. Ne bi vas bil smel na tak način dajati ljudem v zobe. Neodpustljivo je, da nisem s tem računal...«
Kini prinaSaio
SOKOLSKI DOM ŠIŠKA
telefon 33-87 predvaja v petek 17. t. m ob 20. uri PODMORSKI PEKEL
Vstopnina Din 'S—.
Dne IS., 10. An 2(1. t. in. predvaja film »TIČAR«
V glavnih vlogah: Marija Andrgast, Wolf Albach Retty in Lil Dagover.
Dne 21., 22. in 23. t. m. film »IZGUBLJENI SINu
V glavnih vloeali: Luis Trenker in
Marija Andrgast
KINO MOSTE
predvaja v soboto, dne 18. t. m. ob 20. uri in v nedeljo 10. t. m. ob 16. in 20. uri in v ponedeljek, dne ‘jo. t. m, ob 20. uri veselo opereto »PETER«
V' glavni vlogi Frančiška Gaal in Hans Jnray in film »FRA DIAVOLO«
V glavni 'logi Ktanlio in Olio. Dodatki običajni kakor tudi cene.
KINO TALIJA KRANJ
predvaja v soboto, dne 18. t. m. ob ‘20*.‘?0 uri in v nedeljo, dne 10. t. m. ob 16., 18. in 20’30 uri prekrasno veselo opereto »SEN ZIMSKE NOČU
V glavni vlogi lepa Magda Schnei*
der in VVolf Albach Retty
ZVOČNI RADIO JESENICE
predvaja v petek, dne 17. t. m. ob 8. uri zv., v soboto, dne 18. t. m. ob 8. uri zv. in v nedeljo, dne 10. t. ni. ob 3. uri pop., ob 5. uri pop. in ob 8. uri zvečer monumentalni vele* film
»KLEOPATRA«.
Režija Cecil R. de Mille, režiser »Ben Hurja«, »V znamenju križa« in ^Križarjev«. Najbolj gigantski film pretekle produkcije.
Dodatki: risan film »Opice in Buddy« ter najnovejši Paramountov zvočni tednik.
Moj nervozni smeh mu je presekal besedo.
»O, ne bojte se!« sem kriknila. »Ne zamerim vam tega. Mar mislite, da me grize, ker imate ljubico? če hočete, imejte dve, imejte jih deset, če vas je volja, mene se to prav tako malo tiče ko lanski sneg! Zato, ker ne vidim v vas svojega moža in si ne lastim kakor vi pravice do vas.«
»Ne govorite tako, Renata! Moje ime nosite, zato vas ne bi bil smel javno tako razžaliti.«
»O, vem, samo to vas peče, ta misel na javno osramočen j e la-dy Wintertonove! In kdo jo je osramotil? Baš tisti, ki je njegova dolžnost gledati, da jo vsi spoštujejo!«
»Moj greh je neodpustljiv, ne težite mi še vi slabe vesti!«
»To mi je prav tako malo v mislih, kakor da bi izrabljala moč, ki mi jo daje vaše vedenje. O, ne bojte se! Vaša čast, ki ste jo poteptali v blato, mi je bila morda dražja ko vam, zakaj nihče ne more reči, da bi bil videl lady Wintertonovo v istem lokalu kakor vas in vašo... prijateljico. Vselej kadar nas je naključje pripeljalo skup, sem se napravila majhno, tako majhno, da me nihče ni mogel videti.«
»Hvala vam, Renata...«
Premolknil je in uprl vame dolg pogled. Potem je povzel:
»Ne mislite, da me samo to grize. Se mnogo bolj me boli zlo, ki sem vam ga storil, ki...«
Vnovič sem mu skočila v besedo:
»Pravkar sem vam rekla, da mi je docela vseeno, ali imate ljubimko ali ne.«
»To samo rečete, toda težko mi je verjeti vam... Ce ne zaradi drugega, že iz samoljubja!... Zato se mi zdi potrebno povedati vam... da se ti sestanki med menoj in... ono osebo ne bodo več ponovili.«
»Kakor izvolite! Toda zaradi mene si ni treba nalagati take žrtve, verjemite mi, da ne!«
Winterton je preslišal mojo pripombo, zakaj nadaljeval je:
»še to povem, da se vam ne bo treba več bati nove osra-motitve, tudi če ne bi bilo prišlo do današnjega razgovora med nama.«
»Res? Tak ste se z gospodično sporekli?«
»Lahko bi to razmerje končal, tudi če ne bi bilo vzroka za prepir...«
»če naj bom odkrita, me ta zadeva niti najmanj ne zanima,« sem prezirljivo pripomnila.
»In vendar niste čisto nedolžni pri mojem sklepu.« Morala sem se zasmejati. »Bojim se, da izrabljate mojo lahkovernost, mister Winter-ton!«
»Ne norčujte se!« je zavpil. »Ta trenutek sem dosti iskrenejši, kakor mislite.«
Srdito je vstal in začel hoditi po sobi. Roke je prekrižal na hrbtu in v očeh mu je gorel mračen ogenj.
Vsedla sem se v usnjen naslanjač kraj kamina in se malomarno igrala s čipkami na blazini, zraven sem ga pa od strani opazovala.
Zdajci se je ustopil predme.
»Boli me, da ste prišli tej stvari'na sled. Zanašal sem se celo, da vam bo za zmerom ostala prikrita.«
»O, videti je, da na teh sestankih niste niti v misel vzeli, da sem tudi jaz na svetu!« sem vzkliknila porogljivo.
»Res je,« je pritrdil, *še pred nekaj tedni mi je bilo docela vseeno, ali me vidite v njeni družbi ali ne. Takrat prav tako kakor vi danes, nisem maral videti v vas drugega kakor vsi ljeno mi ženč.«
»A danes?« sem vprašala s porogljivo radovednostjo.
»Danes... danes vem... da vaša navzočnost pod mojo streho... najino skupno življenje...«
Prestal je. Moj presenečeni pogled ga je spravil v zadrego.
»Premislili ste se?« sem vprašala, ko še zmerom ni spregovoril.
»Da,« je naposled priznal. »Zaradi vas sem z ono osebo že pred tremi tedni končal.«
Vstala sem, mahoma vsa mrzia in nepristopna-
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh
touarna JOS. REICH LJUBLJANA
»Napačno ste storili, če ste, zaradi mene pretrgali to razmerje. Zakaj vedite, pri meni za to ne boste našli hvaležnosti.«
»Nisem se nadejal, da se mi boste zahvaljevali, lahko mi verjamete!« je suho odgovoril.
