I Stnilta.
■II M|MHf W HNIIf IV* JI
UVII. ItlO.
.Slovenski Narod« velja w Liobliaal
na dom dostavljen:
celo leto naprej .... K 24*—
pol leta     »     • • • • • 12*—
četrt ieta    „     .  •  • • » 6'—
na mesec   m     •  • • ■ 9   2*—
v upravništvti prejeman:
celo leto naprej  . , .  .  K 22*—
pol leta      „     ..... 11*—
četrt leta    n     ..... 5-50
na mesec   »      ..... 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. tJreda!£iv6 s Knaflova tali ca it 5 (v pritličju levo.) telefon it. 34.
lamafo vsak dam m
lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravnistvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d, to je administrativne stvari.
——  Posamezna številka velja tO vlnariev. ——
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „11 orodno tlakama« telefon at SI.
»Slovenski Narod* velja po posti:
za Avstro Ogrsko:
celo leto skupaj naprej
pol leU     „ n    . .
četrt leta    „ m    . .
na mesec   «. -    . •
K 25'-
. 13'-, 650 . 2-30
za Nemčijo:
celo leto naprej      ... K 30*—
za Ameriko in vse druge dežele:
celo leto naprej   .... K 35.—»
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Cpravnlttvo (spodaj, dvorišče levo), Enaflovn ulica at 5, telefon št 85.
Državni zbor.
Dunaj, 9. januarja.
Obstrukcija se je komaj pričela in fe že zopet končana. Češki agrarci so jo v sporazumu z radikalci ustavili, češ, da ne morejo preprečiti prvega branja budgetnega provizorija, ter da imajo še v odseku Časa dovolj. Zbornica bo torej Še danes izročila začasni proračun budgetnemu odseku, ki bo pričel o njem razpravljati v ponedeljek. V ponedeljek dopoldne se sestane tudi mešana komisija, v katero je zbornica izvolila 26 članov. Gospodom iz prve zbornice se v tej komisiji ne bo baš dobro godilo, stranke so jim poslale najhujše nasprotnike h skupnemu posvetovanju in tako bo padla pri pogajanjih marsikatera ostra in odkrita beseda. Smatra se za gotovo, da bo komisija akceptirala stališče poslanske zbornice, zlasti ker zadostuje za to ravadna večina, ki se da doseči sko se od glasovanja absentira le eden delegat gosposke zbornice.
Deluje se z vso paro na to, da se gosposka zbornica končno vendar le podvrže sklepom mešane komisije.
Morda se bo to posrečilo, toda posti bo morala Stiirgkhova glava. Vedvomno obstoja v gosposki zbornici obse/na in dobro zasnovana zarota proti ministrskem predsedniku, zarota, ki je navezala stike tudi že z "nico poslancev. Pravi se, da so češki agrarci ustavili obstrukcijo no nasvetu zelo odličnega češkega člana gcsnoske zbornice. Naj si bo kakor hoče, splošno prepričanje je. da so dnevi grofa Stitrgkha in njecrove-ga kabineta šteti in da stojimo neposredno pred pariamentarizacijo vlade.
Na koncu današnje seje se je posl. dr. Šmeral v ostrem tonu obrnil na predsedništvo radi nesramnih napadov na zbornico, ki jih je izvršil bivS poslanec grof Sternberg ob priliki nekega »predavanja-. Temu -rerekovanju so asistirali grof Berch-rold. v;soki uradniki kabineta in pre-^olonaslednikove pisarne, ter razni renerali in drugi vojaški dostoian-stvemki. Posl. Šmeral je poudarjal, o nedopustno je sodelovanje dr-
žavnih nastavljencev pri demonstracijah, ki so naperjene proti državnemu zboru ter je opozarjal, da sodelujejo najvišji služabniki cesarja pri prireditvi človeka, kateri je kot poslanec opetovano blatil cesarja z naigršimi priimki ter odkrito izjavljal: »Sem sovražnik starega cesarja«. Tozadevni citati iz starih steno-grafičnih protokolov so vzbudili v zbornici veliko pozornost in živahne prizore. Predsednik je obljubil, da stori primerne korake.
Danes je izšel v tisku tudi protokol plenarne seje z dne 30. decembra. Tam stoji napisano, da zahteva graško okrajno sodišče izročitev ncsl. VVastiana vsled prestopka po § 460. kaz. zak. torej rad? tatvine. Zbornična pisarna je to dejstvo do danes zamolčevala. Posl. \Vastian bo seveda izročen.
Predsednik je na koncu seje izjavil, da bo sklical prihodnjo sejo pismenim potom. Najbrž se bo vršila že v sredo ali četrtek. Smatra se. da bo zbornica do 20. t. m. rešila tudi proračun.
s s
Poslanci so dobili danes predlogo o lokalnih železnicah v roke. Lep zvezek z zemljevidi in obšTnm utemeljevanjem, še lepši projekti, takorekoč komoendijum žel. programov, izdelan od vlade pod večjim aH inanjš-m pritiskom posameznih strank. Tudi železnice so pri nas po-liticum in > parlamentaricum < In vladna predloga nam to izvrstno dokazuje. Čim več vpliva ima kaka stranka v parlamentu, tem nujneiše in večje so železniške potrebe dežele ali pokrajine, katero zastopa ... Predloga je še v drugem oziru »poli-ticum«. Ona je več ali manj >-nro-gram-, predložen zbornici in <uran-km kot tolažba ter vzpodbuda v tre-r.rr.Vu. ko bo moral parlament »požreti« bosansko železniško predlogo. Razloček med obema predlogama j? namreč ta, da se pričnejo bo^an^ke železnice graditi takoj, aro rijske ■iokalke pa — bogvekdaj. kai* prsd-•ežeči zakon pooblašča vlado le, »da tekom 15 let zasigura vgradnjo v njem naštetih železnic. F Enajst let je v avstrijski upravi skor ij toliko, kakor v navadnem življe- u ona doba. ki končuje o sv. Nikoli. Item
LISTEK.
Moje življenje.
L
Nedavno je »Slovenska Matica« razpošiljala po naših krajih formular. na katerega naj bi ljudje napisali poglavitne zanimivosti iz svojega življenja in nehania. Tudi jaz sem dobil tak formular, pa nisem vedel, kaj bi z njim. Besedilo je bilo namreč hrvaško, moj občevalni jezik pa je doma edinole slovenski. Državni uradi so se naučili slovenščine, morda se je bo sčasnma tudi »Slovenska Matica«. Se hujše pa je bilo, da so vprašanja na tisti poli razodevala za svo-a očeta c. kr. profesorja, ki deli Človeško delo v »perijode* (»Schil-dem Sie mir die zweite Periode Schillers!«), človeško življenje pa v rubrike sub a), b) in c). Iz teh in takih razlogov sem izročil formular dekli, da podkuri z njim. Domislil pa em se ob tej priliki, da je v mojem življenju marsikatera dogodivščina, ki je spomina vredna. Te dogodivščine sem spisal za najboljši slovenski leposlovni list, ki mu je ime »Gospodična Cizarac; škoda le, da ne smem povedati, kje, kedaj in kako da izhaja ta imenitni list.
Vsaka mladost je polna sreče in radosti, sijajnega solnca in prešerne-
ga smeha. Vsaka mladost. Ako v poznih leTih in v grenkih urah pogleda človek nanjo s tujimi, hladnimi očmi, se mu zdi mnrda nevesela, ke-lih krivičnega trpljenja in prezgodnjega spoznanja. Ali težko jc, tako pogledati nanjo. Nenadoma se razmakne, se v nič raztopi megleni zastor in zasmeje se mlado solnce, vse ljubezni in vse hvaležnosti vredno. Spomin je sladek kakor r.^fm; prsa nanne vzdih, zastro se oči in ustnice boža smehljaj.
Oko mojega spomina seže daleč, prav do tretjega leta mn'e dobe. Pogorela n?m je hiša in obubožali smo docela. Mi otroci, ko'ikor nas je bilo, smo se igrali na vrhu pri sveti Trojici. Pod večer je bilo, solnce je sijalo milo in toplo, kakor sam božji blagoslov. Soodaj je bila Vrhnika že vsa v senci, lesketala so se le še zgo-renja okna gosposkih hiš. »Jezus!« je vzkriknila sestra. Zgrabila me je za roko in je tekla; jaz, neroden v nogah, sem ko!obaril za njo ter se prevračal nizdol po kamenju in po spolzki travi. Silen dim je bil obsen-čil nebo prav tja do ljubljanskega Vrha, do svete Ane in do žalostne Gore; presekal ga je navpikoma sijajen plamen, slok in visok. »Jezus! Jezus!« le kričala sestra .. . Tukaj, v ta prelepi plamen, je zaklenjen moj spomin; več ga ni . . . Prikaže pa se nenadoma mati, čisto majhna, čisto drobna, nič preplašena, samo začudena;  na cesti stoji ter tišči pod
predloga je predložena in poslanci jo pridno študirajo. Vsebuje tri kategorije železnic. V p r v o spadajo proge, pri katerih prevzame država le garancijo čistega dobička za dobo največ 76 let in pod pogojem, da prispevajo dežele, oziroma interesenti v zakonu določene svote k potrebnim glavnicam. Te železnice se smejo graditi še le takrat, kadar je za vsako potreben kapital popolnoma zasi-guran. V tej kategoriji navaja predloga 49 železnic, med njimi se nahajajo: 1. normalnotirna glavna proga druge vrste Gorica- Ćervinjan s pro-računanimi stroški 8,840.000 kron, h katerim naj prispevajo dežela, oziroma interesenti en nrlijon kron; 2. normalnotirna lokalna železnica Smohor-Koče s stroški 3.850.000 K, ter deželnim prispevkom 250.000 K; 3. normalnotirna zveza C^lovec-Ve-likovec s stroški 4,344.000 K in deželnim prispevkom 1,086 000 K.
V d r u g o kategorijo spadajo že-ioznice. h katerim prispeva država na ta način, da prevzame gotovo število akcij v določenem znesku. Teh ie 31. med njimi 1. proga Ljutomer-Ormož. za katero ie potreben kapital 2.315.000 K. od katerega prevzame država 1,040.000 K, štajerska dežela pa 250.000 K: 2. Opčina-Sežana (kot električna železnica), stroški 650 000 kron. državni prispevek 100.000 K.
Štirinajst projektov tretje kategorije izvede država na lastne stro-l':e in sicer deloma s pomočjo deželnih prispevkov. Sem spadajo proge: Opčina-Hcrpclis ki bo stala 5,100 000 kron. Zadar-Benkovac (10,200 000 kron). Domžale-Blagovica (3,000.000 kron. h katerim mora prispevati d e -7, e 1 a, oziroma interesenti 240.000 kron). Polzela - Praslovče - Motnik f.-.600 ooo K 7. deželnim prispevkom ?80.000 K). Kastel Sučurac-Trogir (2*5 milj.), Sv. Lucija-Tolmin (3 milijone).
Poseben kredit 682.000 K naj služi za izvršenje detajlnih projektov za nekatere proge, med drugimi za zvezo Blagovica- Motnik,Split-Met-kovič in zvezo med progama Trst-Poreč in Divača-Pulj.
Predloga določa tudi zvišanje državne garancije za nekatere železni med njimi ra železnico Gorica-Aidovščina, Ljubljana-Vrhnika m Tist-Poreč.
pazduho staro stensko uro, ki že zdavnaj ni več šla, ne bila ... Spomin umolkne, pa se oglasi v izbi tete Micke. Izba Je bila prečudno bel«, tudi teta Micka je bila vsa bela in na belo pogrnjeni mizi je stala skleda belih, žlahtnodišeČih štrukljev. Od zunaj je plamenelo zamolklo in rdeče, kakor večerna žara ... To je bil najlepši dan mojega življenja.
Gotovo je, da sem bil sila nero- | den in cmerav otrok. Sam se ne spominjam natanko, toda mati mi jc pravila, da sem bil nadloga že od rojstva. Prišel sem prezgodaj na svet; v svojih bolečinah ie zaobljubila mati sebe na svete Višarje, mene pa v lemenat. Nikoli ni bila na svetih Višnrjih. jaz ne v lemenatu . Kadar storiš obljubo človeku, jo izpolni, če moreš; kadar pa jo storiš Bogu samemu, jo izpolni, če moreš, ali če ne; zakai trda je kazen.
Spommm se na stari dom, na zgodnjo mladost, na to prelepo, vso s svetlimi sanjami prepreženo; in takoj se zmislim na peč. Bila mi je visoka in obširna planjava, bila mi je zavetišče v samotnih otroških sanjah. Tam sem sedel ter sem žvečil palec desnice, kar ves dan. Lasje so mi bili predolgi, zato mi jih je bila mati povezala v čop, ki me je šče-getal na tilniku. Palec mi je nazadnje obvezala z veliko in debelo cunjo, ki je bila gnusna. Žvečiti nisem mogel več in sem jokal; izpod solz pa sem videl prostrano izbo, videl
2e ta površen pregled nam kaže, kako minimalen je uspeh ^veleugled-ii£« klerikalne stranke, ki ima v parlamentu več članov kakor pa železniški repec, ki ga dobi Kranjska cd Domžal do Motnika. Kranjska je v predlogi o lokalnih železnicah prava pastorka. Nič manj, kakor 2102 km novih prog se nahaja v zakonu, Kranjska pa ne dobi niti 20 km! Od 04 novih železnic odpade na deželo, kjer je »mogočni« dr. Šusteršič gospodar, le ena, od 437 milijonov, s katerimi se angažira država pri novih projektih bodo na Kranjskem investirani le 3 milijoni, in Š2 k tem bo morala dežela, če se ne najdejo drugi interesenti, prispevati skoraj četrt milijona. Vsi ostali kranjski železniški načrti, kot katerih zašeitnica se je klerikalna stranka povsod predstavljala, zveze Sv.Lucija-Idriia-Logatec, Rakek - Lož-Sodražica-Žužernuerk, Novo mesto-Brežice. Postojna-Seno-žeče-Divača, Škofja Loka. Zire-Idn-ia-Sv. Lucija, so padle v vodo. Dolgo vrsto let se o njih niti govoriti ne bo smelo — saj bo trajalo 15 let, predno bodo po tekstu zakona -zasi-gurane« tam naštete proge! Treba nam je pogledati v druge dežele, na primer v sosedno Koroško, ki je že zdaj prepletena z železnicami, da izmerimo naravnost katastrofalni neuspeh naših klerikalcev. Poslanec dr. Gregorin je kot zastopnik goriškega Krasa več dosegel, kakor cela vesoljna r ljudska stranka«.
Glede edine kranjske proge bi bilo še povrh pripomniti, da klerikalci niso dosegli niti njeno popolno izpeljavo čez Blagovico do Motnika in torej direkten spoj s Savinjsko dolino, in da so, zastavljajoč se za to, da se odcepi nova železnica pri Domžalah, definitivno pokopali gospodarski razvoj Kamnika in okolice, ki se mora gospodarsko posušiti, ker ostane na suhi veji...
M\M čudeži in politična oblast.
Velik in sramoten je vodišk' škandal. A če že preiskujemo, koliko so na tem krivi različni duhovniki, kako vlogo je pri tem igral ljubljanski škof. kako se je vedla preisko-
valna komisija z zdravnikom dr. Dolšakom vred, potem je pač tudi dolžnost se ozreti na postopanje politične oblasti v tej stvari.
Sleparski čudeži v vodiškem fa-rovžu so se godili mnogo mesecev. Ljudje so od vseh strani kar trumo-ma romali v Vodice in ker so tem zabitim ljudem, ki se kot klerikalni volilci imenujejo »naše dobro in verno ljudstvo«, različni duhovniki s svojo cerkveno avtoriteto zatrjevali, da so čudeži pristni, ni prav nič posebnega, da je to ubogo ljudstvo verjelo in se dalo tudi oslepariti za lepe denarce.
Politična oblast je bila uradoma obveščena o teh dogodkih. Uradoma ji je bilo pred meseci naznanjeno, da se v vodiškem farovžu gode »čudeži«, uradoma je bilo obveščeno, da se izvablja lahkovernemu ljudstvu denar in vendar ni politična oblast tega početja ustavila, nego mirno dopustila, da se je nadaljevalo.
Okrajno glavarstvo v Kamniku je po svojem uradnem zdravniku vedelo, da so taki »čudeži«, kakršne je prakticirala Johanca v vodiškem farovžu, nemogoči in da so navadna goljufija, izvedelo je tudi iz časopisov, kaj se vse godi, pa se vendar ni ganilo in — baje na višje povelje — tiho trpelo, da se je goljufija uganjala naprej, vse dokler ni prišlo do javnega škandala.
Tako postopanje politične oblasti zasluži vsekako najostrejšo gra-i jo. Zdaj, ko so vodiški čudeži sodnij-sko razkrinkani, je čisto jasno, da politična oblast ni izpolnila svoje dolžnosti in stvar poklicanih faktorjev ie, da pokličejo za to postopanje politično oblast na odgovor.
To je toliko bolj potrebno, ker sc o tem postopanju politične oblasti napram vodiškim čudežem z vso jasnostjo zrcali naravnost pogubni sistem. Vodiški slučaj kaže, da je klerikalstvo na Kranjskem tudi v najbolj dvomljivih slučajih deležno take prizanesljivosti in take protekcije, da ogroža že najvažnejše javne interese.
Naj so pri politični upravi na Kranjskem že nastavljeni tako pro-svetljeni funkcijonarji, da smatrajo take čudeže, kakršni so se vprizarja-ii v Vodicah, za mogoče ali naj ima-
sem mater in očeta, brate in sestre, videl sem okna, neznansko široka in daleč za okni, onkraj ceste, milo vabeče mesarjeve klade. Tam se je nehal ta prostrani svet.
Mesar je imel pred hišo visoko skladovnico napol obtesanih hlodov. To so bile slavne mesarjeve klade, naša radost in naše hrepenenje. Plezali smo po njih, lovili se, prevračal se in padali; solnce samo se je smejalo našemu veselju. Še zdaj ne vem, kako da so nas neprestano in s toliko skrbjo podili s tistih lepih klad. sjanez je že spet na mesarjevih kladah!« Seveda je in čemu bi ne bil? Stvari so na svetu,ki jih človeška pamet tudi z veliko težavo ne preudari do kraja. Zdelo se mi je, da so nam teh klad nevoščljivi stari ljudje, zato ker so prenerodni in prepusti, da bi plezali nanje. Najbrž sem sodil prav.
Kmalu pa se mi je razširilo obzorje od mesarjevih klad do enajste šole pod mostom; za dobrih sto korakov. Ob vročih poletnih dneh, ko MoČilnik usahne, ko je temno Retov-je skoraj prazno in ko mila zelena Ljnbija sanja svoje tihe sanje globoko pod vrbami, upade Ljubljanica za cel seženj in ošabna Vrhničanka je samo še potok. Ves levi del struge je sam bel prod, od solnca spaljen. Takrat se prične enajsta šola pod mostom ter se neha ob prvih jesenskih nalivi«. Mnogokaj sem študiral v svojem življenju, ali tako bogate in koristne učenosti, kakor jo daje svo-
jim učencem enajsta šola pod mostom, nisem zadobil nikjer in nikoli. Kakšna čuda prečudna hrani ta goli, posušeni prod! Očem, ki jih iščejo, srcem, ki verujejo vanje, se kažejo čuda ob vsakem pogledu, ob vsakem koraku. Polomljen, star lijak, obroč kolesa, preluknjana ponev, počeni lonci, vilice s poldrugim klinom, pi-pec brez ročnika — sam Bog nebeški vedi, odkod se je bilo vse to nabralo v Ljubljanico! Ali vsaka stvar posebej je bila čudo pračudno in je imela svoj važen pomen. Šimčeve-mu Lojzetu se je celo posrečilo, da je našel denarnico; res ni bilo nič v nji, denarnica pa je vendarle bila. Čudes največje so bili kapeljni, ki so se skrivali pod mokrim kamenjem kraj zadnjih rahlo pljuskajočih valčkov vode. Lovili smo jih z vilicami, z žeblji ali pa z golo roko ter jih pekli na žrjavici kar tam v šoli, ki je bila skrita neumnim očem. Zgodilo se je časih, da je bila glava osmojena, repek pa še moker; toda bili so dobri in sočni, kakor na sosedovem vrtu pobrana jabolka.
V šoli smo bili vsi gologlavi iti goloroki, hlače pa smo si zavihali visoko do vrh stegna. Nekoč sem v gorečem hrepenenju p« nadaljni učenosti zašel malo pregloboko v vodo. Nenadoma se mi je zazdelo, da jaham na ogromnem zelenem konju naravnost proti sijajnemu sobica. Nadvse sladka, brezprimerna sreča me je vsega prevzela in mislit sem. da sem
jo ti funkcionarji le tako velike ozi-re na duhovščino, da se delajo, kakor bi take čudeže smatrali za možne — na vsak način je bila dolžnost politične oblasti, da je takoj, čba je začela .fohanca uganjati v vodiškem farovžu svoje goljufije, pustila po uradnih zdravnikih Johanco natančno preiskati in uradno dognati, kaj je na njenih čudežih. Te dolžnosti pa politična oblast ni izpolnila, nego je celo posvarilo kamniškega uradnega zdravnika ignoriralo.
Tako postopanje politične oblasti ne sme in ne more ostati brez javnega in brezobzirnega ožigosanja v državnem in v deželnem zboru, zlasti še zato ne. ker politična oblast nima nobene zasluge na tem, da je bil tem goljufijam narejen konec, nego je to zasluga privatnih ljudi. To kar je bila dolžnost politične oblasti, je storil preprost izvošček.
Postopanje politične oblasti pri tem Škandalu se da prav lahko razlagati. Ne dvomimo čisto nič. da so bili vsi prizadeti oblastveni funkcionarji od prvega do zadnjega in od vsega začetka popolnoma prepričani, da se godi v vodiškem farovžu sramotna goljufija, a ker so videli, kako je Škof za te čudeže vnet, kako propagando delajo zanje različni duhovniki, kako je ljudstvo po duhovnikih zbegano, pa so se vstrašili vsakega koraka in raje molče prezirali vodiške škandale, kakor da bi bili, izpolnivši svojo dolžnost, nastopili proti njim.
Ali je pa to vredno pravne države? Saj vemo. da ranžira naša ljuba drža\ a po svojih javnih razmerah med prav zadnje in se Nemčiji ali Italiji, Franciji ali Angleški še od daleč ne more primerjati; vemo tudi, da so javne razmere v kulturno mlajših državah, kakor so Rusija, Romunska, Srbija ali Grška veliko bolj zdrave kakor pri nas; toda za pravno državo se Avstrijo vendarle še smatra, pravne države pa ie nevredno, kako pasivno se je politična oblast zadržala napram vodiškim goljufijam.
Pa naj nikar nihče ne misli, da ie pasivnost politične oblasti v vodiškem slučaju kaka izjema. Ne, to ni nikaka izjema. To je slučaj, ki vzbuja zaradi svojega značaja veliko nevoljo in občno pozornost, a kar se je v tem slučaju pokazalo, to je vendar samo izraz in posledica sistema, ki vlada v naši deželi. Podobne stvari doživljamo namreč pravzaprav leto za letom, samo da dotični slučaji niso tako kričeči in izzivajoči, kakor vodiški škandal. Protežiranje kleri-kalstva presega na Kranjskem že davno vse meje. Ce bi se to godilo samo v okviru veljavnih postav, bi opozicijonaine stranke načeloma še ugovarjati ne mogle, kajti od klerikalne vlade ni pričakovati, da bi bila naklonjena neklerikalnim strankam. A postave morajo ostati v veljavi za vse, tudi za klerikalce in tudi preti klerikalcem je vlada dolžna postopa ti po zakonu in se jim upre~i, če greše proti postavam. Na Kranjskem pa vidimo vsak dan stvari, ki napravljajo vtisk, kakor da bi bili za klerikalce razveljavljeni vsi zakoni, posebno za duhovnike, ki so postali nekaka privilegirana karta. Kako daleč sega protežiranje klerikalcev in farjev, to je najbolj drastično pokazal vodiški škandal. Ta nam ni osvetlil samo ljubljanskega in sarajevskega škofa in celo vrsto duhovnikov, osvetil ie
z bengalično lučjo tudi ta ______________
skl sistem, ki ga je za klerikalce uveljavila vlada. Dfngoszeva gauner-stva in vodiška gaunerstva — res, dve krasni kulturni in politični Ilustraciji avstrijskih razmer ob začetku 20. stoletja.
Albanski pristni.
Poročali smo, da se je baje princ Wied odločil nemudoma odpotovati v Albanijo. Sedaj nas je podučila brzojavka z Dunaja, da je baje edini vzrok, da princ Wied še ni dospel v Albanijo, pomanjkanje denarja. Brzojavka pravi, da je bodoči knez albanski tako vesten, da noče rrevzeti vlade nove države, predno n;ma finančnih sredstev. Velesile namreč še o sedaj niso garantirale posojila za novo državico. Glavne ovire garanciji sta delale doslej Francoska in Rusija, na Dunaju pa pravijo, da so sedaj te ovire že odstranjene. Rusija in Francoska pa ne dasta hipoteke na Albanijo, ker vesta, da ta realiteta ni dosti vredna in da se lahko izgubi čez noč, pravita pa, da sta pripravljena princu \Viedu samemu dati osebni kredit. Princa Wieda je tudi nekoliko sram beračenja za denar, zato se obotavlja stopili sam pred Rusijo in Francosko in bi imel rad, da bi storilo za njega vse korake nemško zunanje ministrstvo. Denar je torej ena ovira, druga ovira pa je, da princ Wied še danes ne ve, kam bi se obrnil, ali naj gre v Valono, ali pa naj se izkrca v Draču. Pa Se eno laž so si dovolili nekateri nemš'i časopisi. Se danes, ko je vendar že znano, da se turški vojaki niso izkrcali v Valoni, pravijo ti časopisi, da so bili tam vjeri. Pa v Albanijo vodijo še druga pota in nikakor ni treba, da bi se turški vojaki vozili na avstrijskih parnikih v Va-lono in Drač. Le malo jim je potreba potrkati pri drugih vladah in skoraj gotovo je, da se bodo »ubogi pregnanci smeli vrniti v domovino -. Sosedom le gotovo še ljubši Turek, proti kateremu bi se prebivalstvo vedno puntalo, kakor pa konglomerat ^airaz!r:~eiš;h elementov, ki na se bodo med seboj tudi pisalo gledah!. Končno bi smeh* biti tudi Avstrija in *t?KTa zadovoljni, če pride zopet Turek v Albanijo, potem imata vsaj garanc;jo, da na nanredovanie Albanije ni misiji in da ne bo ime'a niti trerovsk*?! niti vojnih ladij. Izgovarjali bi se tudi mrogo lafie na turški režim, če bi ob srbski in rrški meji ne bilo m;ru in končno bi bi! rešen tudi še košček onega s1rv neera status quo.
s?, sinod uniji.
uroti
Takoj po sklsnjenem miru v Bukarešti se je začela med Bolgari velika agitacija, ki je delo^ ala v dvojni smeri: 1. da bi odtujila Bolgare Slovanstvu in predvsem Pusiji. kakor da bi Slovanstvo zakrivilo bolg^ske poraze na bojišču, kakor tudi pri zeleni mizi diplomatični, in 2.. da b odvrnila Bolgare od pravoslavne cerkve ter jih nagnala v unijo z Rir om.
Proti uniji se je zdaj oglasi! bolgarski sv. sinod, katerega člani so; eksarh Jožef (predsednik), dobrostol-ski in červenski škof Vasilij, sofijski
ftef v PfcrtenH, trnovski škof Antion
Jn plovdfvski škof Maksim. Izdali so na bolgarski narod poslanico, ki mora na vsakega, najbolj pa na Bolgare, napraviti globok vtisk, kajti pisana je s pravo krščansko ljubeznijo, obenem pa z vslikim rodoljubjetn. Poslanica pozivlje bolgarski narod k potrpežljivosti, s kakoršno je Odrešenik prenašal krute muke na Oolgati. Kakor Goigata ni ponižala Krista, tako tudi bolgarski narod ne ostane ponižan vsled nadlog, če se sam nad nje povzdigne s silo krščanskega duha. Nepovoljni rezultat vojne ne zasenči njenega vznesenega namena, za kojega ie bila povišana. Človeštvo pozna dve vojni za svobodo: to ie bila ruska vojna leta 1877. in vojna zaveznikov leta 1912. Ti dve vojni sta glavni zmagi evangelijske ljubezni. Narod se je žrtvoval za narod. To je zmaga pravoslavne cerkve Kristusove. Toda prišel je sovražnik. Človek, ki je pokvaril vzneseno delo, vrgel narod v nesrečo in naganja ga, da bi se obupno obrnil proti lastni grudi, proti lastnemu srcu, da bi odpadel sam od sebe, da bi se izneveril svoji preteklosti in bodočnosti. Če bi hotela rimska propaganda bolgarskemu narodu dobro, ne podkopavala bi njegovega Cirilo-metodejskega krščanstva, ki mu je bilo sveto tisoč let in tako proniklo vse njegovo bitje, da bi se bolgarski narod, če bi se zdaj odpovedal pravoslavju, s tem odpovedal svojemu življenju ter postal nemogoč in nepotreben med narodi. Spas bolgarskega naroda je v pravoslavju in Slovanstvu in zaupanju v pravoslavno Rusijo. Niti sebi, niti Rusiji, niti Slovanstvu, se bolgarski narod ne sme izneveriti, kajti Slovanstvo ima evangelijsko kulturno nalogo: dovesti do tega. da bi noben slovanski narod ne zatiral drugega. Bolgarski narod ne sme pustiti v blatu in v prahu posveč?n' nranor. nod katerega se je postavil leta 1912., on ga mora povzdigniti ter ga še višje dvigniti nad glavo v globoki veri, da bog ne zapusti enih, ki upajo v njega.
V Mehiki.
Huerta je še vedno predsednik Mehike, danes je prav za prav že diktator. Boji se nadaljujejo na vsih koncih, ustavno življenje je izpodve-zano, denarja manjka. Huertova naredba, da veljajo bankovci kot prisilno plačilno sredstvo, položaja ni mocrla izboljšati. Pomanjkanje denarja je tako veliko, da hočejo veliki trgovci v vseh večjih mehikanskih mestih zapreti svoje trgovine. Nekatere banke so začele izdajati tudi papirni denar, ki ga ljudstvo tudi sprejema. Vlada je sedaj razglasila, da bo vsak teden skovala za 50.000 dolarjev novcev no pol pesa. Srebrni rudniki prodajajo sedaj svoje srebro po vladnih komisarjih. Srebro gre v državno kovnico in del tega srebra vrača nato vlada rudniškim družbam. Vzpričo vednim bomatijam v Mehiki in zlasti zaradi gosoodarskih težkoč v Mehiki ie odpotoval poslanik Zedinienih dr?av na zahtevo no-slamka Linda v Veracruz. Katoliški nadšVof in drugi duhovni dostojanstveniki so se obrnili na Muertovo okolico s nrošnio. da naj omocoči mir. Visoki vojaški krogi in vnlivni politiki se trudiio nrepričati liuerto o potrebi, da odstopi.
Štajersko
HrastnHkl C, M* podružnici sta
imeli zadnjo nedeljo skupni občni zbor pri g. Rošu. Zborovanje je otvo-ril in vodil predsednik moške podr. g. Vekoslav Basa, Po vzornih po-fočilih funkcijonarjev obeh podružnic je izpregovoril nekaj bodrilnih besed zastopnik glavne družbe Ante Beg. ki je posebno poudarjal velike zasluge odstopivše blagajničarke gdč. Ai Šcntjurčevc in odstopivše podpredsednice gdč. Lojzke R o š e v e. Do lani je bila za celi hrastniški kot le ena sama podružnica, ki je dala leta 1911 200 K, leta 1912 pa 226 K. Lani se je ustanovila samostojna ženska podr., obenem pa so si tudi Dolani osnovali lastno podružnico. Takrat je marsikdo mrmral, češ. Čemu je treba cepiti moči. Toda delitev je prinesla velik blagoslov, zakaj vse tri podružnice so prispevale lani nad 700 K (moška 243 K 33 v, ženska 215 K 20 v, Dol 234 K 12 v), torej več kot je zmogla poprej skupna podružnica v treh letih. — Odbora sta se izvolila večinoma stara. Nanovo so bili izvoljeni pri moški podružnici gg. L e b a r Fr., 1 Majcen Dominik in U m e k Iv.; pri ženski podružnici ga. Cilka B a -ševa (predsednica), gdč. Mara F1 i s o v a (podpredsednica), gdč. Klara B a 1 o h o v a (blagajničarka) in gdč. Jožica Kavšekova.
Brežice. Na Svečnico. dne 2. februarja prirede brežiški samci v prostorih Narodnega doma »Fantovski ples«, pri katerem svira polnoštevil-na godba c. in kr. pešpolka št. 53 iz Zagreba. Pred plesom se bodo proizvajale najizbranejše koncertne točke. Ker vlada že sedaj za to, v Brežicah nenavadno prireditev, ne samo v mestu, amoak tudi po vsej okolici največje zanimanje, je pričakovati, da bo nudil »Fantovski ples« vsakemu, tudi najrazvajenejšemu gostu, zlasti še plešoči mladini kar največji užitek in razmahnem) animirano zabavo.
