24. številka. „E D IN O S T" izhaja dvakrat na teden, vsako sredo in •oTaoto ob 1. uri popoludne „Edinost" stane: ca vae leto gl. rt, ; izven Avfit. 9.— gl. ca polu leta „ 3.—; „ „ 4.30 . ca Četrt leta „ 1.50; „ „i 25 * Posamične številke ne dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Trstu po '* nov., t Sorioi in v Ajiovičlni po « nov. Na naročbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira. Trstu, v soboto marca 1889. EDINOST Tečaj XIV. V*i dopisi se poSiljajo uredniitru v ulici Carintia St. 28. Vsako pismo mora biti frttnkovano, ker nefrankovana oe ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi in oznanila se račune po T no*, vrstica v petitu; za uaslove * debelimi črkami ne plačuje proator, kolikor bi ga obseglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. se računu po pogodbi. Naročnino, reklamacije in inserate prejemu upravniitvo v ulici Carintia 28. Odprto reklamacije so proste poStnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. • V •ittnoit J« 11108«. I Volilcem isterskih mest! Na dan 1. aprila t. 1. pozvani ste vršiti najsvetejšo Vašo državljansko pravico. Birati imate ta dan Vašega zastopnika za državni zbor na Dunaju. — Dosedanji zastopnik isterskih mest bil je deželni glavar, pokojni dr. Vidulich. ' Ta človek, odgojen v mladih svojih letih v tujem duhu bil je res na daleč poznan, imel je znanje in skušenj, toda ni občutil za svoj rod, kar bi čutiti moral. ... .. Zastopal je samo Italijane isterskih mest, a ne one izmed Vas, kateri še niste zatajili materno mleko in sladko zvoneči hrvatski jezik. Vidulich imel je vsaj ime hrvatsko. Danes voliti na njegovo mesto moža, kateremu niti ime ne bi glasilo po naše, zazuamovalo bi še večje nazadovanje. Isterci hrvatskega jezika morajo glasovati za človeka svojega roda, izkušenega domoljuba, kateri poznava jezik in potrebo \ ase in druge jezike, da se niih v slučaju potrebe posluži. Ta človek, izvoljenec velike večine Vas istih, katerih mišljenje in voljo poznamo, je: urednik „Naše Sloge" v Trstu. Njega Vam toplo priporočamo! Njegovo ime bodi zapisano na slehernej Vasej glasovnici. Njegovo žarko rodoljubje, njegovo znanje, srčnost, in pravičnost bodo storili, da Vas bode zastopal kakor pravi domorodec, da bode nevstrašeno branil Vaše pravice, vtrjene na zakonih, da bode izkazival Vaše potrebe in načine, po kojih da Vam država pomore. A pravičen kakor je, ne bode zahteval, da naš jezik gospoduje kateremu drugemu jeziku, ampak nastojal bode, da se vspue jezik naš na ono mesto, katero mu pripada po božjih in posvetnih zakonih, da ne bodemo več sužnji tuje misli in tuje govorice. Gospod Mate Mandič pozna žalostno stanje naše mornarice, pozna težko vzdisanje kmetskega stanu (i tega ima med Vami, prebivalci mest); on, sin naroda, pozna vse potrebe narodne, on jih bode edino dostojno iznašal na dan. Glasovi, katere oddate njemu, bodo nadaljni svečani protest proti temu, kar vedno kriče in pišejo nasprotniki naši; da v isterskih mestih ni druge narodnosti, kakor zgolj Italijani ! Ne žalite tega dne! Ne bodi Vam težak trud, da pridete na volišče ter tam oddate svojo legitimacijo in glasovnico, ispolnjeno z imenom predloženega Vam kandidata. ....... S tem pokažete, da ste čil narod, da mislite na svoje splošne koristi, ter da se bistvenega Vašega vida ne more oslepiti ne s sijajnimi imeni, ne z rumenimi tujimi cekini. Naš predloženik je rojen Istran; njegov rod sega globoko v proSle veke, Istra je prava njegova domovina. On torej ni nametnik, kakor so drugi, ki morajo svoje stariše iskati po krstnih knjigah izven Istre! Človek, katerega mi preporočamo Vašemu glasu, pozna dobro tudi drugi jezik, kateri se govori v Istri, pozna pa tudi oni jezik, v katerem se razpravlja v državnem zboru. Uže to priporoča ga toliko, da bodo tudi pravi Italijani zanj glasovali. Drugi predloženik ni tak. Za druzega ne sme biti niti onega naših glasov. Živil gospod Mate Mandić ! V Trstu, 22. marca 1889. Uredništvo „Edinosti44. Predsedništvo pol. družtva „Edinost44. PODLISTEK. Sobotno pismo. Izpod Nanosa. Moj kolega „izza Gaberka" pogodil jo je Bkoro tako, kakor pravi nekje pesnik : šest jih pade kjer porine". Se sedaj tu in tam kaj zacvili, iz tega bo se pa izcimili najnovejši nemškutarji. Dež-man, počivaj mirno, naslednikov imel bo-deš vedno zadoBti; kar čez noč porajajo se novi ; če niso bas pristne tevtonske krvi, to ne škoduje, saj tudi sam nisi bil. Narod pa žaluj, ker