»O, moj Bog!« sem trdo vzkliknila. »Ne bi si mogla odpustiti, če bi vas pustila v veri, da si zaradi mene kaj očitate: popolnoma svobodni ste, gospod, uredite si življenje po mili volji. Zame boste ostali tujec v vsem pomenu besede.«
»Okrutni ste, gospa!«
»Boljše je, da sva odkrita drug z drugim...«
Ugriznil se je v ustnice, da je ohranil hladnokrvnost spričo mojega ledenega pogleda.
»Prav!... Jaz sem za vas zrak in karkoli utegnem reči ali storiti, ni vam nič mar... Saj ste mi to hoteli reči?«
»Da, prav to...«
»Kakor izvolite, madame! Samo da se ne morem sprijazniti z vašim stališčem. čve hočete ali ne, me vsak dan iznova opozarjate na svojo navzočnost; če mi je prav ali ne, moja žena ste in moje ime nosite.«
Nestrpno sem odmahnila z roko.
»Ne govoriva o tem, ko sta najini stališči docela nasprotni.«
»Tndi prav. Samo preden odidete v svojo sobo, želim, da do konca urediva vprašanje, ki sva zaradi njega začela razgovor.«
Skoraj sem bila že pozabila njegova žaljiva sumničenja zastran onega tujca; ko me je Winterton spomnil na to, se mi je nehote zmračil obraz.
»Prosim!« sem rekla kratko. »Obljubite mi, da ne boste več govorili s tem človekom.«
Njegov glas je bil malone proseč. Toda nisem se zmenila za to.
»Rekla sem že, da se ne zavedam nikakega pregreška.«
»A vendar ste pravkar priznali svoj prestopek, ko ste mi v opra-vičbo vrgli mojega v obraz.«
»Pardon! Niti trenutek nisem! pripustila le sence domneve, da bi bila česa kriva.«
Trudno je mahnil z roko.
»Pustiva ob strani vprašanje, ali so moji očitki upravičeni ali ne. Vi gledate stvar s svojega stališča, jaz pa s svojega. Pustiva ob strani, kaj se je dogajalo do današnjega dne. Prosil sem vas le, da nikdar več ne govorite s tem človekom.«
»Ne iščem njegove družbe, a tudi izogibati se je, nimam vzroka. če bi pristala, da ne bom več hodila v cerkev kakor doslej, bi sama priznala, da sem kriva.«
»Torej pojdete jutri spet?«
»Da, pojdem.«
»Tudi če vas prosim, da ne greste?«
REŠITEV KRIŽANKE
V o d o	r a v n o :	1.	rubin, 4. aroma,
5.	pirat,	8. polij),	11.	tabor, IB. top,
14. poj), 15. sem, 16. Pirej, 18. kadar, 19. ratar, ‘21. Marko, 22. Askar.
Navpično:	1.	Rabat, 2. Boč,
3.	nabor,	5. potok,	G.	ikona, 7. tapir,
8.	poper,	9. Irena,	10	Pamir, 12. bor,
16. palma, 17. javor, 20. Krk.
REŠITEV ŠTEVILNICE
1. Drava
2. r u dar
3. Uganda
4. žirafa
5.. I r k u f s k
6. navada
7. Savinja
8. krava
9. Ignacij
10. t e r i ca
11. elegija
12. Danica
13. n i k e 1 j
14. Isker
15. K u f r a
Prve črke navzdol: DRUŽINSKI TEDNIK
Lepota, zdravje, dom
Rubrika za mladi in manj mladi ženski svet
Pravo dihange ohrani mladosi
Toda treba je znati prav dihati!
Pariz
Problem dihanja je tako važen in tako kočljiv, da se ga skoraj ne upam lotiti: zakaj kadarkoli kdo 'svetuje ženskam — pa tudi moškim — da naj globoko dihajo, vam nekajkrat zavestno vdihnejo in izdihnejo in se pri tem podzavestno skrčijo: to pa bolj škoduje ko koristi.
Ondan sem govorila z nekim zdrav-nikom-sportnikom. Dal mi je o tehniki dihanja par dobrih in porabnih nasvetov.
Pri dihanju, pravi ta zdravnik, in Po pravici, misli večina ljudi, da je glavno, če si z vdihom nabereš kar največ jo zalogo zraka: zato kar se da razširijo pljuča, da jih napolnijo s kisikom.
Ne za vdih, za izdih gre!
V	resnici je pa pri dihanju najslavnejše izdih: izdihavati je treba dolgo, tako da spraviš iz pljuč ves pokvarjeni zrak — potem pa ostani nekaj trenutkov pri miru, ne iščoč novega zraka.
In ko vdihneš novi zrak, naj te nič ne skrbi: če hočeš ali ne, se bodo Pljuča sama od sebe napolnila, in sicer ;nnogo bolje, mnogo temeljiteje in Prožneje, kakor če se sama vtikaš v ta njihov opravek.
Takšno je načelo športnega dihanja, ki ustvarja odlične tekače in skakalce: zakaj, hočeš nočeš moraš korenito izdihniti, če hočeš, da ne boš zasopla ; in ker imaš pri teku ali skoku svoje misli obrnjene samo v tek ali skok, Pač ne utegneš paziti še na prihodnji
vdih.
Ne zamenjavajte z indijskimi nauki!
Dihalne vaje, ki uče, da je treba pri dihanju paziti prav tako na vdih kakor na izdih, niso prave športne dihalne vaje, nego samo slabo razumljene indijske vaje za duševno utrditev.
Da ponovim: začni najprej z izdiha-vanjem, tako da pihneš droban zračni tok skozi usta ter se pri tem lahno skloniš naprej, da se pljuča temeljito izpraznijo. Potem počakaj trenutek in sele nato vdihaj neprisiljeno, ne meneč se za to, kako dolgo traja vdih, ne skrbeč za to, ali boš zajela mnogo zraka. Tako boš šele vedela, kaj je ono globoko dihanje, ki ni brez njega ne trdnega zdravja, ne živčnega ravnotežja, ne trajne mladosti.
Irene Conseillere.
popisala svoj recept zanje, če se ti ne upira, popij pred telovadbo kozarec zelo vroče vode; jamčim ti, da boš potem ves dan ko prerojena in za vsako delo sposobna.
Po telovadbi kratka kopel, če nimaš kopalnice, se okoplješ lahko tudi v umivalniku; glavno je, da se osvežiš po vsem životu in da izmiješ nastali znoj.
Ne zajtrkuj, preden se nisi okopala in otrla. Zajtrk pojej leže v postelji, zakaj neobhodno potrebno je, da imaš po razgibanju malo miru. A to pot boš skočila s postelje brž in veselo, saj si že docela predramljena.
I.	C.
Teži*
Shu;šanie brez stradanja
Dve vaji za debeluške in suhlje
Danes vam bom povedala, kako boste dobili vitek stas. Gibanje bokov je recept za to.
Lezite na tla na hrbet, tako da se bo sleherno vretence hrbtenice dotikalo tal.
Prva vaja
o je ziutrai iz poste!|e______________
••.če se prej dobro ne pretegnete
Koliko žensk toži, da zjutraj ne morejo vstati! Energične med njimi se kratko in malo vržejo s postelje, še preden so se prav predramile, dobro vedoč, da je tem teže vstati, čim dalje Človek odlaša. Pa ni dobro tako, cenjene dame!
Telo mora imeti časa, da se do dobrega predrami. Počakati je treba, da se odrevenelost dremotice izgubi, če se kar na lepem zaženeš z ležišča, napraviš silo celi vrsti drobnih organov v sebi, ki bi se morali le polagoma obuditi v novo življenje — kakor se polagoma raztepejo megle ob solnčnem vzhodu.
Prva vaja
Kakor hitro čutiš, da si prebujena, začni lahno, prav lahno premikati Prste na nogah in rokah, iztegni noge in lehti, razmajaj se, potem se pa Popolnoma pretegni:	takšna jutrnja
pietegnitev. kakor jo podzavestno delajo otroci in živali, je najboljši način za prebuditev mišic.
Druga vaja
Potlej petkrat ali šestkrat globoko zadihaj: dolgo izdihuj in nato z vdiliom brez prisil j enosti napolni pljuča z zrakom.
Tretja vaja
Nato sedi na posteljo in lahno ziblji glavo v krogu nad rameni: brez sile. Voljno, samo zato, da zdramiš vrh hrbtenice. Zgodilo se bo, da boš slišala, ko boš glavo vrtela nazaj, rahlo Pokanje: to je dokaz, da *e tam telo še ni predramilo da so mišice še odrevenele. Videla boš, da ti bo to vrtenje Slave baš zato, ker bo zrahljalo še Poslednje okorelosti na tebi, zbistrilo duh&.
...in že si iz postelje!
In potem pete skup in suni z nogami
V	odejo, da odleti s tebe. In že si na nogah.
Zelo, zelo dobro je, če si nato privoščiš malo sobne telovadbe. Vaje gotovo poznate. Ob priliki vam bom
3.	In naposled tretja, najtežja vaja: dvignite in pobesite spodnji trepalnici, a tako, da ne zganete nobene druge obrazne mišice.
Ko boste to vajo srečno izvedli, boste presenečeni ugotovili, da se vam izgublja »vrečica« pod očmi.
Te tri vaje so lahka, a neobhodno potrebna gimnastika za vaš obraz. Ponavljajte jih redno in vestno vsak dan. Ne bo vam žal.	Dr.	X.
Nato dvignite obe koleni, tiščoči se drugo ob drugo, hkratu pa razširite roke, drugače izgubite ravnotežje. Potlej se zasučite s stisnjenima in skrčenima kolenoma tako, da se dotaknete tal zdaj z levim kolenom, zdaj z desnim.
V	skrajni točki te vaje mora vaša noga tako ležati na tleh, da se jih dotika od gležnja pa do boka, ne da bi ramena privzdignili s tal.
Kakor hitro boste s to vajo dosegli zadostno gibčnost bokov, tako da boste brez truda lahko opravljali pravkar popisane kretnje, skušajte vajo nekoliko komplicirati. Isto velja za ženske, ki jim ni do shujšanja, ker se čutijo dovolj vitke, a bi hotele dobiti večjo gibčnost.
Druga vaja
Lezite spet na tla kakor prvič, samo da -	te le eno nogo, z drugo se
pa	uite tal prek prve noge, ka-
kor vidite na sliki: najprej, denimo, zleknete desno nogo, z levim kolenom se pa dotaknete tal na desni; potem zleknete levo nogo, z d e s -n i m kolenom se pa dotaknete tal na levi.
Ko boste to vajo znali že tako dobro in tako gibčno, da vam ne bo več delala preglavic, pospešite ritem izvajanja: naglost vaj je najzanesljivejše poroštvo za shujšanje. To naglo obračanje na tleh z leve na desno in narobe vam bo pa tudi učinkovita masaža zadnjice pod težo vašega telesa.
Irene Conseillere.
Meščanska kuhinja
Mozgovi cmoki
5 dkg govejega mozga dobro zmečkamo in mu pridenemo 1 namočeno in ožeto žemljo, 1 jajce, malo soli in muškatovega oreščka, pa še nekoliko fino sesekljanega petršilja. Vse to dobro premešamo. Na koncu pridenemo še toliko drobtinic, da se dado oblikovati cmočki. Prekuhamo jih v goveji juhi, vendar samo toliko, da pridejo na površje.
Pečeni možgani
Možgane tako dolgo odmakamo v vodi, da z lahkoto odstranimo tenko kožico. Očiščene možgane zrežemo na rezine, vsako rezino posebej posolimo, jo pomokamo, potlej jo pa namočimo v stepeno jajce in jo povaljamo v drobtinicah. Te možganove zrezke pečemo v vroči svinjski masti.
Kisla pečenka
Lep kos govedine potolčemo in ga položimo za dva dni v prekuhan kis. Meso moramo večkrat obrniti. Tretji dan meso posušimo, ga enakomerno preslaninimo, osolimo, in ga potem položimo v kozico z vročo mastjo. V kozico položimo še tudi kakšne 3 zmečkane brinjeve jagode. Pečenko pridno polivamo in jo na obeh straneh rjavo zapečemo, šele takrat jo denemo v pečnico in prilijemo nekoliko vode. Ko se meso v pečnici zmehča, ga polijemo s smetano, na koncu pa prilijemo še omaki nekaj žlic ki^le smetane.
Krompirjev narastek
10 dkg presnega masla spenimo in dodamo 2 celi jajci, 28 dkg krompirja, ki smo ga pa že dan prej skuhali. Ko vse to dobro premešamo, vsujemo še 10 dkg nastrganega bohinjskega sira vmes, 20 dkg drobno sesekljane slanine nekoliko soli in žlico ali dve drobtinic. To testo denemo v oma-ščeno pekačo in pečemo, dokler ne porumeni. Krompirjev narastek potresemo po vrhu z nastrganim bohinjskim sirom in ga pokapamo z vročim zarumenelim maslom.
Pečena krompirjeva jed
Krompir dobro operemo in ga neolupljenega spečemo v pečnici. Potlej sredico izdolbemo in jo temeljito zdruzgamo. Tej krompirjevi kaši pridenemo 2 jajci, kos presnega masla in po okusu soli in popra. Močno ponev omaslimo ali omastimo, vanjo pa vsujemo krompirjevo kašo. Povrhu potresemo nastrgan bohinjski sir in drobtinice, pokapamo z raztopljeno mastjo ali z raztopljenim presnim maslom. Jed pečemo v pečnici. Tako pripravljen krompir je zelo okusen, zlasti pa priporočamo gospodinjam, da pripravljajo na ta način star krompir, ki sicer nima več dobrega okusa.
Meso s fižolom
'k litra fižola namakamo čez noč. Potlej denemo med fižol 'k kg svinj-
Takt in strategija v ljubezni
Kadar ti kdo pove, da te ljubi,
4 Nikoli ne pokaži, da si že pripravljena na veliko odkritje in da si ga morda celo dolgo pričakovala.
je prav,
da imaš pred očmi tehle osem točk:
Da ne boste prezgodaj gubaste
ii
(Prvi članek je izšel v štev. 1.)
Koža na obrazu je zato gibljiva, ker so v njej mišice, če teh kožnih mišic ne bi bilo, se ne bi mogli nasmehniti; a tudi gub ne bi imeli brez njih.
Toda vloga teh mišic ni samo v tem; njihova naloga je tudi, da so v oporo obrazu, drugače bi se nam lica z leti postopno vgreznila, omlahnila bi.
Povedal vam bom nekaj preprostih gibov, ki vam bodo učvrstili obraz — pogoj je le, da jih redno ponavljate:
Tri vaje
1. Oprite brado krepko v dlan in nekaj časa tako ostanite. Opazili boste, da vam ta vaja nateza kožo z vratu in z gornjega dela prsi.
2. Primite z dvema prstoma vogala ust in se menjaje našobite in nasmehnite. Tako boste dosegli, da se vam ne bodo usta čedalje bolj pobe-šala v obliki strešice (').
o Ne puščaj do besede človeka, ki ga ne maraš! Razumna ženska najde sto potov in načinov, da pove svojemu častilcu, ne da bi žalila njegove občutljivosti, da ga ne more ljubiti.
o gospoda, ki ti je izpovedal svo-jo ljubezen, ne poznaš, bodi v odgovoru zelo oprezna in previdna. Pusti mu le malo upanja in ne reci ničesar določnega.
m Nikdar ne sprejmi pri priči Iju-bezenske izjave. Naj preteče nekaj dni, preden odgovoriš-: tesnobnost iti dvom sta najboljša hrana za ljubezen. Med tem pa vestno in skrbno izprašaj svoje srce.
e; če ti izpove ljubezen človek, ki ti je drag, a samo kot prijatelj, mu odgovori v šaljivem tonu, kakor da si ne moreš prav predstavljati, da resno misli. Tako ti bo mladenič lahko ostal prijatelj, ne da bi se čutil ponižanega zaradi tvoje indirektne zavrnitve.
/~ če ti prizna ljube :en mladenič, ki ga vidiš prvič v življenju, na primer na plesu, ga nikar ne odbij, ker
skega mesa, napolnimo lonec do polovice z vodo, oboje solimo in kuhamo dve uri. Takrat narežemo eno čebulo po dolgem, razbelimo 8 dkg masti in v njej prepražimo čebulo s papriko in soljo, čebulo moramo pražiti na zmernem ognju, zakaj postati mora rjava, vendar se ne sme prismoditi.
Na koncu vsujemo opraženo čebulo med fižol in meso in pustimo jed še tako dolgo kuhati, da se čebula popolnoma razkuha. Takrat vzamemo meso iz lonca, zasipamo fižol z moko, ga dobro premešamo in še enkrat prekuhamo. Meso narežemo na lepe kose in ga serviramo s fižolom. Nekaterim ugaja, če si fižol nekoliko okisajo.
Češki cmoki
2 žemlji zrežemo na majhne koščke in jih prepražimo na masti ali maslu. Iz 1 jajca, potrebne količine moke in* hladne vode zgnetemo mehko testo, vendar ga moramo pred uporabo še dobro stolči. Med testo vmešamo opražene žemljeve kocke, potem pa pustimo testo ‘/s ure počivati. Iz tega testa oblikujemo več poljubno velikih cmokov in jih prekuhamo v vreli slani vodi. Ko so kuhani, jih z vilicami razkosamo, zabelimo s porjavelim maslom ali pa s prepraženimi drobtinicami.
Jušne vložke
vkuhamo v juho tik pred serviranjem. Prezgodaj < zakuhani vložki postanejo premehki ali pa vsrkajo preveč juhe vase. Mnogo gospodinj je, ki kuhajo vložke posebej v slani vodi, to pa zategadelj, da se jim juha ne skali. Vložke, kakor na primer žličnike, rezance, riž in tem slične, vkuhajmo zmerom v juho, ker so sicer premalo okusni.
Smetanov zavitek
Najprej zgnetemo navadno testo za zavitek in ga pustimo počivati. Medtem namakamo žemlje v mleku. Precej nato spenimo 4 dkg presnega masla s 4 rumenjaki, 3 in Vs dl kisle smetane, vmešamo nekoliko sladkorja v prahu, nazadnje pa še namočene žemlje in sneg iz 4 beljakov. S tem
Molitve za žrtve boljše vikov
V Berlinu je služil ruski škof Tihon ob asistenci pravoslavne duhovičine žalno maSd za žrtve boljševiške revolucije.
ute srne iti zgolj za trenutno zaljubljenost; pokaži mu le, da mu ne moreš verjeli in da njegovim besedam ne pripisuješ dosti pomena. A nikar ne odgovarjaj s plehkimi in banalnimi besedami; daj mu razumeti, da je njegovo priznanje tako rekoč logično. Pokazati moraš zmerom, da ceniš samo sebe in da si prepričana o lastnih vrlinah, drugače ne boš zbujala občudovanja ne spoštovanja pri moških.
—p Ljubezen, ki ti jo kdo izpove v letovišču ali v vlaku, sprejmi previdno in modro. Preudari, da so zanjo odgovorne neobičajno okolje, ne-prisiljenost kraja in trenutno navdušenje. Pokaži oboževalcu, da boš njegovim ljubezenskim besedam verjela šele tedaj, kadar jih bo ponovil v tvojem običajnem okolju, ko se vrneš v svoje vsakdanje življenje. Sele. če ti bo tudi takrat govoril o svoji ljubezni, resno premisli in izprašuj svoje srce.
o Skratka : nikoli se ne smeš prc-nagliti, kadar ti ledo prizna svojo ljubezen. Pusti mu upanje, a tudi malo dvoma; stokrat rajši te bo imel in. tisočkrat bolj bo po tebi koprnel, če mu ne boš na njegovo prvo besedo padla v objem. Medtem boš pa lahko v miru in s pridom premislila.
N e m o.
nadevom pomažemo razvlečeno testo, posujemo nanj rozine in nasekljane mandlje, zvijemo testo in ga položimo v obliki polža v dobro omasleno pekačo. Pečemo ga v pečnici, dokler lepo ne zarumeni. Zavitek lahko polijemo z mlečno polivko, ki jo napravimo tako, da vžvrkljamo v mleko 2 rumenjaka in 1 zavitek vanilijevega sladkorja.
Ostanke testa
od zavitkov, torej konce, ki jih odrežemo, preden položimo zavitek v pekačo, lahko koristno porabimo. Kolikor ostankov imamo, toliko presnega masla vzamemo, med to presno maslo pa vmešamo za 'h teže moke. če tehtajo torej ostanki 20 dkg. potrebujemo 20 dkg presnega masla in 6 in 'h dkg moke. Testo, ki ga pripravimo iz presnega masla in moke, do dobrega vgnetemo v razvaljano testo iz ostankov. Vse skupaj nam služi ka kor pravo pravcato masleno testo.
za
Nasveti
gospod
ime
Ledu ne razkosamo s kladivom ali sekiro, ker se preveč zdrobi. Najprimernejše je čevljarsko šilo ali pa koničast žebelj, ki ga zabijemo v kos ledu. Led razpade v koščke kakor krhko steklo.
Prerezana limona kaj rada splesni; to pa lahko preprečimo, če položimo prerezano limono na sol. Vsušene limone položimo za kakšno uro v toplo vodo, potem jih pa osušimo in položimo na hladen prostor.
Blaga iz mikane volne (Kammgarnl ali svilena blaga, ki se močno svetijo, moramo najprej očistiti z bencinom ali s salmijakovim cvetom, da izginejo vsi mastni in prašni madeži. Potem omočimo črno volneno cunjico v mešanico enega dela salmijakovega cveta in deset delov mrzle vode, potem pa natremo svetlikajoča se mesta s to raztopino in blago na hrbtni strani takoj, vendar ne s prevročim železom, zlikamo.
Zdravje
Zdravilnih čajev, kadulje ali žajbljev, kamilic, baldrijanovega čaja itd. ne puščajmo v ološčeni posodi, ker se na dnu in ob straneh napravi temen vsedek. Tudi duh po čaju je prav težko odstraniti, in čeprav mislimo, da smo se ga znebili, se pri segrevanju posode znova pojavi. Priporočljivo je torej, da kuhamo take čaje v posebnem loncu, morda v glinastem, ki ga laže čistimo.
Majhne opekline na rokah in prstih, ki jih prav na lepem staknemo, če primemo po nesreči vroč likalnik, če dvignemo nepazljivo pokrov s kipeče vode, če nas pobrizga razbeljena mast itd. niso prav nič hude, če se jih takoj lotimo s pravim blažilom. Voda in hladni obkladki ne preženejo bolečine. Sele kadar opeklino zaščitimo proti zraku, začutimo olajšanje. Najprimerneje napravimo to, če pomažemo opeklino s kakršnokoli mastjo. Dobro je pa, če imamo v kuhinji zmerom pripravljeno posebno obvezo, to je navadno gazo, ki je impregnirana z bizmutovo soljo. Košček take gaze položimo na opeklino, jo trdno privežemo z obvezo — in čudež se je zgodil. Opeklina se kmalu pozdravi.
Kdor grozi, iKtsvari.
Za človeško iivlienie
(Nadaljevanje s 4. strani)
tičala v živalski krvi, sicer bi v očesu seme ne vzklilo, ko je pa tudi v njeni kri. Ali razumete? Gre lahko torej samo za lokalno obrambo v koži, za obrambo z orožjem, ki ga je pa človek na dolgi poti do kulture utrpel. Ta bolj, oni manj. In čim nemoftiejše je to orožje pri človeku, tem manj zavarovani so njegovi notranji organi pred vpadom pallide.r
Dr. Lange že zdavnaj ni več spuščal lepih dimnatih kolobarčkov, temveč je puhal neredno in tja v en dan.
: Kako se pa okužen je sploh razvije? je osorno nadrl Kristijana kakor kakšen protest , kadar izprašuje kandidata. In ker je ta seveda molčal, mu je juie razgalil tu strašni boj med spi-roheto in človekom, ta boj za obstanek med dvema bitjema, boj, ki mu pravimo sifilida. Slikal mu je, kako pallida ob dotiku, o, nikakor ni potrebno, da lii bil dotik ljubezenski — kako preskoči z bolnega človeka na zdravega in se vzgnezdi v njegovi koži. Napadencu se o tem niti ne sanja. Zakaj vsiljivec se sprva ne upa dalje, ker ve, da se mu bodo globlje notri takoj postavile v bran močnejše čete, ki prežijo v krvi. Zatorej ostane kar lepo v svojem gnezdecu na koži in zbira moči — to se pravi: množi se, v milijone se razmnoži in se sprijazni z novim gospodarjem in z njegovimi sokovi, kakor le more in zna. Tri tedne traja to udomačevanje, tako imenovana inkubacija, in ves ta čas se zajedavec trudi, da se v svojem novem bivališču korenito razčeperi in si napravi gnezda. Šele čez tri tedne je to gnezdo tolikšno, da ga napadenec opazi.. C e g a s p 1 o it o p a z i.! Zakaj pri tem okuženju žal nikakšen občutek, običajen pri drugih obolenjih, človeka ne opozori na pretečo nevarnost: najvažnejši svarilen pri boleznih, bolečina, se ne oglasi — bolečina, ki se je človek v svoji kratkovidnosti tako zelo boji, ki jo ima za sovražnika namesto za najboljšega prijatelja in zvestega oprodo. Blagor tistemu, ki jo čuti! Nesreča je, da se pojavi primarni sifilitični učinek'brez vsakršne bolečine. Tako se torej zgodi, da bolnik prav pogosto popolnoma prezre
gnezdo, prvo ognjišče, iz katerega se bolezen razširi!«
»In pusti spirohete kar lepo pri miru, dokler se lepega dne ne domislijo in se odpravijo na romanje v možgane?« je nekam nejeverno vprašal Kristijan.
Kakor v vojni
?še na um jim ne pride, da bi pri miru počivale v koži! Takoj ko so si po prvih treh tednih utrdile svoje prve postojanke, baš oni majceni tvor, pošljejo prednje straže globlje poti kožo. Seveda jih prve in druge in še tretje izvidnike prestrežejo čuvarji telesa, žleze, in jih ugonobe; zato pa same otečejo in otrde. Toda stoto in tisočo patruljo — telo je pač samo in njegovih sovražnikov bilijon — pač ne more več poloviti, zato vihrajo mimo čuvarjev in se spopadejo z naslednjo žlezo. Ko s premočjo še to uženejo in potlej še tretjo, še četrto in na koncu še poslednjo, je pot v središče, v srce, prosta! Tistikrat je pa tudi že vsa trdnjava osvojena. Iz. srca se sovražniške čele seveda neovirano vsujejo po širokih cestah žilja tja do najbolj oddaljenih dežel. Natanko čez šest in petdeset dni — osem tednov po okuženju, pet tednov po pojavu prvega tvora — je vse telo zavojevano, in takrat se šele vendar že zave, koliko je ura. Po utrujenosti in zbitosti, po glavobolu in trganju po udih presodi, da je zastrupljeno; zdaj brž postavi na noge vse svoje brambovce in se zažene v boj. Bojišče je koža, in tam se pokaže sifilitični prišč ,roseola‘; koži slede sluznice, kjer se napravijo vozliči in tvori. Takšna so vidna znamenja vojne med pallido in človekom. Čim srditeje ta vojna razsaja, tem več priložnosti ima človek, da premaga bakterije, in če mu pomoremo še z zdravilom, utegne sovražnika celo popolnoma zmleti. Čim medlejši je boj, tem več bežečih bakterij ostane živih; poskrijejo se tam. kamor zaide le malo obrambnih vojščakov, to je krvi, in v teh skrivališčih ostanejo na preži.'
Vse pravice slovenskega prevoda pridržane. Ponatis tudi v izvlečku prepovedan.
Ali je križev pot že za nami?
(Nadaljevanje s 1. strani)
Na Švedskem vlada blagostanje,
s e z zadoščenjem ponaša stockholmski »DAGENS NYHETER't
Leto 1935 je napisalo odlično izpričevalo možem, ki vodijo pri nas gospodarsko politiko. Lansko leto ni samo uresničilo, nego je celo zdaleč prekosilo še tako drzne na-de. Za dolgo dobo depresije, ki se je začela leta 1929 in je trajala tja do srede leta 1934, je vendar že napočil nov vek blagostanja, tolikšnega, da navdaja celo naše največje optimiste malone s strahom. Zato tako vneto pridigajo opreznost in previdnost. In prav imajo. Morda stojimo tik pred nevarnim konfliktom, ki utegne groziti naši železarski industriji. Po drugi strani si pa ne smemo prikrivati, da sicer pri nas res ni nezaposlenosti, toda del zasluge za to gre naši vladi, ki je dala tisočem in tisočem delavcem kruha z javnimi deli.
Ena izmed velikih neznank bližnje bodočnosti je politika naše socialistične vic de. Neizpodbitno je, da je ta vlada znatno razširila svoj načrtni poseg v gospodarsko življenje dežele, zraven se je pa zmerom ogibala pretiranega doktrinar-stva in demagogije. Ali bo tako tudi v bodoče? Ali bo Per Albin Hanssen, predsednik naše vlade, mogel brzdati nekatere stoodstotne »načrtneže« in zagovornike podržavil en j a vseh strok zasebne produkcije?
IHI U
Nazorno
Dorica sedi pri domači nalogi. Napisati mora dva stavka in v vsakem mora biti po pet glagolov, ki izražajo dejanje.
Dorica napiše:
»Mama pere, lika, plete, šiva, kuha — ata je, pije, kadi, kvarta in spi.«
Dobra prodajalka
Trgovec (svojemu prodajalcu): »Kakšna je naša nova prodajalka?«
»Odlična!« vzklikne navdušeno prodajalec. »Včeraj je nekemu gluhemu kupcu prodala gramofon!«
Zakonski dvogovor
Mlada žena svojemu možu: »Ivo, ali me ljubiš?«
»Seveda te ljubim! Ali misliš, da bi ti drugače tridesetkrat na dan odgovoril na isto vprašanje?«
Lanski klobuk
Gospa Žolna je dobila za Božič od svojega moža dragocen klobuk. Po desetih dneh je prišel mož pijan domov. Da bi potolažil svojo boljšo polovico, ji je priliznjeno dejal:
»Karkoli želiš, ti bom izpolnil. Samo povej!«
»Kupi mi nov klobuk!« reče žena.
»Saj si šele o Božiču dobila novega !«
»Že, a vendar ne bom nosila lanskega klobuka!«
Dober odgovor
»Sinko, sinko, kakšne imaš pa roke!« je dejal oče svojemu Pepčku. »Ali si mar mene že kdaj videl, da bi imel tako umazane roke?«
»Oh, očka, saj te še nisem poznal, ko si bil tako majhen ko jaz!«
Pri očesnem zdravniku
Zdravnik: »Naočniki, ki sem vam jih predpisal, niso dobri? še vedno vam migljajo pred očmi one črne pege?«
Bolnik: »Da, samo da te pege zdaj še razločneje vidim.«
Primera
Mali Jurček je bil s svojo mamico v cirkusu. Ko je videl bebastega Avgusta, kako je izvajal svoje »akrobacije«,’je dejal svoji materi:
»Glej, glej, mamica, ta človek se ravno tako obnaša, kakor naš očka pri selitvi.«
Trdovraten dolžnik
»Oče me je poslal k vam in mi zagrozil, da se ne smem prej vrniti, dokler ne plačate računa.«
»Pa menda vendar tvoj oče ne misli, da boš kar čez počitnice pri meni ostal?«
Kaj ga najbolj srbi
Mati je vprašala Jurčka, kaj bi rad za rojstni dan. Sinko ji je odgovoril:
»Da mi tri mesece ne bo treba jesti ohrovta in da me vsaj trikrat ne boš i umila.«
Sebičnež
Mož in žena stojita v zverinjaku! j pred opičjo kletko, žena reče možu:
»Pojdiva dalje — jaz bi rajši videla leve!«
»Počakaj! Jaz najrajši gledam opice...«
»Da, ti zmerom misliš samo nase!«
Potem pa že!
»Največji mož, kar jih je kdaj živelo, je bil prav gotovo Polikarp Trpin.' Tako pametnega, marljivega in do- • brotljivcga moža ne bo več na svetu!«
»Kako morete to trditi?«
»Oženil sem se z njegovo vdovo!« ■
Hainoi/e-i-sa škotska
Neki mladenič iz Aberdeena se je- ' zaljubil v lepo dekle iz sosednjega mesta. Da se prepriča, ali ga ima deklica rada, je šel zjutraj na vse zgodaj na pošto in ji poslal brzojavko z vprašanjem, ali ga ljubi.
Minil je ves dan, odgovora od dekleta pa ni bilo in ga ni bilo.
Zvečer je šel mladi Škot na pošto vprašat, ali ga čaka kakšna brzojavka.