Iz Sevnice, Slovensko gasilno društvo je priredilo v četrtek zvečer rri Kraglu prav dobro obiskan prijateljski sestanek, katerega se je udeležilo poleg moštva tudi precej trža-nov in dam. Na tem veselem večeru je pa prišla do veljave tudi resna beseda. Urednik Lešničar je obširno predaval o dobi našega narodnega preporoda in nam je opisal življenje in delovanje tedanjih naših voditeljev kakor Božidarja Raiča, dr. Razlaga, dr. Josipa Vošnjaka in dr. Dominku-ša. To predavanje o »junaški dobi« spodnještajerskih Slovencev je napravilo prav dober vtisk. Da se tem bolj utrdi narodna zavest članstva slovenskega gasilnega društva v Sevnici, ki je še le pred kratkim prešlo iz nemškutarskih v narodne roke, bi bilo še več enakih predavanj dobro došlih.
Iz Zidanega mosta. (Velik p o -ž a r.) V četrtek okoli pol 4. popoldne ie pričelo goreti v rafineriji tukajšne Vvertheimerjeve tovarne za olje. Olje v neki železni cevi je zamrznilo in eden izmed delavcev ga je skušal z žarečim cgljenom stopiti. Olje se je pa vnelo in kmalu je zavzel silovit ogenj glavno poslopje in skladišče za oljnate kolače. Prvi ste prihiteli na pomoč loška in radeška požarna bramba. Ker se gorečih poslopij, v katerih je gorelo  olje s strašno ve-
cesar . . . Tedaj me je zgrabila za lase neusmiljena roka ter me trdo zalu-Čila na prod. Tam sem vztrepetal ter se bučno razjokal, sam ne vem zakaj.
Jurčev hlapec me je bil potegnil Iz vode. Če komu ni povšeči to ali ono, kar sem storil v poznejšem svojem življenju, naj se prereka s tistim hlapcem, ne pa z menoj!
Ivan Cankar.
Grainquebille.
Francoski  spisal Anatole France. — Prevel K a j t i m a r.
(Dalje.)
Vsa ulica Montmartre je vedela, da je bil oče Crainquebille zaprt in vsa ulica se je delala, kakor bi ga več ne poznala. Govorica o njegovi obsodbi se je bila raznesla do predmestja in do šumnega kota ulice Richer. Tu je zagledal proti poldnevu gospo Laure, dobro in zvesto svojo kupovalko, kako je stala sklonjena nad vozičkom malega Martina. Ogledovala je ravno veliko zeljnato glavo. Lasje so se ji lesketali na solncu kakor valovi zlatih nitk. In mali Martin, ta paglavec, to umazano človeče, ji je prisegal z roko na srcu, da je ni na svetu lepše robe, kakor je njegova. Ob tem prizoru se ie Crainquebillovo  srce  skrčilo od
bolesti. Pahnil je svoj voz ob voziček malega Martina in rekel proti gospej Lauri  z  žalostnim in ubitim
glasom:
»To pa res ni lepo od vas, da ste mi postali nezvesti.*
Gospa Laure ni bila nobena voj-vodinja, to je priznavala sama. In svojih pojmov o zelenem vozu in o ječi si tudi ni bila pridobila v visokem svetu. Pa človek je lahko pošten v vsakem stanu, ali ne? Vsak ima svoj ponos in nihče nima rad opraviti s človekom, ki je bil zaprt. Zato je odgovorila Crainguebillu le s tem, da je zmignila z ramami. Stari prodajalec pa je, globoko užaljen, zarjul nad njo:
»Vlačuga, k . . . a!«
Gospa Laure je izpustila zelnato glavo in zakričala:
»Spravi se proč, osel stari! Zaprt je bil, pa že spet ne da miru!«
Crainquebille bi bil v mirnem razpoloženju nikoli ne bil očital gospej Lauri njene obrti. Vedel je sam kaj dobro, da velikokrat človek ne more na tem svetu delati ravno tega, kar bi rad, da si ne more izbirati svojega opravila in da so dobri ljudje v vsakem stanu. Imel je navado, da se ni brigal za to, s čim se pečajo njegovi odjemalci. Zdaj pa je bil ves iz sebe. Zmerjal je na ves glas gospo Lauro z vlačugo, lajdro in k ... o. Okrog gospe Laure in Crainquebilla se je zbral kmalu cel krog radovednežev: ta dva pa sta se obkladala z
vedno krepkejŠimi priimki in bi se bila psovala še prav dolgo, ko bi se ne bil prikazal naenkrat policijski stražnik in ju s svojo molčečnostjo in nepremičnostjo napravil istotako tiha in nepremična kakor je bil sam. Sla sta torej narazen. Toda ta prizor je šele popolnoma ubil Crainque-billa v javnem mnenju predmestja Merrtre in ulilce Richer.
VII.
Posledice«
In stari mož je šel naprej in mrmral:
»Prav gotovo, da je cipa. Ni le hujše cipe kakor je ta baba.«
Toda na dnu svojega srca ji ni očital te reči. Ni je zaničeval zavoljo tega, kar je bila. On jo je ceio spoštoval, ker je vedel, da je varčna in solidna. V prejšnjih časih sta kaj rada kramljala med seboj. Pripovedovala mu je o svojih starših, ki so prebivali na deželi. In oba sta izražala isto, da bi imela majhen vrtec in redila ku-retino. Bila je dobra kupovalka. In ko jo je videl, da je kupovala zelje pri malem Martinu, pri tem paglavcu, tem umazanem človečetu, mu je bilo kakor bi ga zbodel v srce; in ko je napravila še tisto zaničljivo kretnjo, mu je stopila kri v glavo, bogme!
Najslabše pa je bilo, da ona ni bila sama, ki je ravnala ž njim kakor z garjavcem. Nihče ga ni hotel več poznati. Prav kakor gospa Laura so ga zaničevale in odbijale tudi drve
pekarica Cointreaujeva in čevljarica Bayardova. Kratkomalo, vsa družba njegovega okraja.
Zato ker je bil štirinajst dni zaprt, zdaj ni bil več dober niti za prodajanje zelenjave! Ali je to pravično? Ali ima to kaj smisla, da umira pošten mož od lakote zato, ker je imel sitnosti z možem postave. Če ne more prodati svoje zelenjave, mu ne preostaja drugega, kakor da pogine.
Kakor vino. ki niso ravnali ž njim prav, je postal starec trpek. Po »besedah« z gospo Lauro, jih je imel zdaj z vsem svetom. Za prazen nič je ozmerjal kupovalke in sicer prav grobo, to mi lahko verjamete. Če so le nekoliko dalj časa tipale po njegovi robi, jih je psoval, da se je kar kadilo; prav tako se je v krčmi kregal z vsemi znanci. Njegov prijatelj ko-stanjar ga kar ni mogel več spoznati, tako se je bil izpremenil, in izjavil je, da je dobri oče Crainquebille postal pravi »ježevec«. Resnično, tega ni bilo mogoče tajiti: postal Je grob, neznosen, hudega jezika. — Prišel je pač na to, da je ta človeška družba nepopolna, ni pa znal izraziti svojih misli o napakah tega sistema in o po-rebnih reformah tako, kakor kak profesor socijologije in njegove misli se sploh niso vrstile v njegovi glavi v pravem redu.
Nesreča ga le napravila nepravičnega. Maščeval se Je nad tistimi, ki mu niso hoteli nič hudega in več-
bemenco, seveda ni dalo gasiti, so loški požarniki varovali poslopje s pisarno in posebni magacin za olje, radeški pa bližnjo Salčičevo gostilno. V mraku ste prihiteli še na pomoč laška in celjska mestna požarna bramba s parno brizgalno. Gašenje je bilo vsled hudega mraza in vehe-mentnega ognja težavno in zelo nevarno. Gorelo je celo noč naprej — ponoči je nudilo obširno pogorišče strašno sliko. Zaloge so nekaj rešili, mnogo pa je je zgorelo. Uslužbencev je bilo pri tovarni 45, ki so sedaj v hudi zimi naenkrat brez kruha.
Iz Celja. V sredo, dne 14. januarja se skliče ob 4. uri popoldne v celjski Narodni dom veliko protestno zborovanje v zadevi volitev v celjsko okrajno bolniško blagajno. Naše pritožbe proti nečuvenim nemškim sleparijam pri volitvah delegatov v to blagajno so znane; pozivamo le slovenske delodajalce, kakor delojemalce, da se shoda v sredo Čim mnogeštevilnejše udeležijo.
Iz Gaberja pri Celiu. Tukajšnja podružnica C. M. D. priredi v nedeljo dne 11. januarja v Sokolskem domu »Ciril - Metodov ples«. Prijatelji naše šolske družbe so vljudno vabljeni.
Žalski župan g. Josip Sirca — častni občan tržke občine. Predno prehajam na najvažnejše zasluge, ki so napotile obč. odbor žalski, da je poklonil g. Josipu Sircu svoje najvišje odlikovanje, se hočem nekoliko dotakniti prejšnjih žalskih županov in častnih občanov. Prvi žalski župan je bil stric sedanjega župana tudi 1. Josip Sirca od 1850.—1852. 1. Njegov naslednik je bil 2. Johan Žiga n. Temu je sledil 3. Vincenc J a -n i č. 4. župan žalski je bil Fran R o b 1 e k (oče veleposestnika F. R.) Temu je sledil 5. Anton Ž u ž a. Doba prvih petih županov se na žalski občini žal ne da dognati. Potem je žu-panoval v Žalcu zdravnik 6. dr. Jo-žef Tarbauer od 1871. do 187". Njegov naslednik je bil 7. Dragotin Žuža od 1875. do 1887. leta. Temu je sledil 8. Janez Hausenbich-1 e r od 1887. do 1894. leta. Deveti in sedanji župan g. Josip Sirca je bil izvoljen 31. decembra 1894. in je do danes župan. Že iz imenovane krono-logične vrste je razvidno, da je sedanji župan najdaljšo dobo na županskem stolu. Pred izvolitvijo županom pa je bil 6 let občinski odbornik. Prvi žalski častni občan Alojzij P e-s a r i č , c. kr. svetovalec okrajne sodnije v Celju, se je imenoval v občinski seji, dne 17. februarja 1867. 1.. ker je kot vrl narodnjak zagovarjal v kandidatnem govoru na javnem shodu v Celju o priliki deželnozbor-skih volitev pravice slovenskega naroda. Zapisnik iste seje je edini v slovenskem jeziku od 1850.—1884. leta. Šele od tega leta naprej se ura-duje na žalski občini slovenski po zaslugi tedanjega vrlega župana Dragotina Ž u ž e. Drugi častni občan je bil nepozabni Janez H a u s e n -b i c h I e r , imenovan v obč. seji dne 26. grudna 1894. 1. Ne bom omenjai zaslug njegovih, ki so govorile v ta prilog. Poudarjati pa moram, da je ustvaril žalskemu trgu pravi narodni značaj. Po njem je sprejel častno občanstvo vzgleden rodoljub g. Fr. R o b 1 e k v obč. seji dne 25. junija 1911. 1. za velike zasluge na narodnem in gospodarskem polju. Slednjič se je izkazala ista čast sedanjemu županu povodom 201etnice župano-vanja, v obč. seji dne 28. dec. 1913. 1.
krat tudi nad slabejšimi od sebe. Tako je enkrat prisolil klofuto sinčku krčmarja, Alfonzu, ki ga je vprašal, če je v zaporu prijetno. Klofuto je spremljal z besedami:
»Paglavec smrkavi! Tvoj oče bi moral sedeti v ječi, mesto da bogati od prodanega strupa.«
To dejanje in te besede mu niso delale časti; kajti, kakor mu je po pravici oponesel njegov prijatelj ko-stanjar, ne smemo tepsti otrok in jim očitati očeta, ki si ga vendar niso sami izbrali.
Začel je piti. Čim manj je zaslužil, tem bolj je pil žganje. V prejšnjih časih varčen in trezen, se je zdaj čudil sam nad to izpremembo.
*Saj včasih nisem bil tak. Človek je pa res na starost vedno bolj neumen.«
Včasih je ostro obsojal svoje vedenje in svojo lenobo:
»Ljubi moj Crainquebille, ti pa res menda nisi za nič drugega več na svetu, kakor da prazniš kozarčke.«
Včasih je varal samega sebe in se izkušal prepričati, da pije iz potrebe :
»Včasih ga moram izpiti kozarček, to mi daje moč in me osveži. Notri v želodcu na noben način ni nekaj v redu. In kozarček žganega stori človeku tako dobro.«
(Konec prihodnji«.)
Zakaj gre tudi g. Jos, Sirci častno občanstv o. Pazno oko pač lahko opazuje vidni uspeh, ki ga ima zaznamovati 2alec v svojem razvoju v mino-lih dveh desetletjih^ Kako okusno so regulirane žalske ceste in ulice ter ozaljšane s primernimi nasadu V neposredni bližini trga ob državni cesti si je nabavila občina krasen in ugr> den prostor za sejmišče. Pri kolodvoru vidiš najrodovitnejši sad županovega delovanja, koristno hme-Ijarno, ki je vsej Savinski dolini, posebno pa še Žalcu življenskega pomena. Kako krasno se je razvil po flausenoichlerju ustanovljeni denarni zavod, Savinska posojilnica, čije duša je župan Sirca, ki uživa kot tak v našem ljudstvu in na svetovnih trgovskih trgih neomajeno zaupanje. Vprašanje meščanske šole s slov. učnim jezikom v Žalcu je rešeno šele sedaj trgu v prid, dasi je žalski občinski odbor v svojih sejah dne 14. aprila 1901, 22. februarja 1902 in 7. junija 1903 opetovano sklepal in prosil za ustanovitev meščanske šole, a vselej brezuspešno. Občinski odbor ža'.Jri je dosegel že leta 189S. ustanovitev obrtno nadaljevalne šole, ki izobražuje že 15 let obrtni naraščaj. Mnogo se je trudil župan, da se je žalska ljudska šola polagoma razširila iz trirazrednice v 4 in 5raz-rednico, ker mu je vselej bilo na srcu, da se naša mladina bolj izobražuje. Danes ima ljudska in obrt. nadaljevalna šola svoj novi dom v modernem šolskem poslopju. Žalska občin i je prosila leta 189S. vlado, da se sistemizuje v Žalcu mesto živino-zdra\ nika, kar je tudi dosegla. Večkrat je tudi župan Sirca povzdignil svoj glas, da dobi trg boljšo razsvetljavo. Odločila je električna luč, ki ni samo praktičega pomena, ampak tudi v zdravstvenem in varnostnem oziru velike važnosti. Danes ima Žalec svojo elektrarno ter je luč napeljana skoro da v polovici žalskih stanovanj. Dosti se je pobrigalo županstvo, da se je zasiguralo zelo ugodno stavbišče za bolnišnico usmiljenih bratov. Dal Bog, da bi se že na spomlad začelo s stavbo bolnemu človeštvu prepotrebnega in plemenitega zavoda. Tudi je skrbelo za to. da
je leta 190S. končno uredila lastninska pravica tržke soteske. V najnovejšem času je začela poslovati udi žalska »Oznamovalnica-. Bistvo e institucije je, da pride savinski brneli pod svojo lastno znamko na svetovni hmeljski trg. Ta je odposlala 14. decembra m. 1. prvi dve bali 'imelja v inozemstvo. Slednjič še ho-5em omeniti Šircovo delo, glede or-~: nizacije požarnih bramb. O. -Sirca e izdal svoječasno *Vežbenik<-, brošuro, ki vsebuje slov. poveljevanje ^asJnih društev. Na podlagi te knii-Ice se je uvedel pri vseh slovenskih požarnih brambah slov. poveljeval ni ezi^ ter je bil tudi župan Sirca za ;:asiuge na polju gasilstva imenovan častnim načelnikom žalskega gasilnega društva, ki si je nabaviio v času njegovega načeiovanja parno briz-galno. Doba piodovitega 20Ietnega čupanovanja nam daje krasno sliko kulturnega, gospodarskega in narodnega razvoja žalskega trga ter dovolj utemeljuje podelitev častnega ofcčanstva. Svojemu županu pa kii-lemo; Se mnogo plodonosnih let na čelu žalske tržke občine!
Slovenska Bistrica. (Naša okoliška šola.) »Z Antonom Dietner-jem dobili smo učitelja, ki bo služil težnjam in namenom gcrmanizato-ričnih društev«, tako je marsikdo vzki knil ob njegovem prihodu v Slovensko Bistrico. In prav je imel! Starši šoloobveznih otrok bili so opravičeno razburjeni, ko je bil ime-
van na mesto gosp. učitelja Stanka ^orna za suplenta učitelj Anton Diet-ner. Na merodajnih mestih vložili 50 se protesti proti temu imenovanju in tudi deželni poslanci so posredovali na pristojnem mestu, da odvrnejo nameravano krivico od naše okoliške šole. Sam namestnik Clary nam je pismeno zagotovil, da je Anton Diemer v narodnem oziru miren in strpen in da tudi vbodoče od njega ni pričakovati v tem oziru nobene spremembe. Tudi deželni šolski nadzornik Končnik se je nasproti depu-iciji deželnih poslancev o tem učitelju enako izrazil. Dosedanje delovanje Dietnerjevo v Slovenski Bistrici pa je pokazalo, da namestnik grof Clary in deželni šolski nadzornik Končnik svojih ptičev niti ne poznata, ali pa da sta učitelja Diet-neria napram pritožnikom In deželnim poslancem vedoma napačno opisala. Nedavno tega priredili so namreč tukajšnji nemčurji najzagrizenej-Šo nemškonacijonalno slavnost, ta-koimenovano »Julfeier«. Take vrste Javnosti se osobito v obmejnih krajih prirejajo s tem namenom, da razni nemški kričači dvomljive eksistence vtepajo zaslepljenemu ljudstvu v 2lavo največjo sovraštvo in naj-ostudnejšo mržnjo do Slovencev in njiiiovega jezika. Na to hujskaško
Piireditev vabili so naši nemčurji z
velikimi lepaki, na katerih se Je lesketalo med drugimi »čistokrvnimi« Germani kot sodelavci tudi ime »mirnega« in   »narodno - strpnega«
Antona Dietnerja. S tem, da je Diet-ner sodeloval na tako zagrizeno nemškonacijonalni slavnosti in kot učitelj slovenske okoliške šole svoje sodelovanje tudi javno na lepakih obelodanil, dal je brco svojim predpostavljenim, nas Slovence pa je naravnost pozval, da bomo začeli boj na nož proti njemu in sploh proti gnilemu nemčurskemu sistemu na naši okoliški šoli in sicer tako vztrajno in dosledno, kakor to merodajni faktorji menda niti ne pričakujejo. Da bi se Anton Dietner, ki niti toliko takta in manire ne pozna, da bi se kot učitelj na naši okoliški šoli predstavil načelniku oziroma namestniku krajnega šolskega sveta, udeleževal najstrupencjše nemško - nacijonalne hujskanje v Slovenski Bistrici ni korakal javno pod črno - rdečo - žolto cunjo, to bomo znali Slovenci v Slovenski Bistrici preprečiti. — V oko-lšiko šolo všolano je tudi mesto Slovenska Bistrica, ki pa prispeva k vzdrževalnim stroškom le v siučaju, da obiskuje to šolo najmanj 40 mestnih otrok. Da število mestnih otrok ne naraste nikdar od te visokosti, zato skrbita nadučiteij K o 11 e t -n i g g in nadučiteljica C u n t a r a. Kar si je slednjeimenovana nadučiteljica kot voditeljica dekliške okoliške šole zadnji teden dovolila, pa kliče po osveti in presega vse meje potrpežljivosti, ki smo jo dosedaj imeli s to osemdesetletno bistriško matrono. Petorico slovenskih učenk svojega razreda je namreč hotela odsloviti z utemeljevanjem, da morajo kot v mestu stanujoče učenke obiskovati Šulvereinsko poneumneval-nico, četudi prot? volji svojih staršev. Do višje infamije in nesramnejše provokacije bi se našminkana ženska pač ne mogla povspeti. Danes o tem samo toliko, prihodnjič pa bomo to »devico* malo drobneje razkosali. Radovedni pa smo, kaj po rečeta k temu namestnik grof "Clarv in de/, šolski nadzornik Končnik?
Iz Šmarja ori Jelšah nam poročajo: Šmarski okrajni zastop se je te dni konstituiral in sicer sledeče: načelnik dr. Jos. Georg. odvetnik v Šmarju: podnačelnik Franjo Ferline, župan v Šmarju: okrajni odborniki so: iz skupine veleposestva Anton Podgoršek (Ponkva ob J. ž.), trgovine in industrije Florijan Oajšek (Loka), trgov Franjo Ferline ^Šmarje), kmečkih občin Štefan žloi (Roginska gorča), iz plenuma Jožef Kregar CSt. Peter) in Vekoslav Kranjc (Šmarje). Znamenito na teh volitvah je to. da ni bil izvoljen v okrajni odbor niti eden klerikalce. Smarski dekan Ivan Bohanec je pri konstituiranju kandidiral petkrat — in vsakikrat propadel. Ker je okrajni odbor ponolnoma enoten, je s tem zasigurano koristno delo v prid celega okraja. Če na bodo te volitve vzbudile pri klerikalnih kolovodjih kaj veselja ali ne, je ljudem popolnoma vseeno.
Iz Podsrede. 471etni Jakob Drenski iz Železnega je šel v soboto v Pregrado na Hrvaško k neki ^e-deževalki po zdravila za svojo bo-lehno ženo. V nedeljo ponori se jc vraCal in v bližini Podsrede klical pri neki na samoti stoječi hiši. naj mu odprejo. Žena z otroci je bila sama doma in se mu ni upala odpr«. i. Zjutraj so Drenskega našli mrtvega pri hlevu poleg gnojišča. Da bi se mož upijanil in potem zmrznil, ni verjetno, ker je bil trezen in varčen.
Zguba važne obmejne občine. V Cirknici pri St. Ilju so zmagali nem-Škutarjij tudi v odločilnem razredu in s tem je prešla občinska uprava v nemškutarske roke. Mariborski klerikalni politiki, ki si laste vso moč v severnih Slovenskih goricah, gotovo za te volitve niso ganili prsta. Hujskanje med Slovenci po Savinski dolini jim je seveda važneiše.
Iz Maribora. Podravska podružnica *Prosvete« naznanja, da priredi drugo serijo javnih, poučnih predavanj v tukajšnem Narodnem domu. in sicer tekom meseca prosinca in svečana t. L V nedeljo, dne 11. t. m. ob S. zvečer v mali dvorani Narodnega doma bo predaval ravnatelj moškega učiteljišča g. Hinko Schreiner o navadnih napakah naše vzgoje. G predavatelj je izkušen in znan pedagog, zato je gotovo, da bo povedal mnogo zanimivega in poučnega za vsakogar, za izobraženca, pa tudi za nešolanega človeka, predvsem pa je njegovo predavanje namenjeno staršem, učiteljem in vzgojiteljem mladine, katere bo opozoril na glavne napake, ki se dogajajo navadno pri vzgoji mladine in ki so včasi usodepolne za vse poznejše življenje. —- Naslednja posamezna predavanja bodo naznanjena v časnikih in na gledaliških letakih Dramatičnega društva. Ta predavanja, ki lih prireja mariborska »Prosveta«.
so namenjena mariborskim in okoli-škim Slovencem iz vseh slojev brec razlike političnega ali kakega drugega prepričanja in so poučna za vsakogar. Zato jih pridno obiskujte v lastni prid in opozarjajte nanje tudi svoje znance, posebno priproste in nešolane, ker ti bodo imeli od njih največ koristi. Vstop je vedno vsakomur prost, le za sedeže v prvih vrstah velja vstopnina 20 v. — Odbor.
Ptujski okrajni zastop. Iz Ptuja nam poročajo: Dne 8. t. m. vršila se je plenarna seja ptujskega okrajnega zastopa. Člani kmetskih občin so pred sejo na svojem sestanku ustanovili svoj klub ter izvolili v načel-stvo gg. državnega poslanca M. BrenčiČa, dež. poslanca Ozmeca in odvetnika dr. Fermevca. Tako orga-nizovani so kot opozicija izzvali pri plenarni seji okrajnega zastopa posebno ob priliki odobritve proračuna za leto 1914 zelo živahno debato. Lahko se trdi, da so ravno zastopniki kmetskih občin sploh celo debato vodili, ker so ravno oni skoraj izključno spravili v razgovor in v temeljito pretresov j nje vse točke dnevnega reda. Grjkiii so posamezne nedostatke gospodarstva v nemških rokah se naiiajajočega okraj-r ega odbora, tako da jc moral načelnik g. Ornig končno sam priznati, da gospodarstva v resnici ni bilo v preteklem letu brez pomankljivosti ter da je graja kmetskih zastopnikov upravičena. Na zahtevo g. deželnega poslanca Ozmeca se je morala vršiti o proračunu specijalna debata. Slovenski člani so burno ugovarjali proti subvenciji po 2000 K za nemško viSjo gimnazijo v Ptuju ter je g. dr. Fer-mevc konstatiral. da ta gimnazija že dolgo ne služi več namenu, za katero je bila ustanovljena, ker ravno slovenski dijaki iz okraja ptujskega bežijo iz tega zavoda. Okrajni odbor je odklonil prošnjo ptujske dijaške kuhinje za podelitev podpore. Ako ce dijaška kuhinja ne podpira, bo še manje domačih dijakov ptujskega okraja posečalo ptujsko gimnazno, ker no dobijo potrebne podpore. Okrajni zastop je uvidel to krivico, ter je na nredlog g. dr. Fermevca soglasno sklenil, da se podeli ptujski diiaški kufcinii 400 K podpore. Vsled odločnega nastopa slovenskih Članov je splo^ sicer nasprotna nam večma in njej na Čehi g. Ornig sam skušal ustreči vsem željam in predlogom slovenskega kluba, tnko da ta niti ni prišel v nolof^aj izvajati strogo opozicijo. Kot posebno ^a~ne sklene navajamo: 1. da se vse orc <>bc\-<yze ceste, za katere so občine taČale eno tre+jinko gradbenih stroškov, proglasijo za okrajne ceste orucrega razroda. 2. Da mora deželni živinozdravnik na vsakokratno zahtevo prioeljati se na dom posestnika, ki želi. da se mu zdravi bolna sivina, ne da bi zaračuuil vožnjo. Plačati ima le zdravila. 3. Okraini zastop v prihodnje ne bo več r.aroče-vaJ galice, temveč prepušča to kme-tiiskim podružnicam ter kmetijskim zadrugam. 4. Gradile se bodo okrajne ccct>? na Ptujsko goro, po Drn-vinfski dolini, iz Podvinc v Velovlek, 'u Mostov do hlaponske ceste, ter se bo izvršila regularna Dravinje v Vabci vasi. G. dr. Fermevc je priporočal, da se čimpreje vzame v proračun zničnrie Drebetinskee'a bresra ter zvera občme Sv. Andrr*. ^blaki skozi Dragovič v Zaeorce. G. Ozmec zavzemal se je v zrmsbi klubovega sklena za cesto od Sv. Lovrenca skozi Župečio vas do Podove. Okr. odbor nam ie obljubi] vse, videli bomo, če se bo te obljube tudi držal. Svoje zastonnikc pa pozivamo, da ^e tudi v prihodnje s tako odločnostjo zavzemajo za koristi ptniskesra okra-ia. zlasti kmet^etra prebivalstva, kakor so to storili to pot.
Pri Sv. Barbari v Halozah se je ustanovila dne 6. t. m. C. M. podružnica. Dosedaj so bile nekdaj tako zavedne Haloze z Zavrčem vred mrtve za narodno obrambo in sploh za narodno delo. Probuje bi se moral razveseliti vsak resnični rodoljub, le ondotna duhovščina se je tega nrestrašila ter hujskala očitno nroti novi podružnici. Menda je bolje, da ostane ljudstvo topo. brez smisla za narodne ideje in brezsrčno napram obmejnim bratom, zato pa udano ptujskim nemškutarskim pijavkam in šnopsarjem. Iz človekoljubne narodne rešiteljice, kakršna je bila in ostane D. C. M. so napravili hujskači politikum. kar bodo še sami bridko obžalovali V nedeljo poprej je ondotna duhovščina povabila celo dr. Korošca s prozornim namenom, da je razložil ljudstvu Krekov evangelij o nožu in izpraševanju vesti za podružnično ustanovitev. Svojo nalogo je izvršil na tako otročjih in banalnih zgledih, da je mladinazardevala. Kopa so prišli dva dni nato nekateri nahujskani mladeniči vohunit na naše ustanovno zborovanje x napeto radovednostjo, ka-1
ke zarote bodo sklepali takozvani »liberalci«, so se med izvajanji govornikov, ki so pozivali k bratski slogi in obrambi naše zemlje in mladine nehote začeli odkrivati, končno pa se razočarani nad duhovniško lažnjivo hujskarijo tiho zmuzali skozi vrata. Zborovanja se je udeležilo nenavadno mnogo ljudstva. Otvoril je zborovanje ter krasno pojasnil namen družbe in nove podružnice g. nadučiteij O g o r e 1 e c. Za njim sta imela daljše govore potovalni učitelj Ante B e g in ptujski odvetnik g. dr. Gosak. Ljudstvo je ves čas pazno poslušalo ter kazalo vidno zanima-njej za novo organizacijo. — Odbor se je sestavil sledeče: predsednik g. Janko Debeljak, gostilničar; podpredsednik g. Ant. Korenjak, gostilničar; tajnik g. Ciril Vobič, učitelj; blagajničarka gdč. Anica Novakova, učitelj5ca. Namestnika gg. Ant. B r a č i č , kovač in Fr. M e s a r i č , gostilničar. Zastopnik za Zavrč g. Voieslav Križ, učitelj; za Lcnkovec g. Jernej Pavlic, učitelj; za St. Vid g. Mirko Lešnik, učitelj. Novoizvoljeni predsednik je v dovršenem govoru obljubil zastaviti vse moči za procvit po-dražnice ter pozival občinstvo, naj ga podpira. — Gdč. učiteljice so pokazale 7 razpeča,ranjem družbenega blag:, da bodo na . dušene pospešc-vateljice plemenite narodne ideje. Nova podružnica šteje že nad 50 članov, med temi \ ustanovnika (g. nadačiteH o g o r e 1 e c).
Murski Soko! v Ljutomer?! naznanja, da se vrši njegov občni zbor dne 18. t. m. ob 3. popoldne pri br. Severju. Dnevni red je običajni. Po ^bčnem zboru odhodnica bratu M. .Muršecu.
Iz Ljutomera. Obe podružnici družbe C. in M. naznanjata, da se vršita njuna občna zbora v sredo, dne 14. januarja pri SerŠenu zanore-coma. Začetek ob 7. zvečer. Mno-pobroinejše udeležbe neeo preteklo leto je pričakovati. Po občnem zbo-ru strelski večer v korist družbi C. m M. — Odbora.
ifopoško.
Mrtvega so naš!« v svojem stanovanju v Celovcu stotnjjva računo-vodjo 17. nešoolka Aleksandra Gmeinena. Ležal je z obrazom na tleh. Pil je krvav po obrazu, p«,leg njega pa ie ležal razbit krožnik. Komisija je dognala, da je zadela stotnika srčna kan. Na obrazu se je poškodoval pri padcu.
Drobne vesti. Policija v Beljaku is prijela dečka Alfreda Grasse iz Gorice in L. Tonesa iz Krmina. Dečka sta pohegirla iz vzgejevainega zavoda »Gline« in sta bila namenjena domov. — Po celi Koroški ie zapadel zopet nov sneg, ki silno ovira promet. — Povodom železniške nesreče, ki se je pripetila, kakor znano, pri Spitalu, sc je poškodovala tudi neka snažilka voz. Šla je k železniškemu zdravniku v Spitalu, dr. Krassnigu. Zdravnik pa je ženo napodil. Češ. da hoče prigoljufati zavarovalnino. Žena je šla nato k zdravniku na Jesenice. Zdravnik je konštatiral poškodbo, dal ji ie začasni dopust in jo je poslal domov.
Primorsk
Tudi v Gorici se giblje! Dolgotrajna želja Goričanov se je uresničila, prispevati naši šolski družbi sv. C. in M. večji dar. V nedeljo 4. t. m. se je zbralo v mali dvorani pri »Jelenu« nad 40 rodoljubnih dam in gospodov, lahko trdim; cvet narod-njakariev goriških in postavili kvas za letošnji veliki Ciril - Meiodov ples, kakor ga imajo še več let v Trstu. Sestavil se je v ta namen odbor iz 5. goriških društev, na čelu mu g. dr. Marušič. Vsako društvo je izvolilo po dva člana tGoriški Sokol, Goriška Slov. Mladina. Moška in Ženska podružnica C. M. Družbe in Akad. fer. društvo Adrija). Ples se vrši v soboto. 7. februarja t. 1. v Trgovskem domu. Pričakujemo, da bo to največja narodna prireditev, kar jih je še izdal »Trg. dom«!
C. M. družba v GoricL Silvestrov večer je uspel nad vse pričakovanje dobro. Občinstva je bilo mnogo, še več Da zabave. Kakor slišimo, ima C. M. družba nad 600 K dobička. Le tako naprej. — Občni zbor moške podružnice za Gorico bo v soboto, dne 24. t. m. ob 8. uri zvečer pri »Jelenu«.
Iz Divače. Pripeljal sem se z vlakom na Divaško postajo, kar naenkrat začutim neki smrad, da je bilo groza. Čudim se in poprašujem odkod da ta smrad prihaja. Oglasi se tam stoječa oseba, da le prišlo z vlakom pet volov poginjenih iz Ogrskega, seveda so bili od drugih volov poteptani Radoveden sem bil, kje da ležijo ti poginjeni voli; šel sem pogledat osebno; tam najdem nolno Dih
di, kateri so trgali in nosilo meso* kakor volkovi. Čudil sem se posebno, ko sem videl dame, da si kaj takšnega privoščijo; kakor pri vsakem polnem koritu mora biti zraven klerikalec, tudi tukaj je zavohal neki Mejač iz Gorenj; ta si ga je privoščil celi voz in šel je ž njim, kakor zver. Klerikalci imajo res dober nos in želodec, da kaj takšnega prenesejo. Ni čuda, da se vedno sliši od več vrst novih bolezni; ako človek kaj takšnega gleda, zgubi apetit za več dni in čudno je, da se sploh dovoli na postaji kaj takšnega delati. Radoveden sem, ako je živinozdravnik ogledal to meso in ako je dovolil, da se sme jesti. Zraven je stal mesogledec iz Divače, je kimal z glavo in se za nos držal. Potrebno bi bilo v teh krajih nastaviti konjederca, da bi se kaj takšnega več ne zgodilo. — Opazovalec.
251etni jubilej. Ciril-Metodove šo-Jc pri Sv. Jakobu v Trstu bo proslavilo vodstvo šole s slovesno prireditvijo v šolski telovadnici jutri 11. t. m. Vprizorila se bo spevoigra: *Blagovestnikoma«. K ti prireditvi so posebno povabljeni starši, katerih otroci obiskujejo to šolo.
Za 30 kron. V tržaškem tehničnem zavodu so odpustili te dni delavca, ki je delal v ti tovarni že nad 43 let. Delavec je dobil za svoje pridno in zvesto službovanje častno kolajno za 30!etno službovanje in pa 30 kron mesečne penzije. To je sramotno za naše razmere. Kako naj živi sedaj mož. ki je pustil v 431etni službi vse moči pri zavodu, star in nezmožen za delo, v Trstu s 30 kronami na mesec. Zadnji čas je že, da bi se napravilo tem škandaloznim razmeram konec in se uvedlo socialno zavarovanje za delavstvo.
Velika tatvina. K tozadevni včerajšnji notici se nam poroča še sledeče: Okradena gospa Emila Motta spada med one tržaške gospodinje, ki so začele dosledno metati na cesto poštene slovenske služkinje in jih na-domestovati s privandranimi puncami iz Italije. Tudi pri nji sta se zgla-sili dve slovenski služkinji. Toda Motta jih ie brez povoda zavrnila in je vsprejela rajše neko Lahinjo iz Tu-rina. Všeč ji je bila ta Lahinja tako, da je ni vprašala niti za ime. Piše se, kakor se je pozneje izvedelo, Marija Bussi. V znak hvaležnosti pa je Bussi ukradla gospodinji, med tem, ko je bila ta v gledališču, ključ od blagajne, katerega je imela gospodinja pod vzglavjem. S ključem je odprla blagajno in ukradla iz nje za 35.000 kron draguljev in skoro za 5000 kron denarja in vrednostnih papirjev. Tatica je pobegnila bržkotne nazaj v Italijo. Poset v Avstriji se ji je izborno iz-plačal.
Laška naročila. Laška vlada je naročila pri cementni tvornici v Splitu 2o\000 ton cementa za Tripolis.
Drobne vesti. V pomorskem lazaretu pri Sv. Andreju je bilo včeraj 200 turš. voiakov. ki so bili določeni v Valono. Turki so zastraženi in se ne smejo nikamor oddaljiti. — Skozi okno prvega nadstropja v ulici B^c-cherie v Trstu je skočila neka G. Bel-londa. Poškodovala se je zelo nevarno na nogi. Vzrok poskušenega samomora je nesrečna ljubezen. —-Skoro v istem času se je ustrelil 21-Jetni uradnik L. C. Zadel se je v glavo. Rana je smrtna. Samomora nista v nobeni zvezi. — Na goriškem kolodvoru se ie ponesrečil železničar Silvester Gabrielčič. Odpelali so ga v bolnico. 0
Nesreča v taishem Britofu.
Pripovedovanje   rešenih ponesre« čencev.
Dne S. decembra leta 1913. ss je zgodila, kakor znano, v Vremskem Britofu grozna nesreča. Ob 3. uri popoldne se je raznesla med prebivalstvom strašna novica, da je v tamošnjem premogokopu zalila voda 16 ljudi..Kakor se je po poznejših poizvedbah dognalo, je bilo tedaj v jami samo 13 delavcev, od katerih se je rešil edino 171etni Maks Magajna iz Gorenjih Vrem. Rešilna akcija, katero je vodil z največjo marljivostjo in nadčloveško vstrajnostjo ravnatelj premogokopa g. Avgust Schmidt, se je vršila s polnim parom, da se iz-prazns tisoče in tisoče kubičnih metrov vode iz rovov ter se tako omogoči rešiti še eventualno žive delavce. Kdo naj bi popisal jok nesrečnih žena in ubogih sirot katere so noč in dan pričakovale, da se vrne njih ljubljeni oče, kdo naj bi tolažil nesrečnega očeta, kateri je z največjo nestrpnostjo in strahom pričakoval snidenja s svojim ljubljencem. S solznimi očmi si videl stati mladeniča ob vhodu v jamo, kateri se je tolažil, da njegov brat še živi v temi in pričakuje rešitvs... — Bila sta neločljiva prijatelja: 321etni Nikolaus D i k, dobrovoljček z večnim smehljajem, in tihi, mirni Nikolavs Paska iz Vaiia Broda. Ta dva sta mi osebno jnmnredak in popisala vei tat n£-
nove  neprostovoljne podzemeljske
ječe. — »Kritičneg dne sva Sla ob 2. uri popoldne na delo v Jamo. Dospev-ši vsak s svojo acitilenko na najino številko, sva začela najino navadno delo. Dobro uro pozneje sva slišala naenkrat strašno bučanje in v naslednjem trenotku sva bila že do pasu v vodi. Hkratu sva oba obupno vzkliknila, dvignila sva visoko nad glavo svetilki in bežala z največjim naporom, kolikor nama je dopuščala vedno naraščajoča voda, na neki vzvišeni prostor, da si rešiva življenje, kar se je nama tudi posrečilo. Sedla sva drug poleg drugega in nobeden od naju si ni upal izpregovo-riti. Zrla sva si v oči.. ., pa vsaj so te dovolj jasno govorile. Brez upanja, od gladu bova počasi umirala. Kaj je bilo torej treba drugih brez-potrebnih besed. Počasi so nama začele pojemati tudi svetilki. Začel se je oglašati glad, čutila sva še hujšega sovražnika — mraz, ker sva bila do kože premočena. Poizkušala sva zakuriti ogenj. Pa kako naj bi gorela drva, katerih sva imela sicer na izobilno, a so bila vsa mokra. Ko se nama pa je končno vendar posrečilo, da so začela drva tleti, sva marala pa ogenj takoj pogasiti, ker bi se v takem dimu, kakor se je začel razširjati, n.orala gotovo zadušiti. Vsaka ura nama je bila cela večnost. In gotovo ne bi učakala rešitve, če ne bi nama dajal pogum v začetku velik kotel, katerega je bilo čuti neprestano padati v vodo in pozneje streljanje, ropotanje sesalk in rapidno padanje vode, katero sva skoraj vsak hip merila z neko leseno palico. Luči sva imela za 24 ur; vse na daljne dni pa sva bila v popolni temi Poizkušala sva na vse mogoče načine, kako bi se rešila. Kopala sva z rokami in z nekim kosom železa luknjo, katero sva izvrtala tri do štiri metre seveda vse brez uspeha. Zopet sva sedla, pa ne za dolgo časa. Postalo nama je mraz in morala sva se zopet gibati, da sva si ugrela premrle ude. Da celo plesala sva »valček^, posebno pa »čardaš«, seveda brez harmonike. Pask, močan dečko, je poskusil dvakrat plavati pod vodo k izhodu, pa obakrat se je moral vrniti, ker se je v rovih na vrhu vode nabralo vse polno lesa. Po najnem mnenju nisva skozi tri dni zaužila nobene stvari, šele potem je zajel Diku s klobukom vodo ter sva pila. čutila sva. kako je voda gosta in mešana s premogom. Vendar, ker naju ni pustil ječar ven, ko sva hotela iti k Jankotu piti pivo i bila sta namreč moja stalna &osta), sva se zadovoljila z vodo. Zdelo se nama je, da sva gotovo že kake štiri dni v grobu, ko je naenkrat vse utihnilo (to je bilo takrat, ko so sesal-ko od Stabilimento Techniko iz Trsta spuščab nižje). Ničesar več ni bilo slišati, ne kotla, ne sesalk. Tedaj sva se objela in tako čakala smrti. Gotovo sva čakala tako kakih osem ur, ko so začele zopet sesalke delati, oziroma izsesavati vodo. Bila sva kot prerojena. Spala nisva ves čas nič, vendar sva imela vedno vsakovrstne vizije. Tako sva na primer videla: Najina gospodinja, pri kateri sva stanovala, nama je postvavila na mizo jed in nekaj vina. Oba sva hkratu stegnila roke po jedi, pa zagrabila sva le mrzlo blato. — Bilo je 17. decembra ob 4. uri zjutraj, ko se je posrečilo rešilni akciji izsesati vso vodo. Vstopili so v jamo g. ravnatelj in več drugm gospodov, kateri so bili pri komisiji navzoči, da preiščejo jamo in rešijo še eventualno živeče. Neki delavec, z imenom Johan, je šel prvi ter zaklical: »Halo-halo!«, nakar sta te mu živo pokopana Romuna odzvala. Ko je dospel do nju, sta objeta, vsak s svojo svetilko v rokah enakočasno vzkliknila: »Johan, Johan!« in mu iskreno stiskala roko. Hotela sta sicer iti sama ven, vendar so ju morali podpirati, ker sta bila preslaba. Prvo pomoč so jima nudili trije navzoči zdravniki, nakar so iu ob 8A7. zjutraj odpeljali s sanitetnim avtomobilom v tržaško bolnico. — Romuna sta se vrnila sedaj zopet nazaj zdrava, zopet lepo okrogla, v lice rdeča, in z veseljem opisujeta vsakemu življenje v ječah premogokopa.
„Sveta baba".
(Dopis iz Prlekije)
Šii ji svet bo morda zanimalo Izvedeti, da vodiška »svetnica Jo-hanca* ni prva, ki je na Slovenskem goljufala ljudi s svojim »Kristusovim trpljenjem«. Pred nekako 30. leti se je pojavila v župniji Sv. Boltenka pri Središču na Spodnjem Štajerskem ženska, ki se je priselila s »Prekmurskega«', to so ogrsko - slovenske vasi onkraj Mure. Naselila se je v koči blizu cerkve in je imela pri sebi deklo in fanta, baje deklinega sina. Začele so se predstave po Johančmem načinu, samo, da se ta goljufica ni polivala s krvjo, ampak se je kar na suhem potila.  Vsak  petek in tudi
druge dni le ležala v postelji, svijala se, kakor bi jo lomili krči, stokala in gledala debelo v zrak. To le bilo »Kristusovo trpljenje«. Prihajale so trume ljudi gledat »sveto babo«, kakor so jo vobče negalantno nazivali; posebno »Prskmurci«, ki so zelo lahkoverni in omejeni, so hodili v celih procesijah. Prinašali so Ji v svojih belih nahrbtnikih mesa in vsega, kar srce poželi, razven tega so dajali veliko denarja za maše. Domačini niso verjeli sleparijam »svete babe«, smejali so se ji in hodili tja iz radovednosti in v zabavo, kakor gredo radi k hišam, kjer leži mrlič. Bab-nica se je valjala po postelji, fantje in dekleta pa so se zraven nje v sobi kvartali, peli in uganjali burke pozno v noč. Dekla in fant sta sprejemala bogate darove »Prekmurcev« in pripovedovala ljudem o »Kristusovih mukah« njune gospodinje. Dasi je na ta način sleparila dolgo časa in kradla ljudem denar in blago iz žepov, se ni brigala za to počenjanje ne posvetna, ne duhovska oblast. Ko se je zanimanje za »teater* v tem kraju poleglo, je sleparka prestavila svoj delokrog nekam drugam in izginila s površja. Po mojem menju zadene pri takih sleparijah največja krivda posvetno oblast, ki pošilja svoje orožnike povsod drugod, samo tja ne, kjer bi bili najbolj potrebni. Kmečki ljudje imajo še dovolj re-špekta pred svitom orožniškega bajoneta in če bi se isti o pravem času zasvetil med zbrano družbo, bi takim babnicam kmalu ponehali krči. Da bi orožniki o tem kar ve ves okraj, nič ne zvedeli, ni verjetno, ker se dandanes vse še prehitro zve. Kjer se ljudje na sleparski način gmotno oškodujejo, tam ima posvetna oblast pravico in dolžnost pravočasno vmes poseči in ne šele potem, kajti, ko je volk že sit, koza ne bo več cela. — No, pa v Vodicah so orožniki in tudi kamniški zdravnik izpolnili svojo dolžnost, a okrajno glavarstvo vzlic temu ni ničesar ukrenilo!
Junakinja iz Vodic.
Pod naslovom ^Jeanne de Vodice^ priobčuje zagrebški r,Obzor« o Ivanki Jerovškovi duhovit listek, po katerem posnemamo to-le:
Ivanka Jerovškova je slovensko dete, vzgojeno v vasi Repnjah. kjer je med visokimi hribi in stoletnimi smerekami župnik edini zastopnik nebes in zemlje, edini reprezentant vsega onega, kar presega obzorje navadnega kmeta, ki koleba med mukotrpnim življenjem vsakdanjega dela in med cerkvijo, ki mu preti z večnim prokletstvom in peklenskim ognjem.
Župnik je vedno tisti, ki ga bo bog na sodnji dan poklical na svojo desno stran, a njegova čreda je neprestano v dvomih, da-li ji ne bo bog na veliki poljani, kjer bo delil pravico za človeške grehe, zaklical:
»Ej. vi tam iz kranjske vasi Vodic, na levo!«
In namestnik božji z visoke lece že opisuje, kako bo pretresalo ozračje grmenje, silnejše od onega, ki pretresa ubogo vas ob času najljutej-še burje in nevihte, kako bo po ^la-menečih bliskih zatemnelo nebo in kako se bo prelamalazemljaobsnra-du žveplenih plamenov in v toči gostega kamenja in kako bodo po/ubijeni župljani, ki niso poslušali njegovih besed, ki jih govori on na svoja usta po nalogu vsevišnjega.
In župljani se trkajo na svoja grešna prsa, mlade žene in dekleta prebirajo molke in obžalujejo s solzami v očeh sladki greh ljubezni ter zro skrivaj s prosečim pogledom na vsegamogočnega zastopnika one nezmotljive večne pravice, da-li bi ne našle v onem resnem, obritem, od same svetosti odebelelem licu vsaj trohico usmiljenja, dobrote in razumevanje njihovih slabosti.
»Ali milostljiv je bog, a neusmiljeni so ljudje!« Od one večne milosti, ki je nam ohranila tradicija Na-zarenca, sina božjega, skoraj v vsakem kotičku po en veličastni spomenik, pa ni sedaj sledu pri njegovih naslednikih v talarju in stoli, ki sedaj ponavljajo Kristove nauke. Ljudje govore samo o večni pravici, o kazni, o mukah, ki bodo zadele one, ki so mnogo grešili, ki so ljubili življenje, dekleta, lepoto, prirodo.
Ivanka   Jerovškova  je zadrh-
tela.
Siromašno dekle Je pač grešilo, kakor se pač greši v dobi mladosti,ko prvič zadrhte prsi, ko se prvič človeku stemni pred očmi vsled milja in strasti, ko je svod nebesni teman kakor visoke gore rodne vasi, ko so smreke tako tihe in ko se zvezde zde kot mali kosmiči temne svile, izza katerih zvedavo zro drobkane očice blaženih angeljev.
Ne, ne, to ni nič drugega kakor satan, ki se laska mlademu telesu, ki ubija dušo in njeno nado v večno blaženstvo.
Ne, stokrat ne, to srečno razpoloženje, to mzkošno drhtenje telesa, ti vzdihi sreče in kopmenja, to so samo vaba večnega prokletstva, ki se vedno zavija v krinko lepote, do-Čim Je resnica in blaženstvo, ki večno čaka na človeške duše, kruto, trdo, mukotrpno, krvavo in bolno.
A vsi ti lahkotni trenotki so minljivi, oni odškodujejo človeško srce za težko breme življenja, za vsakdanjo skrb za kruh, za borbo za obstanek, a vrag, sam pretvarja kruh, ki ga moraš vzeti v usta in ki ga služiš s krvavimi žulji, v hrano, da živiš in da živeč grešiš in umreš v prokletstvu.
In Ivanka že čuje trombo večne pravice, ki se ori iznad silnih pečin, silnejše, grozneje, kakor nekoč, ko je vaški Čuvaj sredi noči zatrobil v svoj rog, dajoč znak, da gori sosedna vas. Kako bo drhtela duša prokle-tega v grobu kraj male cerkvice na sodnji dan?
Dnevne vesti.
+  Redna se]a občinskega sveta
bo v torek, dne 13. januarja t 1. ob 6. zvečer v mestni dvorani, s tem-le dnevnim redom: Javna seja. I. Naznanilo predsedstva. II. Odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Personalnega in pravnega odseka poročilo o novi volitvi direktorija mestnega užitninskega zakupa za tekoče zakupno dobo. IV. Finančnega odseka poroči'a: 1. o županovem poročilu o posojilih mestne občine ljubljanske in njih uporabi: 2. o županovem poročilu o dolgovih mestne občine v razne občinske zaklade; 3. o županovem naročilu o razširjenju mej užitninskega zakupa v Ljubljani; 4. o dopisu c. kr. deželnega šolskega sveta glede prispevka mestne občine za nastanitev c. kr. višje realke v Ljubljani; 5. o prošnji Alfr. Liningerja za odstop prednosti zastavne pravice za neko posojilo pri zemljišču vi. št 34 kat. občine Gradišče pred 3% potresnim posojilom; 6. o ponudbi inž. Ka-rola Picka za odkup mestne parcele št. 7 ob Cesti na Rožnik. V. Stavbnega odseka poročilo o ponudbah za razpisano oddajo voženj z odgonskim vozom in priprego za gasilrto in reševalno društvo. VI. Šolskega odseka poročilo o letnem poročilu mestnih šolskih zdravnikov za leto 191.3. VII. Direktorija mestne zastavljalnice poročila: 1. o računskem sklepu mestne zastavljalnice za leto 1912.: 2- o proračunu mestne zastavljalnice za leto 1914.; 3. o predlogih glede nekaterih sprememb pravil mestne zastavljalnice. VIII. Direktorija mastne elektrarne in vodovoda poročilo o prošnji Viljema Treota za odpis večje porabe vode iz rresfr,ecra vodovoda. — Tajna seja. I. Naznanilo predsedstva. II. Odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Personalnega in pravnega odseka poročila: 1. o prošnji nekega ma^istratneea uradnika za pomaknjen je v višji činovni razred: 2. o raznih prošnjah v personalnih zadevah osobja mestne hranilnice ljubljanske. IV. Finančnega odseka poročilo o prošnji vdove nekega m°gi-stratnesra uradnika za zvišanje vdov-nine. V. Ubožneea odsrka pomočilo o predlo^'h meščanskega odbora za oskrbovanje meščanske imovine glede podelitve meščanskih podpor. VI. Obrtnega odreka poročila o prošnjah za raTne obrtne konces'je.
+ Klerikalne volilne princave na Notranjskem. Klerikalci so že pričeli z agitacijo na Notranjskem za mandat pokojnega dr. /!itnka. Po rajnih občinah so že imeli zaunne sestanke, na katerih so se posvetovali glede podrobne agitacije. Na čelu volilne agitacije stoje žunniki in kapani. Na enem izmed teh zaunnih sestankov ie predsedujoči župnik rekel med drugim: Deželnozborski mandat pokojnega žitnika je za nas čisto gotovo Izgubljen, ako bi se liberalci pravočasno lotili dela in ako bi postavili pravega kandidata. V tem slučaju hi bilo naše delo že vnoprel brezuspešno. Ker pa ^oznam liberalce, vem, da sc bodo lotili dela šele v zadnjem času in da bo^o postavili za kandidata moža. ki ni posebno prHubljen, sem prepričan, da bomo še to pot zmagali, toda samo, ako bomo nadeli vse svoje sile. Zato delajmo in delajmo!« Tako je govoril župnik. Njegove besede si naj zapišejo naprednjaki za ušesa in naj prično nemudoma s smo-trenim delom in živahno agitacijo!
+ Klerikalci za — Kamnik. Ob času deželnozborskih volitev so se klerikalci kar cedili same ljubezni za Kamnik. Kamničanom so obetali železniško zvezo s Polzelo, dr. Orego-rič pa se je bahal, da je že izposloval, da bo kamniški vlak odhajal iz Ljubljane z južnega kolodvora. Vse to pa ■je bilo, kakor smo že takrat nagla-jšali, samo pesek v oči, da bi pri volitvah vjeli čim največ kalinov na svoje limanice. To se Je izkazalo takoj po volitvah. Kamniški vlak is vedno odhaja s šišenskega kolodvora in ie vedno prihaja v Siflto, dasi
|e dr. Oregorič pred volitvami napovedoval, da bo kamniški vlak vsled njegove intervencije takoj jel voziti z južnega kolodvora. Sedaj je že novo leto preteklo, a glede kamniškega vlaka je ostalo še vse pri starem in bo Čisto gotovo ostalo vse tako, kakor je bilo, vse dotlej, dokler se ne sporazumeta državna in južna železnica glede prispevka državne železniške uprave za odhajanje kam-ničana z glavnega kolodvora. Da pa z železniško zvezo Kamnika s Sa-vinsko dolino ne bo nič, to smo konstatirali že tik pred volitvami v mestni kuriji. Takrat se je državni poslanec dr. Ravnihar informiral na merodajnem mestu, kako stoji z železniško zvezo Kamnika s Savinsko dolino, in izvedel, da je ta zveza definitivno pokopana, in sicer po krivdi klerikalnih poslancev. Klerikalci so bili vsled tega razkritja v nemali zadregi. Pomagali so si s tem, da so enostavno tajili, da bi se bilo že definitivno kaj odločilo glede železniškega spoja Kamnik - Polzela, kamniški dekan LavrenČič pa je krošnja-ril okrog z nekim pismom v katerem poslanec Povše izjavlja, da mu o oni stvari sploh ni ničesar znanega, vsled česar seveda stvar tudi ne more biti resnična. In vendar je bila že takrat stvar definitivno rešena, kakor je to razvidno iz nedavno tega objavljenega vladnega načrta za zgradbo lokalnih železnic. Po tem načrtu bo namreč država gradila železniško progo Polzela - Motnik in Domžale - Blagovica. Jasno je torej, da bo Tuhinjska dolina s Kamnikom vred ostala brez železniške zveze in to po zaslugi tistih kler'kalnih poslancev, ki so ob deželnozborskih volitvah obljubljali Kamničanom in Tuhinjcem ne samo železniško zvezo s Savinsko dolino, marveč celo modrino z neba. Sedaj so se Tnhinj-ci in KamniČani prepričali, koliko je dati na klerikalne obljube, a bodo kljub temu prihodnjič še vedno vobli za poslance razne Lenarčiče, Kreke in Gregoriče. Proti zabitosti se pač zastonj bore celo bogovi!
+ Najvišji šef policijske oblasti na Kranjskem je gospod deželni predsednik ekscelenca bar. Schwarz. tej lastnosti je bila njegova dolžnost, da je koj, ko so se začele čudežne slepariie v Vodicah, dal poseči vmes, kajti skrb za javni red in mir spada med prve naloge policijske oblasti. Znano je. da okrajno glavarstvo v Kamniku ni ničesar ukrenilo proti dogodkom v Vodicah, dasi je imelo žandarmerijsko poročilo, a značilno ie, kar se sedaj čuje, da se je namreč okrajno glavarstvo obrnilo na deželno vlado, poročalo o vodiŠkih dogodkih in dobi!o naroči'o, nai pusti vse v miru. Tako se govori in ker pade s tem vsa odgovornost za vodi-ške dogodke na deželno vlado in na najvišjega šefa policijske oblasti, bi seveda jako radi vedeli, če je bila deželna vlada res obveščena o vodi-ških dogodk'h in zakaj ni ničesar ukrenila proti njim.
+ Odkrito vsenemško gibanje. Glavni urednik poljskega »Dziennika Berlinskega« Krvsiak objavlja naravnost senzacijske listine iz berlinskega arhiva »Ostmarkenvereina«, ki skuša s pomočjo pruske vladne pohtike zatreti Poljake. Bo to cela knjiga, ki morda vendarle odpre oči vsem Slovanom ter jih dovede do tega. da bodo začeli pravočasno misliti na svojo lastno obrambo, da jih prej ali slej ne doleti usoda polab-skih Slovanov. Le na kratko hočemo omeniti, da so v berlinskem arhivu sledeči oddelki: 1. Splošne poljske razmere o Poljakih nele v nem«ki državi, marveč tudi v Avstriji in Rusiji. Pri tem se ozira tudi na ostale Slovane: 2. cerkev: 3. stranke in tisk: 4. šola: 5. bojkot; 6. pangerma-nizem in Poljaki: 7. protipoljska politika. V tem oddelku imajo pregled o delovanju nemške vlade, armade, raznih društev proti Poljakom in sploh Slovanom. Posebno natančno ie označeno delovanje naseljevalne komisije in iz vsega se vidi stremljenje, da bi Nemci dobili v svoje roke slovansko grudo ter udrlt v slovanske vrste. 8. Nameščevalni oddelek daje pregled o iskanju služb, najsi bo že zdravniških, uradniških, obrtnih, industrijskih itd, med Slovani. 9. ZakonodajIstvo. 10. Postopanje Poljakov. Tu so natančno označeni poljski narodni delavci in meceni, nadalje rezultati volitev, nakupovanje zemlje. 11. Inozemski delavci v Nemčiji, med njimi tudi predvsem Slovani. 12. Poljska društva; 13. sodne razsodbe in procesi — kar se nanaša na Slovane v Nemčiji. 14. Akademije, ljudske knjižnice, umetnost in znanost; 15. narodni nemški napredek med Litvini, Lužičani, Danci in Francozi. — Iz tega Je razvidno, kako sistematično dela vsenemška ekspanzivna politika. V istem smislu dela »Verein filr das Deutschtum im Auslande« — prejšnji splošni nemški šulferajn —, ki deluje že 32 let; lani ie imel 53 tisoč članov v 370 odsekih po Nemčiji in ima tri milijone mark
letnih dohodkov. »Bund der Deut-schen in Bdhmen« ustanavlja sedaj na podlagi izpremenjenih pravil — podružnice v nemški državi. O delovanju šulierajna in t>Siidrrarke« nočemo danes govoriti. Eno pa moramo zopet pribiti, da je iz listin, ki jih objavlja urednik Krvsiak, razvidno, da dobivajo nemška obrambna društva v Avstriji Iz Nemčije denar za svojo agitacijo, za volitve, predvsem za občinske, za božična darila In v druge svrhe. Navzlic vsej tej velikanski denarni in moralni pomoči, ki jo dobivajo avstrijski Nemci iz rajha
— kar seveda naša vlada mirno gleda — niso naši Nemci še zadovoljni in zahtevajo še večjo podporo, Češ, da je n. pr. »šulferajn najuspešnejše sredstvo za obrambo ogroženega Nemštva v Avstriji, kjer je Nemštvo sprednja obmejna straža.« O nemški nevarnosti v Rusiji je izšlo že mnogo spisov. V dumi pripravljajo zakon proti nemškim kolonistom. Tudi na Balkan že sega vsenemško gibanje, kjer deluje Nemčija zlasti v Srbiji in Bolgarski s tem, da s svojo industrijo izpodriva sosednjo Avstrijo. Najnovejši vpliv Nemčije v Carigradu, kjer nemški čatniki organizirajo turško armado, čuti posebno Rusija, ki rna tudi pred svojimi durmi na jugu in v Perziji prusko pest . . . Slovani se pa bojujejo — med seboj.
+ Liberalno gospodarstvo. Pod
tem zaglavjem je objavil ponedeljkovi »Slovenec« notico, ki mu je baje došla z Notranjskega. Kolikor smo se informirali, je okrajni cestni odbor v Postojni vsaka tri leta razpisal in tudi po vseh občinah celega skla-dovnega okraja pravočasno oklica! dan in uro dotične javne zmanjše-valne dražbe za dobavo gramoza. Tako se je zgodilo tudi letos, ko je v jeseni potekla triletna dobavna doba. Dražbanje se je vršilo ob določeni uri v občinski pisarni v Postojni. Po izvršeni licitaciji se je poslal cel dražbeni akt deželnemu odboru, da po svoji previdnosti oddajo odobri ali pa tudi ne odobri. Ako bi dosedanji cestni odbor licitacije ne razpisal, bi se mu smelo od nasprotnikov po vsej pravici očitati, da ni pravočasno skrbel za potrebni cestni materijal in hotel s tem spraviti novi cestni odbor v zadrego. To pa piscu omenjene notice zopet ni prav, češ, da je to »zadnji dokaz liberalne ne-sposobfjenostl«. Pa ne le to, očita se mu kot jako obtežilno dejanje, da je »sklenil oddajo gramoza, kar za tr{ leta naprej po neprimerno visokih cenah«, kar je »nečuveno«, a tolaži se brihtna glava s tem, da deželni odbor tem magnatom pove svoie mnenje.« Ker je cena gramoza večinoma po vseh državnih in deželnih cestah vsled pomanjkanja delavcev precej visoka, pride »Slovencev« pisec do logičnega zakliučka, da je s tem jasno dokazano, kdo zapravlja javni denar in kakšno je liberalno gospodarstvo na Notranjskem. No. morda bomo imeli še večkrat priliko pečati se z novim klerikalnim okrajnim cestnim odborom postojnskim. Načelnik je namreč v Predjami v gorski vasici, ki dobiva trikrat na teden pošto iz Postome, nisarno so na rrenesh* iz »liberalne« Postojne v Št. Peter. Pisarna je torej oddaljena od načelnika kakih 20 kilometrov. Pa naj kdo reče, da ni to pametno in vzorno cosnodarstvo.
+ Nekdo je v Metliki, ki kaže v »Slovencu« posebno zanimanje za me; zlasti pazi, kaj govorim z okoliškimi župani ali cestnimi odborniki. Kar mu ti v svoji naivnosti povedo, hajd s poročilom v »Slovenca« in dr. VVeibl je, gorje mu, na proskripcijski deski, pa četudi ni poročilo resnično. Tako se me sedaj spravlja v zvezo z volitvijo načelstva cestnega odbora metliškega, ko je znano, da ni bilo pri kakovosti današnjega cestnega zakona ne iz daleč pričakovati drugačne izvolitve. Kar sem govoril s Klemenčičem iz Sel. ie bilo najmanj prigovarjanje, da naj z nami voli, temveč med županoma prijateljski nomenek, katerega je pa on na tako ženski način nanrej ponesel. Poznam predobro Klemenčiča, da bi mu in politicis kaj verjel, zato je bilo moje navidezno prigovarjanje le sondiranje po njegovem razpoloženju, osobito, če se je vršilo okoli štiri tedne pred volitvijo. Pa. Četudi bi bil agitiral, gospod dopisnik, od vas si bi pustil najmanj kratiti županske pravice, je-li se smem zanimati za sestavo cestnega odbora in akorav-no se to godi v moji ordinacijski sobi. Trdite celo, da sem agitiral na vso moč in da sem zunai vsako priliko v to porabil, da bi bil načelnikom izvoljen liberalec; no, če je to res. potem bi bil moral ali Golja zmagati, ali pa — vaše poročilo ni resnično.
— Ako identifikujete žuoana v Metliki z voditeljem metliških liberalcev, potem vas pomilujem, da nimate toliko vpogleda, da tiči v vsakem Metli-čanu tudi neka) prepričanja in samozavesti In da najpriprostejši taistih
7. štev.
•8LOVBNN0 NAROD«. &m 10. januarja »14.
Stran 5.
ne potrebuje nobenega voditelja, Ce I sem bil pa za  Goljo kot  načelnika, j
vrši! sem le župansko svojo dolž- ! nost in jako žal mi je, da ni postal načelnik, ker je kot politično nepro-nonsirana oseba najzmožnejši izmed današnjih cestnih odbornikov metliških. Če vas pa, g. dopisnik, le še veseli na meni glodati, kar naprej; meni bo le v zabavo. — Dr. Weibl.
4- »Dolenjske Novice« še nočejo umreti. V zadnjem času se je po Novem mestu govorilo, da nameravajo katoliški gospodje v ondotni tiskarni svoje »Dol. Novice« za vekomaj polo-liti v grob.  S tem  se je izgovarjal » tudi poslovodja g. Horvat, ko je od- I pustil vse tiskarniško osobje in tudi Katoliški gospodje v Ljubljani so bili že ? davno mnenja, da je čisto odveč za ta žalostni list kaj žrtvovati, saj itak nihče lista ne plača. Ali g. kano- j nik Zlogar   ima v tem   oziru svoje j mnenje menda   zato,   ker ga nič ne stane. In s tem svojim mnenjem je te ! dni tudi zmagonosno prodrl. Za četrtek je sklical v Novo mesto nekakšno Vonferenco častitih tovarišev no-von eškega okraja.   Pri poslancu v Kandiji je bil storjen sklep, da »Dol. Novice« ne samo da ne smejo umreti, kakor je bilo v zadnji številki že čitati, ampak se povzdigujejo celo na
— tednik. V teh resnih časih, je dejal c.   kanonik,   je   tembolj potrebno
I rezverskim listom postaviti nasproti čim več katoliškega časopisja. Delajte reklamo, častiti bratje, obenem pri »Domoljubu« tudi za »Novice . Ker mesto ^zgovornega« urednika prevzame g. dr. Ogrizek, ni vrag, da bi j>Dolenjske Novice« ne
— šie.
+  Ubogo  gledališče. Gospod
Borštnik je hotel vprizoriti dve burin, ki sta bil: v Zagrebu že mnogokrat vprizorjcni, ne da bi se bil kdo nad njima izpodtikal ali celo vsled njih pchujšal. Toda deželnega odbora cenzura je vprizoritev   teh burk • prepovedala in bila torej zopet en- j krat bolj policijska,   kakor   policija j -ama. Strindberg ne sme   na   oder, s burke, ki iih v Zagrebu lahko igrajo in jim ljubljanska policija   ne dela ir, tudi ne. Mi bi le radi vedeli, kako je kaj pri srcu deželnemu svetniku dr. Z b a š n i k u , kadar opravlja |
.:jozni posel deželnega cenzorja pa se s»!uča-no spominja svoje lastne literarne preteklosti. |
— Če^ka brošura o vodiški Jo-banci je izšla te dni v Pragi. V knji-fm je verno opisan »švindet«. ki so ga uganjali duhovniki na   čelu jim
— oi Anton Bonaventura Jeglič z Ivanko Jerovškovo. Brošurica stane _   vin., po pošti I vin. več. Naročila
pošiljati na naslov: *Tiskovy vy- j stran? nar. soc. Praha II.  Vac- J '. vske nam. 42.«  Pripominjamo, da j
::a o vodiški Ivanki tudi ugledna berolinska lista »Vorvrarts« in »Mor-enpost«. I
— Črnogorski kralj Nikita kot pesnik. Splošno slovensko žensko društvo je priredilo snoči občinstvu 'izreden užitek s tem. da je naprosila *g. dr. Frana Ilešiča, da je predaval o črnogorskem kralju Nikiti kot pesni- i
Dvorana Mestnega doma, kjer se 1 |e vršilo predavanje, je bila povoljno škara in je predavanju prisostvo-\ ala tudi župama ga. dr. Tavčarjeva. Predavatelj g. dr. Ilešič je slikal kra-N'kota kot kralja, junaka in pes-lika z njegovo iskreno ljubeznijo do Svoje Črne gore in do njenega prebivalstva. Kot pesnik je kralj Nikita lirik, z romantičnimi potezami. Predavatelj je osvetlil   njegovo pesniško vanje na podlacri njegovih pesni-urAotvorov, ki jih je razdeliti na tri dele. Lirični proizvodi so »Pesmi« Novo kolo«, epski »Hajdina« in razgovor vile z junakom«, dramama pa sta  Knez Arbanit« in »Bal-mska carica . Predavatelj je pokadi na podlagi citatov s potrebnimi asnili vse vrline pesnika - kralja.
— Avstrija v nevarnosti. Snoči le bila naša država v veliki nevarnosti. >SpIošno slovensko žensko društvo x je namreč priredilo literarno-znanstveno predavanje »Kralj Nikita kot pesnik«, in slavna državna policija je čutila za svojo  dolžnost, da
iljc k temu   predavanju svojega osianca — policijskega stražnika, osno   slovensko žensko društvo reja že leta in   leta predavanja, Jno strogo znanstvena, dasi po--.rna. zato bi tudi ljubljanska poli-lahko vedela, da od te strani ne preti državi prav nikaka nevarnost. Ako je pa menila, da že mora posla«' ti k temu predavanju svojega zastop-' ka — česar doslej ni še nikdar storila — tedaj naj bi bil   ta zastopnik literarno in politično   primerno na-obražen uradnik, ne pa skromen, da-i vse časti vreden polica]  s pikel-havbo!
Stavbno dovoljenje sta dobila: Emil Zanki za prezidavo svoje hiše na vogalu Sv. Petra ceste in ' Resljcvs ceste, Leopold Tratnik i pa za prezidavo sprednjih prostorov j v svoji hiši na Sv, Petra cesti. I
— PodeUev Nil nI. Za Raabo-
vo dijaško ustanovo v aneskn 272 K je mestni občinski gremij prezenti« ral deželni vladi petoiolca Valentina
Benedeka, za Scherrovo ustanovo v znesku 90 K pa pravnika Stanislava Likarja.
— Napravo dveh tehtale na
klavnici je magistratni gremij oddal Maksu Ferjanu v Ljubljani za
354 K 32 v.
— Plakatiranje magistratnih
oglasov za 1. 1914. je magistratni gremij oddal najnižjemu ponudniku Alojzija Mateliču za letnih 100 K.
— Nagrada. Magistratni gremij je sklenil v svoji včerajšnji seji, naj se nakaže okrajnemu načelniku nad-učitelju Franu Č r n a g o j u na Barju nagrada za izdajanje živinskih potnih listov v zadnjih treh letih & 80 kron, torej skupaj 240 kron.
— Na južnem kolodvoru je bil trgovec in obč. svetnik Elbert v veliki nevarnosti. Izstopil je iz vlaka, ki je stal na drugem tiru. in šel čez prvi tir proti peronu. Ravno v tem irenotku je prišla po prvem tiru lokomotiva. Neki železničar je potegnil g. Elberta še pravočasno na stran in ga s tem morda rešil smrti.
— Mestno drsališče. Na mestnem drsališču pod Tivolijem bo svirala ob ugodnem vremenu jutri, dne H. januarja od 3. do 5. popoldne godba »Ljubljanskega društvenega orkestra ■.
Deželnemu odboru kranjskemu
menda že primanjkuje bencina oziroma denarja za avtomobilne vožnje, ker je vsem dosedanjim posestnikom in privatnikom zvišal pavšalno mostnino za porabo savskega mosta v Radečah in sicer kar za sto do dvesto in še več odstotkov. Pri odmerjenju mostnine se nista občina radeška, ki ima tukaj tudi govoriti, in deželni odbor nič ozirala na faktično vpora-bo mosta, temveč zgol na strankar-stvo.Tako sta dva poštna uradnika in dva železniška poduradnika plačala za 1913. L po deset kron mostnine, sedaj je pa odmeril deželni odbor obema poštnima uradnikoma in enemu železniškemu poduradniku po 24 kron na leto, enemu železniškemu poduradniku pa kar 30 K, beri: trideset kron. To se je samo zato zgodilo, ker je do+ičnik mož gostilničar-ke.ki se je tako daleč spozabila, da je pri zadnjih deželnozborskih volitvah prepustila socijalnim demokratom prostore za volilni shod. Ako bi bil deželni odbor rabil za podlago od-merjenja letne mostnine zabeležke mitniškega urada v Radečah, bi prišel na to. da je dotičnik vporabljal most kvečjemu 300 dni, kar bi torej po štiri vinarje na dan zneslo 24 K. nikakor pa ne 30, kakor jih je diktiral devini odbor. Tudi so različni posestniki prizadel po višji pavšalni mostnini, seveda tudi po strankah: eni bodo morali več plačevati, drugi mani. No, tudi kmete, ki so volili klerikalne poslance, bo še zadel bič klerikalne strahovlade, a takrat bo kesanje prepozno. Samo da bi se v tej dobi šestih let malo spametovali.
Iz Novega me«ta. Človeku se kar gabi, če pogleda, kako se v dolenjski rnanredni trdmavi« pretvarjajo in levijo nekateri napredninki v krotke in pohlevne klerikalce. Ti ljudje se ne upajo niti več v Narodni dom. npak raje kvartajo ali pa žde pri Štem-burju. Marsikdo se sicer izgr arja: Kaj Štembur. gostilna je gost na in te porcije! Toda: Štembur je sedaj poslanec S. L. S„ kandidiral je na tem programu in tudi v deželnem zboru bo moral zastopati program S. L. S. Torej program rac?'ja In krivlč-nosti, program pristranosti in Krek-Oražmove morale, program osebnega preganjanja, predvsem učiteljev i. t. d. i. t d. — Dne 14. t. m. se bo odigralo pred vsklicnim sodiščem tretje dejanje vladno-klerikalnega nasilja, Rosmann-Golijeve afere. Res radovedni smo na izid te obravnave. A če priča sto takih zagrizenih mogotcev, kot sta Jarc in kanonik Zlogar, iin če pride še tak pritisk, pribito le ostane, da je nahrulil in žalil vladni zastopnik Golia surovo in popolnoma repotrebno župana in ga dal z besedami : »marš ven, arretieren Sle ihn« odpeljati.
Sport v Novem mestu. Pišejo nam prijatelji športa: Ni še dolgo tega, kar smo se v Novem mestu drsali na skromnem prostoru na Loki in menda bi se še nadalje desetletja, da ni odločila »višja moč« — razlastitev. Nova železnica bo tekla namreč tudi ravno po tem občinskem koščku sveta. Stavbni svetnik dr. Samohrd je ponudil občini, da napravi s svojimi delavci sam novo drsališče — eventualno tudi večje, ker materijal itak močno potrebujejo. A modri občinski svet je to ponudbo odklonil in raje sprejel ca. 1000 kron kot odškodnino, češ, da bo že sam zgradil novo drsališče. Qr. Samohrd Jc bil s tem seveda še bolj zadovoljen, ker je ie tako delo na njegovi progi zaostajalo. Občina Je imela sicer sedaj res sele
in oglede, a samo župan se le resno zavzemal za novo drsališče, da ustreže pri svoii splošni priljubljenosti tudi mladini. »Ni mogoče,« se le glasil le končno skoro soglasni sklep. S tem so namreč ti športniki — predvsem mladina — prikrajšani za najlepši zimski šport Istočasno, ko skrbe povsodi drugje, predvsem mesta in šole, za športne naprave in prostore, ko se toliko vedno predava in piše o športu s higijeničnega stališča, pokoplje novomeška občina vse nade športnikov. Res je, da drsališče in poletu tennis ne bi donašala mestu ravno dobička, a za zdravje, prijetno zabavo in naposled tudi za družabnost, bi se moralo tudi nekaj storiti.
Jacazov hotel v Novem mestu prodan. Znani hotel in restavracija Jacaz v Novem mestu je bil 9. t. m. na javni dražbi prodan za 35.500 kron z ledenico vred. Kupila ga je graška pivovarna Puntigam.
Gorenjski brzovlak v Žirovnici ali kako sodi c. kr. železniško ravnateljstvo v Trstu o Završniški elektrarni 20. maja 1913 so vložili razne korporacije v Žirovnici in njeni bližini prošnjo na c. kr. žeiezn. ravnateljstvo, da naj bi se ustavljal brzovlak št. 1703 tudi v Žirovnici že z ozirom na svetovnoznai.o Završni-ško električno centralo. A le-to ravnateljstvo je odgovorilo na ono prošnjo s dopisom z dne 7. januarja 1914, št. 12/36/V-13 sledeče: Podpisano c. kr. ravnateljstvo državne železnice ne more ustreči vaši želji za ustavljanje brzo vlaka št. 1703 v postajališču Žirovnica z ozirom na brzoviakovi značaj tega vlaka in z ozirom na njegov pomen za mednarodni promet.« Za ravnatePa: Auredniček. — Po mnenju ravnatelja c kr. državnih železnic nima ogledovanje Završniške električne centrale pomena za mednarodni promet.
Sankališče na Lancovem pri Radovljici je vsled obilice snega v najboljšem stanju. Ljubitelje tega zimskega športa vabimo na to idilično sankališče z zavestjo, da jim ne bo žal, preživeti par uric v tej bajno-lepi zimski pokrajini. Sankališče, dolgo skoro 1 kilometer — je prav složno, brez vratolomnih padcev, a kljub temu tako dobro izoeljano. da naide tudi najrazvajenejši sankač svoje — točke, ki mu stavijo dokaj težko premagljive ovire nasproti. — Za pokrepčanje telesne izmučenosti mu pa kaj dobro služi v bližini nahajajoča se izborno oskrbovana gostilna J. Derniea. Prinominjamo. da imamo tu na sankal;5ču že nekaj dni stalnega mraza — 7° C.
Radi ne**ričakova-ih zanrek se je moral danes spored v Kinematografu »Ideal« docela spremeniti. Vprizori se velekorrična vese'n>ra v 2 delih Drvenje za tangom, krasna slika, ki nam kaže. kako se je polastila že celega sveta mrzlica te^a najnovejšega plesa. Dalje se predvaja zanimiva drama v 2 delanjih »Črna zarota«. V popolnjenje so na sroredu še štiri druge velekomične slike. »Ta^go« se predvaja pri vseh predstavah.
Obrtno gira~:e v L'ubljani meseca decembra 1913. M muli mesec je pri mestnem mag stratu ko* obr ni oblasti priglasilo svojo obrt 11, od-glasilo pa tudi 11 obrtnikov. Obrt so priglasili: Alojzija Zunet, Karolinška zemlja 20, žensko krojaštvo; Jerica Šinkovec, Stari trg 24. izdelovanje in prodaja pletenin; Rudolf Šinkovec, Stari trg 24, trgovska agentura; Dragotin GOtzl, Turjaški trg 1, podo-barski obrt; Albert Derganc, Prešernova ulica 7, nakupovanje in prodaja starinskih predmt?tov; Antonija Cihlaf, Dunajska cesta 67, izdelovanje umetnega kamenja in cementnih izdelkov ter podjetje za betonske naprave; Angela Kalaš, Turjaški trg 1, prodaja živil, slaščic in piva v zaprtih steklenicah; Anton Keber, Bohoričeva ulica 4, mesarski obrt: Fr. Marinko, Sv. Petra nasin 49, fotografski obrt: Frančiška Zoran, Bohoričeva ulica 4, prodaja galanterijskega, drobnega in krarrarskega blaga ter igrač; Ana Lassnik, Wolfova ulica 1, trgovina s špecerijskim in materijalnim blagom, z barvami, vinom, mineralnimi vodami in semeni. — Obrt so odglasili: Emanuei Wo-hrizek, Frana Josipa cesta 1, trgovina z urami, zlatnino in srebrnino; Ivana Craighero. Karlovška cesta 8, brusaški obrt; Milko Krapež, Jurčičev trg 3, prodaja gramofonov in gramofonskih plošč; Terezija Ur-bančič, Rimska cesta (baraka), prodaja piva in žganja v steklenicah; Fran Juvan, Prešernova ulica 18, nožarski obrt; Peter Lassnik, Wol-fova ulica 1, trgovina s špecerijskim blagom itd.; Josip Rosshiupl, Ambrožev trg 9, trgovina z mešanim blagom; Marija Mikuč, Sv. Jakoba nabrežje, pečenje in prodaja kostanja; Josip Tribuč, Selenburgova ulica 6, prodaja žganih opojnih pijač v zaprtih steklenicah; Otomar Bam-berg jtm.. Miklošičeva cesta 20, trgo-' - s pisalnimi stroji in pisarniški-
mi utensilijami in Ludovik Backer, Marije Terezije cesta 8, inštalacija hišnih in sobnih telegrafov.
Cegav |e denar? Ponoči od 8. na 9. maja 1911 je v Ravnikovi gostilni v Kolodvorski ulici v Ljubljani prenočujočemu neznancu, približno 13 do Hletnemu dečku nek sopre-nočevalec odvzel gotovine po 60 K, obstoječe iz treh bankovcev po 20 kron, deček je namreč z nerazmer-no veliko vsoto denarja zbudil sum, kupil si je tudi v neki trgovini pelerino za 15 K in plačal zapitek z bankovcem za 10 K. Po zagrozitvi s stražnikom, je deček izjavil, da je nekaj denarja doma vzel staršem in potem navedenih 60 K izročil sopre-nočevalcu. Ostanek te gotovine po 47 K 80 v more lastnik, ki nedvomno izkaže svojo lastnino, dobiti vrnjen pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani, oddelek VI.
Nasilen aretovanec. Predvčerajšnjem ponoči je na Prulah nek ponočnjak tako razgrajal, da je vpitje privabilo policijskega straž uka, ki je razgrajača posvaril, kar pa ni nič pomagalo. Ker le ni hotel mirovati, mu je stražnik napovedal aretacijo, kateri se le pa ponočnjak z vso silo uprl in se mu zoperstavil. Stražnik videč, da mu ni kos, je potegnil sabljo ter ga z njo udaril no glavi in ranil na to pa šele izvršil aretacijo. Na policiji so ga za silo obvezali potem pa, ko so ga snoznali, da je nekoliko omejeni Fran Žagar iz Iga, oddali na opazovalni oddelek
Nesreča. Ko je Šla včeraj lOlet-na Marija Svaiger iz Rožne doline na Vič v šolo. je na hodniku padla m si zlomila levo nogo. Prepeljali so jo v deželno bolnišnico.
Pogreša se že dva dni Oletni Šolski učenec Jožef Tonejc iz Gline. Dečko se je bnie šel drsat v nek jarek Pod tožnikom in se od teda! n i * »*e ve kaj je z njim. Ali se je udri. ali r" pa kje zmrznil, tako se domneva in je ostalo do sedaj še vse iskanje za njim brezumne Sito.
V kavaH »Central« vsak večer brez izjeme koncert.
Farodir obramlr.
Družba   sv. Cirila   in Metoda.
Trgovina Mar. Tičar v Ljubb'ani. Sv. Petra cesta 26, se je odkupila od novoletnih voščil z 20 K družbi v korist. G. Jos. Gole, privat., Čazma, je poslal 15 K in sicer svojih 10 K in pri-nomoč g. dr. Milana Lončareka, liječnika 5 K. G. poštni uradnik Karel Mehcra v St. Petru na Krasu je poslal med drugim 56 K 52 v. nabranih za odkup od novoletnih daril pri tamošnjih rodoljubih. G. Karel Pollak, ing. in pos. v Tržiču je daroval ▼a božičnico 12 K. G. Martin Zmavc, Čainiče v Besni, je poslal 16 K s spo-ročilom: »Za slo^o, delavnost, poštenost in vstrainost domovini na al-tzT mcsTo ude'e^be proslave Silve-«trovega večera pošiljaio družbi: ?mavc 5 K. Dekleva 4 K, Kan:er 3 K, Kofroj 2 K, Rie<re!mk 1 K, Struss 1 K. Povodom krsta Nadice, hčerke g. Jos. Čeha, živinozdrav^ika v Tr-hovllah se ?e rabralo 15 K.
r^štrtip nitritih.
Dramatično društvo v L ub'iani sklieu> izredni občni zbor na sredo, dne 21. 'amiarja t. 1. ob nol 9. uri zvečer v posebno sobo restavracije pri »Novem svetu*. Dnevni red: 1. poročilo odborovo, 2. vprašanje slovenskega glerl^l:š'a v bodoči sezoni, 3. slučajnosti. Z ozirom na važni dnevni red prosi odbor obilno udeležbo.
Občni zbor .Splošnega s'oven-skega ženskega društva- se viši 25. januarja ob 5. popoldne v društvenih prostorih na Rimski cesti 9.
VII. redni občni zbor Sokola I. se vrši jutri, v nedeljo, II. t. m. ob 2. popoldne v društvenem lokalu, trg Tabor št. 2. (skozi dvorišče.) Radi važnosti sporeda, zlasti pa volitev odbora, vabi se bratsko članstvo k obilni udeležbi. Po občnem zboru Sokola I. vrši se občni zbor društva za zgradbo so-kolskega doma Sokolu I. Važnost obeh občnih zborov, ki bosta pokazala uspeh društev na vseh poljih, zahteva, da stori vsak član svojo dolžnost ter po-seti ta dva občna zbora! Na novo delo! Na zdarl
Društvo c. kr poštnih in brzo-lavnih uslužbencev priredi v soboto dne 10. januarja 1914 ob 8. uri zvečer, pod pokroviteljstvom nadoskrbnika gospoda Jos. Flereta v veliki dvorani .Mestnega doma* v Ljubljani plesni venček. Pri plesu svira vojaška godba c. in kr 27. pešpolka. — Med odmorom kratka burka »Ozdravljena ljubosumnost" pod vodstvom gosp. Meh-leta. Vstopnina za osebo 1 K, družinske vstopnice za 3 osebe 2 K. Vstop je dovoljen vsakomur. Obleka prome-aadna.
Planinski t las, ki se vrši v nedeljo dne 1. februarja (na večer prm svečmeo) v Narodnem domu v Ljubljani, bo prirejen kot velika ljud-
ska1 veselica. Vsi prostori in številni paviljoni bodo okusno z zelenjem okrašeni. Pri paviljonih bode sodeloval mnogobrojen krog vrlih sotrudnic dam-skega odseka. Zbirajo se šaljive sku* pine, domači godci, nastop planincev in planink. Želeti je torej, da pride kar največ obiskovalcev v narodnih in planinskih nošah, sicer pa bodi toileta priprosta. Čisti dohodek je namenjen v pokritje velikih izdatkov, ki jih ima Slovensko planinsko društvo za svoje planinske naprave, osobito za novo postojanko hotel „Zlatorog* ob Bohinjskem jezeru. Planinski ples postane torej gotovo zbirališče vsega rodoljubnega slovenskega občinstva, ki se zanima za naše krajevne lepote in planinske postojanke.
Slovensko planinsko društvo naznanja, da se vrši v svrho prireditve Planinskega plesa seja damskega odbora pod načelstvoin milost, gospe Franje dr. Tavčarjeve dne 12. januarja zvečer ob 6. uri v Narodnem domu. K temu sestanku so za sedaj povabljene gospe načelnice in sotrudmee, ki so sodelovale pri zadnjem Planinskem plesu. Druge in osobito gospodične sotrudnice za pripomoč pri paviljonih bode zbral damski odbor iz znanih mu, planinstvu naklonjenih krogov.
Avstrijsko mornarično društvo, krajevna skupina Ljubljana, priredi v letošnjem predpustu za svoje člane in po njih vpeljane goste in za prijatelje tega patrijotičnega društva sledeče zabave v »Grandhotelu Union« ob prosti vstopnini, in sicer: dne 24. januarja zabavni in plesni venček. — V stranskih prostorih svira Dre-scher - kvartet pri pogrnjenih mizah. Obenem se vrši konkurenca modernih plesov. — Druga zabava bo dne 14. februarja, in sicer Velika reduta mask. — Začetek obakrat ob pol 10. Tozadevna vabila se bodo še te dni razposlala p. n. članom mornariČne-ga društva obenem z vstopnicami. Vstopnice za prijatelje in goste mor-naričnega društva dobe člani društva od 21. do 24. januarja med 3. in 6. uro popoldne v društveni pisarni, Dunajska cesta 14. Na večer prireditve se vstopnice ne bodo izdajale. — Vstop pa je dovoljen izključno le z vstopnico.
Telovadno društvo »Sokol« v Štepanj! vasi naznanja, da se vrši III. redni občni zbor v nedeljo, dne 18. januarja 1914 popoldne ob 2. v telovadnici pri br. Josipu Anžiču v Stenami vasi s sledečim sooredom: 1. Poročilo odbora; 2. volitev novega odbora: 3. slučajnosti.
Telovadno društvo »Sokol« v St. Vidu nad Ljubljano vljudno vabi vse prijatelje Sokolstva k predpu-stnici, ki jo priredi v nedeljo, dne 18. januarja t. 1. v gostilniških prostorih brata Fr. Šušterš^ča, vulgo pri »Slepem Janezu« v Žapužah. Na sporedu sta burki: »Ne kliči vraga!« in sMutasti muzikant--. Po igri ples in prosta zabava. — K?r je čisti dobiček namenjen za zgradbo »Sokol-skega doma«, se vsi prijatelji Sokolstva vljudno vabijo. — Odbor.
Gasilno društvo v Radečah pri Zidanem mostu je imelo dne 6. januarja svoj občni zbor. Načelnikom je bil izvolien zopet gosp. Oroslav Kos, posestnik in pekovski mojster v Radečah, kliub temu. da je prvo izvolitev odklonil: za blagainika pa, ker je gosn. Anton Polanec že v naprej morebitno izvolitev odklonil, je bil izvoljen gosp. Jakob Leder, gostilničar v Radečah. Ves ostali odbor je ostal pri starem. Sklenilo se je tudi, da priredi društvo dne 2. februarja svoj običajni plesni venček, na kar se občinstvo že vnaprej opozarja.
Gledališko društvo na Jesenicah unrzori v nedeljo, dne 11. januarja ob 3. nopo-dne velezabavno burko »Vraz?a misel«, spisal K. Laufs. — Kdor ljubi smeh in zabavo, naj pride pogledat to delo, ne bo mu žal. Po* sebno opozarjamo na to predstavo zunanje goste, ki se lahko vrngjo z večernimi vlaki. Ta burka se je igrala na vseh velikih odrih in je povsod ugajala, upamo, da bo tudi na Jesenicah.
Prosveto.
Slovensko gledališče. »Oj ti tasti!« je naslov burke, ki se uprizori v nedeljo, dne 11. januarja v deželnem gledališču zvečer ob pol 8. Burka se odlikuje poleg svežega humorja na izvanredni duhovitosti, dokaz temu, da jo je dunajsko dvorno gledališče sprejelo v svoj stalni reper-toir. Igra je izvrstno naštudirana in bo nudila posetnikom nedeljske predstave izvanreden užitek. — Popoldne ob 3. istega dne pa se ponovi burka »Navihane!«, ki je že pri prvi predstavi izborno zabavala občinstvo pri skoraj razprodanem gledališču. — Opozarjamo torej še enkrat na nedeljski predstavi, ki bosta nudili obiskovalcem teh dveh predstav obilo smeha in zabave.
Nabiranje krajepisnih Imen. V drugi polovici preteklega leta so Matici Slovenski izročili zbirke krajepisnih imen: gdč. Franja Hribar, učite-
ljica v Laporju (Štajersko), in naslednji gospodje: Ante Beg, potovalni učitelj Ciril - Metodove družbe; Vinko Berce, nadučiteij v Št. Janžu, in Božo Račič. nadučiteij v Kalu (po g. M. Hočevarju, strok. učit. v Krškem), Jan. Tomažič, nadučiteij v Tinjah; Sr. Pečar, nadučiteij v Št. Pavlu pri Preboldu: Sr. Nagu, nadučit. v Ore-hovici; Jos. Čenčič. šol. vodja pri Sv. Reku ob Sotli; Fr. Zupančič, nadučiteij v Št Rupertu^pri Št. Jur-iu ob Juž. žel.; Mart. Šamprl, nadučiteij v Makolah; Hugon Plhak, učitelj v Poljčanah; S. Krotkv. učitelj v Sladki Gori; Davorin D^tela, abitu-rijent II. gimn. ljubljanske (po gosp. prof. dr. llešiču); po gosp. ravnatelju dr. Josipu Tominšku naslednji gg. di-laki mariborske gimnazije: Al. Ciglar, Ciril Curin, Janko Firbas. Karel Kosi, Št. Stiper, Al. Sunčič, Makso Šnuderl iz VIII. r. in Iv. Greif. Fr. Jug, Andr. Klemenčič. Anton Kram-perger, A. Repič. Al. Skuhala. Jak. Šturm, Anton Tomažič. Oton Vreča, /iz VIL razr.; po g. prof. dr. Žmavcu naslednji gg. dijaki I. gimn. ljublj. VI. t.: Greg. pl. Fodransberg, Slavko Jurkovič, Ferdinand Ničemar, Iv. Puci. Matica Slovenska se gospodični jn vsem tu imenovanim gospodom najiskreneje zahvaljuje za njih trud in prizadevanje za nabiro krajepisi: ih imen.
Izpred sodišča.
»Sveta Johanca« v hlačah In v nemški izdaji. Tudi v bližini Berlina so imeli enak slučaj, kakor pri nas v Vodicah. Razloček je bil samo ta, da je pri nas Johanca uživala protekcijo najvišjih cerkvenih krogov, do-čim se za tega čudodelnika niso menili protestantovski cerkveni krogi. Pred sodiščem v Spandauu se je namreč zagovarial občinski predstoi-nik Ronicke iz Seegefslda. ker ie razžaJil magnetizerja VAeissenberga. ki je baje z magnetizmom zdravil ljudi. Obtoženec je objavil meseca oktobra preteklega leta v listu »Nau-cner Kreisbatu članek, v katerem fe VAeissenberga nazval -ljubimca v>eh mikrocefalov . Nadalje je rabil v članku besede kakor ^splošno nevaren dobrotnik . -sleparsko delovanje- itd.Privatni tožite 1 j \Veissen-berg je pred sodiščem trdil, da je dobil od boga posebno milost, da je vsegaveden in da dobiva od duhov Martina Lutherja, Leona XIII. in drugih znanih oseb pojasnila o življenju na zemlji in o živijenju onkraj groba. Obtoženec pa je trdil, da \\ ci^senberg pri svojih »sejah^ zasleduje le ta namen, da pride z ženskimi osebami v intimne stike. Dokazovanje je podalo pravi kulturni dokument za našo dobo. Priča pastor Wildenhagen je izjavil, da V. eissenberg na popolnoma konru-zen način razlaga sv. pismo. Izdal je dve knjigi, ki vsebujeta direktno za-sramovanje boga. Priča Pieske s^ je udeležil zasedanja v takozvani -ljubavni lopici« privatnega tožitelia. Ta je svojo zdravilno metodo na ta način izvrševal, da sc je dotikal kolikor mogoče lahko oblečenih deklet ter pri tem mrmral neke molitvice. Weissenberg je skušal sodnike prepričati, da je s to metodo preganjal hudiča iz teles deklet, ki se jih je dotikal in da ima posebno čudodelno moč v sebi. ki jo prenaša z dotikanjem in božanjem na bolnike. Za •čudodelnika^ je nastopil neki dijak teologije. Priča je bil dalj časa bolan na revmatizmu in je rekel, da ga ie ozdravi: prorok , kakor je nazival Weissenberga. Na sodnikovo vprašanje je priča izrekel mnenje, da je Weissenberg v resnici poslan od boga. Pri nadalinem dokazilnem postopanju se je dognalo, da je imel *pro-rok« intimno znanje z dvema mladima deklicama. Ena od teh je mati dveh otrok. \Veissenb2rg je s svojim proroškim darom tej deklici že več mesecev pred porodom -prorokovala, da bo rodila »angele <, ker jo je obsenčil sveti duh. Kako zelo so bile fanatične pr.istašinje VAeissenberga, je razvidno iz tega, da se je prej imenovana deklica z vso silo branila povedati ime očeta obeh svojih otrok in da je pri tem tudi ostala, ko ii je sodnik zagrozil, da jo da zapreti. Izpovedala je le to, da plačuje Weis-senberg za vsakega njenega otroka mesečno 30 mark alimentov. Nadalje *e priča, ki je najbrže težko histe-rična,pnpovedovala o svojem duševnem občevanju s papežem Leonom XIII.. kraljico Lujizo, Martinom Lu-throm in roparskim vitezom Kale-butzom. Medicinski izvedenec — pa ne dr. Dolšak! — tajni svetnik dr. I eppmann je označil delovanje toži-teijevo kot navadno sleparijo, ni mu šlo za drugega, nego da je od ljudi izvabljal denar. Njegovo delovanje je nevarno za splošnost. Najbrže je uporabljal tudi svoj hipnotičen vpliv, da je zapeljeval dekleta. Sodišče je občinskega predstojnika Ronickeja oprostilo To svojo razsodbo je utemeljevale s tem, da se mora delova-
nje Waissenberga  smatrati kot de-
moralizujoče in splošno nevarno. Morda bo Čital kak naš škof o tem čudodelnem »proroku« ter ga povabil na Kranjsko ali pa na Reko, da zdravi naše marinarice. Lepa dvojica bi to bila: VVeissenberg in Johanca pod protektoratom tega ali onega našega škofa.
Razne stvari.
* Kakšen je najboljši način reklame. Kakor poročajo iz New Yor-ka. je neki veliki amerikanski list stavil svojim čitateljem vprašanje, kakšen je najboljši način reklame, — Razprave so se udeležili glavni zastopniki trgovine in industrije. Razen drugih so podali svoje mnenje tudi nekateri od najbolj znanih do-iarjevih kraljev. V popolnem soglasju so se izrekli Rockefeller, Vander-bilt in Gould v tem smislu, da v sedanjem času nt boljše reklame za blago nego oznanila v dnevnih listih. Rockefeller pravi: »Samo reklama v časopisih v najširšem obsegu orno-gočuje modernemu trgovcu dobiti za svoje blago ozemlje za razpečava-nje. Časopisi prihajajo dandanes že v najmanjše vasi; ni skoraj človeka, ki bi jih ne čital. In tako ;e popolnoma jasno, da je pri tem ogromnem razširjenju časopisov insercijska reklama najuspešnejša.« Tudi Vanderbilt in Gould sta z vso odločnostjo nagla-šala ogromno važnost časopisne reklame za moderno trgovsko življenje ter izjavlja, da se imata za svoje čudovite uspehe n^ trgoveskem polju zahvaliti večinoma propagando po časopisju. Ta mnenja naj bi vpo-števali tudi naši trgovci in obrtniki.