trpel bodeš zbog tega mnogo škode: „šest jih pade, kjer porine" . . . Kamor je porinil moj kolega, ni jih sicer odpalo šest, marveč skoro pol manj, a vender lep napredek. Toda dosta o tem, za danes nekaj druzcga. Znana je anekdota o tistem kozlu, Jci je slučajno došel v neko z raznimi zrcali nakiČeno kavarno. Seveda znano mu je bilo tukaj toliko, kot poslancu L. tržaško-8loven8ke razmere. Kozel se ogleduje ter zapazi pred seboj v zrcalu kolego — kozla. I Ker jo bila pri živalih konkurenca še mnogo prej razvita, kot pri podlistharjih, Lahonih in neniškutarjih, mislil je takoj, kako bi kolego „obdelal" in izpodkremp-Ijal z lepega mesta. Odmah pripravljen za napad, zavihti orožje ter se zapodi v — zrcalo. No kaj naj še povem : posledica vsemu ! bili so kosci zrcala, nasprotnik je zginil še hitreje ko kafra in nemški napisi s poštnih počatov, kakor tudi od drugod, kjer bi laglje in bolje umeli slovenski, premda v nas uiucmo tudi nemški. Fosle-1 dice posledica je bil kavarnar, kateri pribiti ter naloži fanatičnemu konkurentu-borilcu na hrbet suhih klobas in še par čevljev po vrhu, menda za napitek. — Žival jo delala po svojem nagonu, koji se pa ne razteza tako na dolgo in široko, kot liberalizem naših nasprotnikov. Ni dolgo, kar smo čuli dokaz za to v naši državni zbornici. Gospodje nasprotniki so po lastnem mnenji tako liberalni, da bolj ne morejo biti, samo da obrača vsaka stranka liberalnost toliko svojemu žepu na korist, kolikor le more. Pravim liberalcem ne sme biti navodilo izrek : „Quod licet lovi non licet bovi". Onih pravic, koje vživamo mi liberalci, ne smete vi, nelibe-ralci. Da to ni liberalno, vedo uže vrabci na strehi; vender imajo oni škarje, mi pa pohlevno držimo kožo, da jo strižejo. Gospod državni poslanec in tržaški mestni svetnik L., ki poznaje razmere tržaških Slovencev mnogo bolje, kot mi sami, zavida nekaj slovenskih okoličan-skih razredov in da no bo treba Slovencem v mestu kake šole, delal bode baje na to, da se bodo odslej mestni slovenski otroci vozili v posebnih „giardinerah4 v solo na Prosek, Kontovelj itd. Na Opčine pa jo bo vlačila žična železnica, koje stroj bo pri obolisku obračal sloviti „rudečkar", za danes imenovan Samson iz Abruzzev. Kadar ne bo treba vrteti strašanskega stroja, strmel bode v daljavo „preko luže" k bratom v deželo polente in makaronov. Da ne bodo meščanom dolg čas, prepevati bo moral laško himno, s pesmimi proslavljati Garibaldija in vse to z glasom, ka-keršen je imel Odisejev ciklop. Vse to se bodo vestno in prav prav res izvršilo; jamči nam za to imenovani g. poslanec s svojo nepogrešljivo temeljitostjo. Potem pa bode Slovencem še bolj zavidal udobnost in komoditeto, kojo po njegovih mislih uživajo v Trstu. Zdelo so mu bodo še bolj ko kedaj prej, da je njegov narod zaničevan, da treba Italijane podpirati v njih težnjah (menda tudi „čez lužo"!). Kadar dojde v Trst še kak Oberdank ter jame počenjati svoje burke in škandale z bom- Na Balkanu. (Konec.) Zdi se nam, da stanje na Balkanu ne more ostati kakoršno je sedaj. Balkansko prašanje uže preveč let plaši in 8traši staro Evropo ; ono toliko poudarjano evropsko ravnotežje, cigar začetnica je bila ona nesrečna berolinska pogodba, se bode moralo prej ali alej vendar razrušiti ter iz spanja prebuditi oni oboroženi mir, ki stane Evropo toliko milijard težko prižu-Ijenih novcev. Najbrže se tudi v tej priliki evropske velevlasti posvetujejo, kako bi to strašilo raztrgale ter slednjič vendar enkrat rešile nesrečno balkansko prašanje. Sedanji položaj balkanski je strašen. Tako no more dljo časa ostati. Bati in zajedno upati je bilo, da temu žalostnemu stanju stori konec spokanje Bateinberžana iz Bolgarske. Bog ve, je li se pričujočo spomlad ne izvrši, kar seje tedaj bilo bati ? Svaka sila do vremena. Bero-linski kongres je provzročil evropskim državam mnogoštevilnih troškov ter jih zakopal v strašanske dolgove. Vse države Qovop HPiavnfl«a nflSlflfira oborožene sodo zob. Jež nema zaman aUVUI UIMVIIOlJd jJUSIdllbd svojih bodljajev in tudi evropski vojsko- dr. Ferjančiča. vodje hoteli bodo poskušati veljavo svojih v državnem zboru 11. marca 1889. tako drazih, pogubonosnih iznajdeb. (Dalje.) Uprav narodnostni princip, kojemu Kakor so bile jezikovne uredbe ljud-stvariteljica je bila francoska revolucija, skih šol na Koroškem uzor za deželni šolski tirja sedaj svojo rešitev in zadovoljenje, j svet štajerski, ravno tako tudi posnemajo Narodnostna ideja se je krepko razširila štajerski okrajni glavarji delovanji koroSkih. mej balkanskimi narodi in iskala si bode Dne 4. decembra smo tu, nekateri oduska. gospodje gotovo so spominjajo, stavili Države dandanes teže skoraj izključ- interpelacijo, v katerej smo razložili, kako Ijivo postati narodne, namreč takšne, 'je postopal Breski glavar, da bi pet občin : da so omejene z naravnimi in jezikovimi Podsredo, Piljstajn, Gorjane, Zdole in mejami. Zgled v tem podala num je zdru- Drenskoreber pripravil, da prekličejo svojo žena Italija in dan na dan čitamo o tožbah peticije za slovensko šolo, oziroma pritožbe in gnjevu Francozov proti Nemcem, ki so proti ukazom gori omenjenim, jim vzeli dve popolnoma francoski deželi, j In res je pri štirih občinah dosegel, Narodnost je postala mogočen faktor v kar je želel, le jedna občina se ni dala dnevnej politiki in malo je zadev, v koje pregovoriti. Tudi na to interpelacijo nesmo se ne bi mešala ta novodobna ideja. Saj dobili odgovora in bi ga zdaj nujno pro odjek se bode najbržs razlegal tudi drugod po Evropi. Časniki v zadnjem času raznovrstno presojajo in obsojajo zadnje dogodko in splošni položaj mikroskopičnih državic na Balkanu. Vsi so pa skoraj jednega m^nenja, da iz teh okoliščin nastanejo bližnji nemiri. Osobito slovanofobi kaj hlastno udrihajo po Slovanih in po navideznih ruskih agentih, ki neki Ruskej napravljajo pot k osvojenju vsega poluotoka. Mi smo svoje menenje uže zgoraj izrekli. Nedvombeno je pa vender, da balkansko prašanje je zelo važno in na njem ni interesovana samo Nemčija, ampak tudi vse drugo evropske velevlasti, ki so podpisale berolinsko pogodbo. Ruska sama ai ne bode menda nakopala sovraštvo vseh druzih evropskih držav. Na rešitvi balkanskega prašanja interesovana je tudi Avstrija. Vsemu temu pa ne bode menda tako hitro konec; torej čakajmo tega, kar nam prinese bodočnost. L. se tudi mi avstrijski Slovani krepko po-tezamo za narodno avtonomijo in narodno združenje razcepljenih vej v posebne na- sili. Če odobruje vlada postopanje okrajnih glavarjev, prosili bi jo, da nam pove zakone in določbe, ki to omogočujejo in rodne skupine, ki bi po občnem menenju opravičujejo; če ga pa ne odobrava, bode bile podstava in utrdba novej mogoČnejšej pa pač imela toliko moči, da jim zabrani Avstriji Isto tako se bore za svojo narodno individualnost in združenje razcepljenih sobratov balkanski narodi. Tendenco k združitvi imeli smo priliko opazovati o vsakem nemiru, ki jo na Balkanu nastal, osobito pa pred tremi leti o uporu vshodnje Rumelije in njih spojenju z Bolgari. Sedanje politično stanje balkanskih državic je zelo ozbiljno; tako ne more dlje časa ostati, radi česar smelo prorokujemo bližnjo balkansko konflagracijo, koje tako počenjanje. Morda pa vlada še dvomi, da bi okr. glavarji res tako postopali. Zato nema po-j voda, kajti to lahko dokumentarično do-j kažemo. Tu imam list, v katerem je po §19. popravek c. kr. okrajnega glavarja v Celovci, kjer sam s svojim podpisom pove, da je in kako je postopal s šolskim nadzornikom, da je občino Bilčeves odvrnil od pritožbe. To je vender nepobiten dokaz glede okrajnega glavarja v Celovci. bami, pisali bodo tržaški lahonski listi po tem-lo receptu: par postopačev se je igralo z bombami in po nesreči se je ena razpočila in nekaj ljudi usmrtila. „Tistih brošuric" — kakor tudi večjih romanov, da celo znanstvenih dol — „nikdo ne čita", če niso napolnjena z ire-dentarskiin duhom in brezmejno pristranskim entuzijazmom. Gospod mestni Bvet-nik sicer trdi nasprotno, trdi celo, kako verni Avstrijci so Italijani. Mislim, dsi izrekuvaje te besede gospod poslanec niti sam sebe ni slišal; če je pa slučajno ujel kako besedo, osvedočen sem, da je niti sam ne verjame. Niti tkanine niso tržaškim Italijanom všeč, če ni na njih „bianco-roso-verde". Stopivši v knjigarno vidiš Umberta v raznih fagonah, cesarja pa tam v revnem koti ći, kjer ga pač nikdo no bode videl. Peresna držala v obliki smodke-vržinke imajo v sredi neznatno luknjico, in če pogledaš skozi njo, vidiš za lečo kralja in kraljico iz večnega meBta, kjer so nedavno ustanovili podružnico avstrijskim Italijanom patrijotičnega družtva „Pro patria". Trst jo v svojih težnjah — valjda kot državi najudanejše mesto — že tako daleč, da nekim krogom ne prijajo cvetlični šopki, če ni v njih barem jedna — „margarita". Da se pri takih ramerah Slovencem no more izvrstno goditi, to spozna lahko vsakdo. Po štetji omenjenega poslanca 20.000 Slovencev, kojih pa v Trstu ni — v mestu tržaškem uživa toliko pravic in predpravic, da treba Lahe podpirati v njih „težnjahtt. — Dober tek! Onih 1.495 podpisov slov. očetov za slovensko osnovno šolo v Trstu bi valjda gospod rad stlačil v laško škornjo, koja nekda nima dna, kakor tudi Luzzattova temeljitost ne. Za pirhe torej smelo trdim, da nas res čaka velikanska sreča. Omenjeni poslanec se vrne na počitnice v Trst in iz-vestno učini potrebne korake glede olajšav slovenskim otrokom, pohajajočim iz mesta okoličansko šole, da bo bodo na mestne, morda celo na njegovo stroške vozili v okoličansko razrede, ki so baje čisto slovenski, in katere nam g. Luz-zato tako silno zavida. Če bode le mogoče, pogledam nove to naprave, ko bode treba „strgati stari Kvas", gospodu Luzzattu pa zopet čestitati, da so mu Slovenci tako močno pri srci. Na svidenje Vaš C. Oni v Beljaku ni nič manj pokazal in dokumentarično dokazal. To se razvidi iz ukaza deželnega šolskega sveta, s katerim se je rešila prošnja treh občin Št. Jakob, Podgorjani in Ledunice. Tu se pravi: „C. kr. deželni šolski svet z ukazom dne 9. ulija 1888 ni ugodil prošnjam, katere je uložilo občinsko zastopstvo skupno skrajnimi šolskimi sveti dne 9. junija 1887., — zatorej ravno trinajst mesecev poprej_ ter je zaukazal, da v šoli v Ledenicah ostane dosedanja jezikovna naredba v veljavi, ker je tamošnji šolski svet odločno prosil, da ostane. Zgoraj se pravi, da sta šolski svet in občinsko zastopstvo prosila za slovensko šolo, tukaj pa da je šolski svet prosil, da ostane sedanje stanje. Mari ni jasno, da je okrajni glavar obdeloval šolski svet. Dokler ne opraviči vlada tacega po-čenjanja organov svojih v provincijah. tako dolgo je moramo zraatrati za svojevoljno poseganje v ustavne pravice naroda slovenskega (Dobro I Dobro ! na desnici) in to bi se najmanj smelo storiti s strani vlade, katero podpiramo v tej zbornici. (Odobravanje na desni). Mislil bi vender, ko smo interpelovali, ko so izrekli zastopniki vsega naroda, da tako postopanje ni utemeljeno v zakonih, in ko so pokazali na neoporečne nespodobnosti, da bodo sedaj politični organi popustili dotično delovanje, ter ne bodo več nadlegovali občin. Pa v tem smo se motili. Kakor poprej, tako se dela tudi potem. Na razpolago imam ukaz deželnega šolskega sveta koroškega, ki nam dokazuje — rekel bi, prosim opraviČenja — na kak ciničen način postopajo s prošnjami in peticijami za slovenske šolo šolska oblastva na Koroškem. Jeden poznejih govornikov bode najbrž podrobno razsvetlil postopanje javnih organov, ki kompromituje uradno čast. (Poslanec Steinwender: Oho! — Poslanec Gregr : Da!) Ukaz deželnega šolskega sveta je v pedagogično-didaktičnem oziru unicura. Pa no samo tukaj, temveč tudi na Štajerskem so nedavno štiri občine, ki so ušolane v Vitajo, prosile za slovensko šolo, oziroma pritožile se proti dotičnemu ponemčeval-nemu ukazu. Protest izročil se jo okraj, šolskemu svvetu; ta ga je vrnil občinam in naročil, da naj so občine se jedenkrat posvetujejo o tem ter se vzlasti izreko, kdo bode plačeval stroške za neobligatni pouk nemščine. (Čujte! Čujte! na desnici. Poslanec dr. Gregr: Kje se je to zgodilo?) To jo bilo na Štajerskem. (Posl. Šuklje : Tudi v druzih občinah!) Če vidimo, da se politični organi ne strašijo najpodlejših sredstev, da bi narod slovenski pripravili ob njega pravice, mora to izzvati nevoljo slovenskega naroda, nevoljo našo (Poslanec Trojan: In našo!) in vprašati so moramo, ali ima res država toliko preveč denarja, da se plačuje tako uradne poti uradnikov svojih ? Temu se pa ni čuditi, in za to tudi ne8o odgovorni le okrajni glavarji. Poglejmo le deželna šolska sveta na Štajerskem in Koroškem. Obe deželi imati tretjino slovenskega prebivalstva, pa v nobenem teh dveh deželnih šolskih svetov ni zastopuika prebivalstva slovonskega. Ali pa poglejto deželne šolske nadzornike. Oni na Koroškem kliče: „Slovenci (Windi-schen) nemate na Koroškem pravico do obstanka! (Čujte! Čujte! na desnici. Poslanec dr. Steinwender : To ni res! Ugovor na desnici). Od deželnega šolskega nadzornika na Štajerskem pripoveduje se smešnost, da je, ko je nekoč prišel nadzorovat šolo, dal učitelj nalogo učencem, da naj popišejo „jesen", ugovarjal „dass es doch nicht angehe, im Herbst den Friihling zu besehreiben" (veselost na desni). Učitelj je pa potem pogumno razložil, daje „jesen" Herbst ne pa Friihling". Če je tako s temi ljudmi, če nadalje še pomislimo, kacih nazorov sta oba deželna načelnika in da prav za prav Še ministra za notranje zadeve nemamo, tedaj bodemo pač lahko razumeli, kako da so take razmere. (Dalje prih.) Politični pregled. Notranje dežele. Kakor jo bilo pričakovati, tako se je zgodilo; razprava o proračunu ministra za nauk in bogočastje jc bila najzanimivejša v celej proračnnskej debati. Levičarji, katerim jo Liechtensteinov predlog posebno na želodcu, ker mislijo, da jim ta pripomore zopet k vladi, so vedno govorili o njom ter slikali v živih barvah nevarnosti, ki prete vsem narodom, ako zadobi kedaj ta predlog pravomoćno veljavo. Vsak levičarski govornik je tako zasuknil svoj govor, da jo naposled prisilil kneza Liechtensteina in ministra Gauča spregovoriti. Posebno1 je mikalo slišati ministrovo mnenje, kajti ekscelenca se zna uže nad eno leto kaj spretno ugrbati vsakej priliki, odločno povedati, je li pristaš ali nasprotnik Liechtensteinov. Kar so hoteli, so dosegli, culi so oba govoriti, no nimajo razloga preveč se veseliti. Knez Liechtenstein je v svojem dolgem govoru razložil bistvo svojega predloga in značaj verske šole. To kar on imenuje versko šolo, ni ona zloglasna stara šola, katero liberalci v tako kričečih barvah opisujejo v svojih glasilih, na shodih in tudi v zbornici. Verska šola kakoršno on želi, je upeljana uže več let skoro v vsej Evropi. Tako šolo ima samodržna Rusija in radikalna republika Švicarska, protestantska Pruska in katoliška Bavarska, kakor tudi vse druge nemške državo iz-vzemši dveh :Hessenske in Badenske. Versko šolo, kakoršno on zagovarja, označuje le to, da so otroci v šolah razdeljeni po verah. Katoličani naj imajo svojo katoliško šolo s katoliškimi učitelji, to naj im^jo tudi drugoverski otroci. Njegova zahteva pa ne sega tako daleč, da bi se osnovala posebna šola tudi v takih okrajih, kjer je lo par otrok druge vere; ti naj hodijo z večino. Knez Liechtenstein zahteva, naj se poučuje verstvo po več ur na teden, nego se to godi v naših šolah, kjer je verstvo potiš-neno popolnoma v kot ter si neka stranka prizadeva pahniti je celo skozi vrata in to, kakor pravi iz „pedagogičnih" ozirov. V vseh državah poučuje se verstvo po dva in trikrat toliko ur na teden, nego v naših šolali. Mi ne želimo, pravi knez Liechtenstein, izročiti šole duhovnikom v roke, da v njej po svojej volji gospodarijo. Državni zbor kot osrednje zakonodajsko oblastvo določi naj načela nove šole, deželnim zborom pa podeli pravico izvršiti je. Tu se še le pokaže, da nismo želeli spraviti šolo pod cerkveno oblast, kajti eni deželni zbori podele nadzorstvo šole posvetnim možem, drugi pa cerkvenim, baš kakoršno bode njih prepričanje. S to izjavo jc pokopal knez Liechtenstein svoje federalistiške nazore ter si pridobil priznanje čeških poslancev, na katerih pomoč se lahko zanaša, kakor sodimo tudi po pisavi staročeških glasil. Knez Liechtenstein je tudi izjavil, da ne bodo mirovala njegova stranka, dokler izvojuje volilcem to, do česar ima popolnoma pravo, t. j. versko šolo, katero so od njih, poslavši je v državni zbor, odločno zahtevali ter to potrdili z nad miljon podpisi. — Ko je govornik prenehal, čestitali so mu desničarji, levica in galerija je pa sikala in ropotala. — V na-slednjej soji je poslanec Weitlof naučnega ministra dra. Gauča prisilil izjaviti se o tem predmetu, kot namestnik cosarjev in poslovodja kneza Liechtenstein«. Minister je odgovoril na to, da on ni namostnik cesarjev, ampak lo svčtnik krone. Pri njegovem delovanji vodi ga načelo pravičnosti in pomirenja narodov (?), od katerega ne odstopa. Rekol jo, da služi celokupnosti države, da ni kreatura kneza Liechtensteina, a tudi ne kreatura častite opozicije. Na to jo počela levica zopet nikati. Po listih pa se je unel boj zoper versko šolo in ministra Gauča, ki je bil nekdaj ljubimec ponosne levice. Razprava vojuega zakona v o g e r-skem državnem zboru poraja čudne plode. Večkrat smo omenili, kakib sredstev se poslužuje opozicija v boji proti vladi, da vpriličuje demonstracije in poulične nemire, samo da bi vrgla nepriljubljeno jej ministerstvo. V zadnji čas so se bili valovi nekoliko polegli in levica se je nekoliko pomirila, napadala je samo še ministra - predsednika Tiszo. Tu pa je vladna stranka sama vso stvar zopet zmedla in dala povod k novim pouličnim izgredom. Nek dijak je napadel nekega vladnega poslanca s psovko „mameluk4. Kar naenkrat ga popade drug vladen poslanec za vrat in poslanec Rohanci sproži revolver proti njemu, drugi ga pa obdelujejo z batinami in pestmi. To je bilo dijakom dovolj, da so ves dan demonstrovali. Dru-zega dne se je govorilo o tem tudi v parlamentu. Sklenenojp, stvar izročiti sodišču, naj dogodek preiskuje in uradno postopa proti dotičnemu poslancu. Zbornice pred-Bednik je pa poslance prosil, naj ne hodijo oboroženi v parlament. Ta „čudni" slučaj ni osamljen. Ni dolgo, kar je bil odličen član opozicije od nekega vladnega pristaša tudi „grobo" ražaljen. Ogri smejo biti res ponosni na svoj državni zbor, to je vsaj „unicum" na celem svetu. Vnanje dežele. Bivši kralj M i 1 a n je ostavil Srbijo ter se podal najprej v Pešto in od tod na Dunaj. Z Dunaja so vrne v Beligrad, da potuje daljo v Carigrad. Pri njegovem odhodu iz Belegagrada pozdravili so ga na kolodvoru samo ministri, regentje in nekateri zastopniki tujih vlad, sicer pa ni bilo ne deputacije ne radovednega, še manj pa žalujočega naroda. Zadnji večer je bila v Belemgradu baklada, o katerej so ne more sigurno reči, je li bila na čast Milanu ali kralju Aleksandru. Dunajski listi nekako otožno pripovedujejo, da je Milan tudi s tem dokazal svoje avstrijsko mišljenje, da je svoj zadnji diner (ali kosilo) povžil pri avstrijskem poslaniku. Listo povabljencev je Milan ncči sam sestavil ter ruskega poslanika g. Persiania izključil iz to gostije. Mislimo, da se g. Pereiani za to lahko potolaži, dunajskim listom pa prav od srca privoščimo to veselje, ki jim je Milan napravil s tem. Kraljica Natalija se ne povrne na Srbsko, ker bi njena prisotnost zamotala položaj. Kuski krogi jej svetujejo, naj ostano na tujem. Regentstvo jo odtegnilo podporo tujim listom ter dovolilo vsem listom uhod na Srbsko. Knez K o b u r g je še vedno v Plov-divu in se ne misli še vrniti v Sredec k svojim predragim ministrom. Nemški listi sicer trde, da živi Koburg zaradi ugodnejšega podnebja v Plovdivu in dajosStam-bulovom v najboljših odnošajih. Nam se pa zdi, da jo Bpor mej ministrom-prcd-sednikom Stambulovom in knezom Kobur-gom tak. da no moreta več živeti eden blizo druzega. Da pa Koburgova popularnost in priljubljenost na Bolgarskem ni tako velika, kakor jo opisujejo dunajski listi, priča nam to, da ubogi knez nima toliko moči, da bi odstranil Starabulova ter ga nadomestil s prijaznejšo mu osebo. V resnici vlada Stambulov na Bolgarskem, Koburg jo le senca na njegovi strani in lokavi minister čaka samo ugodno prilike, da se reši Koburžana ter nasnubi Bolgarom novega kneza. Na Francoskem se bavijo skoro vsi listi z generalom Boulangerjem in njegovim govorom v Toursu. Boulanger se je s tem govorom hotel prikupiti klerikalcem, Bonapartistom in Orleanistom. Mož je metal fraze okolo sebe in v prvi vrnti samega sebe poviševal ter propovedal, kaj bi vse on storil, ako bi bil državi na čelu. Vse stranke ga obsojajo in celo njegov privrženec Rochefort je v taki zadregi, da molči o celem dogodku, dočim se vsi listi bavijo z njim. — Dćroulede, Laguerre in drugovi pridejo kmalo pred sodnike. Preiskovalnemu sodniku niso hoteli odgovarjati, češ da odgovoro javno pred Bod-nikom, vsem narodom na obtožbo. Na Nemškem stopi v veljavo novi zakon proti socijalistom. Na podlagi tega zakona zatre vlada vsa glasila soci-jalistične in socijalno demokratične stranke, češ da delujejo v pogubo države. Mej drugimi je zatrta tudi „Volks Zeitg.", list ki je imel na Nemškem velik upliv in ki je bil zelo razširjen. V italijanski zbornici je izjavil Crispi, da je Italija vzola protektorat čez neko deželico v Afriki, kjer hoče ustanoviti nova tržišča. Bržkone, hoče italijanska vlada potrositi še kaj denarja v Afriki, doma se jej pa delavci upirajo, ker ni-mnjo dela. Baš je došla vest, da so v nekem mesteci delavci napali vse javne hiše ter je hočejo podreti. Vnel se jo boj mej uporniki in vojaki, ki so prišli iz obližja, da umire puntarje. Ta dogodek nam priča o veliki revi, ki vlada v Italiji. DOPISI. Kanal 16. marca. [Izviren dop.| Pre-bravši dopis iz Kanala v predzadnji številki cenjene „Edinosti", zmislil sem se nehote na „Lažnjivega Kljukca". Svetoval bi gospodu dopisniku, da bi za glavo po-tipal, če mu je še na pravem mestu ter da bi ue zamenjal besedice „post" s „pustom!" Vsim tržanom in meni, ki stvar nepristransko sodim, se zdi vendar neverjetno in nemogoče, da bi možu, kateri — kakor se vidi iz njegovega dopisa — pozna sleherni korak našega občespoštova-nega crkovnika in kateremu so tako dobro znano ljubimske razmere — morda ima službo „posredovalca", da bi takemu možu bilo neznano in skrito to, kar pri nas ve in bi moral viditi sleherni otrok. Meni, ki so razmere dobro znane — in o tem govore vsi tržani — je dolžnost, da moram reči in smelo trditi, da cerkovnik cerkvena vrata zapre vsaki dan vsaj celo uro pred mrakom, izvzemši slučaje, ko je kaka služba božja kasneje. Li ne Žvrgole že vrabci o tem na strehi P In ni li bila znana domačinom še prodno ste objavili dotični dopis, do-godbica postnega pondeljka, ko je nek mladenič okolo 4. ure popoludne, zapustivši družbo blizo vodnjaka, se podal pred cerkvo, kjer je stalo nekaj deklet in da je na to mladenič z dvemi dekleti stopil v cerkev, trenutek za tem pa že bil na nasprotni strani pred bližnjo prodajalnico ? To je vidil pisec teh vrstic, to so vidili mnogi na trgu in po oknih in o tem je moral slišati, če ne viditi, tudi naš „resnicoljubni* dopisnik. Kje je zajemal toraj vire njegovemu dopisu, b čim ga bo podpiral ? Čujte, ptujec v Jeruzalemu, častna beseda, če dokažete Vašo trditev in v Vaši glavi namišljeni „sestanek", plačam jaz podružnici sv. Cirila in Metoda v Kanalu 20 gl., drugače plačate Vi desetak ! Ste zadovoljni? Će mi te^a ne obljubite, Vam tudi no bom več odgovarjal. Na dan toraj z Vašim dokazom, na dan z vsem, vidili bomo kakšno „piko" imate na nosu ! lipam, da g. dopisnik vender ni tako maloumen, da bi ne spoznal, da je stvar nezaslišano iztuhtal in povečal ter pomaknil to kar je solnce obsevalo v temno noč. In da se umiri in potolaži, naj mu povem, da je preč. g. dekan potrebno ukrenil, predno je on prihitel z njegovim petim kolesom na pomoč. Ze to mu dovolj jasno kaže in priča, kako malo ga potrebujejo! Resnico, resnico prosimo, laž in obrekovanje ni še nikomu priborilo časti in slave. Kje drugod bi si g. dopisnik isto pridobil, n. pr. če nam izumi zdravilo proti kanalski bolezni — nevošljivoBti; ali če nam priskrbi paznika na desnem bregu Soče, ki naj bi varoval sv. Roka in vogel hiše naBproti ; ali druzega na nasprotnem bregu, tukaj zna biti celo dva, pa — pst! — Se to: ko bodete streljali zajca, pazite, da no poderete lastnega psa, pa prosite z menoj Vsemogočnega, naj bi se vsakemu lažniku na mostu kanalskem noga zlomila in naj bi slehernemu, ki zabavlja o na- rodnem gibanju. prirastla na jeziku „pika", ko izreče „rusofil", pa tri. Kaj menite, koliko jih boste imeli čez leto in dan ! ? Potrudite se toraj, narodni stvari bo pomagano. Resnicoljub. Domače vesti. K volitvi poslanca isterskih mest in trgovske obrtniške zbornice v Rovinju. Tržaški listi poročajo, da namerava politično družtvo v Pazinu kandidovati kot namestnika umršega dra. Vidtlicha, dra. Rizzija iz Pulja. Dr. Rizzi je še mlad, neiakušen mož, kateri bo je oklenil radikalne stranke v Istri. — Radikalni nazori so sicer v raznih zadevah jako „lepa stvar", toda v Istri so razmere povse druge kakor v ostalih pokrajinah našega cesarstva. Gosp. dr. Rizzi mora še-le to vele-važne razmere proučiti, predno bi mogel temeljito vršiti težko nalogo, katero namerava prevzeti s tem toliko važnim poslanstvom. Sploh pa je gosp. Rizzi povse neznana oseba in to je najlepši dokaz, da so isterski Italijanaši v velikej zadregi, najti njim ugajajočega kandidata. Akoprav bi — kajti pod isterskim solncem jc vbc mogoče, — glasovali zan j tudi c. kr. uradniki, bodo si volilci, v slučaju, da Rizzi prodre, z njegovim zastopstvom jako malo opomogli. — Zatorej, kdor ima srce za svoj narod, glasuj za odličnega našega rodoljuba, Istrana Mate Mandića! Za družbo sv. Cirila in Metoda daroval je gosp. Hervatin Miha, 10 f. in 20 kr. G. Negode podaril je 1 gld. Gosp. vitez. A. Klodič daroval je naši šoli knjigo za nazorni nauk v podobah, katero smo neobhodno potrebovali. Srčno hvalo na lepem darilu. Načelništvo možke podružnice sv. Cirila in Metoda. Slovanska naselbina v Benetkah poslala je drž. poslancu g. dru. Dinku Vitezicu jako laskavo pismo, v katerem priznava velike njegove zasluge za isterske Slovane ter ga Bpodbuja na daljni trud za osvoboditev hrvatskega naroda v Istri. Vse hvale vredno je, da se naši sorojaki na ptujej zemlji toliko zanimajo za razvoj in napredek isterskih naših bratov. Raznim mlačnim domačim krogom bodijo beneški Slovani v vzgled. Hrvate zadel je težek udarec. Umrl je nedavno v Križevcih grško-kato-liški biskup Ilija Hranilovič, vatron domoljub in znaČajcn narodnjak. Se se niso posušile solze, katere plaka narod hrvatski nad grobom llranilovičevim, pobrala je smrt druzega odličnega moža : pisatelja Janka Jurkovica, dež. vlado v Zagrebu aekcijskega načelnika. Jurkovič sodeloval je pri raznih listih in spisal še mnogo poveatij, dram. iger itd., katere je izdala „Matica Hrvatska" v posebnih zvezkih ; Btigcl pa Ri je tudi mnogo zaslug na šolskem polju. — Tudi mi žalujemo s Hrvati, kajti tudi na* preganja nemila osoda, katera nam pobira našo prvake. Skrajna brezobraznost. Tržaški „Mat-tino", list, kateri dobiva baje podporood c. kr. vlade, zagnal se jo to dni v našega poslanca, g. Nabergoja. Kaj jo „Mattinu" padlo na um, da misli h svojim blatenjem g. Nabergoja osmešiti, tega nobeden pameten človek ne pojmi. S persiflacijo in pretiravanjem se ne doseže ničesa; navadno se osmeši dotični sam, kateri hoče druge zasmehovati. Pisava v takem slogu pa, kakor jo rabi „Mattino", ne najde se niti mej poldivjimi narodi, katuo-li med „visoko omikanimi" Italijani! Poleg take surovosti pa je „Mattino" baje tudi pozabil na denar, katerega sprejema iz roke c. kr. vlade, iste vlade, katero podpira državni poslanec g. Nabergoj kot veren član desnice in večine v državnem zboru! Kje je tu poštenje P —• Prepričani smo, da vsi razumni krogi, tudi v našem nasprotnem taborju, pomilujo „Mattinovo" surovost! Občinski svet tržaški imel je dne 20. t. m. javno sejo. Predsedoval je podžupan dr. M. Luizattto, vlado je zastopal okr. glavar baron Corirad, navzočih je bilo 29 svetnikov. Po odobrenju zapisnika zadnje soje prečita se pismo višjega dvornika grofa Bellegarde, v katerem javlja zahvalo ce-sarjevne-udove nadvojvodi nje Štefanije na izraženem sožaljenju prigodom smrti eo-1 sarjoviča Rudolfa in na podarjenem vencu. Spomenica družtva tržaških inženirjev 0 splošnem stavbenem načrtu meata tržaškega izroči se odseku za javne stavbo na poročilo. Poročila odseka ad hoc glede novih pravil za občinsko gledališče odstavi se od dnevnega reda, ker so se našle nekatere določbe, katerih se ne more v sedanjej obliki sprejeti, isto tako prošnja za odobrenju troškov za stavljenje koz v 1. 1888. Glede sklepa o seji obč. sveta dnć 10. jauuvarja t. J. pooblasti se eksekutiva na temelju preiskave zdravstvenega odseka da razpravlja z lastnikom zemljišča v gornjom delu ulico Boschetto, I. Bertinom, da odstopi 101 štirjaskih m. zemljišča po 30 gl. št. m. v svrho uravnanja ceste, katera so razširi kroz in kroz na 8 t50 m. Za ribni trg odobrijo se kasneje večji troški v iznosu gl. 209.00. , O predlogu mestne delegacije za odstop zemljišča pri sv. Andreju družtvu „prijateljev detinstva" v svrho zgradbe poslopja za pomorsko kopališčo vname hc razprava, trajajoča preko ure. Svetnik dr. Pit-teri jo toplo preporočal sprejem predloga, | toda protivil se mu jo dr. Angeli, povdar-jajoč, da pri sv. Andreju mora ostati š e-tališče in zaradi toga jo razširjenje kopališča v tem okraju nemogoče. Istega menenja bil jo tudi II. podžupan dr. Dompieri. Gospoda imajo, kakor so o tej priliki dokazali, včasih jako čudno nazore o „človekoljubnosti*! Po podrobnoj 1 razpravi bil je vender predlog mestne de-' legacije vsprejet. S tem je bila ob 9. uri javna seja zaključena. Sledila jej je tajna, v katerej se sklone dovoliti pristavu v mestnej zastavljavnici Bartolu Lanziju miloščino 500 gld. na leto v imo mirovine (lahko to, saj imamo denarja !) Konečno dajo so mestnemu magistratu nalogi glede odgovora namestništvu v zadevi disciplinarnega postopanja proti nekemu mestnemu ljudskemu učitelju. Privatni izlet napravijo v ponedeljek nekatori člani „Sokola" v Boršt. Zbirajo ' se ob 8 uri popoludno na kolodvoru sv. Andreja. Njih prijatelji dobro došli! Porotne obravnave. Pred porotnike pridejo v sedanjem zasedanji še na-topni t obtoženci: 28. t. m. Vincenc Wurmsohuig (ubojstvo) ter 29. Marko Stefanutti in Matej Rovi« (umor). Porotna obravnava. Bivši trgovec Gerazim Lamaria iz Kefalonije bil jo 21. t. m. pred porotnim sodiščem v Trstu obsojen na 15 mesecev ječe zaradi goljufije. Osleparil je za izdatne svete nekega trgovca v Mletkah in razne tvrdke v Trstu. ! Gospodarsko družtvo v Škednji imelo bode prvo nedeljo meseca aprila t. 1. avoj redni letni občni zbor v prostorih krčme Josipa {Sancina, kakor navadno točno po j drugi sv. maši, b sledečim dnevnim redom : 11. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo taj-nikovo. 3. liazkaz letnih računov. 4. Posamezni predlogi. