r i i BBS Največji slovenski dnevnik v Združenih državah VeUa za vse leto . . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Z* New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n NARODA The largest Slovenian Daily in the United States. Ust. slovenskih .delavcev y Ameriki* Issued every day except Sundays and legal Holidays, 75,000 Readers* • TELEFON: CHelaea 3—3871 Entered as Second Class Matter, September 21, 1913, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879 NO. 167. — ŠTEV. 167. NEW YORK, SATURDAY, JULY 18, 1931. — SOBOTA, 18. JULIJA 1931 V V FRANCOZI POPUŠČAJO V ZAHTEVAH NEMČIJA SE NE SME PUSTITI PRESTRAŠITI OD FRANCIJE Wickersham Graja Postave Californije Opustili so zahtevo glede zveze z Avstrijo in grajenja bojne ladje. — Mellon zapustil Riviero, da se sestane s Stimsonom. — Industrijalni list " All- gemeine Zeitung" svari Bruening-a. N - —~-- PARIS, 1 7. julija. — Francija je danes izjavila, da namerava popustiti s prtiskom glede političnih zahtev napram Nemčiji, katerega je sedaj izvajala z ozirom na podpiranje mednarodnega posojila v pomoč gospodarskega preustroja Nemčije. Ministrski predsednik Laval je povdarjal na seji državnikov Amerike, Anglije in Francije, da Francija nikakor ne bi vzdržala napram Nemčiji takih pogojev kot je opustitev nameravane carinske zveze z Avstrijo in gradnje nove bojne ladje. Rekel je pa nadalje, da pričakuje Francija o d Nemčije prostovoljne dokaze, da je pripravljena sodelovati pri splošnih načrtih za vreditev razmer v Evropi. Ena zahtev, ki jih bo Francija stavila je ta, da o-meji Nemčija manifestacije kot so one nemških fašistov, ki zahtevajo spremembo mej, ki se jih je določilo po vojni, da se zopet vpostavi prehod v Danzig in da se uniči pogodbo, ki je bila sklenjena v Versailles. Francija ni Shylock, je nadaljeval predsednik, in dokazati hočemo Nemčiji, da žnjo čutimo in da smo pripravljeni doprinesti celo več kot naš delež. Med tem se pripravlja Andrew Mellon, ameriški zakladniški tajnik, zapustiti Cap Ferrat in se podati v Paris. Pričakovalo se ga je v Parizu pravočasno za udeležbo pri seji štirih velesil, kjer je všteta tudi Nemčija. Danes zjutraj so zopet zborovali Henry L. Stim-son, poslanik Walter E. Edge, Arthur Henderson, ministrski predsednik Laval in člani francoskega kabineta. Pri zborovanju se je določilo, da morajo priti Nemci v Pariz kot prosilci za posojilo. Kancelar Bruening in zunanji minister Curtius imata prispeti jutri popoldan v Pariz. Tukaj se dbmneva, da je finančna rešitev Nemčije vprašanje le nekoliko dni, ako bodeta nudila Bruening in dr. Curtius prostovoljne dokaze, da ima Nemčija v resnici miroljubne namene. Francoski delegati na konferenci v Parizu so se čudili poročilom iz Londona glede posojila v znesku nekako $486,000,000 ter trdili, da se številk sploh še omenilo ni. Angleži in Amerikanci bodo zahtevali, da poda Nemčija finančno jamstvo, ki bo temeljilo ali na nemških carinskih prejemkih ali pa monopolih. Dogovori bodo trajali najbrže celo nedeljo in mogoče tucji še v ponedeljek. BERLIN, 17. julija. — Tukaj narašča zaupanje, da si je stavil svet za nalogo, da ne pusti da bi postala kriza v Nemčiji katastrofalna za celo Evropo. Vendar sodi industrijalni list Allgemeine Zeitung, ki se nagiba na Hitlerjevo stran, Brueninga, da ne bo prišlo v nevarnost samo njegovo vladanje, temveč tudi njegovo življenje, ako se bo pustil prestrašiti v Parizu od francoskih pretenj. Nacijonalni list Der Tag pa pravi, da ako sprejme francosko vabilo, je preobrnila vlada z enim samim zamahom vse svoje dosedanje načrte. ' Deutsche Tageseitung spominja na dneve, ko je sprejela Nemčija štirinajst Wilsonovih točk z upanjem, da so iste podlaga nove dobe svetovne vzajemnosti. Na drugi strani imenujejo komunistični listi te dogovore "z j edin j ena bojna črta napram Moskvi**. Hoče spremembo postave, da pomaga Mooney-u. Nazivlje paragrafe sramoto. Vsled grajanja Wickershamove komisije se je pričelo delovati na to, da se razveljavi postavo države Californija, ki prepoveduje v kriminalnih procesih obnovitev preiskave na podlagi novih dokazov, kot je to v slučaju Mooney-Billings. POLET SE JE PONESREČIL V ZAČETKU Polet v Moskvo se je izjalovil. — Teža kuriva je kmalu povzročila katastrofo. POLJSKI MAJOR OBSOJEN NA SMRT Obsodba se izvrši jutri ob zori. — 2ena prevzame dekliško ime. SAN FRANCISCO, ! 7. julija. — William Horn- blower, član sodnega odbora in že dolgo časa vodja za odpravo omenjene in sličnih postav je izjavil, da ni sedaj ničesar, kar bi branilo sedanji administraciji vključiti pri nameravani izvanredni seji v program tudi razpravo o tej zadevi. Vrhovni sodnik William H. Waste, ki je predsednik državnega sodnega zbora, ne more navesti vzroka, zakaj se tozadevno že pri prejšnjim zasedanju ni določala kot se je nameravalo. Rekel je tudi, da bo igralo Wickershamovo poročilo važno vlogo napram izvedbi spremembe kalifornijske postave. , VARŠAVA, Poljska, 17. julija. - 'VATIKAN CITY, 17. julija. - Tu-NEW YORK, N. Y„ 17. julija. - Zel° zmozen castnik generalnega kaj ^^ yeljko senzacijo Hush Herndon in Clyde Pangborn staba- maJor PeUr Minkowski, bo ^^ ^^ sQ ^ ^^ sta le za las ušla danes nesreči, ko! ustreljen jutri zjutraj ob zori v tu-I crekyi gv petra y ^^ sta skušala zapustiti letališče Roo- IWsn* kaznHnici. Obsodbo pape±a k^^ xm kakih 50 sevelt za polet proto Moskvi. Pre-jje ^n?klo danes popoldan vojaško s:dLi3e na podlagi obdolžitev vohunstva in predaje važnih vojaških dokumentov sosednji državi. V VATIKANU NASL1 BOMBO Bombe so našli v cerkvi Sv. Petra. — Odnesli so jo pravočasno na vrt. Policija krivi proti-fa-»iste. obložen aeroplan je moral zopet pristati še predno je zapustil polje. Letalca, ki hcOeta posekati sedanji devet dnerai polet okolu sveta sta objavila, da odletita kasneje po- Zasliševanje v tem slučaju se je izvršilo popolnoma tajno v celici je- p:4dan proti Harbor Orače, Nova če, poleg katere so čakali oddelek Fun dlan di j a, od tam pa niprej, da j vojakov in duhovnik, pripravljeni da HOOVER NAJ ZAPRE _UVOZ OLJA WASHINGTON, D. C., 