* Krvav boj s tihotapci. Na bavarski meji v Muhlviertelu jc prišlo do krvavega boja med finančno stražo in osmimi tihotapci. Na obeh straneh so ostro streljali. Dva finančna stražnika sta bila težko ranjena, en tihotapec je bil usmrčen, trije pa ranjeni. Tihotapci so hoteli čez mejo utihotaniti saharin in tobak.
* Poskus čiščenja krvi. Iz New Vorka poročajo: Na tukajšnjem vseučilišču so napravili zanimiv poskus čiščenja krvi, ki se je tudi posrečil. Skozi 16 metrov dolge cevi so speljali kri psa. Cevi so bile namazane s solno raztoplino. tako da se je kri. ki je tekla skozi cevi, popolnoma očistila sladkorja in dragih škodljivih tvarin. Pes je mnogo živahnejši.
* XLlf. državna dobrodelna loterija. Dne 22. januaria t. 1. bo na Dunaju žrebanje 42. državne loterije za civilne dobrodelne namene. Igralni načrt izkazuje 21.146 dobitkov v ^kupnem znesku 625 000 kron. med temi glavni dobitek 200.00(7 K. dah'e dobitki no -0.000 K. 30.000 K itd., ki se vsi izplačajo v gotovini. Srečke no 4 K se dobivajo, dokler bo kaj zaloge, po trafikah, loterijah, menjalnicah, pri poštnih uradih, davkarijah itd.
* Od kod izvira tango. Madridski
Nacion« piše: Ples tango ni izvora argentinskega, marveč se je tam samo udomačil. Najbrže je az:i<ke :a izvora in so ga do Amerike vnesli cigani. V starih ŠDanskih slovnikih se označuje tango kot: -Sestanek in ples ciganov. - V Argentinijo yt prišel tango že pred stoletji. De ,7bra meseca 1. 1637 je neki argt tinski <ko\ proklel guvernerja donm* Men-do de la Cueva, ker je javno Mešal tango. V prej omenjenem slovniku je navedeno, da ima ta ples svoje ime od indokitajske province Tang - ho. Pripomniti pa je treba, da take province sploh ni. pač pa je na mejah Birme mesto, ki se imenuje Tang-ho.
* Ženica za štiriindvajset milijonov. Mladi mož, podjetnik strojnih zgradb, z imenom Harrv W. Fulton v Londonu se je oženil lani s hčerjo vdove po večkratnem milijonarju Abrahamu Jamsonu ter živel z njo v najsrečnejšem zakonu. To se ie pa hipoma izpremenilo, ko se je čez leto dni preselila k njima tašča. Za ubogega inženirja se ie s tem začel pravi pekel na zemlji. Stara gospa je toliko časa hujskala svojo hčer proti njemu, da sta se mlada zakonska v resnici razšla. Mož pa je nato vložil tožbo za povrnitev škode, ne proti svoji ženi. marveč proti tašči. Tožil Jo je za en milijon šterlingov 124 milijonov kron. in sicer »za izgubljeno ljubezen svoje žene«. V tožbi je navedel, da ni čudno, če je njegova žena izgubila spoštovanje in ljubezen do njega, ker ga je tašča v navzočnosti mlade žene celo pretepala, do-čim on kot gentleman ni mogel ničesar storiti proti njej * Sodišče je priznalo upravičenost tožbe, vendar pa je tožitelju prisodilo le 50.000 Šterlingov (1200.000 kron). Tašča je morala plačati, vendar pa jc zagrozila, da izdedini svojo hčer, če bi se osme-lila, vrniti se k svojemu možu. Mladi ženici je pa ugajal pogum njenega soproga, začutila je zopet v sebi ljubezen do njega, izjavila, da hoče raje skromnejše živeti, ter se končno^pobotala z zmagovitim Fultonorn.
• Meitu dejeneura, ki je bil 7. januarja 1914 povodom krstnih svečanosti v gradu Hetzendorf: Potage ro-yal, Beignets delirieux, Cdtelettes d* agneau a la Soubise, Jam bon braise aux legumes, Chaudfroid de volaille, Asperges vertes, Petits gateaux a la russe, Patisserie de trom age, Granit aux ananas. Dessert, Herčs Amontil-lado, Chat. Margaux 1887, Bocksteiner 1893, Chimpsgne Močt £ Chandon Imperial
* Izrežite in pošljite! Ako nam
pošljete to notico, dobite 3 tople, tigraste zimske spalne odeje 124 x 190 cm vel. za reklamno ceno K 5*70 za vse tri po povzetju. Tvorniška firma S. Schein, c. in kr. dvorni in komorni dobavitelj na Dunaju I., Bauernmarkt 10, 12 in 14.
* Vsakdo greši, kdor pri izbiri odvajil ni izredno previden. Spiošno cenjena Franc-Jožetova grenčica učinkuje odvajalno že v majhnih množinah zaužita, zanesljivo in brez bolečin. Prirodna Franc-Jožetova p-enčica v nasprotju s skoro vsemi, kramarsko hvalisanimi in na zunaj prav prikupnimi, pri tem pa večkrat preplačanimi odvajalnimi izdelki ne povzroča niti draženja črevesne sluznice, niti slabosti ali celo Ščipanja. Celo stari od-ličnjaki dunajske medicinske šole n. pr. Bamberger, Braun, Brliskv, Krafft-Ebing, Meynert in mnogi drugi so jo radi odrejali. — V lekarnah, drogeri-jah, trgovinah z mineralnimi vodami je treba izrecno zahtevati pristno Franc-Jožefovo grenčico. Takozvane »nadomestne vrelce- je zavračati!
Telefonsko in brzojavna poročila.
Službena pragmatika.
Dunaj, 10. januarja. Ministrski predsednik grof Sturgkn je izjavil včeraj deputaciji uradniške zveze, da bo službena pragmatika morda že koncem prihodnjega tedna, vsekako pa s 1. februarjem uzakonjena in izvedena. Službena pragmatika ho imela vzvratno veljavnost od 1. septembra. 1913.
Kraški vodovodi.
Dunaj. 10. januarja. Poslanec dr. Gregorin je opetovano interveniral pri vladi zaradi ustavitve subvencij za vaške vodovode na Krasu. Dobil ie danes od ministrstva obvestilo, da so bele lokalne subvencije ustavljene, ker so pogajanja zaradi velikega kraškega vodovoda tik pred zaključkom, tako da se bo ta velika akcija že v kratkem pričela.
Mešana komisija.
Dunaju 10. januarja. Gosposka zbornica voli danes popoldne člane mešane komisije. Presumptivni načelnik Urban, je obvestil gosposko zbornico, da poslanska zbornica absolutno odklanja stališče gosposke zbornice.
Grot Sternberg.
Dunaj. 10. januarja. Predsedstvo parlamenta se jc odločilo tožiti grofa Sternberga zaradi znanih napadov na državni zbor. Odločitev pade v seji predsedstva, ki se vrši v sredo.
Avstro - ogrska baraka.
Dunaj. 10. januaria. Avstro-Ogr-ska banka ie sklenila, da za enkrat obrestna mera ne zniža. Danes se je določila razdelitev* čistega dobička za leto 1913 v znesku 46.278.000 K. Delničarji dobe 9\?r<- dividendo, to je 129 K 20 v na delnico. Obe državni upravi dobita 22.374.000 K in polep tega še 5re davek na bankovce, ki znaša nekaj čez 11 milijonov kron.
Črne koze. Dunaj. 10. januarja. V bolnišnico so pripeljali nekega pekovskega pomočnika, ki je zbolel za črnimi kozami. Sumijo, da je pomočnik iniiciral že mnogo lujdi. s katerimi je prišel v dotiko.
Graški listi. Gradec, 10. januarja. Jutri pričneta izhajati   graška   lista ^Grazer Zeitung' in ?Grazer Volksblatt«, ki sta podpisala movi tarif.
Romuni na Ogrskem.
Budimpešta, 10. januarja. Sporazum med Tiszo in Romuni je dosežen. Ogrska vlada da Romunom 30 poslanskih mandatov, privoli v ustanavljanje romuskih narodnih šol in nastavljanje romunskih uradnikov. V notranjem in v naučnem ministrstvu se ustanove mesta za romunske državne podtajnike in romunski jezik se pripusti v romunskih krajih tudi pri sodiščih.
Ruski naknadni kredit London« 10. januarja. Listi poročajo iz Petrograda. da je predložila vlada dumi naknadni kredit 145 milijonov rubljev za stroške, ki narastejo iz pridržanja ruskih vojakov Se za eno leto.
Saveraski proces.
Strassburg, 10. januarja. Vojno sodišče je polkovnika Reuterja in poročnika Schadta popolnoma oprostilo.
Vročekrvni volilcl. Tortosa, 10. januarja. Povodom tukajšnjih občinskih volitev je prišlo do hudih rabuk. Volilci so zažgali davčno poslopje. Vse trgovine so zaprte. Delavci stavkajo, Časopisi ne izhajajo. Nad mestom je proglašeno obsedno stanje.
Asquith in Doumergue.
London, 10. januarja. „Daily Chronicle* poroča, da bo obiskal angleški ministrski predsednik Asquith prihodnji teden francoskega ministrskega predsednika Doumergueja, ki odpotuje potem v Petrograd. Zatrjuje se, da gre za sporazum glede Egejskih otokov, nemške vojaške misije v Carigradu, glede nakupa brazilskega dre-adnoughta i. dr. Asquith se bo seveda sestal tudi z drugimi francoskimi državniki.
Vojaška reforme v Zedinjenih državah.
VVashington, 10. januarja. Sef generalnega štaba Wood je nasvetoval vojaškemu komiteju reprezentantske zbornice, da naj razdeli onih 6 milijonov dolarjev, ki so določeni za arti-lerijo in strelivo, med redno vojsko in milico. Izjavil je, da s sedanjo vojsko Zedinjenih držav ne gre pričeti vojne, ker bi bila ta voiska brez topov takoj tepena. Izjavil je nadalje, da smatra vojni urad v slučaju vojne s kako dobro oboroženo državo najmanj 500.000 mož za potrebnih, da je upati na uspeh. V slučaju vpada bi moralo biti to število takoj na razpolago.
• * m
Dogodki na Balkanu.
Albanija.
Cargrad, 10. januarja. Avstrijski veleposlanik je podvzel včeraj demaršo pri porti zaradi vmešavanja v albanske zadeve. Veliki vezir mu je odgovoril, da vlada nima ničesar opraviti z albanskimi razmerami in da bo v bodoče tudi privatne poskuse po možnosti preprečila.
Car grad, 10. januarja. Danes dopoldne je avstrijskega poslanika posetil Izet paša ter izjavil, da ne misli motiti mirnega razvoja albanske politike.
Pariz, 10. januarja. Tripelen-tenta bo podvzela te dni demaršo proti trozvezi ter protest;rala proti ustanovitvi Albanske banke9 ki je bila ustanov jena s pomočjo avstrijskega in italijanskega kspita'a, dasi-ravno določa o londonski sklepi, da se mora ustanoviti na mednarodni podlagi.
Egejski otoki.
Dunu , 10. januarja. Začetkom prihodnjega tedna bo odgovorila tro-zveza na angleški predlog glede Egejskih otokov. Trozveza je pripravljena priznati otoka Kios in Mitilene Grški, štiri dardanelske otoke Imbros, Tenedos, Lemnos in Samotrake pa Turčiji.
Pariz, 10. januarja. Francoski listi iznova trde, da se pripravlja Turčija na napad na Kios in Mitilene. Enver beg bo izrinil tudi velikega vezirja ter postavil na to mesto svojega zaupnika. Turška vlada je imenovala generala Limana za vrhovnega inšpektorja cele turške armade.
Dunaj, 10. januarja. Iz Carigrada poročajo, da vlada tam prava vojna mrzlica. Enver beg se pripravlja na novo vojno. Turški krogi trde, da za nobeno ceno ne popuste v vprašanju Egejskih otokov.
Veniseios v Rimu.
Rim, 10. januarja. Grški ministrski predsednik Veniseios je obiskal včeraj ob 11. dopoldne italijanskega zunanjega ministra di San Giuliana.
Rim, 10. januarja. Grški ministrski predsednik Veniseios je imel poldrugo-urno konferenco z italijanskim zunanjim ministrom v zadevi južnoalban-skih mej in izpraznjenja tega ozemlja.
Rim, 10. januarja. Zvečer se je vršila slavnostna pojedina pri grškem poslaniku Koromilasu, katere sta se udeležila Veniseios in San Giuliano ter mnogo državnikov. Senzacijo je vzbudilo dejstvo, da sta bila povabljena tudi romunski in srbski poslanik, kar smatrajo v Rimu kot potrdilo ozkih stikov med temi državami.
Dunaj, 10. jan. Politični krogi poročajo da je prišlo v včerajšni konferenci Venizelosa s San Giulianom do popolnega sporazuma. Grški in italijanski interesi so se znatno zbližali. Danes preda Venizelos italijanskemu kralju zelo prisrčno pismo kralja Konstantina, v katerem izreka ta željo po trajnem prijateljstvu. Veni-zelova intervencija v Rimu obeta, kakor se zatrjuje, definitivno ureditev uprašanja Epirha in otokov.
Armnntko vprašan'*.
Petrograd, 10. januarja. Ruski veleposlanik se ie posvetoval z velikim
vezirjem o reformah za Armenijo. Turška vlada je baje pripravljena imenovati za generalnega nadzornika v Armeniji osebo, ki jo določijo velesile.
Gospodarstvo.
— Obrestna mera angleške banke. Iz Londona brzojavljajo: Angleška banka ie znižala diskont cd petih odstotkov na štiriinpol.
— Srbsko posojilo. Iz Pariza poročajo: Listi objavljajo prospekt petodstotnega srbskega posojila v znesku 250 milijonov. Od 500.000 obligacij po 500 frankov, jih bo 150 tisoč subskribirala neka bančna skupina, tako da pride na javno sub-skripcijo le 350.000 obligacij. Emisijski kurz znaša 93V<. Subskripcija bo zaključena dne 14. januarja.
— Dobre ržene otrobi po znižani ceni iz c. in kr. vojaškega mlina v Mariboru cdda takoj c. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani za kmetovalce na Kranjskem. Cena tem otrobom je 9 K za 100 kg z vrečami vred na postaji v Mariboru. Otrobi so v vrečah po 50 kg in se vzamejo vreče komad po 75 vin. nazaj, če sc jih takoj vrne, vendar je plačati na dan pol vinarja od vreče za izposo-ditev. Ce se vreče vrnejo, stanejo torej otrobi, vračunši vožnjo, povprečno kakih 8 K za 100 kg na raznih kranjskih železniških postajah. Te otrobi se oddajajo le v celih ali v pol vagonih, in sicer po povzetju. Pač je pa kmetijska družba pripravljena, založiti potreben denar. Družbene podružnice, zadruge in županstva, ki bi želele kaj teh otrobi za svoje ude. oziroma občane, naj jih takoj pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani na-roče, kajti za Kranjsko je na razpolago samo 19 vagonov in jih dob j tisti, ki se najprvo zanje zglase. Šest vagonov' je takoj dobiti, ostanek pa polagoma do meseca aprila.
— Francoska in Avstrija. Znani francoski publicist Andre Cherada-me se v pariškem listu »Le Petit Journal« na uvodnem mestu bavi z našo gospodarsko situacijo. Kot glavne vzroke finančne krize navaja pisatelj predvsem »mobilizacijo^ avstro-ogr-ske armade, ki je za balkanske vojne veljala dunajsko in budimpeštansko vlado brez vsakoršne kompenzacije skoro eno milijardo. Vse gospodarsko življenje države je bilo desorganizi-> rano vsled vpoklicanja rezervistov. Od prvega začetka sovražnosti med zavezniki in Turki so bili balkanSkv trgi zaprti mnogim avstro-ogrskim izdelkom. Ker so v vojskujočih se državah dekretirali moratorij, niso bile plačane zahteve avstrijskih državljanov. V nekaterih krajih, kakor v Galiciji, so krajevni špekulanti cinično izrabili' krizo, ki je panično izbruhnila. Za neznatne vsote so po-kuoili zemljišča poljedelcev. Polje-* delci, ustrašeni vsled grozeče vojnej so se dali okrasti. Čestokrat so tud? zamenjavali desetkronske papirne bankovce za tri krone, samo če so bile te krone srebrne .. Cherada-me se nato bavi s finančno situacijo Ogrske, visoko obrestno mero pri kapitalijah. naloženih v bankah, gromno visoko obrestno mero pri hi-potečnih posojilih (10 do 16%), konstatira nadalje veliko število banke-rotov in konkurzov, krizo v trgovskem živijenju budimpeštanskem« množino praznih velikih stanovanj, omejevanje izdatkov v uradih, v jav-, nem in zasebnem živijenju, bedo med ljudstvom, slab letošnji božični trg* 40.000 brezposelnih delavcev v Budimpešti, ogromno število tudi »boljših« siromakov, ki prosijo kruha v ubožnicah, roparske napade vsled bede. reduciranje produkcije v dr-, žavnih podjetjih in druge pojave, kij pričajo o veliki in zelo uvaževanja^ vredni tesnobi. Pri teh okolščinahT meni Cheradame, se zdi. da se država zateče k novemu posojilu, ki je) edini izhod. Ogrska potrebuje 500 milijonov in Avstrija ravnotoliko. Na obzorju habsburške monarhije se to-, rej pojavlja milijardovo posojilo, k« bo seveda večinoma namenjena za novo obroževanje. Dunajska vlada neprenehoma dela politiko takozva-nega prestiža velesile. Bližnja bodočnost bo pokazala, je-li ta politika odgovarjala pravim interesom avstro-ogrskim. — Tako Cheradame. Iz navedenega prav lahko razvidimo, da se bo naša država v kratkem obrnila na inozemske denarne trge. Francoski trg je Avstro-Ogrski zdaj zaprt, kakor je zaprt vsem onim državam, ki niso v prijateljskem stiku s tripel-entento. In tako se ne smemo pravnic čuditi, da je začela dunajska vNeue Freie Presse« dvoriti Franciji. S slovanskega stališča bi gotovo pozdravljali francosko-avstrijski sporazum. Do tega sporazuma pa more le tedaj priti, če bo dunajska politika drugačna, Francija pač v svojem lastnem interesu ne more podpirati te politike, kar bi značilo le ojačenje Germanstva. Avstrija pa dela dozdai edinole k ojunačenju nemških interesov tu in na Balkanu*
K razpustitvi ..Slovanskega klubi".
C. kr. deželnemu predsedstvu ca Kranjsko  zdelo se je potrebno raz-
r.ustiti »Slovanski klub«. Z odlokom št. 5044/pr. z dne 26. decembra, upravljenim na podpisanega, jemlje c. kr. deželno predsedstvo za povod razpustitvi oznanilo, ki je bilo priob-čeno v 283. štev. »Slov. Naroda« t dne 10. decembra 1. 1.
Po I 7. pravil »Slovanskega kluba* morejo se za društvena oznani-]3 smatrati samo ona oznanila, ki jih podpišeta predsednik ali njegov na-Jnestnk in tajnik. Tega kriterija pri omenjenem oznanilu v »Slovenskem Narodu« ni. V formalnem ozlru tore] c kr. deželno predsedstvo nI bilo opravičeno razpustiti »Slovanski jjub«, kajti ono oznanilo se ne more smatrati za društveno oznanilo v smislu njega praviL
Pa recimo, da bi oznanilo v -Slov. Narodu« z dne 10. dec. 1913 ogovarjalo intencijam »Slovanskega kluba«, nastaja vprašanje, je-li za razpust »Slovanskega kluba« bilo stvarnih razlogov. C. kr. deželno predsedstvo podčrtalo je iz oznanila v »Slov. Narodu« ta-le pasus: ^Pošiljati pa jih je — namreč prošnje — .Slovanskemu kiubu«, ker le taJM kompetentje bodo sprejeti v službe, ki se izkažejo s priporočilom »Slovanskega kluba« ter utemeljuje po-lem razpust s sledečim stavkom: -Tako posredovalno delovanje, zlasti po naročilu in v sporazumu z inozemskimi oblastmi pa glasom društvenih pravil ne spada v delokrog ^Slovanskega kluba«, ki ga je torej ra ta način prekorači!.«
Tu bodi pred vsem povedano, da z Slovanski klub« nikakor ni deloval ~>o naročilu inozemskih oblasti; primati pa moram, da je posredoval pri srbskih oblastvih, v katerih delokrog ada oddaja nekaterih služb v krajini Srbiji, da bi ta oblastva ozira-se na prošnjike, katere priporoča Slovanski klub«.   Razlika v tem je Jvidna:   »Slovanskemu kiubu« je bilo do tega, da v službe na Srbskem : rideio nevredni ljudje, ki bi uteg--ril kcdaj slovenskemu imenu, pa tu-naši državi kot nje pripadniki, de-lati sramoto.  Saj je znano,  da se o h prilikah, kakor so po osvobojeni vojski nastale na Srbskem, nai-oe vedno ljudi, ki si iščejo eksistence ali pa si vsaj žele svojo eksistenco z boljšati In res je na Srbsko nahru-Telo dokaj   takih Slovencev,   ki v svoji domovini niso pustili najboljših opominov.
Znano je, da se na^a država trudi priti s Srbijo v narodno-gospodar-m   oziru v priiaznejše razmerje, i   ar je dokaj težavna,   kar na Du-iz:-evidevajo sami najbolje. V ji namreč Avstro-O^rska ni pri-ena.   Zakaj, ne bodem razisko-: saj je to deloma spiošno znano, čeloma pa bi tako raziskavarie ne imelo nobenega praktičnega pomena. Ookler namreč   traja sedanji slavo-fobsk? sistem, ni misliti na drugačno ^anio politiko. Tega sistema na na lost vseh pravih patrijotov, kakor znamenja   kažejo,   ne   bode Še a\u konec. Konštatujem torej sa-. da so take razmere.  Zato so na idainih mestih prišli do snozna-da   bi   avstro-ogrski Slovani biti oni posredovalni element, pomaga! vzpostaviti rriir«znejše erie med Avstrijo in Srbijo ter omogočiti izvoz iz naše države v Srbijo.
Na Dunaju je neko po državi fa-zfrano društvo, ki se zanima za atrijsko    kolonizačno vprašanje, edsednik   tega društva mi ie lan-ko spomlad pravil,  da so mu v tr-nskem   ministrstvu   na Dunaiu "rinoročili iskati v slovanskih krogih vnih oseb, ki bi hotele sodelovati pri zbcPšnniu   gospodarskega raz-merja med Avstrijo in med Srbijo. Tn r   no v trenotku, ko je policijski ko-car prevzemal v moji pisarni spi-raznnščenega ^Slovanskega klu-, prišlo je od dotične centrale na •^aju   vprašanje,   ne   bi   fi  se v ibliani našlo zanimanje za koloni-orno prizadevanje omenjene cenile, katera le — rekel bi — nekaka iiozna institucija naše države. /Mi Slovenci im?mo veliko Pudi, ki po rfovršenih študijah čakalo slu-b.   To velia zlasti glede profesorjev,   odkar je pri naučni upravi pro-načelo posestnega sfama, kajti enski procesorji   ne  dobe nikjer drncrie služb, kot na slovenskih sred-h Šolan.   Tn teh je bore   malo! — Pri železnicah tudi ni bolje. Sloven-1 i komnetentie.   ki vlagalo prošnje -prejem k državnim železnicam "li pa k južni železnici, dobe navad-
Veselje in žalost
eselje do dela in lenivost, skoro vse Prijetno in vse neprijetno, ki nas za-
no obvestilo, da so bili sprejeti v predznambo; potem pa Čakajo po tri, štiri leta, ne da bi bili poklicani v prakso, dasi se medtem k državnim železnicam in k Južni železnici na slovenski zemlji sprejema celo vrsto nemških prosilcev.
Podobno Je pri drugih strokah. Kdor se torej trudi, da takta brezposelnim osebam preskrbi službe, ta dela očito v Interesu države, kajti le cei vendar ne more biti do tega, da bi se širil Inteligenčni proletarijat.
Neumevno mi je torej, zakaj se c. kr. deželno predsedstvo izpodtika nad posredovalnim delovanjem »Slovanskega kluba«. Morebiti mu ni všeč, da je priporočal v službe samo slovanske prosilce? Ali naj bi raztegnil svoje delovanje tudi na nemške in madžarske prosilce? Kaj takega bi se menda celo kranjskemu c. kr. deželnemu predsedstvu zdelo absurdno!
Pač bi se iz razpustitvenega utemeljevanja dalo sklepati, da c. kr. deželno predsedstvo občevanje z inozemskimi uradi smatra za dopustno samo po c. kr. državnih uradih avstrijskih in kr. državnih uradih ogrskih. Iz razlogov pa, ki sem jih že preje kratko omenil, mislim, da bode vsakomur jasno, da bi taka priporočila ne le imela nikakega, temveč da bi ob sedanjih političnih razmerah utegnila imeti celo ravno nasproten uspeh.
Po •vzglede nam ni treba daleč hoditi. Ravnoisti dan tudi, ko je c. kr. deželno predsedstvo razpustilo »Slovanski klub«, čegar tretji odstavek § 2. se glasi: »da hoče gojiti kulturne in narodnogospodarske zveze z ostalim slovanskim svetom , prinesli so dunajski časniki vest, da je srbska vlada oddala 1651 vagonov železniških kolesnic neki francoski tvrdki, da-si je avstrijska »Ai^ine-Montan-Gesellschaft« bila za 150.000 dinarjev cenejša od francoske tvrd-ke. To je najboljši dokaz, koliko premere oficijalno priporočilo naše države na Srbskem! Saj ni dvojbe, da se ie avstro-ogrsko poslaništvo, z belgradskim konzulatom vr?d. trudilo, kar se je dalo da bi izvojevalo oddajo tako velike naročbe avstrijski tvrdki. In vendar jo je dobila francoska tvrdka, dasi 150.000 dinarjev, za kolikor je ta tvrdka bila dražja cd avstrijske, niso mačkine solze.
To dejstvo najbolje priča, kako bi morale avstrijske oblasti podpirati podobne namene, kakor ga je imel »Slovanski * klub?. Razsvetljuje pa tudi z bengalsko lučjo, kako si naše oblasti predstavljajo svojo nalogo proširiti vpliv države na Balkanu.
Zame je nekaj popolnoma jasno. To namreč, da postane tem tesnejša vez med Srbijo in našo državo, čim več bode Slovencev v službah na Srbskem. Vsaj so vsi avstrijski državljani. Od njih je torej pričakovati, da bodo utrjevali živahno narodnogospodarsko zvezo ter prizadevali si zlasti vzpostaviti med našimi producenti in srbskimi konsumenti medsebojne stike. In kako kruto potrebno je tako delovanje, ako nečemo popolnoma izgubiti srbsko tržišče za naš izvoz! »In schlmmernder \Vehr« stoji »zvesta« naša zaveznica pred vrati, ki peljejo na Balkan. U nam brani skoz nfe. Nje »nibelunška zvestoba- osvojila si je 65^ vsega uvoza v Srbijo, dočim je naša drž a na tem uvozu udeležena le še s 15% do 20'*. Odprite torej oči VI, ki Vam Je res do koristi celokupne naše države in ne ovirajte dela o-rim, ki sl prizadevajo izlečiti rane. katere nam ie vsekala ponesrečena zunanja politika!
V Ljubljani, 10. januaria 1914.
Ivan Hribar.
Poslano*)
Podpisani naznanjam p. n.gg. hišnim posestnikom mesta Ljubljane, da sem svojega dimnikarskega pomočnika Adolfa Fritza vsled njegovega zahrbtnega postopanja napram meni odslovil in da nima omenjeni pravice sprejemati v mojem imenu nikakršnih dimnikarskih del. Adolf Fritz ima oblastveno dovoljenje za to obrt Je v ljubljanski okolici s sedežem v Šiški.
Opozarjam torej p. n. gg. hišne posestnike, da imenovani moj bivši pomočnik ne sme sprejemati takih del v mestu Ljubljani, take ponudbe naj se odklonijo v ogib morebitnim nepo trebnim neprijetnostim.
Zaradi takega postopanja se bode moral imenovani zagovarjati pri kompetentni oblasti.
V Ljubljani, 10. januarja 1914.
173 Wmm Vrbevee
■sjsta ■ M pnM, k. run mu fl«. Si.
• Za vsebino teg* tpma Je (iredotttTO odgovorno le toliko, kolikor določa sakoa.
Darila.
Upravniitvn naiih listov so poslali:
Za Clrfl - Metodovo družbo: G.
Fran Dekleva, provijantni mojster v Pulju. 4 K 30 vin.; Drag. Vučnik, re-vident Južne železnice, nabral v veseli družbi stanovskih tovarišev v Št. Petru na Krasu, 32 K 20 vin. in uslužbenci mestne klavnice v Ljubljani, 12 K, mesto venca pokojnemu Pavlu Skaletu, sinu gospoda ravnatelja Skaleta. — Skupaj 48 K 50 vin.
Za »Nagrobni spomenik dr. Ig. Žitniku: G. Franjo Žagar iz Markov-ca pri Rakeku, 20 K.
Živeli nabiralci in darovalci!
Umrli so v Ljubljani:
Dne S. januarja: Franc Medved, sin sodarskega pomočnika, 2 meseca, Karolinška zemlja 35.
Dne 9. januarja: Ivan Zorman, delavec - hiralec, 82 let, Radcckcga cesta 9.
V deželni bolnici.
Dne 6. januarja: Uršula Ficžar, žena tovarniškega delavca, 29 let.
Dne 7. januarja: tzidor Miku'a, bivši natakar, 70 let. — Josip Vol-kar, delavčev sin, 3 dni. — Potočan Martin, premogar. 55 let. — Fran Maček, poljski dninar, 61 let. — Marija Jaklič, hči mizarskega mojstra, 3 leta.
Dne S. januarja: Josip Pire, ubožec, 80 let.
9?nasnii| Ust obsega 16 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar. drž. poslanec.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Kako hudo se človek lahko spelje ne led, o leni se Je moral nedavno prepričati neki londonski trgovec s podobami, ki je plača) za slovito sliko nekega starega slikarja okroglo milijon kron. Predstavljajmo si strmenje moža, ki je doma pri natančnem opazovanju spoznal, da je navidezno pristna slika ponarejena in le neznatne vrednosti. Seveda opravičljiva bi bila ta pomota, zakaj težko je, pri starih umetnih izdelkih razločevati pristno od nepristnega. — Kar pa je neodpustno, je to. če gospodinje pri nakupu najvažnejših živil vzamejo ponarejeno blago namesto pristnega. Tako na primer je nemogoče, da bi se namesto pristne Kathreinerjeve Kneippove sladne kave dobil manjvredni posnemek, če se pazi na to, da je na zavoju slika župnika Kneippa. Ti zakonito zavarovani izvirni zavoji ohranjajo vsebino čisto in snažno in jamčijo za pristnost Kathreinerjeve Kneippove sladne kave, ki je danes spričo svojega kavnega okusa, ki ~a je dosegla s posebnim pripravljalnim načinom, najprimernejši in naj-izdatnejši nadomestek za kavo.
~ Meteoroložlcno noroOlo.
Trž. firma za Južno sadje išče energičnega
Ponudbe pod „3351789" na upravn. »Slov. Naroaa«. 184
Prode ne
te 1 si, -v I r
dobro ohranjen, in barmoni] z 10 reg. imer. sistema, po ugoden ceni.
Obrnit* se je pod 9lLyrm", peste restante, L ubijana.
ViiiBj ,■£.! 'no.-.tm .''dO-.
Srediji tr+tni tlatt 736 *m
9. 2. pop. 733 6 I —23 , sl svzh. del oblač „ j 9. zv.  731 3 i —V 2 sr. jzah.
10. 7 zj.   7330   —6 7 (sl. sever jasno
i I I i
Srednia vJerajSnja temperatura —4 3 , norm.  —2 7   Padavina v 24 urah rrvn 00.
Za prebivalca mest, uradnike Itd
Proti težkočam prenavljanja in v«;cm nasledkom mnogega sedrnja in napornega duševnega dela ie uprav neobhodno ootrebno domače zdravilo i pristni „Moll-ov SelđUtz prašek," ker vpliva na prenavljanje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Skaujica velja 2 S. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, e. in kr. dvorni zalagate!) na DUNAJU, Tuchlanfeeil S. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MoU-ot preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 25
Vrednost in učinek gnojenja s su-perfosfatom. Poljedelec samo potem lahko od svoj'h njiv, travnikov, pašnikov, hmeljnikov in vinogradov pričakuje popoln in zanesljiv donos, ako se vsa setev primerno kultivira in z redilnimi snovi, n. pr. fosforjevo* kislino, kalijem, dušikom in kjer je potrebno, tudi z apnom zadosti gnoji. Dandanašnji more kmetovalec izhajati samo, ako ima popolne pridelke. Hlevski pnoj sam je pač bogat kalija in dušika, premalo ima pa topljive fosforjeve kisline. Z vsakim pridelkom odvzamemo gospodarstvu temveč fosforjeve kisline čim več smo pridelali poljskih sadežev ali krmil. Iz tega vzroka razvid'mo potrebnost, to odvedenje redilnih ^novi bogato nadomestiti s primernim gnojilom. Za gnojenje s forsforievo kislino je superfosfat največjega pomena zaradi velike svoje vsebine v vodi topljive fosforjev? kisline. Fosforjeva kislina superfosfatov učinkuje vedno hitrvje in mnogo zanesljiveje, nego dru^n gnojila s fosforjevo kislino, in na vseh vrstah tal daje najboljši donos vseh vrst kultur in sadežev.Vsak poljedelec naj se prepriča, da se pri gnojenju s superfosfatom žitna zrna poino razvijajo,dobe nežno škrohovo moko. fino lupino in visoko težo. Krompir ima (ako ss je gnojilo s superfosfatom), ko je kuhan, fin vonj in okus, line lupine in nežno škrohovo moko. Sladkorna pesa in repa pridobi pri gnojenju s superfosfatom na sladkorju. Vsi poljski sadeži po gnojenju s superfosfatom dozore zgod-reje in poljedelec lahko z močnejšim ali slabšim gnojenjem s superfosfatom pri krompirju ali repi pospeši novino in ima tako prednost, da pridelovanje teh poljskih sadežev primerno ureja. Na travnikih, pašnikih in pri detelji z gnojenjem s superfosfatom ne zvišamo samo pridelovanja krme. nego spričo zvišanja fosforjevih spojin tudi razširimo proteina in fosforjevokislih soli bogatejšo ploščino detelje in krme. Z gnojitvijo s superfosfatom dobimo redilno, zlasti za mlekarstvo in vzrejo mlade živine dragoceno krmo.
ZMm Mite v Budimpešti.
Dne 10. januarja 1914. T • r m i n. Pšenica za apr. 1914. . . n 50 kg 11*51 RZ „     „ okt 1914   . . za 50 kg 10-71 za apr. 1914 .  •  ,  .  z« 50 kg 8*80 „   „   okt 1914     ...  zrn 50 kg S-44 Oves za apr. 1914. .  . .  za 50 k? 7*64 .   „ okt. 1^14   . . . za 50 kg 761 Koruza za maj 1914 . • • za 50 kg 662
JfflaBa, inteligentna vdova želi službe
za gospodinja
pri starejšem gospodu. 159
Pcnudhe pod vvinfeligeiitiiaa<9 poste resiaotev Ljablfana.
Uče se
trgovski pomočnik,
starejša prva moč za konfekcijsko stroko veSč tudi v ar;m?iiuniu izložb. Plača od K 200— naprej Nastop s 1 marcem 19 4. Nadalje Maga;nićarka, katera mora dati K MS—SSS kavcije, d .bra v računanju in zmožna za kontoar. Piača dobra Nastop takoj ali s 13 lanuarjem l^H 186
S. BziT.ffiOvif., Aatfefte sfeladito elut Mistni trg šle?. 5—6-
"Purone"
zaklane, ra^pošilia poštnim povzetjem po 1 K 60 V kilo bruto 178
Josip Cernelč, trgovec Sv.  Peter pod Sv. Gorami,
papirne ali galanterijske stroke, izurjen prodajalec, kateri ima veselje do poto-tovanja, 80 sprejme. Ponudbe na „Gorica? Sc Leskovšofc" v Celja.
Gostilna
S S da V najest s začetkom februarja v zelo prometnem kraju na Kraniskem; OSJES se na dobra kn*
harico. i6s
Več pove lastnik los. ElSDOr V Litiji.
fiiilii
rnesaae stroke, zmožen slov. in nem. se sprejme s 1. februarjem. Ponudbe ca upravuištvo »Slovanskega NaroHa<
pod *itro: «Trgovski pomočnik 301.
Krasne ~
v najrazličnejši itberi porojuje ia proda a.  na  zahtevo tudi na deželo
Ivassa Blas
Tjubijana, R&ska cesta št. 21.
Izurjen
deta
in
folira prodajalno
manufakturne stroke, ki pozna ljubljanski trg, se aprefmota v večjo manufakturno   trgovino   v Ljubljani.
Poudbe nod poštno ležeče I „Februar 1914".
Potrtega srca naznanjam > vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša iskreno ljubljena, nepozabna soproga oziroma mati in teta, gospa
JKRnka Vakonigg roj. £eskovec
dan^s v petek ob 9. uri dopoldne po težkem trpljenju, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, ▼ starosti 53. let mirno v Gospodu zaspala.
Pogrtb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 11. januarja t !. ob 3. un popoldne iz hiše žalosti v Šmartina na pokopališče v Litiji.
Šmartm pri Litiji, dne 9. januarja 1914.
joči rodbini Wakonigg in Leskovec.
Žaluj
Plesne toalete
»ilnlt. iilrcit h Maste i oiimtaisit tenrt ii iianiti
priporoča 183
J. GrobelnikpfPi Franc Sonan sin
Ljubljana, Mestni trg št. 22.
▼kini M raipeiil]a]e i obratne peito.
dnene, prihaja od prehranjevanja in moramo torej skrbeti, da osUneio prebavila vedno v redu. Ce nimamo teka, se nam izpahuje, bljujemo. če imamo sorečica če tišči v želodcu,
težko blatimo, nas napenja, vzemi« mo Fellerjeve odvajalne rabarbara kroffljice z znamko »Elza kroglice«, ker te zbujajo tek, odpravljalo krč in pospešujejo prebavljanje in mehčajo
blatenje. Tudi pri odebelelosti vplivajo dobro in so popolnoma neškodljive, mile in učinkujejo zanesljivo. 0 škatlic za 4 krone pošlje franko lekarnar C V. Feller, Stubica, Elzatrg
št 238 (Hrvaško) in se lahko obenem naroči Fellerjev bolečine hladeči »Elzafluid« 12 steklenic za 5Ji Iranko.
NBIGE DE FLEURS
£tT krema za roke
Pusica 80 h. Dobiva so
obrti Mc!!£!t.2L^!!rIM
3347
rpAT
vseh dežela izposluje inženir 33 BHAUSi. oblastveno avtor, tn zaprisežen! patentni odvetnik na Dunaja Vl.f Mariatittferstraaaa st. a7.
472?
Ravnokar Je izšla knjtilca
V- Ti •      ■   1 ••
Kdo jamči? Dežela Kranjska ne jamči. Naprodaj Je v „Narodni knjigarni" w LJnblJaaL
Cena 30 vm, po pošti 33 vm
1889.   ■ aWL^W\ ■ 1914.
letni obstoj domače tvrdke.
■ulčL Čsrae
juvelir in trgovec z urami Ljubljana, Wolfova ulica štev. 3.
Poročni prstani lastnega izdelka,
:  kompletne kasete namiznega orodja
kakor tudi
po najnižjih cenah
Lastna   delavnica   z   električnim obratom.
Pri nakupu blaga zahtevajte potrdilo o vplačanem znesku. Za one, ki zbero do 15. junija 1914 najvišle število plačilnih listov, oziroma ki dosežejo najvišjo svoto vplačanih zneskov, so določeni brezplačni številni krasni predmeti v zlatu in srebru.
iNiffih Manila
i mnogo odjemalci, 2 stroja, kopita in sploh vse čevljarsko orodje hi oprava. Lokal lahko ostane kupcu, ki ima lepo priJiko, da se osamosvoji. Naslov pove upravniStvo „S1. Nar.*'.
■eira, velike let eketejofta
krojaška obrt
se radi rodbinskih razmer takoj proda pod ugodnimi nošnji P «m*na vprašanja rod 9fKro|sftt¥0 ei"  na upr
»S ovenskega Naroda« do 15 januarja.
Viktor Bajt
SelenborgQT3 d. 6, znvea     porte. |
Sopk', venci s trakov   in napisi se izdelujeio po aalnfi'lh cenab. Delo okusno vezano. Vehka zaloga Krasn:h suhin vencev.
Priporoča se z odličnim spoštovanjem
Viktor Bajt.
Bnoiavi: Bajt, cvetlični salon. Ljnbljana.
Kupajte la zahtevajte edine le
01 in
je najboljši.
Gtana itim or! Prvi iiw, zalogi    in niraa na Mete v
44
m ki
A. Hauptmanna nasledniki
N
LJUBLJANA.
Jvornica kemičnih barv, lakov in Jirnslev, priporoča:
Oljnate barve
Suhe barve
Esnajlne barve
Fasadne barve
Vse vrste i :: firnežev, : » čopičev, s s:  lakov, i
R!avec
(Gips)
Olje za pode in stroje
KarlioHns;
Naslov zadostuje: 3
A. Zanki sinovi v Ljubljani.
Ceniki zastonj! Ceniki zastonj! sj i
Kdor še ne pozna Kathrelnerieve Kneippove sladne kave, kupi naj si je zdaj en zavoj in naj jo poskusi.
Za Izdelovanje te, ie 23 let priljubljene in priznano najboljše kavine pijače je bila zgrajena nova velika tvornica. Z najmodernejšimi stroji in najboljSo napravo se je slovito Kath-reinerjevo postopanje za izdelovanje ,»pristnega Kathreinerja" še nadalje izboljšalo.
Če ie bila Kathreinerjeva že vedno od najboljšega
najboljše, tedaj prekaša v dovršeni sličnosti okusa zrnate kave sedal sama sebe.
Sin
AromatiCna, izdatna, krepka, pri tem zdrava in poceni: Je Kathreinerjeva.
4
44
Miti ibiM
Pismo z dežele.
Ne morete si predstavljati, s kakim zanimanjem je ljudstvo čitalo poročilo o sodni obravnavi zaradi sleparskih čudežev v Vodicah. Ljudje so se kar trgali za Časopise. Listi so šli od hiše do hiše, od rok do rok in lahko se reče, vse se je zgražalo nad razkritji, ki jih je prinesla ta sodna obravnava.
Naše ljudstvo ima zdrav instinkt. Postav ne pozna, še pojma nima, kaj se pri kaki sodbi vse upošteva, ima pa svoj pravni čut. In ta pravni čut govori: Johanco so hudo obsodili. Ljudje sodijo, da je Johanca dobila preveč in ne zdi se jim prav, da je bila obtožena in obsojena samo Johanca, ne pa tudi drugi.
Ljudje pravijo: Johanca bi ne bila mogla ljudi slepariti z izmišljenimi čudeži, če bi ji ne bili duhovniki dajali potuhe; samo ker so se duhovniki in na čelu jim ljubljanski škof delali, kakor da bi v Johančine čudeže verjeli, samo vsled tega je bila mogoča ta sleparija.
Ne dvomimo, da državno pravd-iiišrvo ljubljansko ni imelo utemeljenega povoda raztegniti obtožbo na katerega izmed duhovnikov, ki so v to čudežno afero zapleteni. Mi ne dvomimo o korektnem postopanju drž. pravdništva. pač pa dvomi o tem ljudstvo. Vse vprek je preprosto ljudstvo prepričano, da se je duhovnikom prizaneslo, da samo zato niso prišli na zatožno klop, ker so duhovniki.
Ljudstvo je ogorčeno, da so duhovniki dajali Johanci potuho. Užaljeno je v dno duše in daje svojim Čutom izraza z najkrepkejšimi besedami. Če bi hoteli različni duhovniki, ki so v to stvar zapleteni, in med njimi tudi ljubljanski škof iskati zadoščenja za vse žaljive besede, ki so bile izrečene v teh dnevih, bi lahko petdeset advokatov obogatelo in bi znašale globe tisoče in stotisoče kron. Saj pa je tudi vloga, ki so jo crrali gotovi duhovniki pri tej aferi, taka. da človeka kar izziva in mu tudi proti njegovi volji izvablja naj-ostreiše besede.
Prvič se je sedaj zgodilo, da so -e ljudstvu odprle oči v stvari, ki je smatra za versko stvar. Vodiški sleparski čudeži so razžalili verski čut ljudstva. Strahoma se vprašujejo iiudie: Zakaj nas tako nesramno go-rfafs? In če so nas tako sramotno goljufali z vodiškimi čudeži, ali ni verjetno, da nas goljufajo tudi z drugimi stvarmi?
Danes je razpoloženje na deželi tako. da je smatrati vodiško sleparijo za pravo srečo za napredno gibanje. Tudi največji omahljivci so danes kakor besni, da celo najpobož-neiše ženske so izgubile zaupanje in govore kar očitno o duhovskih goljufijah, ker vidijo v vodiških čudežih grdo sramotenje vere.
Lahko bi bilo napisati dolgo po-ročilo,kako ljudje sodijo o teh dogodkih in zlasti o prizadetih osebah. A namen teh vrstic je samo. opozoriti napredne kroge, da je zdaj čas sejati, če hočemo kdaj žeti. Vsak naj v svojem krogu skrbi, da se pojasni ljudstvu pomen vodiškega škandala, posebno z ozirom na vlogo, ki so jo pri stvari igrali ljubljanski škof in drugi duhovniki. Če bi bili kaki shodi, bi ti posebno zalegli . . .
Sploh je pa treba tudi skrbeti potom dobrih knjig, da se ohrani in razvija med ljudstvom sedanje razpoloženje. Takih knjig je treba, ki pokažejo ljudstvu duhovsko delovanje v luči resnice. Taka je na pr. knji-»Cervene miši«. V naši fari jo vse čita. In kako taka knjiga zaleže! Ljudje namreč iz svojih doživljajev vedo, da so v tej knjigi popisani dogodki, vzeti iz življenja, da so resnični, in to je odločilnega vpliva. Taka knjiga kaj izda. Od rok do rok gre, ljudje se o njej pomenkujejo, vsak dan izve kdo drugi zanjo in jo hoče citati — in tako spoznajo ljudje resnico. S pridigami in s kniigami so Klerikalci ljudstvo poneumnili — s shodi in s knjigami moramo ljudstvo iztrgati iz klerikalnih krempljev.
Sploh se mora reči, da storimo naprednjaki dosti premalo za to, da bi ljudstvo spoznalo resnico in spregledalo. S časopisi in s knjigami med ljudstvo in shod za shodom. Učitelji, trgovci in obrtniki na deželi so kolikor toliko odvisni in se ne morejo svobodno gibati. Samo poslanci se Jahko svobodno gibljejo. Nikoli bi ne bili klerikalci dosegli pri zadnjih volitvah svojih uspehov, če bi ne bili zavarovatni z imuniteto nastopali njihovi poslanci, ki imajo v ljudskih očeh, četudi dostikrat nezasluženo avtoriteto. Poslanska in duhovska avtoriteta pomagata klerikalcem največ.
Vsem naprednim krogom pa kličemo: Priprosto ljudstvo ne kupuje knjig in se le izjemoma naroča na časopise. Dajte mu knjige in časopise magari stare zastonj, pa boste kmalu doživeli prave čudeže.
Poudariti je ine „5cott".
Upoštevani«, ki ga ie pridobila Scottova emulzija it ribifga olja tudi med zdravniki, ie dalo in daie dan za dnem povod vsiljevanju in hval saniu drugih »prav tako dobrih« emulzij. Ravnate pa
v svojo lastno korist,
ako ostanete pri izvirnem izdelku Scottove emulziie, ker ie ta edina na bcottov način napravljena emulzija iz ribjega olja, ki že skoro 40 let uživa svetovn* sloves.
Zato zahtevajte in kupujte
Scottovo emulzijo!
Cena originalni steklenui i K no v dobiva
s* po v*eh lekarn h     Proti   vpo*   <ai« 5o
v. v ni«!Yi"»n h tnamfcah dobite od tvrdke SCOTT S FROIVNE d o z na Hun^io Vil aklicevaie s« na naš h m en ramo vpoSiliatev poiikuinje  od kake lekirne.
Po zdravniških poročilih se pri
revmati7rriu,   protinu in nevralgijah
dobro obnaša za točno, bolečine tolažeče, za vsahavanje oteklin in zo-petno prer»iičii<"*st členkov sredstvo Contrheuman iz lekarne B. Fragner v Pragi. Glej inserat. lla.
Komu je znano, da bi bila dotič-nikom. ki hočejo svojo srečo poskusiti s srečkami, dana k temu ugodnejša pril'ka, kot z nakupom turške srečke? Kdor čita današnji oglas glavnega zastopstva Češke industrijske banke, gotovo ne bode dalje premišljeval ter takoj zahteval natančnejših pojasni!, ki ga bodo tako zadovoljila, da prav gotovo postane naročnik turške in ž njo spojene srbske državne srečke iz 1. 1888. ali srečke italijanskega rdečega križa.
S tem opozariamo iste prodajalce kožuhovine. kateri nameravajo letos svoje blago na trg prinesti, da isto na mesto, da ga kot navadno no raznih gostilnah ponujaio prekupo-valcem naravnost prjnePejo seboj ali dopošlieio »Ba!kan - trg., šped. in kom. del. dr. na Dunajski cesti štev. 33, katera bode brezplačno stavila na razpolago sMn^išča zn rrr/nroda-jo. Ker se pri »Brkanu« tre. šned. in kom. del. dr. vrši glavni semenj in se tam zbero Ru^ci kofuhovine iz Oradca. Dunaja, Št. Poltena, Budimpešte, Monakova, Lipskega itd. je domači prodajalcem dana ugodna prilika, da svoje blago in naravnost prodajo. Glej današnji oglas.
S prav dobrim uspehom se
A. KUNST
Mamin
Židovska vJiea atav. 4.
Velika zaloga obuval
Vsakršna naročila s« izvršujejo točna ta po nizki ceni. Vse aere se shranjujejo ia uzaanajejo. — Pri zunanjih naroČilih naj se hlagoToli vzorce poslati. 40
..a
4 i
.Slroćimožek!"
Pozor!
Pozor!
Drože (Prcsttrin)
Naznan'am vsem odjemalcem za Drože, da sem
preselil svojo znano tovarno v lastno hišo na Krakovski nasip št. 26 ter jo uredil na vodno silo s turbino, zato mi je mogoče, postreči brez konkurence po nizkih cenah in z najboljšim blagom. — Opozarjam pa, da moje materčine drože so za 50' boljše od vsakih špiiitnih drož. Spiritne so mehke in vsebujejo vodo, zato jih nudi konkurenca po 80 vin. Pričakujem cenjenih naročil in beležim s spoštovanjem
Makso Zaloker
tovarnar drož 3627 v korist družbi $v. Cirila it Jfetela.
t , -— roravna
■—--- alkalična kislina
rabi pri 1
obolelosti sopil
katarjih v požiralniku bronhij, vnetju
pljuč in prsne mrene.
Zabsjf IJBbljifti: ttniel listin. Peter Lesnik ie L Sirebei
Josip Stupica
jermenan in sedlar
I;ab';asi\ S'onf kova ulica št. 6
ima nairođaj jako lepih
sani.
"3
V
msdnl otelile
: za gospode :
LjuM ana,
Franca Jožefa cesta 3.
Wmf\ londonski kros.
Pristno angleško blago. Elegantna izdelava. Točno in solidno«
II ■•paavejaa, n a j vesele j *• družabna Igrali
Tako za odrasle kakor tudi za otroke je naša nova, izredno vesela dro* žabna igra Wk\W JMKOĆ'moiak" *VI katere se lahko udeležuje poljubno število oseb. najlepša in naiz*nimiveiSa zabava. Za d mitra, klube, ka-Ttao, gostilne kakor za vsako rodbino izredno veselo in zanimivo. Prav fino izvr5eno kompl. z navodilom samo K 3*—. — Po povzetju pošilja
zaloga novosti 4242
M. SWOBODA, Dna*. III./2, Hiessgtsse 13—23.
JCjnbljana, Sodna ulica.
Moirajte domačo izostrijo!
Staro nogavice se ceno podpieta{e]o l
Specialna mehanična pletilna industrija in trgovina za površne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogavice, rokavice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za stroje itd. na drobno in na debelo.
Pletilni stroj patent »Wiedermann« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno
Ker delam brez agentov, ao cene veliko nižje.
Dobro blago se samo hvali!
122 11
vglaievalec glasovirjev in trgovec glasbil Ljubljana, Poljanska cesta 13«
Zaloga prvovrstnih glasorirjev, pianin. harmonijev, gosli, gitar, tambirric, citer, harmonik itd. Najboljše strane „Weichold" in drče ter vse potrebščine glasbil. — Jamčim pismeno 10 let. — Zavod  za oglaševanje ter popravila glasovirjev In vsega
trlasbene^a orodja.
Najcenejša posojevalnica.
Vglašu!cm  »Glasbeni Matici«, »Mladiki« in drugim
slovensku zavodom. Svarim pred samouki in neiz-kazanimi baje-strokovnjaki, ki inštrumente samo pokvarijo. Edini samstojni strokovnjak za vglaševanje ter
popravila vs eh glasbenih inštrumentov ie na Kranjskem bon?3slonlrana tvrdka
f. 6. jjurasek.
Previdni
kolesar lahko prihrani mnogo časa in denarja, ako v zi-iiski seziji pusti stoje kolo po strokovnjaku preiskati.  — i\e zamudite toraj vposlati svoje kolo v pregled podpisani ivrdki, ki ho delo oh najnižji ceni. strogo solidno m v najkrajšem času strokomjaško dovršila. Vsako pri nas popravljeno kolo se na zeljo brezplačno   hrani   do   spomladi v naših nalašč za to primernih prostorih.
K AR L CAMERJSIK $ Ko. Spec. trgovina s kolesi, motorji, avtomobili in posameznimi deli. Mehanična delavnica in garaža. LJUBLJANA.
NAJODUČNEJSA ZNAMKA
LE V IZVIRNI POLNITVI.
i
MOETe CHANDON
Postava, varovaaa
]E ŠAMPANJEC NAJVJ5JEGA DVORA IN ARISTOKRACIJE
USTANOVILE NO
3X
82
bRAItI Manllana
■ IVVUlI Mestni trg 19—Stari trg 8.
Dobro okruJoB
se ceno prodasta. 182
Radeckega cesta št. 2/1.
Gospodična
ki je dovršila osem razredov in trgovski tečaj, zmožna v kuhinji, Išče primarne slnžbe.
Ponudb pod „Spretan IS11, postao ležeče. 170
Ucetteca
8  primerno Šolsko izobrazbo, lepega vedenja, bodisi z m^sta aH z dežele, 133     s bran , spre* me take i w  trgovino s mešanim blagom
Ivan Simončič, trgovec, Spodnja Šiška pri L<ubl>ai.
Ha ohole zlato ila
a gospode in dame
60 gramov te*ka, K 140-—( mesečno 4 K. Prve vrste srebrna ura s 3 srebrnimi pokrovci 14 K. J PoSMja se na vse strani. Kdor / bi rad ceno kupil uro in veri-* Žico. na-pi§e tako' B "seb-^er, Br eata (T.andeabarQ* 299 trgovina x zlatnino. ■-
Krasna prihodnost
za   on^£>.   ki  kll*l hišo   Z CiCJTO
tpeljaae gostilne s kletmi, n^aneni in h'evom in vsem inventarjem v mes'u na Slov. Štaierskem. Hi^a se vsled bolezni poces»n kove pod zelo ugodnimi
pogoji takoj proda. 175
Pisrrrre ponudbe pod t|Prihod-BOSt / 175" na upravntŠtvo »Sov. Naroda«
Sam c 5 Isrrcra.
stane moia pristna švicarska
remonto.rka patentirana ura. ra si_rof alat c ki a Rossok p!
Št   4<"*6 •   z   masivnim sidrom, naranko  regulirana   s triletno ^(S^./isr  p;srnino fcaranciio. Št 4^62. Ista *v      s sekundnm kazalcem K 0.5
Brez lizika. 7 a nem dovoljena ali oa denar nazaj.
r Pošilja prot' rovzetju =====
prva tvornica ar
Ul mm. i b. drami iAiMi las! st, H8 (tabl
OtaTol kaul«c > 't 400 sliki a: ia uUrte?o pat t it 'nnko.
Zajamčeno pristno 50% a*9^ b II
ovko
m
4633
tropinovec
K 112'prirodna vina K 40 —
do 55 — za 100 litrov prodala
I. Hravagna, Ptu].
Moški in ienake, ki so pri
boleznih sečne cevi
(iztok svež in zastaran) brezuspešno poskušali vse mogoče, naj takoj zahtevajo brezplačnega pojasnila o popolnoma neškodljivem,   povsod   lahko izvršljivem zdravljenju v zaprti kuverti, brez vsakepa natiska. Ozdravljenje v okoli 10 dneh. Cena   jako zmerna.   Ob neuspešnosti znesek nazsj. 4564 Dr. med. H. Seeraaon, Sommerfeid 83. (Bez- Frankfurt-Oder.)
Potrebna zdravila pošlje ob naročitvi dunajska ali budimpeštanska razpošiljainica, v izogib vsem carinskim neprilikam.
s HENRIK s
MANNHEIM
MtUsu: toij Ali, UM* S.
LOKOMOBILE
Z VENTILNIM KRMILOM .SISTEM LENTZ«
ZA VROČO PARO NAJBOLJ PRIPRAVEN OBRATNI STROJ PREPROSTA STREŽBA. — DELA DO 1000 HP.
NAJVEČJA ŠTEDLJIVOST. NAJVEČJA ŠTEDLJIVOST.
LETNEGA IZDELKA CEZ 2000 LOKOMOBIL. OBiSK INŽENIRJA IN PONUDBA BREZPLAČNO.
Veleprima letošnji
lešniki
v 5 kg poštnih zavitkih K 360, prve \r-ite izbrani žlahtni lešniki K 4— po povzetju ob cohdni oostrfžrv. Po 100 kg z železniške postaie HttBZt K 62 — — denar naprej — doživlja
Holiznasn Samuel
Herlncse 33, Ogrsko.
Zlata svetinja Dunaj 1912.
Živčno oslabeli možje
pospešujejo   povrnitev oslabelih rro!i s 4463
tabletami Evaton.
Zahtevate zb'rko zdr-*vnt§k-h izvidov Poiskušnja K 4 20, co'ovlčn« karton K 10—, cel karton K 1** — ro oovzetju ali denar naprej. St Markns-Aootheke, tvornica farm. spe-cia nh izdelkov, Dunaj III, Haupt ^tn^se 13 V Liublian' lekarna Ficcoli in lekarna pri  Zlatem jelena.
O. Flux
aw Gosposka ulica 4,
I nadstropje, Irvo 20
Uradne devolfena, le 20 let obstoječa na|sfare!ša ljubljanska
mMm .lasom! ie i\mi
v  udobno^*   cenj.  občinstva  zopet v središču mesta, s    Priporoča la name* ća ie boifse a
i« vsake vrsti
kakor
privatno *r«jovako ia gostilniško os b 9 Izbira različnih slaieb, slasti is iens to Vestna la kolikor motao hitra postrv t j* zagotovit ona.
Pn manjih vprašan |ih se nrasi znamka za od )vo?.
■T- »aa 1 !■
Za ohranitev £
jdrnveso želodca
za podpiranje in aravnava prebave za od-
strantev škodljivega zagate:na, katerega posledica so mnoere bolezni, vedno uČ.nknje jako dobrodeino
ilr. to Mm za žtt
Znane rosledice nezmernosti, napačne diete, prehla enja in telesna zanrtia n. pr. vzpehavanie, gorećica, napenjanje, tvoritev kisline čut polnosti in krčne bolečine se omihujejo in odstranijo in tako zabrani razvittk težkih in dolgotrajnih bolezni.
ozdravi brez vbrizganja pri gospodih in damah vse bolezni spolovil, iztok, kapa-vico, bolezni v mehurju, kjer drugi   pomočki odpovedo.
7
48
UroH
Skatlja (100 kom.) K 5— 2 ftlratlji za 13      eno zdravljenje. — Izdelajo
Miti Utoiliilre le Pr«     i m
Dobiva se pri gen. zalogi za Avstro-Orrsko:
ErriB Udtrir. ItL lUndilT Vuin Ual 21.
po povzetja ali ako se znesek paalleaaprc
J
varilo!
Vsi deti embalaže nosi-iozak. »pisano znamko. Nikjer si ne dajte vsiliti nadomestiL
#Blaiwaa sswl*»fjrss
CDICsTD c. ia kr.dvorai dobavitelji le-_. rUallLn, karnapri..Crseaorli".Praga Mala strana, it 203. ogel Kersasve aUcc
Cen6 sa   proda   so malo rabi on
nov
Velika steklenica 2 K. — Mata steklenica 1 K. — Po poŠti ako pošljete naprej 1 K 50 vin. dobite eno malo steklenico, za 2 K 80 vin. eno veliko, za 4 K 7u h dve veliki steklenici, za 8 K Stili velike steklenice, za 22 K pa U velikih steklenic franko. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogiske,
gramofon
(42X40 cm.) pripraven za salon in za g stilno. Nov 156 K. sedaj 70 K.—. Natančneje iz prijaznosti v upr »Slov. 1 u-tr. Tednika« v Ljubljani, Franc, ul st 10/1 — l^totam se poizvr tudi o proda-i 3 HP Puhovrga motornega kolesa brezhibno delu očega ter izborno ohranjenega.
Stroje za valjenje
za domačo In divjo perutnino (donosno perut-ninarstvo) strokovno ureja pasmeno perotniaa vseh vrst in vso perutninoreisko opravo dobavlja specijalna tvornica Nickerl a Co. dr. z om. z., centrala D'inaMn^ersdori. Triesterstrasse štev. 30. telefon 9120. Zahtevajte katalog št 46.
V Ameriko hn Kanado
CUNARD LINE.
Carpathia iz Trsta dne 27. decembra 1913-Ultonia iz Trsta dae 19. Janoarja 1914« Francoiia iz Trsta dre 18. jas. 1914.
la Liverpola t Carmania dae 27. decembra  1914.   24. januarja ia 21. februarja 1914.
Lnsitania dne S. jaa. 1914.. 14. febraarja, 7. la at marca 1914.
Čaroma dne 10. fintarja 1914. Cannania dne 17. jat. 1914.. 7. febraarja in 14. marca 1914.
VUuretania dae 31. dec. 1913.. 28. febr. ia 21. marca 1914. 26 =   Polasaila vozao karto: = Andrej Odlasck. L;ubl!ana. Slomškova nI. 25
Dunai I., KSrntnerrine: 4, Trst, Via Mirarmr, 7. rri vseh agenturah v deželnih glavnih mestih, vseh potovalnih pisarnah, pri tvrd ki Thomas Cook A sin, nri vseh Llovdovih ■genturah in agentih Dalmatie — Cene; lil. razred Trst-New York: za v Kanado potujoče K 140 za prostor, sa v Žira/.ene države potuj jCe K 140 s pristoibino za osebo
Proti
itMo in iniiii nI
aalafo aoaro saaaa
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki
1 otokloalos s aasaafflaoa 1 Deželna lekarna Milana Lensteka
poleg F rase Jstefovega JsoilaJaifB assts. V tef lekarsi dobivalo zdravila tssl eiasi sskriikih bUfajs jaz. 1 eleaaiee, c. k r. tobačne tovarne ia otr. boL bfafajae v Ljabljaai.
Sonja, Hrvaško.   22.   tebruarja 1906. Blag. sospod lekarnar4 Prosim vHadao. posilite avl zopet tli steklenice Vase Izborno
.___, katera je neprekoslffvo
zoper zoboboi. strja dlesno in od* tlranja neprijetno sapo ia sat. Za otaranjenje sob ia oovsaosde sat Jot vsakomur kar najbolje priporoča!
I Franc Furlan S
%        usiidik Faukiiom rim f
l ključavničarstvo '
G3
mazo lUurtaovk, kr poitt inesta,
i zaloga Sfedllnihov
9* ne aahaia:
* ^mbrozev trg stev. 9.1
172 1
E
e
a>
o
L
Superfos/ati
k
so v cent precej znižani.
Dokazano nafačinkovite]-iey nnfceoelie nariomr. ino ?a Iosfor|eYO kislino
m me vrsto zeml'e In vsa vrsto sadeiev,
prekaSajo po zanesljivem, hitrem učinku vsa druga priporočena
gnojila s fosforjevo kislino. Amonijakovi, kaliievi, solitrovi -uperfosfati na eeneiSa, naido-nosnej^a gnopla dobavljajo vse tvornice umetn'h gnoiil kupče-
valci in kmetiiska društva.
teatralna pisara vi 7
LOMI Ftirtiir, Piu Pflko?! 17.
D
Vino!
Vino!
Gospodom gostilničarjem v Ljub liani in na deželi vljudno naznanjam, da sem
odprl
na Lavrici pri Ljubljani
(prejo Lonce).