»Ne, nič ni prišlo,« mu je odgovoril poštar, »Da sem jaz na vašem mestu,« mu je še pripomnil, »bi se dobro premislil, preden bi se oženil z dekletom, ki pusti človeka ves dan, da čaka ko na trnju...«
»O, ne!« je odkimal mladenič. »Dekle, ki čaka, da bo brzojavko oddala ponoči, po znižani pristojbini — takšno dekle bo šele prava žena zame!«
lilmiiMiHI
Male oglase socialnega značaja računamo po 25 par za besedo, trgovske in podobne pa po 50 par za besedo. Preklici in trgovsko-obrt* niški oglasi, ki nimajo prodajnega značaja, stanejo po 1 Din za besedo. - Za vsak mali oglas je treba še posebej plačati davek v znesku 1*50 Din. Kdor želi odgovor, dostavo po pošti ali če ima oglas šifro, mora dopla* čati še 3 Din. — Mali oglasi se plačajo vodno vnaprej, in sicer po poštni nakaznici, po po* štni položnici na ček. račun »Družinski ted* nikh uprava, Ljubljana 15.393, ali pa v znam* kab obenem z naročilom.
■BS
Vsaka beseda 25 ali 60 par. Davek 1*50 Din. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
HRANILNE KNJIŽICE Mestne v Kranju ali Ljudske v Ljubljani, kupim. Potrebni znesek 10.000—20.000. Ponudbe na upravo tednika pod Šifro »Denar takoj«.
Službe
Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
17 LETNO DEKLE s 3 razredi meščanske Sole gre k otrokom kamorkoli. Nastopi takoj. Naslov pove uprava.
MLADO DEKLE išče službe kot gospodinjska pomočnica ali varuhinja otrok. Ponudbe na upravo »Družinskega tednika« pod »Marljiva^_______
»MLAD ČLOVEK« g. K. V., ki je poslal ponudbo iz Sela, se naproša za natančni naslov na upravo »Družinskega tednika« pod »Mlad človek«.
PRODAJALKA MEŠANE STROKeTi udTželez-nine, pridna in poštena, išče službo. Gre kamorkoli tudi v pomoč gospodinji. Dopise prosim nnupravo pod šifro »Resnost 220«.
Mladi gospod pripovednic - - -
Gotovo se še spomnite, tla sem Vam zadnjič pripovedoval, kako je bilo takrat, ko sem še v šolo hodil.
Pozal>il sem vam pa povedati, da sem imel takrat .hude preglavice z raznimi stvarmi. Strašna jeza me je trla, kadar me je mama zjutraj umivala, ali sem pa moral opoldne na silo juho jesti. Slika, ki jo prilagam, je iz tistih dni. Saj vidite, da sem slabe volje in da me mučijo hude skrbi.
Toda kje so tisti časi? Zdaj sem že velik in zastaven fant, dekleta mi pravijo, starši tudi, naj se vendar poročim, saj je že skrajni čas. Toda pomisleke imam, pa še hude povrhu. Pa bi si vendarle hotel poiskati dekle, seveda po svojem okusu.
Najboljše bo, to sem spoznal, če oglašam v Družinskem tedniku:. Mislim pač, da bo med toliko čitatelji-cami gotovo katera prava žena zame.
Tudi vam, fantom	in dekletom, ki ste	prišli v tista
leta, ko se je treba	poročiti, ne morem	nič boljšega
priporočiti. Prepričan sem, da se boste na mah iznebili velikih skrbi, ki vas tarejo. Toliko nas je fantov, ki bi se radi ženili, in toliko je deklet, ki bi se rade možile! Ogledati se bo treba na vse strani, da najdete kaj primernega. Tu vam je lahko v pomoč ; Družinski tednik s svojimi malimi oglasi.	,	,	•	■
- Družinski tednik se tiska v veliki nakladi. Dobile ga skoraj v vsaki hiši, zanj ve skoraj vsak	Slovenec. Lisk ki je	tako zelo razširjen	in	ki	ga	ljudje
tako radi čitajo, ima	tudi dobre uspehe s	svojimi oglasi.	Zelo	veliko	ljudi	bo
te oglase prečitalo. In med njimi bo gotovo tudi tisti, ki bo za Vas. Zato si dobro zapomnite: če želite kaj kupiti, če želite kaj prodati, če se hočete s kom seznaniti ali celo poročiti —
tedaj oglašujte v malem oglasniku Diuzinskega tednika«.
Naročite še danes mali oglas v Družinskem tedniku ! Naročite dve ali tri objave! Cene oglasov na zadnji strani.
T»- NAŠE CENE SO ZMEKNE IN ČASU PRIMERNE!
I5letna deklica poštenih staršev sc želi Izučiti šivanja. Gre tud’ na deželo. Naslov se izve v upravi »DrtUinakega tednika«.
MLADEGA ČLOVEKA z najmanj 4 razredi gimnazije ali podobno naobrazbo, k! stopa šele v življenje, lcl se ne sramuje nobenega dela in so ne boji nobenih ovir, sprejmemo. Ponudbe s kratkim življenjepisom na upravo pod Šifro »Mlad Človek«.
Vsaka beseda 1 Din Davek 1*50 Din. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed,
DVOSOBNO STANOVANJE z veliko kuhinjo, po možnosti s kopalnico in majhno poselsko sobo, išče za 1. marec točno plačujoča stranka Ponudbe pod »Sest sto«.
SOBO s kurjavo in razsvetljavo kakor tudi s pranjem perila išče v Ljubljani mlada gospodična. Ponudbe na upravo pod šifro *Ne daleč od centra«.
Moja slika i i otroških let
DVE OSAMLJENI BLONDINKI, stari 20 let, želita znanja z dvema intolientoina visoke postave. Pod šifrov »Mladostni sen«.
MLADO UČITELJICO, značajno, prikupne zunanjosti in plemenitih čustev, staro 22 do 25 let, dobro vzgojeno, želi spoznati inteli-gent. Dopise na upravo »Družinskega tedni kn« pod značko »Samo z dežele«
Vsaka beseda 50 par. Davek 1*50 Din. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed. GOSPODIČNA STARA 30 LET s 40.000 Din gotovine želi resnega znanja z uradnikom II. kategorije ali pa z dobro situiranim trgovcem, po možnosti iz Maribora. Le resne dopise poslati na upravo pod šifro »Poiulnd«.
ŽELIM SE POROČITI s premožno gospodično, podjetno in delavno. Stai sem Sl) let, simpatičen, dobro situiran, zelo podjeten, trezen, sin obrtnika in gostilničarja. Resne ponudbe na upravo por) »Želiui sreče v bodočnosti«
Vsaka beseda 25 ali 50 par. Davek 1*50 Din. Za Šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
OTROŠKI VOZIČKI, posteljice, mizice, ogra jice, fcriciklji itd. solidno izdelano in poceni pri S. Rebolj & drug, Ljubljana. Gosposvetska cesta 13. Kolizcj.
Dopisovan/g
Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za suro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
ISKREN, PLEMENIT ZNAČAJ. IMsmo sprejel. Sporočite pod šifro, koliko ste stari, veliki, kakšnih las, kakšno šolo imate in sploh podrobnejšo o selil.
BRAT IN SESTRA, osamljena, zala, črnolasa iščeta znanja ljubezni, bodočnosti, SOS! Dopise na upravo »Družinskega tednika« pod šifro »PIK, PIKICA«.___________________________
DEKLETA! želim so seznaniti ■/. mlado in simpatično gospodično 6_ srednješolsko izobrazbo, plemenitega značaja iz boljše rodbine, ki Je dobra gospodinja. Ponudbe tudi anonimno na upravo tednika pod šifro »Iskren, plemenit značaj«.
DOPISOVATI ŽELIM z Inteligentnim gospodom srednjih let. Cenjene ponudbe na upravo »Družinskega tednika« pod šifro »Razvedrilo«.
\Jsakada*na
ima drugačno postavo, zato si mora naročiti steznik in nedrček po meri pri I, Salaj
salon xa sUzniUt Ut neduUc
Ljubljana, Tyrševa 1a/lll (dvigalo ves dan na razpolago)
DAMO, tudi ločenko ali vdovo prijetne zunanjosti. dobrosrčno, veselo, odkritosrčno, sploh plemenitega značaja, išče zaradi družabnosti osamljen, nezadovoljen, imovit, zdrav, priletnejši gospod pod pogojem vsestranske diskrecije. Samo resne ponudbe, po možnosti s sliko, ki se pod častno besedo vrne, na oglasni oddelek pod »Sreča trajnega pri: jateljstva«.
FEST FANT CORENJC, profeslonist s sigurno eksistenco, želi poznanstva z boljšo samostojno šiviljo, staro do 25 let. Anonimno v koš. Le resne dopise na upravo »Družinskega tednika« pod značko »Za res al’ pa nič«.
K
POZOR
GOSPODINJE!
Najceneje ste postreženi s
KURIVOM
pri tvrdki
RUDOLF VELEPIC
trgovina s kurivom LJUBLJANA Vil.
Sv. Jerneja cesta 2a TELEFON 2708
Prvi poskus
K
stalni odjem!
Tako zadovoljni kakor so drugi boste tudi Vi, če naročite prvovrstno uro budilko s sliko prečudežne Marije z Brezij. Izdelava v naravnih barvah je tako okusna in lična, da bi že zato ne smela taka ura manjkati v prav nobeni hiši. Se posebna privlačnost je Marija, ki gleda izza Gorč na nas, ki pričakujemo njene tolažbe. Ure so okusno izdelane, so trpežne in zelo poceni. Prvovrstna Din 107*—, Din OS*— in Din 87*—. Naročite po dopisnici z navedbo natančnega naslova. Pošljem takoj po povzetju. Se priporoča Zdravko Rant, urar, Jesenice-Fužine.
IZREDNA PRILIKA. Visoko pr jt lično družinsko hišo v Stcnjevcu pri Zagrebu, tik železniške postaje prodain za samo 80.000 Din* 3 sobe, pritikline, vrt. Ponudbe Zdunič* Kačkoga uk 5, Zagreb.
PRODAM rentabilno hišo na (»linčali v bližin1, tramvaja. Ponudbe pod > Lepa lega« na upravo.
Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
ESENCA IZ KOPRIV je žfc davno preizkušeno najboljše in najzntiesljivcjše sredstvo proti prhljajem in Izpadanju las. Slabi In zanemarjeni lasje dobe v najkrajšem času mladostno bujnost in lesk. Steklenica z navodilom Din 30*—. — Naroča se pri- Vobilinr• parfumeriji* Zagreb. Iliča 34
BARVANJE LAS m več potrebno pri strokovnjakih, ker si Jih z Oro-barvo za lase, ki jo dobite v črni, rjavi, temnorjavi. svetlo-rjavi in plavi barvi, lahko vsakdo 6am barva in je postopek zelo enostaven in stalnost barve zajamčena. 1 garnitura z navodilom stane Din 30*—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior. Zagreb, Iliča 84
IZPADANJE LAS IN PRHLJAJ prepreči samo znano sredstvo Voda iz kopriv. Lasje postanejo spet bujni, vrne se jim lesk in postanejo popolnoma zdravi, če jo redno dvakrat na teden uporabljate. 1 steklenica z navodilom stanc Din 30*—. — Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 34.
LEPE DEKLIŠKE PRSI dobi lahko vsaka žena tudi v najtežjih slučajih že v kratkem času, če se masira s čudežnim eliksirjem »Eau de Lahore«. 1 stekli nica z natančnim navodilom stanc Din 40*—. Po pošti razpošilja parfume* rija Nobilior. Zagreb. Iliča 34-_________________________
»MERKUR«, VELETRGOVINA PAPIRJA, pi
sarniških In šolskih potrebščin. Lastna naklada božičnih razglednic, a tudi ostale slavnostne papirnate servijete, krep-papir, svileni papir in ostale papirnate izdelke, ki spadajo v to stroko, imam na skladišču. Cene in pogoji povoljni. Vladimir Jagarič. Zagreb, Jelačičev trg 15, telefon 81-94.
PRVOVRSTNI PREMOG poceni in hitro dostavlja na dom priznana trgovina s kurivom Vrhunc Ivanka, Ljubljana, Bohoričeva c. 25,
MAKULATURNI PAPIR na prodaj. Vpraša se upravi »Družinskega tednika«.
NE RAZMETAVAJTE DENARJA Kupujte pri nas
Otomanc od.....................  Din	410*—
Couch sofe od....................Din	1200]—
spalni couch od ...... . Din	1700]—
afrik modrocj od.................Din	210*—
TAPETNIŠTVO ZAKRAJŠEK, Ljubljana, Poljanska cesta 17.
Vsega v izobilju
za malo denarja v veliki izbiri zimskih sukenj, hu-bertusov, pumparifc, perila itd. pri
PRESKERJU, Ljubljana
Sv. Petra cesta 14
Za mal’ <!’nar)a dost’ muzke!
Plošče - gramofone Izposojamo, zamenjavamo, prodajamo in kupujemo
,.ELEKTROTON“
<1. z o. z. pasaža nebotičnika
Poceni!!	Re
Zimski damski plašči
najboljše izdelave, fine kvalitete pri domači tvrdki ‘
Drago Gorup & Co
Ljubljana, Tvrševa (Dunajska) c. 74
Izdala m konzorcij >Družinskega tednika« K. Bratuša,'novinar. Odgovarj, Hugo Kam, novinar. Tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek. vsi v Ljubljani.