17. julija. Predsednik Hoover je prejel danes od izvfcševalnega odbora neodvisnih petrolejskih družb v Texusu brzo-javku, v kateri se zahteva, da prepove začasno uvoz surovega olja v Združene države. Ta prepoved naj bi ostala v veljavi dotlej, da bi 'kongres ukrenil potrebno, da se zavaruje ameriško oljno industrijo. STRELA IZ JASNEGA CANOPU5, N. J., 17. julija. — Prebivalstvo tega mesta je vznemirila nepričakovana strela, ki je udarila iz jasnega v dve drevesi, ki sta stali 100 čevljev narazen, ter vžgala celo stezo med njima. Radi tega nenaravnega pojava so se obrnili ljudje za pojasnilo na izvedence Harvard univerze. O nadaljnem sličnem slučaja poročajo iz Pittsburgha. Tu je udarila strela, istotako iz popolnoma jasnega v dve hiši v Tarentum. Pri tem je oplazila nekega igralca golfa, v hiši pa poškodovala neko žensko, ki je ostala živa, dočim je bil igralec na mestu mrtev. Domneva se, da je povzročila strelo prevelika vročina. * BOLIVIJA SE MENDA 0B0R0ZUJE ASUNCION Paragvaj, 17. julija. Tukaj se je vzbudil stioh, da je pričela Bolivija vsled zadnjih diplo-matiinih neprilik med isto in republiko Pararjvaj, z oboroževanjem. Glasom poročil iz Formoze, Argentina, je prestopilo kakih 3500 modž boli vi j s ke armade meje pri reki Pilcomayo. jima na ta način ne bo treba letala zopet preobložLti. Samo izurjenosti Paingboma se ima zahvaliti, da sta odnesla zdravo kožo. Ravno še o pravem času je Clyde Pangborn spustil na tla 370-galonsko posodo z gazoli-nom, nakar se je letalo uspelo in baš preletelo pred njimi se nahajajoče hangarje. Vse skupaj je trajalo samo tri minute, nakar sta zopet pristala na letališču. MOČAN POTRES PORUŠIL MESTO QUITO, Ekvador, 17. julija. — i Domneva se, da je maian potres, ki ga je povzročil ognjenik Cotopaxi, porušil mesto Latacunga. kakih petdeset milj od tukaj. Potres je nastal ob 3 uri zjutraj. Bati se je bilo mnogih žrtev, vendar se do poznih ur pi poročalo o smrtnih slučajih. Lažji sunki so se nadaljevali po okolici in prebivalstvo je-bežalo kolikor je moglo na prosto. Vladne reševalne skupine so hitele na lice mesta. Predsednik Ayora in zunanji minister Guerrero nameravata tudi obiskaii prizadete kraje in osebno voditi reševalne defci. MEHIKANSKI STARIŠI PROTESTIRAJO MEXICO CI A, 17. julija. — Poročila iz Orizaba, in Vera Cruz pra-Mo, da so danes stariši pridržali doma šolsko deco, da dajo s tem izraza nezadovoljstvu, 'ker je država uvedla protoerkvene postave. HELENA ZAPUSTILA RUMUNIJO izvrše obsodbo takoj, ako bi to bilo potrebno. Listi in občinstvo so izvedeli za obsodoo šele kasneje. Kot se poroča, je imel major Dem-kowski dostop k najbolj tajnim vojaškim načrtom pri oddelku generalnega štaba, pri katerem je sam zavzemal mesto, združene z veliko odgovornostjo. Mnogokrat se ga je videlo v soselMni sovjotskefga, poslaništva in v družbi sovjetskih diplomatov. Aretirali so ga, ko je zapuščal v spremstvu nekega drugega člana generalnega štaba poslaništvo. kjer je mulo preje predal neke važne dokumente. korakov od oltarja, pri katerem ma-šuje o izrednih prilikah papež. Nahajala se je v pločevinastem za-bojčku. Bomba je bila izdelana tako, da bi ob gotovem času eksplodirala. Varnostni organi so jo odnesli na vnt ter tv primerni oddaljenosti ča-kaJi, da se razpoči. Eksplozija je sledila napadom in protinapadom med fašisti in cerkvijo. Nesoglasje med Sveto stolico in fašistično vlado so povzročila politična nasprostva, iglede katerih so je že mnogo pogajalo, a stoje seda> na mrtvi točki, in je malo upanja, da bi se jih v dog lednem času privedlo do zaključka. Italijanska policija pomaga pri zasledovanju oseb, ki so bombo položile. Major Demkowski, ki je služil za časa svetovne vojne v ruski armadi, je priznal, da je komunist in da je vstopil v poljsko armado z namenom. da bo lahko obvešial svoje ETIJOPIJA DOBILA USTAVO ADDIS ABABA, Etijopija, 17. julija. — Vladar Res Tafari Makon-nen, izvoljen po božji volji, kralj komunistične prijatelje o vojaškem kraljev, zmagujoči lev Judeje in vla-delovanju Poljske. dar Etijopije. je za svojo državo podpisal in zapečatil ustavo. Njegova žena je priobčila danes v listih pismo, v katerem ga obso- Vpostavilo se je dve legislativni BUKAREŠT Rumunija 17 juli in izjavlja' 150 prevzela nazaj zbornici, v katerih bodo zastopane Princera Helena je danes ponoči s dekl^ko ime> da tako svojo'vse pokrajine po delegatih. Delega- solzami v očeh zapustila državo in in svojih atrok sramoto- SUHAŠKI KANDIDAT OTVORIL KOMPANJO ATLANTIC CITY, N. J., 17. julija. Owen M. Brunner, iz Ventnor pro-hibicijski kandidat za mesto gover-nerjia, je atvoril tukaj svojo kompa-njo z nagovorom, v katerem je izjavil med drugim tudi da vsak veruje v prohibicijo, voli za demokrata ali za republikanca ,voli proti svojemu prepričanju. Poroča se, da je na tisoče ljudi brez strehe. Večina je pa zbežala na kmete, čim so bili posvarjeni vsled bučanja pod zemljo. ALFONZ OBIŠČE IRSKO $ _ LONDON, Anglija, 17. julija. — Pregnana španska kraljevska, družina je sprejela povabilo na obik k marki ju in markezi Londonderry na njtt**fem posestvu bMzu Londonderry, Irska. GRŠKA VZNEMIRILA ' BULCARSKO SOFIJA, Bolgarska, 17. julija. — Tukaj se je sprejelo z vso resnostjo vest, da namerava Grška ustaviti plačila Bolgarski, katera je sedaj plačevala za makedonske begunce, ki so zapustili svojo posest v ozemlju, ki pripada sedaj Grški. Vkuda vztraja na tem, da ta plačila niso vojna plačila in nimajo ni-kakega stika s Hooverjeivim moratorijem ter da se hoče Grška le znebiti svojih obveznosti. Naročite m n* »Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik ▼ Zdra- bo najbrže za stalno primorana bivati v tujini. Na postajo so jo spremili, kraljica Marija, princesa Ilena in jokale so vse tri. Odpeljala se (je z Orient ekspresnim vlakom in se je solzila še ko je zapustil vlak postajo. POROČENA 50 LET, TOŽI ZA LOČITEV NEW YORK, 17. julija. — Mrs. Carolina Noll iz Rockaway Park, na Long Islandu, je vložila na sodišču v O'one Park tožbo za ločitev od moža Frederika. Kot vzrok je navedla, da je soprog ljubil drugo žensko