Zagotavljam, da imam in bodem imel le pristna, naravna vina, ker kupujem naravnost od kmetov - vinogradnikov lastni pridelek Vzorce pošiljam poštnine prosto. Se priporočam 4631
Ivan O grlu
Lavrica pri Ljubljani.
hripavosti, katar« in zasle-senjta, krćnemu In oslovskemu k a siju, nego slastne
Mm\m
prsne karamele
a „t~a*l ialkaniMS
not poverjenih izpričeval od zdravnikov in zasebnikov za-jamčuje gotov uspeh. Izredno prijetni In slastni bonboni. 1562
faiHla tO la 40 •S e. Froaala Hk w
UWM pL Tmkoery. lekams RIS Suiirik, lekarna. Dr. O PiccoM. l«ksrms Dcfelsa le-knsa Mr. P\ Asd BoMsc, tekaas* priksML M*. Ph kM.či«mar. Man. AnL Kase, dro-
istlja. a Cranćara, diai-Ss ^drij*-. Danici pire. tekama Idrita. X BamuM, le-
Ura«. Nm amts C AadrljtncJC. lekarna. Novo onats Jm Hm, leSarma prt Mar. P. Vipava. Ml aa Waeks. tetama. Metffta. A Ro-Mak, iifcsfsa SaatiMin Ht«*» sma, f-LJ«|s Ke^fieslk, le kanu pri ^e
rr*w V.AfSS, Utila. J. kama v
vSk LoSl MS. P*, e. La^cka. Murna,
SS.ailligll.Joe AocOcle-K- InOaesf, lak as VTkaik'
Gospodična išče v privatni hiši službo
vzgojiteljice
Ponudbe na upravništvo »Slov. \Tar.s
pod šifro: »Vzgojiteljica 92"
s«« krajevne iioi
appajmo proti mesečni gotovi plači 200 K poleg dobre provizije velika avstrijska banka za prodajanje oblastveno dovoljenih srečk na mesečna odplačila. — Ponudbe pod „Sorgen-lose Znkonft, Post" na upravništvo .51. Nar.*.
Uniior
(častniška siva) dobro ohranjena, se ceno proda. ic5 Batna dolina št 999 I. nad-strople (resftavraciia).
Kmetovalec
izurjen v vs*h panogah  kmetijstva in
▼moreje ioli vstopiti v kako pri«
merno alzižbo*  Naslov  pove uprav.
*>Sl'*v# nekega Naroda«. 153
v Kolodvorski ul ci Št 35, pripraven za malo pisarno, če-Haria. brivca ali urana. Več pri D. Rovšeku, fotografu.
za pomožna stavbna dela SI
- I se takoj sprejme.
Plača po dogovoru. Ponudbe na u^r. »Slovenskega Naroda« pod ,.L. 0. S*1.
Pod nadzorstvom staršev s3 sprejme tako} krepak dečko kot
vajenec
CO
cc
v   manufakturno trgovino
Janko Češnik v Ljubljani.
Pristen dober
se dobi pri
L 5E8EH1KH D Spol MRI.
M vrst Kurivo
Mehka in trda bukova drva. cela in razcepljena ter v kolobarjih. Trboveljski kosovni premog. K 2 90 do K 3 4$ za 100 kg. Trboveljski kosovni premog, zlasti dober za Štedilnike, K 2*76 do K 3 40 za 100 kg. Velenjski salonski briketi Klara, edino in najboljše kurivo za peči, K 1*40 do K 180 za 100 komadov, postavljeno v hišo. lesna trgovina St. & C. Tamher, Liubliana, Banatska cesa št 47. Talafaa štev 192. 4144
Sprejme se takoj ftoktr ia zanesljiv
zastopnik
proti   mesečni   plači   ozjr. proviziji.
oziroma tudi
homponlon
pri reeloem podjetju. Kapitala se ne zahteva, le pridnost in nekoliko trgovskega znanja. 146 Ponudbe do 15 1 m na »Prvo annnčno pisarno«   v Ljubljani pod
75
Pogovor s tujo dano.
Zadnjič je prinesel par -ki »JournaU daljši spis pod gorenjim naslovom. Prečrtal sem ga dvakrat, tako me je zanimal, in zdi se mi, da bi zanimal tudi naše občinstvo. Ker nimam lista, da bi ta članek prevedel, naj iz spomina navedem njegovo vsebino.
Na železnici se je vozil mlad Francoz, ko je na neki postaji videl, da se bliža njegovemu kupeju elegantna dama. Njena oblika je bila mladostna, niena hoja elastična, njen obraz rožnat. Mladi mož je z veseljem opazil, da postane lepa dama njegova sopotnica.
Ko se je dama vsedla v kupe, se je mlademu možu zazdelo, da ta dama ni šele kakih 20 do 25 let stara, nego da mora biti nekoliko starejša. Morda 30 ali 35 let, si je rekel, a mogoče Je vendar, da tudi mani, toda na jasni ni mogel priti kako sta rost bi tej dami prisodil
Pred vlakom, stoječim na po staji, je takrat nastal velik hrup. Zaslišalo se je najprej otročje cviljenje, dame in dekle so drvele skupaj in zaklepetale na ves glas. Tuja dama se Je polglasno zasmejala in videč, da se njen sopotnik Čudi temu smehu, je rekla:
Kadar vidim tak prizor, se vedno smejem. Ce otrok pri vas pri igri ali pri pretepu pade, drve matere in pestunje kričeč skupaj in gledajo, če se otroku ni kaj primerilo. In če se je otrok opraskal, ali če celo iz nosa krvavi, potem počenjajo tako, kakor da se je kdo ve kaj zgodilo. Če pa se slučajno otroku ni prav nič primerilo, potem dobi zanesljivo več ali manj krepko zaušnico. Pri nas na Angleškem je drugače. Mi učimo niše otroke od prve mladosti premagovati fizične bolečine. Naj otrok pade in se popraska aH pobije — otrok ne bo cvilil in mati mu ne bo hitela na pomoč. Že v otroških letih naj se avadi. da si mora sam pomagati. Pa nikar ne mislite, da so taki samo naši dečki; tudi deklice so take. Ko-Ifltrat se je že zgodilo, da je deklici •iriletela trda žoga v obraz in ji izbija kak zob, a deklica ni dala nobenega glasu od sebe.
Mladi mož je napravi! brezpomembno pripombo in rabil ogovor: eospodična.
Gospodična mi pravite? je rek-tuia dama. Dragi gospod, jaz sem 52 let stara, imam troje otrok in moj ?in je nad 30 let star ter oficir v Indiji. A na Angleškem ni nič redkega, da izgledajo dame take starosti dosti mlajše, saj se dobe še 70 let stare dame, ki so tako sveže in dobro ohranjene, da lahko hodijo dekoleti-rane na plese. Seveda je treba skrbeti, da ostane telo mlado. Sport, ja-I anje, kopanje, negovanje kože pa tudi negovanje duha — to je potreh-no, da ostane ženska mlada. Kako žalos'no je videti po francoskih in nemških deželah, da po letih še mlade ženske izgledajo tako stare. Saj ni nobena posebna umetnost. Ni trena za to ne jahanja, ne športa. 2ene, ki v svojem gospodinjstvu fizično delajo, se mnogo kopljejo, hodijo na Krak in znajo biti vesele — se ohra-rijo lahko ravno tako cvetoče in ade. kakor tiste,   ki goje šport in
nje. Toda negovati je treba svo-te!o, ne pa Je zanemarjati.
Sopotnik te dame je porabi! na-•talo pavzo, da je izpregovoril nekaj besed o vrlinah angleškega naroda in re s tem tujo damo vzpodbodel. da nadaljevala svoje pripovedovanje.
Vi ste prav omenili, je rekla tuja iama, da smo Angleži ustanovili največjo, najmogočnejšo in najbogatej-> državo, kar jih je kdaj svet videl. Toda, verujte, v prvi vrsti se imamo za to zahvaliti svoiim plemenskim lastnostim.  Te začenjamo  gojiti s *em, da učimo otroke premagovati telesne in dušne bolesti. Pozneje jih naučimo premagovati   vse   teža-*c, j kar jih vstvari življenje. Mi hočemo -•i rod krepkih,   zdravih, umnih ljudi, ki se ne vstrašijo nobene ovi-c. ki imajo moč kljubovati vsaki sili, ki ne klcnijo glave, naj bodo zapleteni še v take neprilike in težave in «o pripravljeni na vsako žrtev. Mi ne Jamo dosti na to, da bi se mladina uji!a kdo ve kakih znanosti in da I
bi bila kdo ve kako učena — a vsak bodi temeljito nmstveno in praktiCno vzgojen in izobražen za življenje, da
bo lahko izhajal in zmagovat Naii
sinovi ne politiziralo dosti do svojega 25 leta. Prepiri ali je bolja republika ali monarhija, so neplodni, kakor prepiri, katera vera }e primernejša in če bo socijalizem premagal kapitalizem, ali pa se steče vse imetje sveta v roke izvoljencev, katerim bodo vsi drufci ljudje podložni. To ni za mlade ljudi, ker njih razum za take probleme ni zrel. Rajši vidimo, da se naši sinovi in hčere bavijo s športom, kakor da bi se ukvarjali s takimi problemi, kajti za mladega človeka je prva stvar eksistenca, vse drugo pride šele potem. Cel mož, cela žena — vsak na svojem mestu najboljši — zvest svojemu narodu po načelu »naj bo prav ali naj ne bo prav, jaz stojim na strani svoje domovine«, sicer pa vedno in v vsakem slučaju ladv in gentleman — to je ideal angleškega plemena.
Zopet je mladi sopotnik napravil nekaj opomb, na katere je tuja dama odgovorila.
Ne rečem nič preveč, če pravim* da ga ni naroda, ki bi bil na taki stopnji fizične, urnstvene in nravne popolnosti, kakor je danes angleško pleme. Na vseh poljih znanosti in umetnosti zavzemamo odlično mesto, prvi smo v industriji in v trgovini, prvi smo na morju, velik del sveta je v naših rokah in par tisoč naših ljudi vlada ogromne države z milijoni prebivalci. Vemo, da imamo pravzaprav ves svet proti sebi, pa naši državniki nadkriliujejo vse in premagajo vsak konflikt. A tudi nravno se smemo šteti za prvi narod. Naj povem en dokaz. Ali se spominjate grozne katastrofe parnika Titanic? Takrat je bilo mnogo žena in otrok rešenih, inoški pa so utonili. Denimo, da so bili na tistem parniku Francozi. Ti so kavalirji in gotovo je, da bi bil vsak poskusil rešit: kako žensko in kakega otroka, listo osebo, ki bi mu bila najbolj simpatična, a seveda le če bi s tem ne spravil samega sebe v nevarnost. Nemec bi bil vse stor:!, da reši svojo ženo in svojega otroka, za druge bi se nič ne zmeniL Italijan bi bi! rale tuje ženske in otroke prepusti! njihovi usodi kakor lastno ženo in bi sploh le nase mislil. Na »Titanicu« pa so bili sinovi angleškega plemena in ti so vsi skoro od prvega do zadnjega z združenimi močmi delali, da se rešijo žene in otroci. Vedeli so natančno, da jih čaka smrt, a vsi so bili ene misli: rešiti je žene in otroke. Ja rešili so kar se je dalo rešiti in šli potem v smrt. Pa nikar ne mislite, da so se zavedali svojega* heroizma. Ne, zavedali so se le, da store svojo dolžnost. Nič več. Ta čut jim je bil v krvi. ta čut jim je dala vzgoja od prve mladosti, ki jih je učila premagovati fizične in duševne bolesti, krotiti in zatajevati samega sebe in biti cel mož na svojem mestu. Angleški pisatelj je v svojih povestih »Džungla podal volčji zakon. Volkovi se ravnajo po postavi; volk je moč volčjega plemena, in volčje pleme je moč vsakega volka. To misel, gosn d, ima vsak Anglež v krvi, morda se tega ne zaveda, a ravna se po tem. in zato gospod, smo velik, bogat srečen narod.
Uravnava   telesnega r vajanja
ie eden giavnih pogojev pr; zdravljenju nerednosti prebave. Premočna odvajila so, kakor znano. Škodljiva. Zato rabimo brez motečega postranskega učinka neopazno voljno odvajajoče sredstvo, ki se tudi prebave ne dotika, nego jo izpodbada in krepi, to je dr. Rose balzam za želodec iz lekarne R. Fragner, c. in kr. dvorni dobavitelj v Pragi. Dobiva se fudi po tukajšnjih lekarnah.        II. R.
			
	C		
Ivan Stranich,  Poreč, Istra,
azpošiija raenovrst vina. Zmerno nizke cene
lii mntalka
papirne ali galanterijske stroke,
Ooričar & Leskov šek v Cel ju.
(3
Ji:
HE
3>
Dr. leni lini
strokovni  zdravnik  za ženske bolezni, Ljubljana, poleg magistrata,
zopet ordinira.
g)-1,---,,-G)
Trgovina z erežjesi is ckr. zaloga smodnika Leehner & Jnngl, Gradec, Sporgasse 1.
a^fflaVBltife fjan) priporoča  po tvorničkih cenah kot J5jj™SjBs^^ najboljSc branilno orodje avtom. Žepne
jgBJW pištole, točno   zastreJjene sistemov
gJL\J> „Browning-   Stevr*.   .Matiser* in
•^m .Bavard* samokresi najbogatejše iz-
bire Že od K 5*50 naprej, floberti in karabinai ICC, dvocevne   lovske puške od 36 K naprej. Patrone, patronske atročniee itd. Hd Cenovnik gratis in franko. 55 Cenovnik gratis in franko.
N.jt,.ijii<*ki ..kup,:i*. Qeno  posteljno perje r.y
1 kp »ivega, Hcbreea, pulienega 2 K. boljSeura 2*40 K orif aa oolbeleea 2*80 K; belega 4 K: belega ouhaateea 3*10 K; kg velefinep* đnefnobelega, poiienega, 6*4o K, 8 K; trg pa ha, sivega 6 K, 7 K, b«1ejyat finepa 10 K; narfineiši prsni puh 17; K. Naročila od S ks nanre? franko.
nankinjja. pernica 180 cm dolga, 120 cm Široka, a dvema fglavnicama, 80 cmdT?, 60 cm Sir, polnjena 2 novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol ouli ?0 K; puh ?A K; posamezne pernice 10 K, lt K, 14 K, 16 K, tjjlavnicfc 3 K, 3-30, 4 K. Pernica, 200 cm dol^a, 140 cm §ir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglav-nica, <>0 cm dolga, 70 cm sir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica 12 močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm Sir. 12 K 80,14 K 80. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko.  Lahko se frarko tacaeafa 3a neugaiaioče se vrne denar. —
V v«      p mm     a. a>      »■ s* y f •       j       ■ a Ma>«      W^ • aV* • » mm* ' mm ■ - —" "™ ■ ■ ■       — —----a^ ——»-f —--— — —--
g Natančni cenevniki gratis in franko.     S Benfsch, Dešenice *t. 767, Češko, g
3rsi
Pofnifii v Imm ie Južno flmeriKo
se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
iS
i Uli juti srete pri ainiidefih
težavah. k?i9T ?. jrr. oaretir. vrnratroja, stotem fratri«, ri5la*jB i»teda, ain n komi nrfiiijf i.t.l, kako? toHi ari it lata !8StariB*)i "eiodčn fi trevesaih Ito'«; ish.
Sternanctbek«
fhuui 'V_ FavttaBtaM 25.
Poirkosnie in t>rosr*ktt zdravnikom ^rati» In franko.
Lasne bite
na|fineie kakovosti po 5, 7, 9 ia 12 !xreii — vse vrste lasne podlage In mrežice — barva za lase is brado „NerlK* po 2 in 4 S — toaletne potreMč&ne — lasuljo, brado in drage potrebščino za maskiranje, vso po zelo zmernih conab priporoča
Štefan Strmo!!
brivec in fassničaz*
Ljubljana, Pod Trančo št 1,
(vogal Mestnega In Starega trga).
Izdeluje vsa lami carska dela solidno in
okusno Kupuje zmešane in rezane ženske lase
■M
m
mi
Trst — Nsw Yorkv Bnenos Aires, Tlo de Janerio, Santos itd.
z najnovejšimi brzopamikl z dvema vijakoma, električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih ie za vsakega potnika nreskrbljeuo. da dobi dovolj domače brane z finom, sve* kruh. posteljo, kopelj itd.       aa :
0EU1 M8BIMT: I Seisrao feGrifeo rab sulsoto, ? Jožno Ameriko nakit! 14 dni.
težnja iz Trsta v Kanado: MlanU Cusbet, titaBirea!) vsaki mesec enkrat.
Vsakovrstna pojasnila daje radevolje brezplačno in prodaja vozne liste glavni zastopnik za
40 Kranjsko. Štajersko in Koroško
SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska al. 26.
bsob
II! I
]@jgjr==)r5]r5)c
aSŽHslI-ISallšJE
m
i
m
m
i
m
Conlrhemnai Confrheamgn ton-rtisuman
^ntrheiimon
te racio 2 Ino iz u činkoTitih »estavin napravljeno sred-
mnogi 4* zdravni-H rahijo v premnogih sluCajih b na<-boliitm aspehom.
miri revmatične, protir.ste in nevral-^irtf KoJe4in*>, od-stranja  fot goma-
E<»ni» na vzrhlih otestih in oteklin v členkih.
*e saradi trK"ri<*ga učinka Čin: in', t boli rabi.
t. 2 Zaloga poi laaBua.	pog-ačitiz: 5ia mizarstvo, »f;-as.-— m i ll (Kolizej).	
Zaloga spalnih ter jedilnih sob v različnih		Zaloga otomanov, di-:: vanov, žimnic ::
: najnovejših slogih.:		in otroških vozičkov.
Spalnica t amerlkanskem orehu 350 kron. Obstoječa s   2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, 1 umivalnik z marmor, ploščo in ogledalom.		
Ne dajte si vsiliti kakih nadomestil. Lonček K
K: poJiićtp oaarfi, K t'SO daaili naaka 1 Mat .    .     „   . S— .    .5 loaJkov. .   .     .   . S4— .    .10 laaae?.
Izdelovanje in zaloga
B. Fragnerja lekarna
c kr. dvorni dobavitelji.
Praga III., št. 203.
Pazite na ime izdelka in izdeloval Zaloga v lekarnah.
Kolesarjem
ca
Shrani kolesa Čez zimo v primernem, proti požaru zavarovanem prostoru. V potrebi razdre tudi ležišča in natančno pregleda, nadomesti obraljene dele z novimi, temeljito preanaži aH jih popolnoma prenovi po primerno najnižji ceni
ANA G0REC, LJUBLJANA.
Specijalna trgovina s kolesi in deli.
Marije tele cesta sti. II. M svet, lapli Kolizeja).
Najstrožja krinka potrjuje
naWISanaasaanSSaaaaV SJStiJlHt?ailaaa1IISSSS3H
popolno čistost in pristnost jedilne masti vsebujejo dostikrat do IS* vode jedilna mast »Cerea" ne vsebuje ničesar jedilne masti „Cera", kopi v rrnskl 1 hf tve vzame vedno li* jedilne
»Ceres*. Drage ali drafib primesi. Kdor kupil k« Prf vporabi
4T^^
Stran 12.
.SLOVENSKI NAROD*, dat 10 Jisiirji lili.
7 Stev.
Išče se za takoj ali za fesrsar
stanovanje
t 2 sobama in pripadki, ne predaleč oe.1 iusttčne palače. Ponudbe pod Šifro *J|istica 90- na uprav. »Slov. Naroda«.
Uradnika
sprejme ta poludnevno ei dnevno uradovanie tTfavsaa iitsa zsetnjs r Ccijs. Ponudbe kat tre se imajo poslati pod naslovom: PtStfti predal St 44. Celje, se imaio vložiti do 20. januarja 1914. 98
kožne hibe, solnčne pege, Ofrci, raskava, ordečela in razpokana koža ter druge napake polti, izginejo takoj, edino in samo z desetletja preiskušeno in od strokovnja-oblastveno    za   neškodljivo   preiskano 3979
afpi rdečica
kov sijajno potrjeno in o_
\f'0   dr- A. Rixa pasta Pompadour
Ob ne.učinkovanju denar nazaj. Poizkusni lonček K r—  večji lonček K 3*— Ko^me tikum dr. A. Rixa laboratorij na  Dunaiu IX,  Bergtasse 17/E. — Zaloge v Ljubljani lekarna    pri   »Zlatem  jelenu«  parfumerija   A. Kane,  drogerija »Adnia« (Cvančara).
C. kr. priv. tovarna za cement I
Trboveljske premogokopao dnibe v Trbovljah
priporoča svoi priznano izvrsten Portland-cement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise slede tlakovne in podorne trdote daleč nadkrlliofoCi dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in izpričevala
435 S
raznih   uradov   in  nai si ovi tejših   tvrdk   so    na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, I., Maximilianstrasse 9.
Zadnji mesec!
Loterija za reševanje otrok
v korist društvu za varstvo in reševanje otrok
6075 dobitkov 80.000 kron
Glavni dobitek    30.000   kron vrednosti.
Prvi trije glavni dobitki se po odbitku dobitvene pristojbine na zeljo izplačajo tudi
pa?* v gotovini. ""SJSfS
Žrebanje nepreklicno 7. februarja 1914. Srećke po 1 krono
se dobivajo po vseh menialn'cah, trafikah, lotcriiskih nabir?ln eah In pa pri loterijski
upravi, Dunaj, I., An der Hulben St- 1.
Št. 26.856.
166
k
Podpisani mestni rragistrat oddaje rrestno konelj v Kcleziji za dobo 3 let t. j. od 1. maja 1914 do 30. apr la 1917 ▼ najem in sprejema ustne ali pismene ronudbe do vštetega 5, februarja 1914.
Predmet najema je le ejHrsaaa kopel v Koleztji in mestna hiša $t. 30 v Koleziiski ulici, ne pa tudi »Hribarjev gaj« poleg Kr iezije, ki je določen za park. o katerem ima občina sama disponovati. Katančneie pogoje pove in pojasnila daje mestni gospodarski urad v navadnih uradnih urah
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 5 januarja 1913.
Odda se
Ogl
stavba novega šolskega poslopja
v Gaberjih pri Celju.
Pismene ponudhe naj se vložijo do 30. t. Ca. pri kraj nem šolskem svetu za celjsko okolica.
Stavbeni  načrti, proračun  in pogoji so na ogled v pisarn« v okoli'ki deški šoli v Cel|U (Nova uliea) vsak dan razun nedelj in prazn kov od 4.—5. ure.
Stavba se bo oddaTa bodisi v celoti ali pa po ra n h skupinah, kakor so natančno navedene v pogojih.
Krajni šolski svet za celjsko okolico.
Naznanilo.
Dovoljujem si slav. občinstvu v Ljubljani in na deželi vljudno
naznanjati, da sem previel
glavno zastopstvo
m u popne
=====   za vso Kranjsko. -
Zavarale so pogrebe vsako vrste po rssalk katefor1|sJL
Natančnejše podatke daje glavni zastopnik
I. slov. pogreba! zavod Jos. Turk, Ljubljana,
Proioraova attca 44, B«4ock>f costa 5.
Istotaai m ijfi|a» 145
inkasa nt
• kavelj«.  Plača  po sogovoru.
HaS*
Ceniki franko
ta.piliie
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
^^JH^JJav    ^av^avo^s^^at ^
fraver la i zde tavate IJ »v* saastttj
▼a ali** L
Ceniki franko.
r
V* - "
j Blaž Jesenko i
I  L|abl]maa, Stari trg 11 1
H priporoča |j
I klobnke1
I   cilindre, Čepice itd. 1
m ^-----= najnovejše faaone       i — m
I
iinovejsi
po najnižji ceni.
Ilnstrovati ceniki zastonj in ptitnlne presto
I
s Z
e
p ar
■r
J
Najcenejšo
dežnike
in solnčnike
domaČega izdelka priporoča
tvornica dežnikov in solnčnikov
Jos. Vidmar
Ljubljana
Pred Škofijo 19 — Prešernova ulica 4.
Teodor Korn
(popre! Henrik Korn)
Mkrivaler sfrelt in Klepar, vmllalet 'trclovout. ter instalater ndoialov
Ljubljana, Poljanska testa it. I.
Priporoča se si. občinstvu za izvrševan ie vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje 2 aneleškim, francoskim in tuzemskim <kril'em z
abnl-cmentnini ikriliem (Eteniitl oateii Hatscbek
Z izbočno 'n ploSčnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in ealanteriiska kleparska deli v priznano solidni izvrSitvi.
ffiSni ii Mrinjsta tprm. Nstifcljni nsadi
Poorave točno in ceno. Proračuni brezplačno in post. prosto.
priporoča šteje bogato zaloge razeevrstniB
pušk in samokresov
Mlatil Pllf tfDl, T8l M hlB (sUakf)
mM m n m& tat
Popravila pušk, samokresov ia biciklov
!
a______f dobe deklice ie 2ene vsake starosti, ako
1 Hl ni rabtje moje najnovejše saasile ali vedo
_X|y Hol ** rlD* se 6amo na zunai, edino res-
* * nično učinkujoče sredstvo, zajamčeno ne-ikodljivo. Cena K 3, S in t*. Zraven spadajoče milo 6 i vin. dobe lepe, polne telesne obl>ke z moto redil no moko »Kitne«, zajamčeno neškodljivo, mnogo zahvalnih pisem Cena kartonu K 2*20 po povzetiu. Od 4 kartonov naprej pott prosto. — Pošiljat ve poste re-stan te samo če se posije denar naprej. — Razpošilja ga
Kitke mzri, Bnal IL. Stunroane 62 K. L Stoik.
Prodam svoje
p o s e s t v
v mestu črnomelf, obstoieče i* gostilne, mane pod Imenom »Kožarjeva gospina* ledenice« mesnice, gospodarskih poslopif, zasebne kffte z veli klas vrtooi la dvoriščem ter m celim inventarom, koncesijo Itd.
Cena 60.000 kron. Potrebni kapital 30000 kron. 176
Pobližie informacje daeta moji p sarni
v LJubljani, Strelttka nlica 29, In v Črnomlju.
Jos. Lončarić, podjetnik.
Po Najv. pooblastitvi Njeg.     c. in kr. apostol. Veličanstva.
42. c. kr. državna loterija
za civilne dobrodelne namene v državnem zboru zastopanih kraljestev in dežela«
IP. ilSBflorna lnf AlHIfl obsega 31.148 dobitkov v gotovini v IS   aCUdlUd   IUICII'41       »topnem znesku 625.000 kron.
Glavni dobitek znaša
SOO-OOO  kron, 5268
Žrebanje bo javno na Dunaja, dne 22. januarju 1914.    Srečka stane 4 krone.
Srečke se dobiva o pri oddelku za dobrodelne loterije na Dunaiu, I!!., Votdere Zoll-amtsstrasse 5, ro loterijah, traftkahah, pri davčnih, postnih, brzoiavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Igralni načrti za kupce srefk zastonj. — Srečka se poSiliaio poštnine prosto — Od e. kr. pen. ravn, drž. loterij (oddelek za dobrodet. loterije).
Narodno hniijarna u Ljublianl
Aleš is Razora
Cez trnje do sreče.
Povest. Spisal Ivan Cankar. Cena broS. 1 K 50 v., vez. 2 K 50 vin., s poŠto 20 vin. več.
Atila v Emoni. ^tmaAn5c,aercNS
bro?. 1 K 40 vin., vez. 2 K 40 vin., s po5to 10 vin. več.
Brodkovski odvetnik t;:
ćeSki spisal V. Beneš-Sumavsky. Cena broS. 1 K 50 v., vez. 2 K 50 v., s poŠto 20 vin. več.
Roman Spisa!
F. Senčar" Cena broS 1 K 2n vin., vez. 2 K 20 vin., s poŠto 20 v več.
Greh in smeh. Ijene kratkočas-
nice. Zbral Tinček Hudaklin. Cena 1 K, s pošto 10 v več.
Gospod Zabar [?r7n°erist4Jn8r^S
sličice iz sedanjosti. Spisal Luigi Calco. Cena bro?. 80 v   s poŠto 10 vin. več.
Gospod Bucei. l&srl^ES
sličice iz sedanjosti. Spisal Luigi Calco. Cena broS. 70 vin., s po§to 10 vin. več.
nT voli   aTotio7   Zgodovinski roman. JtraiJ   JllaI|oa. Spisal Fran Remec Cena tros. 7 K, vez. 3 K, s T-oSto 20 v več.
Lepi stri ček. (Bel-ami).
Roman Francoski spisal Guy de Mau-passant, prevel Oton Zupančič. Cena broS 3 K 50 v., vez. 4 K 7u v., s poŠto 20 vin. več.
L uberen in junaštva stra-btpetnega praporščaka.
Zgodovinska povest. Cena broS. 80 vin., vez. 1 K 60 v, s pošto 10 v več.
Ljnbezen Končanove
IT lova Zgodovinski roman. Spisal fklaiOt Fr. Remec Cena broS. 1 K 50 V, vez. 2 K tO v, s poŠto 20 v več.
Libera nos a malo. vz£°»
roman. Spisal Vladimii Vesel. Cena broS.
1 K 40 v. vez. 2 K 20 v, s poŠto 20 v. več.
afoli  lami Roman za mladino in od-
•moli   IviU  rasle. AngleSki spisal F. H. Burnett. Cena broS.  1 K 60 v, vez.
2 K 60 v, s pošto 20 v več. H«ni   Sociialen roman iz liubljanskega JnlUd. življenja. Spisal A. P. RuSič. Cena
bros. 1 K 20 v, vez. 2 K, s poŠto 20 v več.
Najhujši sovražoiki &
Murn k Cena 60 vin., s pošto 70 vin.
Narodni  kataster Ko-
i       v-AOsVa  Spisal Ante Beg. Cena 60 v, runavO- s posto 70 v
0 dostojnosti.Spisal Ro2man
priporoča sledeče knjige:
80 vin.
Cena 70 v, s pošto
0 službeni pogodbi tr*ovskh
pomočnikov »n diugth delojemalcev v podobnih službah. Cena 50 v., s pošto 10 v. več.
nhv*fni Mil drZ- zakonika št 89 z UDrUll dne   16.  avgusta 1907.
Cena 1 K, s pošto 20 vin več.
Osnovni nauki o narodnem gospodarstva.
Cen« 3 K. s poŠto i K 20 v
Opatov praporščak. z&
roman. Spisal Fr. Remec Cena bros. 1 K SO v, ves. 2 K 70 v, s pošto 20 v več.
Pravljice za mladino s
clilrOTTII (Prevodi čeških in hr-Oliž\dllil vaSkih pravljic.) Cena vez. 5 K., s pošto 30 vin. več.
Prava i<i neprava ljube-
OOfl Povest Spisal Blaž Pohlin Cena OCU. broS, 1 K 60 v, vez 2 K 50 vin., s pošto 20 v več.
Promononni   Novela. Spisal Franc rieiUdydllLl   Remec.   Cena broš. 60 v, vez. 1 K 60 v. s pošto 10 v. več.
Pri o ni   cm a Vi   Ruski  spisal Leonid nUrJlU  OUlUli  Andrejev,preložil Vladimir Levstik. Cena broš. 1 K 40 vin., vez. 2 K 40 vin., s pošto 20 v več.
Rienzi zadnji tribuno v.
Zgodovinski roman v dveh delih. Spisal
Edward Lytton-Bulwer. Cena broš. 4 K., vez. 5 K 20 v., s pošto 33 vin. več.
CfcOflhfl ^:,'Ke iz P3rišl<f?a življenja. udpUU   Francoski spisal Alphonse Dau-
det, prevel Oton Župančič. Cena broš.
2 K., vez 3 K , s pošto 20 vin več.
Skrivnost hiše št 47. mRa°n
Angleški spisal I. Storer-Clousten Cena broš l K 50 v., vez. 2 K 50 v., s pošto 20 vin. več.
Skušnjave Tomaža Kr«
ffl07liairr.ro   sPisai ^epetavec, 2 mrZlJaVU&a. zvezka Cena broS.2K 40 v, vez. 3 K 20 v, s pošto 30 v več.
Strabovalci dveh kron.
Zgodovinski roman v dveh delih. Spisal Fr. Lipič Cena broš. 2 K, vez. 4 K, s poŠto 30 v več.
Stara devica. Oblak. Cena broš.
60 v, vez. 1 K 60 v, s pošto 10 v več.
Slovensko-nemška meja na Koroškem.
1 K 40 v, vez 2 K 40 v, s poŠto 20 v več.
(Človek, Pevka Hudournik in Rendezvous.) Cena broš 60 v. vez. 1 K 60 v. s pošto 10 v več.
TTVift in  clnh Poljudno znanstvena UnO  lU  SlUtl razprava. Spisal dr. dr Jos. Rakež. Cena 20 v, s pošto 30 v.
St'ri ruske slike
Vaška kronika.
slovenske
Ccaovaik ssstooi ia postatoe prosto
TTnriini Povest Francoski spisal Andre" Uiltlllld. Theuriet Cera 00 v. s pošto 1 K.
Ustoličenje koroških voj-
vra«l Spisal Ante Beg. Cena 30 vin., 'UU  s poŠto 40 v.
Povesti iz Dolenjske preteklosti  Spisal Ivan Lah. Cena broš. 1 K 70 v, vez. 2 K 70 v, s pošto 20 v več.
Vnarovi Izbrani spisi Frana Erjavca, 1141 avl. urcdii dr. G Sajovic. Cena
1 K 20 v. vez 1 K 70 v, s pošto 10 v več.
V študentovskih ulicah.
Spisal Fr. Remec. Cena broš. 1 K 50 v, vez. 2 K 50 v, s pošto 20 v več.
Z.dnji rodovine Benalja.
Roman iz kranjske preteklosti. Spisal Fr. Remec. Cena broš. 1 K 50 vin., vez.
2 K 50 v, s pošto 20 v več.
Zbrani spisi Josipa Jur-
oMXo 11 zvezkov. Cena vsakemu ItllasV zvezku broš. 1 K 20 v, vez. 2 K s pošto 20 v več. (Zvezki lil., Vili. in XI. so razprodani.)
knjitjanrnai  imaš v zalogi tudi vss druge
knjig* ter pošlje na zahtevo najnovejši eenik aele salope. n a
8H
19
53
9952
57
L7
34
4504
(ebelni med
iztrčan, zajamčeno prirodno pristen, akacije v ah lipov, razpošiljanje franko v pločevinastih škatljicah po 5 kg po povzetju za K 8'Se. Preprodajalcem pošljemo vzorce in ponudbe. Izvoz meda (Erster un?. B'enenhonig-Ex-:•-> B ALATONFOKAJAR, (Ogrsko)
oženjeni?
potem zahtevajte tzorce 3 za 1 K, 6 za. 1 K 80 h, 12 za K, 3 4z ilustrovan cenovnik i, zdravniškimi nasveto gratis in tranko(zaprto) 30 h)    - L
higieni ena
taktura,   Dunaj F L Wieslngerstr. 8.
Zapoaini si; prinesti moraš samo cigaretni z papir aH stročnice ::
pieiema zavarovanja človeškega flv-tienia po na j razno vrstne jših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica,
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje to smrt z manjšajočimi se
12 vplačili.
MSlTvAVI|A
teaaa B SeTaS-Tte-lS — tapietaae eaaaaaaiae ta aa^ttall«« £ 129 935.304 2S N velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno opravo.
fimtnlii mtattii i imSbi
44 in ne daj se zavajati z enako izgledaj očimi ponaredbami slabejka-::      kovosti. n
Zavaruje ooslooja fn oremičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cemuje takoj in najkulantneje. Uživa naiboliši sloves, koder posluje.
i GuiiKki uliti štev. II
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. - Zahtevajte prospekte!
IQUEUR MCDICIHAL
na
SdinO 5 dlli! z brzoparniki francoske družbe.
Najkrajša vožnja iz
Kavi*® v Nev York.
VeVavne vozne liste (šifkarte) za vse razrede dubi> tolae -ri
343
Ed. Smarda
obla iv eno   iotr eaa po-tovslaa Maerna
v L'H&^^ni. Donavska cesta 18
▼ hiš Kmetske t>ost jilaice, nasprot ^ostilne nri .Figove«*
Vozae Ustke ts Aaaerlke ▼ staro domovino »o aaf-nltii eenl. iida<a vosae listke io vseh tete. micah sa priresn e »■ harnih la romarskih vlakov. Vsa ao-fasnilaiatotam Hresn ačao
Nečistosti kože
kakor ogu-e riAfV. V tolščavoat l ore hra j|ff1flf*ft|
"p'k„io SSST rllluaUI
ki ob*er»a zdravilne sestavine katrana izo'irane »n r roste d'Srfth barvovir h 'n epljivih *n<>vi in ki je no op?7rjva-njih era^ke rinm« u*)og > nr klinike učinkovitejši neijo c f rinalne vrste ko-trana.    RaHirno naihnl jr»  v obliki
tekočega   Plnosolovega mila
(v steklen cah po K i*— in K 2*50 ki j trajata dolgo/) Kdor  it- nava en trdih mil r»ai rab'
Finosolovo  boraktovo milo.
Pinosolovo žveplenomlečno milo
(90 vtnariev.) Proti kožnim bo1e*»r.i-n «n izpuščanjem prior ročaio zdramki gotovo 10° „ Pmo^olovo milo in Pin<--solovo ivp'eno milo Za i?m'?anie plave proti   imarfan ti la«.   prhnaiu itd.
služi tekoče Pinosolovo milo za lase po
K  1*— m K 2.50 (d« >lg tra na pot aha)
V lekarnah, ^r gt-rnah, p^»»f ^erin»h. iMeMva'nic* P'^o G. Hell & Komn.f Opava. Dunaj i.. Helterstorferstrasse 11-13.
V Ljnbliani:  drojroriia B.  čvancara in
Anton Kane*
se bode vršil v pondefjek, dne 26. t. m. kot navadno v skladiščih tvrdke , BALKAN" trgov, spedicijske in komi-« siiske del. družbe na Dunajski cesti št. 33 na kar se gr;. interesent i e blagohotno onozarjajo; tozadevna pojasnil a pismeno, uttmeno ali telefonično daje zgoraj omenjer ia družba brezplačno. Telefon št. 100«
Šolske potieli
vseh vrst se dobe po najnižjih cenah v
.llarodni Knjigarni'
Prešernova ulica št. 7,
fsy* Zenitev
D sting. fino naobr   22 t, sirota, vese'e, Dezn ve nravi, samostojna,  270.C03 mark
pr-mofenja se želi p^očiti 2 odlično misl.
dobro situir eoseodom Diskr. zajamčena in
zažeMer.a. Rcelni, direktni, neanommni dop i .Trantes Heim", Hamburg, bauptpostt.
1^^^C!!3a^ J*Jkm BP^
Devin-Buckau.
Podružnica s Dunaj III, Am Reumnrkt 21.
Bruse1\ Buenos ATres 1910, Reubaix,
T«r?-. n^t^ni I9M: 8 fr*«* Pni
Nitlležne krtine
na obrazu ali na rokah odstrani  v 5 minutah
Dr. A, Rixa 43
7r odstranjevalec kocin.
Za j. neškodljivo, gotov usprheh. PuSica za 4 K zadostuje. Razpošiljanje strogo diskretno.
Kos. tir. A. 8ix. lakoratorij. lw IX., Bsri;asse 17 L
7aloea v Ljubljani: Lekarna .pri zlatem
oicnii", drosrerfti A. Kane in „Adriia".
Originalna konstrukcija Wolf 10  800 k. s. 3"9
JlaiizBatncša poraba si'c za vse obrti.
V celem izdelanih okoli 1 milijon k. s.
za k iua—za k bo—
Jobavljam franko na vsako postajo za reklamo nove vrste
ivalne stroje Jhjh"
ki se gonijo z nogo z eleg.
'omarico »n 10 letno garacijo. Odpočijem ko dobim 1- K zadatja, ostanek po povzetju. Vse vrste šivalnih strojev • Ringschiff« »Central-Bobbin« za domačo rabo in za  rokodelce  po cenah  na debelo.
L HeiKberg, Dunaj IL Datere Donanstrasse 231IL
Ceniki gratis in franko. — Hrvaška korespondenca. 3709
I
Ceno češko posteljno pere.
Kilo sivega puljeneea K 2 — boljšega K 240, polbelega K 3 60. belega K 4*80, prima kakor puh mehkega K 6*—, velepnma K 7*20, najboljša vrsta K 8*0 Puh siv K 6—, bel K 12' — , najfinejši rrsni puh K 14-40. 01 S kg naprej franko. Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečeea mleta, pernica ali spodnja blazina 180x11« ca a K 1f>_, 12—, 15—. 18—, 21 —, ?00x|40 cm I K 13—, 15— 18—, 21 — , zglavnica 80x58em a. K3 -, 3 50, 4—, 90x70 ca k K 450, .V50, 6—. 3-de!ne žimnice za eno posteljo K 27'—, boliSe K 33—. Razpošiljanje franko po rovzetju od K 10- - narrej. /.amena dovoljena, za neugajajoče denar nazaj. Poizku^nje in cenovniki franko
Artur Wollnerf Lobea 35 pri Plznji (Češko.)
Mične novosti
plesnih in družabnih
čevljev.
i
Alfred FrSnkel kom. dr.
Največje podjetje svoje vrste v monarhiji.
Prodajalnica v Ljubl'ani: A. SELJAK,
Stritarjeva ulica štev. 9.
20 000 parov tedenskega
143
130 lastnih podružnic-
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
is   Delniška glavnica 8,000.000 kron. U
152
Stritarjeva ulica štev. 2.
H...rvnl fondi okroglo 1,000.000 kron.
Poslovalnica I. c kr. avstrijske dr2^vne razredne loterije.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
vloge na knjižice ia aa teksti rsean 3| 01 Kapate ta prodaja srečke ta vrednostne papirje t obrestnle ed dne vloge pe eisttk s T |4 (O 5 a s vseh vrst pe eaevaem karan, as«
06
S3D
^929
slikozor
slikozor
z mehanično izmenjavo slik Saana taa gaaSada*   ^Mi Zraven
SO ve! epi kan Inih fotografskih posnetkov zastonj. Slike ae spričo potakao ostrih okularjev vidijo noaetas lata hi lato fdaaJlioe ai to panoramo z aaehaalCao praaiaae ataa zaradi pikanterije gospodje radikupujejo. Kompletna panorama s 50 ffatofrafijaad aaao krta S'Sa.—
Edina raznosiljalnica, itaBTeiSC po povzetja: 1222
M. Swoboda, Dunaj, III 2., HI—»w 18-88.
U se iz proste roke hiša štev. 68 v Zatrtimi pri Hi. m
2 njivi, 2 travnika, 3 pašnilke parcele, vrt, hosta, socteijska cenilna vrednost 25 000 K, v hiši dobro idoča gostilna in prostor za trgovino, pekarija, obsežne gospodarske shrambe, stiskalnica ledenice, kozolci, lepa ugodna, promet vsled bližine premogovnika velik, nadalje hiša št. 1 v Zabukovci z žago s stalno vodno silo, gospodarskimi poslopji, sušilnico za hmelj, travnik in njiva v sodnijski ce-n 1 ni vrednosti s pritiklino vred 10 000 K, istotako ugodna lega, proda se vsako posestvo posebej ali obe skupno. 5g Vpraša se v odvetniški pisarni dr. V. Kukovca V Cel|aL
Zahtevajte gratis in franko moj katalog o
eleiitrinaceinsisven
za vsako porabo. Izborne električne žepne svetiljke, jasno sveteče, komrfetne po K 2—, 2 40, 2 80       Električne ročne svetiljke v
kovinskih škatliah po K 4 —   in v—. — HiSne svetiljke v ieseni skriniici K 4-50.
Acetilenske ročne svetiljke
iz rriedi, ponikijane, prav stanovitne, ki se porabi za visečo
aH namizno svetiljko K 4—, 5*—, 6—. Po povzetju razpos lja
f. Vfeissberg,
raznosilialnic- Đnnaf IX, Cntere Daaaaarr. 13 III,
Hi vaška korespondenca.
Bič an Jax&sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 15 >»
priporoča svojo bogato zalogo   ... ^ %
za rodblEo In obrt
5:2:5   kurzl za lezenje v m.
Pisalni stroji ,,ADLER", pletilai stroji
vseh velikosti.
4^
Brez konkurence!
♦
F. L. Popper čevlji *
za gospode in gospe so nogaai najbolj prileini, lični in najboiiše kakovosti.   Na c roda j   samo pri
JULIJI STOR, Ljubljana
Prešernova ulica št 5.
'A     Govsserski čevlji za turiste, bigijenifoi <^   čevlji za otroke ia Lawn-teiuiis-čevlji.
K 12*50—1650.
Najhitrejša
in najsigurnejša
vožnja
je z ekspresmmi ce
akiml brzoaaraikl: „Zalaer  Wllhalm H.",
„Kaiaer Wllnalaa d. Dr.". Uro npr I nc Wllhelm<l, „Broapriaeeaaia Cedile", in z največjimi brzopamiki r*      „Princ Frtedrlh Wi!helm", „Oeorge Waahlng1oa,,t „Calambaa" It*. ■
Vožnja 5 do 6 dni I
Po-ebno opozarjam na novo vpeljane kajute (kabine). - UL rair.l V teh je prostora za 2—4—6 oseb, opremljene so čim najudobneje. Potniki dobivajo v posebnih jedilnik dvoranah ob pogra'eala aalaak izborno hrano. Na razpolago imajo poleg drniabnih in kadilnta dvoran tudi posebni iatalai krov, kapel}! itd. Na krovu i m igra vsak druei dan godba. — Odhod potaikev Iz LfaMtaae vsak tarak Ia četrtek. — Potnik, ki kupi pri meni vozni list, dobi hrano in stanovanje v pristanišču breaplačnol — Edino veljavne vozne listk  za   e parnike, kakor tudi za vse
proge ameiikanskih Železnic pri
I
KiMvasta iliu s
nasproti obcezaane gostilne »pri Starša Tttlerfs".
Izdajanje voznih listov tudi za proge: Salti aaare, rUaaolflfa, Saivaaaaa, T A vat rali I a« — Zabavna potovanja v Italijo, Egipt, na severni rt itd
I
40
krojač
Ljubljana, Sv. Petra c 16
priporoča stojo
veliko zalogo gotovih oblek
za gospode in dečke, 'opic in plaSčev aea gospe, nepre-moČljivih havefo^ov itd. itd.
Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršuje}©.
I
BTH
Eaa a
Pekarija,
in kavarna
Stari trg štev. 21.
Filiale:
Glavni trg št. 6,
Kolodvorska ulica št. 6.
D^C 3^C 3^C
—ji
i
S. Čadež
v Ljubljani
Mestni trg št 14
poleg Urbančcve mana*, tr^orloe priporoča
klobuke
čepite, razno moške jenlo. Kravate, ovratnike iti Itd.
Bla?o imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
LHIHSCI
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo velika hrber atoJEnikov in solnonikov.
Popravila ae izvrSuieiotofnornaoiidno
s Torana oli
IZUMI
Cl
BRATA
{rkoslikaria. iakiraria. stavbna
Proda jalnica s
Miklošičeva ulica št 6.
nasproti hotela „Union".
EBERL
H
m mi
Delavnica«
41
Igriška ulica štev. 6.
Električna sila.
te
B
^g»H8BgBggggaiggggggftflgttiatiiuiiigggagfiiiflmjr
Dober cen presno
vseh vrst prodaja
FRAN  UHER, špediter
Jt-
Selenburgova ulica št. 4.
Samo za gg. krojaške mojstre!
Za prihodke spomladansko in poletno sezifo zahtevajte elegantne iblrlzs vzorcev sauno od češke Hrme
Ekrf & Moška, Praga I
Representačna pala6a.
Dobavljanje sakoa in krojaških potrebščin. Najcenejši nakup. e&     Vzorci gratis in /ranko.
E
E
3C
Naznanilo.
Veliki mesečni
SO zopet odprti, in se bodo od 12. i dalje zopet redno vršili za vse parkljarje kopitarje.
Županstvo Seža
m. in
Župan: F. Stolfa.
Brizgalnice
levi, telovadno orodje in
kupujte samo pri
R. A. 7mekoL Zflsreb
3093
katera tvrdka se edaj glasi: prsda|s efslegasaih brlsgalnio in potrebščin srsdla ia avtomobilov d. s. o. I. Praga-Smichov V. L Stratilek. V. K. Smak al.
Opozarjamo
da ▼ aadnjem času razpošiljajo raalične nemške tvrdke po svojem zastopniku ▼ Zagreba na gasilna društva nemške cenike in ponujajo aaoje blaga — Ne podpirajte jih, ker imate svojo slovansko tvrdko.
DD
71
4
11
^157
36
01
y premoćljivost betonske ta fenleaa OsniOBjO   vlažnih iMot
Proti
apnoi
vremena odporno stene,
i povzroči samo
m lila ne* tat
aaatrsljiv za vsako doto stava«,
Zahtevaj«* protptkt G ed
kemične tvornice Traiskirchan pri Dunaju, Lleblein A Co.
Piaatfma .**arna ta tmlmn* P P. VUN« i Ce.t l iMjnml-
pksti žlezam, š krof I jem
milokrvnosti, angl. bolezni, kožnim izpuščajem, vratnim in pljučnim boleznim, kaSlju, i ojačenie slabotnih v razvitku zaos^a'th otrok priporočam redno zdravljenje z mojim
Labusenovlm ribflm oljem
znamka 9VJodellaitf.
rfafućlako vitel: še In Bfttnriltabl(ene?Še rfble olje. Rti do uživano in lahko prenosljivo. Letna poraba čez 100.aOO steklenic. Pristen samo v originalnih strkte-cah po E 3"5D in 7* — z varstveno znamko »Jodella« in tvornifaria lekarnarja Vllf. Lateusea p Bremnu. — Svef se dobiva v vseh lekeraaa v L'ubI|anJ ta akollcL Z J40 Slavna zalega v L.ub! uai: lekarna Trnkocsj.
1
PFAFF" Pl3^^r»'
Pozor!
Kdor si želi kupiti p resnici dober šivalni stroj, naj
Vnpi sarno nravi
PFAFFSM STROJ
ki nosi na glavi io stojala iti   .Plali1 *n se zanj 10 let jamči
Velika zaloga koles
car JFaffenrad, Puch, solidno ljudsko kolo Koaaves in Ilirija kakor tudi
vsi pusamesni deli in popravila r>o najnižji etni pri tvrdki:
Franc Tschinkel, Kočevje št. 240.
Cenik brezpiaCno in poštnine prosto. Cenik brerolaćno in poštnine prosto.
C. kr. avstrijske ^ državne ielezatce. vleček  iz voznega reda«
_   Velfaven od « t Mnbllana 'nial kolodvor. Odhod.
x jutra j. Osebni vlak na Krani, Tr-Jesenice, Gorico, Trst, Trbi5, Beliak, zensfeste, Celovec, St Vid ob Glini.
ai.
zjutraj. Osebni vlak na Grosunlie,
=vje,  Trebnje, Št  Janž, Rudolfovo,
*o - Toplice
dopoldne. Osebni vlak na Krani,
- zvezo na brzovfak na Beliak, ^otnoerad, Monakovo. Koln. Ce-
Line, Dunaj, Prago, Dra^dane, Ber-- M vo? Feka-Onatiia-SoJncarrad.] I dopcldne. Osebni vlak na Krani, -enice, Gorico, Trst, Trbiž, Beliak. «zer e^re. Solnnrrad, Celovec, Dunaj. i popoldne.     ! bni viak na Skofio Kraai, Radovljico, Jesen ce. (Zabavni vazi -smo ob nedeljah in praznikih) popoldne.  Osebni vlak na Grosu-Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo. - TeoHce.
♦a popoldne. Osebn' vlak na Kranj, ržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak. >an2 »rs **ste, Celovec. M zvečer. Osebni v!ak na Kranj, Tržič, Jeseni       >biž. Na Jesenicah zveza na '      i Beljak, Inomost. Solnotrrad, Vlissingen, (London), Celovec,
r- Dunaj
zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje, rvČevjf Trebnje, St. Janž, Rudolfovo pe ncčl. Osebni vlak na Krani, Je-
- co, Trst Ni Jesenicah zvezi lat na Beljak, Franzenfeste, Ino-
S< in« grad, Monakovo, Line, Prago, iare. Berlin
Prihod, jutrnj. Osebn; vlak 1e Trsta, Go-:, z zvezo na brzovlak iz Ber-
ftak od Trsta. Linca, Celovca, Beljaka Tržiča,
t. maja 1913« .....aaanesa-anan
fina. Draždan. Prase, Linci (Londona
Vtissingrna, Monakovega. Solnosrrada. fno
mo?ta, Pe!:aka>, Tržiča, Krania 8*59 zjutraj. Osebni vlak iz R-.idolfovesta.
St Jan^a rrebn|epa, Kočevja, Grosupljega 9-52 dopoidno. Osebni vlak ia Trbiža
Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaia
Linca, Celovca. Monakovega. iolnograda.
Ipomnsta Peliaka. 11*14 dopoldne. Osebni vlak Gorice
Jesenic, Dunaia. Linca, Celovca, Beljaka
Trži*a. Kran;a. 3*00 popoldne. Osebni fz Straže-Toplic.
Rudolfovega, St  lanža, Trebnjega, Ko-
?ev:a. GrosuoHeva
4- 33 popoldne. Osebni Gorice, Trbiža, Jesenic, Solnograda, Franzenfeste Krania
5- 5*_  zvečer. Brzovlak zvezo na  brzovlak iz  Berlina, Dra2dan Prage,  Dunaja,   Linca, Celovca, Kolna Monakovega, So!nograda, Inomosta, Fran-zensfesta. Beljaka, (d^ektni voz Solnograd-Oratija-Reka).
a-ja zvečer. Osebni vtatE iz Trsta, Gorice
Trbižs, Jesenic. Dunaja,  Linca Celovca
Beljaka, Trž'!a, Kranja. 9-0O zvečer.   Osebni  vlak iz Jesenic,
rTado^lj ce, Kranja, Škofje Loke (Zabavni
viak, vozi samo ob nedeliah in praznikih). S«ljB po noči. Osebni vlak iz Straže-
pTic, Rudolfovega, St Janža, Trebn
kočevja, Grosupljega. 11*31  po noči. Osebni vlak iz Trsta.
nce.TrbižaJesenic. Celovca. Beljaka. K
Postafe: L nblfan« dri. kolodvor Odhod na Kamnik:  7-32, 11-50, 3 ^11-22 ob nedeliah in nrazmkii Prihod iz   amnika: 6-42f 11*00, 2 (10"2£ ob nedeljah in praznik
i o
Gornja
12, *1p
11. »!■■■!MrnriimateHshrowTrst«.
inikl v Sifip!
evidni, se vozijo dandanes samo z ; j.^jšimi parniki .Velikani- preko
Hamburga-
ti
Največji parnik na svetu Je
„Imperator".
Dolg fe MO cezijev 1*280 metrov), nosi 50.000 ton ter je prva ladja na 4 vijake, do^im so bili dosedaj največji in najhitrejši parniki samo na 2 vijaka. „Imperator" je Široko morje preplul v 20 dneh trikrat ter ac je moril pri tem Še
v Hamburgu in v Ncv Yorku z izkladanjem   in  nakladanjem po
poldrugi dan muditi. Morska vožnja vid« %*ft dnen
se pAĐoiDomt janči. O prvi vožnji ^ImperatoriaM
pi5e .Glas Naroda- iz New-Yorka: P4ni9eraiorM je višek moderne tehnike. Ropotanje strojev se čisto nič ne sliši. Ladja pluje tako mirno, da človek skoraj ne ve, da je na vodi ter se niti malo ne da primerjati z drugimi morskimi velikani. Približno tako so urejeni tudi drugi .Velikani- Hambure-Amerika linije. Vsi imajo v 1IL razredu sobe z 7, 4, ali k večjem s 6 posteljami. Hrana je obila in dobra. Taki .Velikani* se poleg Jmeeratoila": .Kaiserin Auguste Viktoria- (25.000 ton), .Amerika- (24.000 ton), .Cleve-land" in .Cincinnati" (po 20.000
ton) itd.    Važno!   Vsak potnik dobi pri meni pismeno garancijo, cl^ je proat v*eh stroškov za hrano in   stanovanje,   kakor hitro se  pripelje v namourg. 2558 Vsakojaka pojasnila daje brezplačno:
w
H H
M
H H H H
M W
P
FR. SEUHIG,
B«totfv««ka aUea,
velika tiavUka 28.
Perje
za poatelje in puh
priporoča p« najaižjih cenah
EMIL KRAJEC
preje F. Hiti
Pred Škofijo štev. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Raiitfia n\m mitAl to naifineiiik
otroških vozičkov
in navadna do nafStne|£e
žime.
M. Paklč
▼ Llublfaiii.
Ifnsifliff narofnikui $• H%\» s sisittlea.
rstaaoTlieno 1^43.
parno barvarsho
ter kemično čiščenje in snaženje oblek.
Apretura sukna.
0S.BEICH"
Pclpsti mm - Mi m It. 4.9
Sprejemališče Sd^nbnrgova alica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
■a*    ^anas*" *•*     •     . v**?"**--
I
Ljnbljana,
nanajsk-5 resio St. 13
^zborna zaloga
namiznih inna-stropnih
svetiljk
ra!B0ve;še vrste
po nizkih cenah.
! Zopec1 kašelj, zaslize-; nost in parehlaienje
J je v tem času za otroke najboljše preti izkušen in mnogostransko priporočen m trpotcev sok. — 1 steklenica 1 krona
Zaloga vseh
Zdrave. WM iMs
hočete imeti?
H
72
Potem jim dajte uživati izboljšano, aromatično ribfe Ol|e iz lekarne pri zlatem orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje olje Iz katerega je popolnoma odstranjen zoperni duh in vonj. 1 steklenica K l'80.
tu-  in inozemskih jj speciaiitct ter  preizkušenih  do- S mačih zdraviL S
Izborna toaletna sredstva
*Ada
leđM mzi iiifjife Upecialitete
I Oddafa|o aa tndl zdravila za F ; olaaavaeh balniikihblagaln. ;
*  lazpeSilj« se 2 krat na 4an na vse strani. *
IHtMMHIlIllll^
Pharm. Mag.
Vinko Min
lekarna pri zlatem orlu
ajanan »mruu* «r« m. a.
Karal aVnaraperfavo
Zdraviliška restavracija v radloak. termalnem Pilil   kopališču v Toplicah na Dolenjskem ne za letno lil   sezijo od 1. maja do 30. septembra odda ev, U   tuc1' za ve^ lct v zakup. Ponudniki naj se za § pojasnila obrnejo na
kopališko upravo v Toplicah na Dolanl-
Žeh se znan ie .kskega slovanskega jezika. 141
inih] iimiinuHin. miiuiiinium
91119% V mM * * v. v
WJlWfWIHJli.ll
(suol uzJLcbat oJančens peči)
Štedilnikov in peci ^*czlUe£s
sanjaj naznanim | litsMaaaaaaaSfealaaaalllili^
nniiMiiiimdi'
Čitajte v Vašo lastno korist!
V dara=ni h   tržavn'h razmerah  zamorefo  Cbogateti le S srečko I
TUR 8 K A SESĆEA je v to svrho prva in na|prlporc61iivefaa srečka,
ker igra še dotgo vrsto let in obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega na-da'jnega vplačevanja, ker zna S* mesečni obrok samo 4 K
75 vinartev in ker zadobi kupec že po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico
PCZ9B S Prihodnje žrebanje se vrei 1. februarja 1914. 1 turska srećka in 1 srbska državna srećka Is 1. 1883 (glavni dobitki
100.000, 75.000 in 20.000 frankov) z 9 žrebanji vsako leto na mesečne obroke pa
samo K 5"—.
■aanaa f tar&ka srećka  •  •  ■  •  .lz 10 Žrebanji vsako leio na me- -^aan i srećka itaif. rdečega krita j sečne obroke po samo 5 kron,
Natančnejša pojasnila pošlje vsakomur biezplačno 150
Češke industrijska banke glavno zastopatvo v Ziiubii&ni, St 1.
- ■ ■■ ■     Spreimp?o se provizijski zastopniki pod c«uduuni pogoji   n ■■ wm
ker irr.a šest žre nanj vsako leto, ker znašalo glavni dobitki vsako leto 40*009,  419.000, 400.oro, 2CC.000. 200.000 in 200X00
zlatih frankov,
ker vsaka «rečka mora zadeti najmanj 400 frankov,
ker je tedaj zanio izdan denar varno naložen kot v hranilnici,
lini ir< mm po! V AfflUikO
z modernimi yelikimi brzopamik! Iz
Lliiiacs tez ^tierpen 1 Bew-Mk
ie pro^a
ed Star Line deča zvezda
Na naših parnikih Finland, Rroonlandi Vaderland. Zeeland, Lan'.and in SamlandJ
ki oskrbuiejo vsak teden ob sobotah redne vožnje) med Antwerrnorp m Novim Yorkom je sna^nosti
izborna brara. vi anm oostreŽba in spa'nice no novem ureiene kaiite za 7, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni i
Odhod iz ljubljaše vsak torek popoldne.
Naši namiki vozijo tudi na mesec po večkrat tez Kanado v Severno Ameriko in je ta
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York_
roissnila daje vladno potrjen zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani,
Kolodvorska nlica
odslej
stev. 35,
od iužne^a kolodvora na destio poleg preilinlcc.
XXX9CXXI
vCarC
XX XX XX
Najniile cena.
(KnfV KvHiiHn X
XX
Tovarna sohištva 1. J. Hi
Ljubljana, Kongresni trg št. 12.
IXXXXXX
a^i Vit
X
2*2
M spalu tal jedilne sobo, salone ta gosposke sobe. Preprogo, uatoiil, modroel na vxaaat aaodroci, otrottd vozički Ud.
Nalaottdnelae blage.
>
i
mlini-
7995
52007
9Q
sVsnaanaaaaananaaanaanaaa^					
1 J taMH/stai tnttm 1 MraiiSko vUnliljBiI 1   (ustanovljena leta 1767)	je najstarejši kmetijski intlop v Avstriji, ki nudi svojim udom naj toč je ogodnosti, ne de bi udje imeli kakšne droge danima obveznosti, kakor da plačajo na leto 4 K udnine. Udje prejemajo družbeno glasilo .KacSrralca" ■artnn).	^Vanjsii (XXXL letnik) a	Je aajatanill. aajulillisip ta bogata s podobami if.....lil Ijilil Mst v slovenskem jezika, ki ne •ne sasajsati v sateni slovenski kmetijski hiši, kjer Jan je kaj mar aa gospodarski napredek. Izhaja v obsega dveh pol po dvakrat na mesec. Naročnina je 4 K na lete. Za ude kranjske kmetijske dražbe zastonj. Posamezne Številke zastonj na ogled, 4744	G-cspc potrat	}m,     kakor sadno drevje, semena, umetna gno-^     jila, močna krmila itd, dobivajo udje e. kr. kmetijske družbe t najboljši kakovosti, z zajamčeno vsebino po najnižjih cenah ter je *       ::   *:      vsaka prevara izključena.      :: ::
1 kmmnmnmmmn«mmnmmvHi					
Naznanilo.
zlasti pa gg. gostilničarje in zadaje sveže pecivo.
aavsraarje, da Je ari
eseavo krasa (konusa) zs domobransko vojaštvo v LJubljani ebttastvB, da se ta tečni, na francoski način na kvas izdelani drobno v mojih prodajalnah. Opozarjam obenem slavno občinstvo dobiti vsak dan Izvzemal nedelje In praznike ob 6. uri zvečer
4703
Jean Seforej
domsko in otroiko konfekcijo
zelo solidne tvrdke
M. Kristofič-Bučar
Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna hiša.
Krasne Fina Moderne
KOSTUMI,        Uf   II sV H JOPICS,
KRASNE PLAŠČE,    D I          TE ZIMSKI FLASCI,
i NOČNE HALJI, s      J Lil L\L B0£ MUTE,
KRILA. PBBILO.
a vv
in Plasti! za
Hlgienično perilo in draga potrebščine za novorojenčke.
IT Pošilja na izbiro tudi na deželo.
SANATORIUM • EMONA L
ZA MOTFZANfcJE-IN-KIRURGICNE BOLEZNI [Z •porodnišnica j
LtJUBLUANA komenskega ulica 4 K
SEF-ZDR^MK PRMARU DR FR. DERGANC 1
1
LJndevit Borovnik
puškar w Borovljah (Fer-laoh) na Koroškem.
se priporoča r izdelovanje vsa«o*rstnlfc eneek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tudi pre* dala|e stare sam o kresnice, 3prejema vsakovrstna popravila, ter iih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuse-valnici in od mene preizkušene. — Huetro-14 vani oentki '»ftoni.
i*. :•: -*c V    V *
Ivan Bizovičar
umetni in trgovski vrtnar
Ljubljana, Kolezijska ulica št 16
priporoča slavnemu občinstvu svoje bogato opremljeno vrtnarstvo, kakor tudi okusno ::     izdelane vence, šopke in trakove. ::
«1»
Dalje ima na razpolago .: za izposojevanje .:
ob mrtvaških odrih drevesne cvetlice, kakor tudi najfinejše dekoraciiske cvetlice za dvorane in balkone, a
3ad:ke do najžlahtnej-ših cvetlic in zelenjadi. Sprejemam tudi naročila za na deželo. Vsa naročila se izvršujejo :: točno in solidno. :: Brzoiavke: I. Bizovičar, i   a vrtnar, Lju&liana, a
I
k   Stanje denarnih vlog na knj. in tek. račun 31. dec. 1912:
::       K 214,160.979-—. ::
9 jg&a 9
j Splošna prometna banka podružnica Ljubljana,
I Centrala u Imaju. — Ustuovljoa 186*. — 29 pM*.   IWl litih lig-al. Mi trn (I Hiši MSSEiii Hi").
r Preskrbovanje vseh   Danhovnih   transakcij,  n. pi.:   Prevzemanje denarnih vlog   na   nranilne      I                    Najkuiantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh sssaaajamh in inozemskih mestih. — izpla-
|i knjižice brez rentnega davka, kontuvne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-     |      čevanie  kuponov in izžrebanje vrednostn.n papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih
i, štovanjem. — Denar se lahko dviga vtak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih     j      novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih pa-
I papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročiL — Shranjevanje in upravljanje (depotij vrednostnih     I     pirjev, 1'stin, dragotin itd. pod lastni zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih
I papirjev in posojila nanje.                                                                                                        j     papirjev — Promese za vsa Žrebanja. Izplačila in nakazila v Ameriko In iz Amerike. 166^
4 Ust mena in pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančna stroko spada jočih transakcijah vsekdar brezplačno.          aW~ Brzo ja vke: Prometna banka Ljubljana. — Teiefoa štev, 41
Stanje denarnih vlog na hran. knjižice 31. avg. 1913:
::        K 70,882.511-'-. ::
preje J. C. Maver
Dclaiški kapital in reserve 52,000.000 kron.
Silno rastoča raba
pristnega
Palma kavčukovega
podpetnika
temeljito dokazuje nedosežno
kakovost priljubljenost.
o
o o ?r\lrty
lota 1913.
54