predno je poročil njo. DUNAJSKI ZDRAVNIK SESTAVIL ČUDEŽNO MAZILO Iz Dunaja se poroča: — Na Dunaju govorijo v zadnjem času mnogo o uspehih zdravnikov dr. Stadlerja, ki je po dolgotrajnih raziskovanjih sestavil iz cele vrste nekih gorskih zeli čudežno marilo. To mazilo je že med vojno preizkusil proti različnim ranam, kožnim vnetjem, prisadom itd., ter je dosegel z njim baje naravjaost nezaslišane uspehe. Mazilo deluje de-einiekcijsko in obnavlja uničeno tkivo, celo posamezne dele udov, n. pr. prste na nogah. Med vojno je na ta način 2000 ranjencev rešil amputacije. V zadnjem času je prišel dr. Stad-ler na irejo, da bi svoje mazilo u-porabil tudi pri živini, ki je obolela aa kugo na parki jih in na gobcu. Uspeh je bil tudi tu hiter in popoln. V vseh primerih je izostalo vnetje srca, ki v zvezi s kugo umori živino v najkrajšem času. Izza časa, vojne je to prvi slučaj, da se je obsodilo vsled vohunstva višjega častnika. Naglica, s katero se je postopalo in dejstvo, da je nastopilo vojno sodišče v mirnem času priča, da so morali biti dokumenti, ki jih je Demkowski izročil zelo velike važnosti. Tekom časa med obsodbo in | te se bD imenovalo, zbornična določila bo pa moral vladar odobriti. To ustavo se je uveljavilo z namenom, da se ohrani pestol sedanji vladu-joči družini. pri predsedniku Moscickem pomilo-fečenje. Sovjetski vojni ataše. Mr. Bogo- izvršitvijo kazni so si prizadejali baj. je bil odpoklican v Moskvo in njegovi sorodniki in prijatelji na je že danes zjutraj zapustil Varša-vse mogoče naičine, da izposlujejo vo. I izglede kje živite, ) v Kanadi ali Združenih Državah je zanesljivo varno in zato koristno za vasf ako se posltu žu je te naše banke za obrestonosno nalaganje in pošilja« janje denarja v staro domovino. Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po 4 cfo že s prvim dnem vsakega meseca. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor'so izkazani na izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, brci tamiH* nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene • naslovljencev in tlgom zadnjih poit, katere dostavljamo tel jem v dokaz pravilnega izplačila. Enake povratnice so zelo potrebne sa pcsamesnlke v slučafd sreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v ramlb čajih tudi na sodni jI v stari domovini Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. T, -Telephone BArclay 7—03» all 0381 * a NEW TOBX, SATURDAY, JULY IS, ltSl "Glas Naroda" 1 OwMd and Published by nUBDIO COMPAKI (A Corporation) t L Dcoodlk, Trto. "of the corporation and addrew of above officer«: _af Manhattan, New Tit City. N, Y. ** G L A 8 NABODA* (YaAea af the Paapla) __JCvery Day Except Sundafa and HoUtda^i__ M calo lato velja llat m Ameriko.Za Nev York sa celo leto $7.00 ta f* on II pol lata___—__$3 AO fta pol lata _$Sj00|| za laoaemstvo sa celo leto-17-00 Ka četrt lete _________________SlJ^Sa pol leta-------------------------- ____Bubecriptlop Yearly $6.00.___ Advertisement on Agreement.__ -qIm Haro^* jahala mH dan tefemM nedelj In pcailkof. DefM taw imrtidea In oaebnoett sa ne priobčujejo. Denar naj ae blagoven pnHljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov. da aa nam todl prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.___ "QUI NABODA", SI« W. ISth Street, New Tack. H. I. Telephone: CHelsea 3—3878 KONFERENCA V WASHINGTONU Girard, Ohio. Danes hočem zopet nekaj vrstic napisati iz naše napredne naselbine. Volitve za v mestno zbornico se bližajo, katere se bodo vršile na dan 2. avgusta. Vse z napetostjo pričakuje izidi teh volitev. Kar je pa še posebnega pomena, je to, da se bo naš narod prvič v zgodovini nase naselbine podal v politično borbo za izvolitev svojega rojaka za coun-cilmana. Za councilmanu v tretjem ward a kandidira naš poznani pošteni mož, Mr. Joe Cekuta, tukajšnji trgovec, ki že sedaj zavzema mesto odbornika v zdravstvenem oddelku. Torej rojaki, storite svojo narodno dolžnost, in oddajte svoj glas za svojega rojaka. Pustimo tiste naše predsodke, ki so nam vedno v škodo, ampak pojdimo s ponosom v volilne kače za zmago našega rojaka, ki bomo lahko pričokvali od njega, da nas bo zastopal kadar bo potreba. Če se Italijani in drugi zanimajo za našeiga rojaka, da bi bil izvoljen, moramo pokazati svojo moč tudi mi, ako hočemo da nas ne bodo še naprej izkoriščali drugi. Italijanski narod ima svojega councilman a že leta in se prizadevajo še do drugega. Vidite, da je samo od nas odvisno, da si Lahko priborimo zmago, če bomo složno nastopili. Obenem vas opozorim, da se bo vršil politični shod v našemu domu na dan 5. avgusta zvečer ob 8. uri. Na tem shodu bodo nastopili kot govorniki, naš sedanji župan, ki je zopet kandidat za župana, Mr. David, J. Rees, Mr. Joe Cekuta in drugi. Zato apeliram na vse, da se udeležite i tega shoda in pokažite, da se zanimate za novo mestno vlado. Obenem se vam bo razložilo kako voliti, ker se večkrat pripeti, da kateri ne izpolni pravilno glasovnice, in je glas zavržen. Povem pa že vnaprej, da ni treba misliti, da imam jaz kakšno korist od tega Jaz rečem samo toliko, če hočete sami sebi dobro, storite svojo narodno dolžnost, ki bo iv korist naši naselbini in nam vsem. Torej vse še enkrat opominjam, vsi na shed 2. avgusta zvečer. Sedaj pa še nekaj za naše Bar-bertončane. Z zanimanjem zasledujem v listih poročila jagrovskega kluba, ki so ga ustanovili tamošnji rojaki. V našem lokalnem listu iz Cleveland!, jih je eden vprašal, ako so tudi zarentali zajce ali samo ho-sto? Kakor sem vidft iz pročila ja-grovske strelske tekme v Cleve-landu, da so poslali jagri iz Barber-tona na to tekmo dva jagra, rekru-ta, ln se nista nič kaj posebno obnesla. Bo menda res tako, da bo samo h c sta zoren tana. Jaz bi priporočal j a grom v Barber tonu, da pred -no se podajo na lav na zajce, naj se ustavijo najprej pri gostoljubnem rojaku Johnu Gabru, in on vas bo s svopim humorjem spravil v tak položaj, da boste pozabili na zajce . HH in narava se >bo pa veselila ž njimi, 8 tem ,je 'bila konferenca zaključena in gospod Lewis ko ^do svobodno dihali po hosti. Pa brez zaimere! Se vidimo na 6. avgusta, ko bo imela naša tovarna piknik v Akronu. Predno končam, se moram še spomniti našega Jožeta Zelenca, ne vem, kaj da se ne oglasi. Kako preganja vročino-ob valovih mlchigan-skega jezera. Tebi Peter Zgaga, pa wračam .V ameriški premogovni industriji je zavrelo. V Pennsylvania Ohio, West Virginiji in Kentucky-ju štrajkajo premogarji v namenu, da preprečijo nadalj-lia Skrčenja plač ter poslabšanje že itak slabili delavskih ranuer. V južnem delu illinoiškega preiiH*govnega okrožja zaniore vsak dan izbruhniti stavka. Nekaj podobnega se bo zgodilo tudi v Coloradu. Kratkomalo, po vseh okrožjih mehkega premoga se bo vkratkem unel boj za življenje in smrt. Vodstvo premogarske organizacije United Mine Workers of America noče imeti s temi boji nobenega direktnega opravka, pač pa skuša po ovinkih napotiti pre-mogarje, da bi se ne udeležili štrajka, češ da nima razen nje nobenega druga organizacija moči in pravice zastopati interese premogarjev. Ameriška vlada se običajno ne briga za delavce in njihovih organizacije, v tem slučaju je pa napravila izjemo. Delavski tajnik Doak, kateri je na glasu ko* možak, kLje dal deportirati iz Amerike največje število inozern-eev, je sklical konferenco premogovnih baronov ter povabil nanjo tudi svojega velikega prijatelja Johna L. Le-\visa, predsednika United Mine Workers. Strajkarji so proti temu odločno protestirali, češ, da ne smatrajo Lewisa za svojega zastopnika, toda Lewis je navzlic temu odpotoval ter se udeleži] konference. Vlado je zastopal delavski tajnik Doak, premogovne barone pa Mellonov zaupnik J. B. A. Morrow. In Morrow je bil oni, ki je izjavil, da se premogovni baroni ne bodo pogajali z nobeno premogarsko organizacijo, da ne bodo v svojih majnah trpeli nobene koritrole unijskili pooblaščencev ter da gospodu Lewisu bas tako njalo zaupajo kot kateremukoli komunističnemu ali soci-jaKstičnemu voditelju. je bil pahnjen v vrsto komunistov in socijalistov. Morrow pa ni dal klofute le Lewisu in United Mine Workers, pač pa tudi vladnemu zastopniku Doaku. Kaj bodo storili Doak, Lamont in Hoover? Zaenkrat ničesar. Pustili bodo, si in njegovim pajdašem. Razprava je trajala štiri dni. Občinstvo ji je z zanimanjem sledilo in je razpravno dvorano vsakokrat napolnilo do zadnjega kotička. Hajduki so se vedli med razpravo zelo ravnodušno, a v petek 26. junija so bili pred razglašen jem obsodbe precej razburjeni. Sodišče pa dvemim, da bi bil kdo tako prijazno in prisrčno sprejet kot so sprejemali Petra Zgago, pa naj je krenil v katerokoli plat iz gostoljubnega Masletovega doma. Kot v kalejdoskopu se mi vrste v spominu nepozabni prizori.... •Deset milj dolga vožnja ob Otsego jezeru po slični poti kot pelje od sv Janeza v Bohinju proti slapu Savice. Dospevši na cilj iv Fly Creek, smo res uzrli slap in se okrepčali pri njem, toda slap ni bil niti malo voden. Kaj se hoče, živimo pač v suhi Ameriki.... Dva slovenska piknika, komaj streljaj drug od drugega. Na prvem atarina, polke in valčki, na drugem mladina in jazz... Nasprotje, ki ga najbrž nikdar ne bo mogoče uravnati.... Mineralni studenec v Ridiefield Springs.... Prijatelj Hudales je na-točil polno steklenico in mi jo podal rekoč: — Je j-ako zdrava voda, samo malo čuden duh. Iz cele Amerike jo prihajajo pit bolni bogatini. Posebno dobra je zoper ravmati-zem. Kot vrtavka je skakal okolu mene, sileč in proso: me, naj pijem. On je je udušil dva zvrhana kozarca. Le nerad sem pokusil. Toda po prvem požirku sepi jih napravil še pet ali šest. Okus se mi je zdel povsem domač, pa se nisem mogel takoj je obsodilo hajduške poglavarje Ja- spomniti, kje sem se že nalival s po-blanoviča, Miiovanoviča in Pavlo- ; dobno rečjo. Pa se mi je kmalu zjas- viča na doživi j enako ječo, Pajdaša MiljkeviS in Miloševič sta bila obsojena na 12 left jeoe. Djokič na 20 let ječe: Jovanovič na 15 tet ječe, drugi pa 2 do 7-letno jeoo. Vsi so izgubili trajno tudi državljanske pravice. imajo uspeh nilo: vino istega okusa in deloma tudi iste barve prodajajo poleti Italijani v Down town u. Voda je namreč izrazito dišala po gnjilih kurjih jajcih.... Vsako zdravilo, tudi zdravilo zoper reivmatizem, je menda treba u-živati le v določeni množini. Prijatelj Hudales je bil najbrž nekoliko preveč navdušen za zdravilno mineralno vrelo. Ko sem se vračal iz Little Falls proti domu, sem ga opazil ležečega na porču.... Z debelo bergljo mi je migal in mi pošiljah zadnje pozdrave. Prva na5 in prvo jutro na farmi.... Opojen duh po košenini se je pikantno mešal z duhom kuhinjskih dobrot. Pri zajtrku sem jih gledal in opazoval. Gospodar in gospodinja se izza lani nista niti za las izpre-menila. Mladi John je pa postal cel junak. Preko pleč je najmanj za pol pedi širjl, iz mladeniškega obraza mu pa sije ta neobičajno preudarnost in odločnost. Menda mu še ni dva jset let, pa je že mož.... In Hattie— Lani še otrok, letos pa že doraščujoče dekle s tajnim hrepenenjem v očeh in v srcu.... In ovčarski pes Rober, ki mu ga daleč naokrog nI para.... Povohal me je, spoznal in takoj odšel za vogal po svojem opravku___ To dejstvo smatram za višek pasje Inteligence. trn* umi« MEW YORK, SATURDAY, JULY 18,1931 ...........■■,..,, I,1, ,i i ■ ■ ■==: LARGEST BL0Y1NR DUK U N. A. DEKLE IZ GLASGOW A Ime Ji je bilo Edith. Bila Je grda. Ko sem se seznanil ž njo, ni bila poljubila še nobenega človeka. Lice Ji je bilo pegasto, polno nekakšnih madežev in plesala je slabo. Vkljub vsemu temu pa je Imela krasne sinje oči in glas, ki je zvenel kakor tenka struna. Bila je skopih besed. Kadar je odprla u-sta, jo je zalila rdečica. Par ur sva se vrtela in dvakrat je zajokala na mojih prsih. Skušala me je privleči bliže, potegniti nase: ni ji uspelo. Potem mi je za spomin dala sliko sv. Munga, pa-trona Glasgowa. Delal se je že dan, ko sva se razstala na Nelsonovem pomolu. Prišedšl na ladjo, sem obesil podobo sv. Munga na majhno zeleno svetil j ko pri krmilu in legel k počitku. Drugi dan mi je Edith že izginila iz spomina. Luč pri krmilu je bila slepa, ugašena, podoba sv. Munga pa se je s svojim zlatim sijem še vedno bliščala na palubi. Ob zahodu solnca dobi Severno morje barvo, ki spominja na ženske. s katerimi smo se bili srečali v življenju in Jih ljubili. Tako so mi zopet prišla na um imena: — Marija, AIVna. Editha. Da. tudi Edith! Toda od vsega tega mi ni cstalo nič, prav nič. Sedel sem tam na ladji in gledal okolu sebe. Noč je bila, morje Je šumelo, valovi so se premetavali. Ah, v srcu se je zbudila žalost, da sem vstal ter odšel na kopno. Našel sem jo. Edith je bila pravkar prišla z dela. Nosila je nekak-šne cunje in roke so ji bile raskavc in rdeče. Ko me je ugledala, je pobesila pogled. Potem je popravila ovratnik na bluzi in lase, položila je svojo roko v mojo dlan in šla sva dalje. V neskončnem dolgočasju, ko se nisem vedel kam dejati, sem zavil ž njo v bar. In tam sem začel preštevati pege in madeže na njenem obrazu. Boga mi, bilo Jih je več sto. Nenadoma mi Je postalo neprijetno, da sedim v njeni družbi. A zdi se mi. da je bilo tudi nji neprijetno, zakaj rekla mi ni niti besede. Samo pogledovala me je in na o-brazu sem ji čital, da ji je težko, ker ima razpok an e roke, ki so vse prej kakor lepe. Opolnoči sem jo spremil do vrat hiše, kjer je stanovala. Bilo je nekje na robu mesta. Sam nisem vedel, kako se je zgodilo — vedel sem le to, da je prišlo: Poj ubil sem ji roke in rekel: — Jutri zvečer, kakor danes. Napravi oslabele organe močnim Nuga-Tone daje novo mof In iivlj«1-nj«- oslabelim izničenim organom. Odpravi holfsenske rlivlce iz iivota. ojača. (iHUbele olilKtl, prelene želodčne nered-iu.»ti, glavobol in omotico. Xuga-Tono »AJvlja oslabele iivoe In mlftice in napravi vu&e upanje pcx'Uno in osvežujoče. Ako vam primanjkuje moči in življen-Hke nil«-, t.-daj nI prenkVbite Nuga-Tone in vžlvaJ1** dobro zdravje In fcivljenske orifane. Nuga-Tone se prodaja v lekarnah. Ako ga vafi lekarnar nima. recite mu naj ga naroči za vas od trgovca na debelo. —Advt. — Pridem, — je dahnila. Na ladji so že vsi vedeli, kje sem bil in kakšno žensko sem si izbral. Od natakarja do sluge so vedeli o njej več nego jaz, ki sem sedel z njo več ur za mizo. Zbadljivk ni manjkalo: — Takšen ogorek si pobral! — Mornarji pravijo, da se je mogel zatelebati v takšno žensko saimp slepec. Vso noč je žuborelo. Še bb jutranji zori niso potihnile besede in opazke o najgršem dekletu v Glas-gowu. Jaz pa se ji vkljub temu nisem izneveril. Vendar se je moralo kaj zgoditi, da je zvečer ni bilo na sestanek, kakor mi je bila obljubila. Čakal sem jo več ko eno uro. — Edith ni prišla . Potem sem potrkal na troje različnih vrat. Sel sem po nekem dolgem hudniku in slednjič mi je u-daril na uho nekakšen glas, ki se mi je zdel podoben Edithinemu, samo da je bil svetlejše barve. Neka ženska pa mi je rekla: — Edith ne stanuje več tukaj! Nisem hotel in mogel verjeti. — Nažgal se*n cigareto in stekel po stopnicah. Tam sem od pahnil nekakšna rdeča vratca, ki so se vdala, čim sem jih otipal. Prišel sem bil prav. — Prosim te, ne hodi noter. Pusti me samo. Jaz sem najsiromaš-nejše in najgrše dekle v Glasgowu. Njene oči so se zdele v mraku še večje in še bolj sinje kot podnevi. Olas pa ji je skoro drhtel. — Spornal sem, da govorijo iz njega solze. Obšlo me je, da bi bil tisti trenutek pokleknil pred Edith, jo prosil odpuščanja in se za vselej odstranil. Bilo mi je, kakor da sem izgubil čut za stvarnost in razum. Silil sem se govoriti, toda vsaka beseda mi je zamrla na ustih. Ena misel pa je vztrajno vrtala v meni: — Čemu vse to, zakaj? Kako je že bila rekla? Jaz sem najbed-nejše in najgrše dekle v Glasgowu. Nekaj trenutkov pozneje sva se znašla na ulici. Edith se je pokorno opirala ob mojo laket, oči so gledale v tla. Jaz pa sem govoril, govoril brez konca in kraja, samo da nisem molčal, kajti molk bi bil strašen. Govoril sem: — Imela bova hišico, preproge, kože, papigo, šivalni stroj. Ti me boš zvečer čakala pri napol odprtih vratih. Navijala bova gramofon s sto ploščami. Ob sobotah boš oblekla lepo obleko, žepi bodo polni slaščic, tudi v kino poj deva.... In Edith je postajala vse lažja, dobivala je nekakšno eterično pogodbo. Meni samemu se ije zdelo, da hoče vsak trenutek prhniii pod oblake. Njeni prsti so se križali .z mojimi in so drhteli od sladkega razburjenja. V barih pa so svirale kitare in njihovi zvoki so se izgub j ali na valovih morja. Tedaj sva se poljubila. Njen poljub je bil brez žara in okusa. Nenadoma pa se je Edith našlo- B NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita urno nU članstvo, pač pa vri Slovenci v nii okolici, % ANE ZA OGLASE SO MNE nila name in zaihtela. Pomiril sem jo. Tedaj ji je privrela iz srca toli pričakovana beseda. Pripovedovala mi Je zgodbo svojega življenja. Trda je bila: vsak dan deset ur dela, povsod sama odpoved, vlažno stanovanje, ena edina boljša obleka, maša v nedeljo zjutraj— Tavala sva po ulicah, dokler niso ugasnile vse luči v pristanišču. Drugo jutro je bilo moje ime v seznamu mornarjev, ki so se bili zakasnili. Moral bi bil plačati 100 frankov globe, a plačal sem rajši pol soda vina in krivda je bila izbrisana. Z Edith sem se poslej sestajal vsak večer. Kmalu so vedeli mornarji v Glasgowu, da je Edith moja zaročenka. Držal sem dano besedo. Kupil sem ji staro pohištvo, nekaj preprog in kož. veliko podobo patrona sv. Munga. Daroval sem ji šest srajc, ki bodo ob poroki njena dota. Edith se je blai izpremenila. Vezla je začetne črke svojega in mojega imena na robcih in prtih. Ponoči sva drugovala, ob zori sem se vračal na ladjo. In Edith je vselej jokala. Na ladji si ni nihče upal žugni-ti žaljive besede. Nihče mi ni več dejal, da je Edith najgrše dekle v Glasgowu. Kadar naju je srečal kakšen mornar roko v roki, naju je strumno pozdravil. To življenje je trajalo dobrih dvajset dni. In že sem začel znova šteti pege in madeže na njenem obrazu. Bog vedi, koliko bi jih bil naštel, da se ni pripetilo nekaj čisto nepričakovanega. Na jamboru admiralske ladje je nekega dne za vihrala modra zastava, znamenje, da so dvignili sidra. Dve uri pozneje smo se že oddaljevali od brega. Pozdravljali so nas topovski streli. Nelsonov pomol je bil poln sveta. A med tisoči robcev, ki so mahali odhajajočim v zadnji pozdrav, ni bilo Edithinega robca, ki je bil rdeče obrobljen in je združeval črki njenega in mojega imena. Ko se nam je irgubil Glasgow izpred oči, se je po morju razlila mesečina. Z bridkostjo v srcu sem mislil na Edith, ki me je čakala doma v novi obleki in s šopkom vijolic na grudih. * • Minulo je deset let. Nekega dne sem srečal starega kuharja z ladje, ki je bila dlje časa zasidrana v Glasgowu. Govorila sva o vseh mogočih rečeh in na koncu je pripomnil : — Na Nelsonovem pomolu sem videl Edithinega sina. Krščen de.na tvoje ime hi bo prvi mornar Škotske! ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE—Jugoslav Boreas PRAVICE IN DOLŽNOSTI NAJEMNIKA. -Velik del prestopkov proti zako- Obstoječi vratni zvončki morajo nom o stanovanjskih hišah (tene- biti aki na tej družinski sreči. Ko je bila stara najmlajša hčerka grofa Jurija komaj eno leta, je umrl majoratni gospodar Nordegga, stric grofa Juriju in njegov nečak Joahim se je vrnil ravno s potovanja krog sveta, katero je vprizoril kot spremljevalec nekega princa iz vladajoče družine. Vzel je svoje slovo, da nostopi majorat. (Dalje prihodnjič.) OD STRATOSFERE DO BATISFERE Težnja po neznanih sferah se je živali najbolj čudnih oblik. Beebe in še ojačila, odkar je prof. Piccard s ' Barton nameravata pri prihodnjem svojim balonom zletel v stratesfe- poskusu s svojo batisfero doseči še ro. Nova sfera, "batisfera", pa je , večjo globino, seveda le znanstveni izraz za apa- pritisk, zato so 27 mm debele. Vrata v kroglo in njena tri okna se dajo hermetsko zapreti. Aparat je privezan na 1000 m dolgo, 22 cm debelo vrv. Doslej je dr. Beebe z njim dosegel globino 432 m, kar je silno dosti, i5e omislimo, da dosežejo po- rat, s katerim se vodja oddelka za raziskovanje tropičnega pasu pri newyorski Zoologični družici dr. Beebe s svojim spremljevalcem Bar-tenoe spušča v doslej še nikoli dosežene morske globine in sicer v — Da. popolnoma prav. grof Harold von Nordegg je izza smrti va- | bližlni Bermudov šega soproga majoratni gospodar Nordegga. Na tem ne izpremeni ni- | Tudi ta aparat'ima kakor Piccar. cesar okolišMna. da se sam še ne zaveda tega novega dostojanstva in | doya gondola obliko skoro poldrug da ni še nastopil majorats. | meter yelike kroglei v ^teri je pro- Grofica se je hitro vzravnala. Njene temne oči so počivale nemirno stQra ^ dye Qsebi gtene ^ pripra_ v obrazu starega gospoda. ve morajo vzdržati ogromen vodni — Gr:f Harold Nordegg? Vi se pač motite. Naslednik mojega moža Je grof Jurij Nordegg! Justični svetnik je zmajal zanikalno z glavo. — Ne. Grof Jurij Nordegg je mrtev že dve leti. Na njegovem mestu 1 p» Je njegov edini sin, grof Harold, majoratni dedič! Orofica je prebledela ter se naslonila za trenutek nazaj v stol. Justični svetnik pa je nadaljeval: — Umrl je pred dvemi leti na svoji farmi Sasneck v Nemški za-padni Afriki. To farmo je kupil, ko je dospel tjakaj pred dvajsetimi leti. Povečal jo je in kultiviral s po močjo svojega sina. Za svoje veliko premoženje pa se ima zahvaliti obširno živinoreji. Farma pripada sedaj njegovemu sinu Haroldu. Jaz sem ga obvestil. da je njegev oče umrl pred dvemi leti n da je postal majoratni gosp:dar Nordegga. Prosil sem ga brzojavno, naj določi čos, do bo prišel v Nemčijo, da mu izročim njegovo last. Grofica je globoko dihala ter šla z roko preko oči. kot da hoče nekaj izbrisati. — To je na vsak način preser.eljiva novica. Lahko si mislite, da sem izglubila vso pamet. Mi nismo ničesar izvedeli o smrti grofa Jurija, — je rekla. — Ali mste ničesar čuli glede grofa Jurija ni njegove družine? — je vprašala grofica po kratkem odmoru. Na obrazu justienega svetnika se je pokazala lahka zadrega. — Poročilo, katero sem dafcril, ni bilo obširno, milostna grofica. Ta je tolkla nemirno po naslonjači stola in se motre:e ozrla v ju- stičnega svetnika. — Povejte mi vse. kar moram vedeti, — je prosila z zatrtim razburjenjem. Ne verujte, da mi morate prizanašati. Morate svedeti z dolgoletne prakse kot svetovalec noše hiše, kako čudno leže stvari. Poznate tudi mučne odnošaje, ki so vladali med mojo družino ter ono grofa Jurija. Ne mučite me. ZASTRUPLJENJE KRVI. Povzročitelji bolezni, ki prežijo na keži, na sluznicah, pod nohti, vde-rejo lahko skozi neznatne ranice iv telesno tkivo, ga vnamejo in povzročijo gnojenje. Če pridejo do sokrvnih vodov in žlez, se jim tu večinoma postavi po robu živa sila organizma, ki je ne premorejo, kajti sokrvca ima lastno^ da jih ne samo ustavlja temčev tudi uničuje. Včasi pa ta dbramba zlasti prt oslabelem telesu odreče, povzroči • tel j najde pot v krvi obtok in prične z zastrupljevalnim delom, ki se lahko hipoma konča s smrtjo. Najboljša obramba proti zastrup- tapljači s svojimi znanimi oprava-. ljeiju krvi je tedaj ta, da obrnemo mi kvečjemu 100 m globoko. Raz- | svojo pozornost pravočasno na po-iskovalca imata priliko opazovati' četne znake zastrupljenja na obču-čudno življenje, ki ga ni gledalo še j tek slab:sti. utrujenost, znake omr-nebeno človeško oko. Temota je v, tvičnja, bolečine v mišicah in skle-glctoini 432 m in v ostalem popolna! pih, čestokrat tudi mrzlico. Zdrav-; in si morata pomagati z električ- j nik potem lahko odloči, ali je še po-nimi žarometi. Tu ne naletiš na moč možna; ob pravem času je vse-nobeno rastlino vež samo še na ži- | kakor še možna. Justični svetnik se je priklonil. — Milosti j i va grofica, jaz ne bom n»:esar zamolčal. Bilo pa je iv resnici malo. kar sem mogel izvedeti. Grof Jurij je cdšel s precej zmer- , nim premoženjem v Južno Afriko, to veste. Z veliko pridnostjo si je' pridobil g:tovo premoženje. Njegova farma je v vrednosti napredovala In zapustil je veliko čredo živine. Njegov sin, grof Harold, je sedaj star nekako 35 let. Bil je star petnajst let, ko je spremljal svojega očeta v Južno Afriko. V kolikor mi je znano, je bil na gimnaziji izvrsten učenec. V Južni Afriki pa je imel priliko izobraziti se naprej. Moj znanec mi je sporočil, da je postal grof Harold častnik kolo-nljalnih čet. Bil je izvrsten poznavalec kolonij, govoril jezik domačinov in se cdlikoval pri različnih uporih. Pred štirimi leti je zapustil službo, da pomaga očetu pri obdelovanju farme, ker je postal oče nekoliko bolehen. Po njegovi smrti je takoj iskal kupca za farmo, in demneva se, da je storil to na željo svojega umirajočega očeta. Temu je baje obljubil, da bo prodal farmo ter se vrnil v Nemčijo. Smrt grofa Jurija je bila posledica težke rane, katero je dobil tekom nekega upora Kafrov. Z nepremičnimi očmi brez bleska je zrla grofica predse. — In o obeh hčerah grofa Jurija ali niste ničesar slišali o njih? — s- Je izvilo preko njenih ust. Na lahko se je stresel obraz j ur is ta. — Ne, o obeh kontesah nisem mogel ničesar izvedeti! Orofkra se je hitro dvignila ter stopila k oknu. Njen obraz je bil bled In oči so imele ugasel, mrtev izraz. Ves v zadregi je pogledal justični svetnik proti ponosni ženski postavi. Kot ostra silhueta se je dvigala od okna. Moral je misliti na to, kakšno strast je vzbudila ta ženska v srcu dveh moških. Bila sta sorodnika in prijatelja, a pozneje sta se oba strašno sovra-žlra radi te ženske, katero sta oba ljubila. Ali Je mislila tudi Melanija na preteklost, ko je zrla s praznimi očmi preko terase proti parku? Tam zunaj Je ležal svet v gorkem, spomladanskem svitu. Na drevju in grmovju ni bilo videti še nobenega zelenja, a sok je oelal neumorno ter skušal raz gnati omot. Sempatam se je kaki rastlinici posrečilo oprostiti se zimske odeje Lq pri kukati na dan. Orofica pa ni slišala te spo m danske poslanice v svojem srcu. Spominjala se je moža, ki je našel grob tam spodaj na juigozapadu. Orof Jurij Nordegg je bil prvi mož Melanije. Njegova prva žena je umrla po kratki, srečni poroki pri porodu. Dvanajst let Je žaloval dolgo in iskreno ter živel le otroku. Takrat pa Je spoznal ter se zaljubil v igroflca Melanijo. Čeprav je bil že star osemintrideset let ter imel že dvanajstletnega sina je poklonil lepi deklici iskreno ljubezen. Ta druga ljubezen je mogočnejše uplivala na tega ostarelega moža, globlje in močnejše in bolj globoko. Melaniji se je posrečilo tudi pridobiti si veliko ljubezen mladega Njegova sro^ je bila popolna. On Je povedel Melanijo k altar ju ter ni niti slutil, da Je sprejela ta koAček kruha, da ne pade sorodnikom na kvar. Ta! GLOB t/5 kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN V premeru meri globus 6 inčev. — Visok je 10 inčev. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED X $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA j "GLAS NARODA" OZIROMA SE NAROCE, ~ 75 GA DOBE ZA — J* "GLAS NARODA' 216 West 18 Street New York, N. Y. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York, N. Y. RAZNE POVESTI in ROMANI: (Nadaljevanje.) Slovenski pisatelji II. zv. • Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero 1 Perica, Črtice ........................ Sil Tigrovi zobje....................................1.— Tik za fronto ...................70 Tati«, (Bevk), trd. ve*..........75 Tri indijanske povesti .......... .30 Tunel, soc. roman ................1.20 Trenutki oddiha ................ .50 Turki pred Dunajem .......... .30 Tri legende o razpelu, trd. vez. .65 Tri rože .............................................80 Tisoč in ena not (Kaj«) vez. mala izdaja ............SI.— V krempljih inkvizicije ................1.30 V robetvu (Matičič) _............1.85 V gorskem zakotju .............35 V oklopnjaku okrog sveta. 1. del .90 2. del .......................»0 Večerna pisma, Marija Kmetova . .75 Veliki inkvizitor ......'.........1.— Tisoč in ena noč I. zvezek..................1.30 II..........................1.40 III..........................1.50 KNJIGE SKI7PAJ ........$3.75 Vara (Waldova), bro«. . v..... .35 Vojska na Baikanu. s slikami .. .25 Vrtnar, (Rabindraaath Tagore), trdo vezano .................75 broAlrano ...................60 Volkspokornik in druge povesti 1.— Trrfo vezano ...................1.25 Višnjega repa tira, roman. 2 knjigi 1.30 Vojni, mir ali poganstvo. L sv... .35; V pustiv je ftla. III. zv .......35 Valetin Vodnika Izbrani spisi .. .3(1 Vodnik svojemu narodu .........25 Vodnikova pratika I. 1927...... .50 Vodnikova pratika 1. 1928 ...... .50 Vodniki in preporoki ...........60 Zmisel smrti ...................60 Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. .60 Za kruhom, povest .............35 Zadnja kmečka vojska...........75 Zadnja pravda. broš. .......... .50 Zgodovina o nevidnem človeka .. .35 Zmaj Iz Bmu .................70 Življenje slov. trpina. Izbrani spisi Alešovec, 3. zv. akui>aj ........1.50 Zvesti sin, povesi ...............25 Zlat okopi ....................... .20 Ženini naše Koprnele ...........45 Zmote In konec gdč. Pavle ...... .45 Zlata vas ...................... .50 Zbirka narodnih pripovedk: I. del..........................40 22. Julija: Europe. Cherbourg, Bremen Mauritania. Cherbourg President Roosevelt. Cherbourg, Hamburg Deutsihlund, Cherbourg. Hamburg 23. Julija: Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen Homeric, Cherbourg 24. Julija: Xew Amsterdam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam Roma, N'apoll. Genova 25. julija: France, Havre Milwaukee, Cherbourg, Hamburg 28. JuSija: Aquitiinia. Cherbourg 29. JuliJa: George Washington, Cherbourg. Ham-bourg, Hamburg New York, Cherbourg. Hamburg 30. julija: Vulcania, Trst 31. utija: Majestic, Cherbourg 14. avgusta: I'ennland. Cherbourg. Antwerpen Augustus, N-M'oli, Uen«va 15. avguata: Pari.«. Havre Columbus, Cherbourg. Bremen Homeric, Cherlmurg Statendam, Boulogne sur Mer, Rotterdam 19. avgusta: E>euts.-hland, Ch^rlwmrg, Hamburg -Vjuitunia, Chet l*»urg I.eviathan, Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg, Hamburg 20. avgusta: Dresden. Bremen 21. avgusta: Sa.turnia, Trst Bremen, Cherbourg, Bremen M:ijesti<\ Cherbourg Re|g< nlaml, Cherbourg, Antwerpen .Ww Amsterdam. Boul<«ne »ur Mt-r. Rotterdam 22. avgusta: France, Havre Milwaukee, Cherbourg, Hamburg 24. avgusta: Ri-liatiif, Cherbourg. Hamburg 25. avgusta: J Europa, Cherbourg, Bremen 2G. avgusta: II.- «J«- Kranrp, Havrt- X>*'.v York, Cherbourg, Hamburg B«-i «-ngaria. < *h**rbourg «:...rgt- Washington, Cherbourg, Hamburg 27. avgusta: Berlin, Boulogne sur Mer, Bremen 1. avgusta: Me de Kran^ Havre Leviathan, Cliebourg 3. avgusta: liivmnn, Cherbourg, Bremen 5. avgusta: Aib.-rt Ballin, Cherbourg. Hamburg President Harding, Cherbourg. Hamburg IVrengaria, Cherbourg 6. avgusta: Stuttgart. Cherbourg, Bremen 7. avgusta: Evropa, Cherbourg. Bremen 0.1ympio, Cherbourg Volendam, Boul"gn.- stir Mer, Rotterdam 8. avgusta: St. I.">uis. Cherbourg, Hamburg 1.npl:tl; 31. avgusta: Republi«-, Cherbourg, Hamburg Kot- Zbirka narodnih pripovedk: IX* dtil .40 Znamenje Štirih (Doyle * ....... .50 Zgodovinske anekdote ...........30 Z ognjem In mečem..............3.— Zločin in kazen, 1. in n. zvezek 1.— Zgodbe Napoleonovega huzarja .. .60 Zgodbe zdravnika Muznlka.......70 Zlati pantar ................... .{Hi Zvestoba do groba ........................1.50 ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI I zv. VoJnomirMtil poganstvo .... .35 t. sv. Hudo brezdno ....................>35 3. sv. Vesele povesti .........................35 4. v z. Povesti In slike .....................35 5. zv. Student naj bo. Na4 vsakdanji kruh -M SPISI ZA MLADINO: fftANGL) ZNIŽANE CENE ZA TJA IN NAZAJ Do LJUBLJANE IN NAZAJ PREKO HAMBURGA 50 V TRETJEM RAZREDU $167. (U. S. Davek Posebej) Veljavno od 1. avg. na vseh naših parnikih Za podrobnosti vprašajte lokalne agente ali Hamburg-Aherican Line 39 BROADWAY . . . NEW TOBK 2. sv trdo vezano. Pripovedke in pesmi ........ ........... • • JI 3. zv. trdo vesano. Vsebuje 12 PO- veotl .. ....... ............ .. M 4. sv. trdo vesano. Vsebuje 8. PO- vesti .. ............ JS0 5. sv. trdo vezane. Vinski brat JM 6. ■v. trdo vesano. Vsebuje 10 PO- JO IGRE: Beneški trgovec. Igrokas v B. dejanj .C0 Cyran de Bergerae. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo vo- ■ano ..........................Ut Rdela, drama v 4. dej........... M Gospa z morja, 5. dej....................75 Lokalna železnica, 3 dej................50 Marta. Semenj v Richmond o. 4 dejanja .......................SI* Ob vojski. Igrokaa ▼ »tirih slikah Jf Tončkove sajne na MIklaviev večer .Mladinska igra ■ petjem ▼ 3. dejanjlli .................. .11 R. U .R. drama v 3 dejanjih s predigro. (Capek), vea. .......... ,4f Revizor. 0. dejanj, trda vezana .. .1» Veronika Deseni&ka. trda ve*____1.51' Za krii In svobodo, IgrokaS v B. dejanjih..................... iT Ljudski oder: 4. sv. Tihotapec, 5. dejanj .... M 5. sv. Po 12 letih. 4 dejanja .. .SO Zbirka ljudskih Iger: 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. ..Neža, Sanje ...................00 13. snopič. Vestaika, Smrt Marije device, Marijin otrok ........ .SI 14. snopič. Sv. Boštjan, Jonaiaa deklica. Materin blagoslov .... M 15. mop!* Turki pred Dunajem. Fabjola In Neia ............ M 20. snopič. Sv. Just: Ljubezen Marijinega otroka .............. M PESMI IN POEZIJE: Akropoli b In Piramide ........ JN broširano................... JO Balade in romance, trda vez......1.25 Bob za mladi zob. trda vez .... .40 Kragultfkl (Utva) .............65 trdo vezano .................HO Moje obzorje, (Gangl) ..........; .1.25 Narics (Gruden), brofi........... .30 Primorske pesmi, (Gruden), ves. .3F Slutne (Albreht) broš............30 Pohorske poti (Glaser) brofi. .... .30 Oton Znpanfli: Sto ugank ....................50 Vijolica. Pesmi za mladost.....60 Zvončki. Zbirka peunlj za slovensko mladino. Trdo vezano .... -96 Zlatorog, pravljice, trda ves Slovenska narodna lirika . .60 M Asazel, trdo ves. ................L— Nagi hminl PESMI Z NOTAMI: NOTE ZA KLAVIR (Pavčič) Slovenska koračnica 10 zvezkov. Vsak zvezek po.....30 10 zvezkov skupaj ..................2.50 VOVE PESMI S SPREMLJE V AN J EM KLAVIRJA Album slov. narodnih pesmi (Prelovec) ------------------------------- -80 Šest narodnih pesmi (Prelovec) .80 Pesmarica moških zboroT (Balatka) ...............................1 — MEŠANI In MOŠKI ZBOR Priložnostne pesmi (Grom) ....1.10 Slovenski akordi (Adamič): ..I. zvezek .....................75 IL zvezek ...................'5 Pomladanski odmevi. I. in II. av„ vsak ........................« AmerISka slovenska lira (Holmar) 1.— Orlovske himne (Vodopiv«>c) .—1.2* 10 moških Id mešanih zborov — (Adamič) ........•»•»••• • .45 MOŠKI ZBOR Trije mo&kl zbori (Pavčič) =» Izdala Glasbena Matica .........40 Narodna nagrobni ca (Pavčič)« .. -35 Gorski odmevi (Laharnar) 2. zv. .45 SAMOSPEVI: Štlrji samospevi, ladala Glasbena Matica ...................... .48 .................. .60 MEŠANI ZBORI: Planinske, II. sv. (Labaruar) .. .45 Trije mrAa.nl zbori. Izdala Glasbe-da Mfttics RAZNE PESMI S SPREMLJEVA-NJEM: Domovini, C FOOStftr ) ••••oeoaoooo Izdala (ilaslkfua Matica Gorake cvetlice (Laharnar) četvero in petero raznih glasov.....45 Jaz bi rad rudečlh rot, moški sbor a bariton solom ln priredbo sa dVOSp^V m m m m * m JBfi V pepelnlinl noči (Sattner), kan-tanta za soli, zbor ln orkester, ladala GUsbena Matica.......75 Dve pesmi (Prelovec), sa moški sl»or in bariton solo............ JE0 Kupletl (Grami. UČeol Mihec,— Kranjske ftege In navado, Ne-zadovljstvo, 3 zvezki skupaj ..1.— Kupic ta Kuza Mnca (Parma) _ 41 PESMARICE GLASBENE MATICE: L Pesmarica, uredil Hubad .. 4. Koroške alovenake narodne posmi (Svikaršič) 1.. 2.. ln 8. sv. skupaj ...................L—* MALE PESMARICE: At. l. Srbske narodqe himne .. 1.S S t, la. Što tutlA, Srbine toinl .. .15 At 10. Na planine _.............15 Št. 11. Zvečer ...................IS Sl 12. Vasovalec ...............IS Narodne pesmi ca mladln* r%1-rovnik) I. II. in III. stopnja po ...................................................... .20 Vse 3 stopnje skupaj .................50 Slavfek. zbirka ftolskih pesni — (Medved) .................... M Vojaške narodne pesmi (Koal) .. JI Narodne vojaške (Ferjančlč) .. M (Pregelj) .....................L- Ura, srednješolska, 2. zvezka skn-paj ...........................2.- Knjige pobijamo poitnins prost* "GLAS NARODA" tie w. 18. »t., New York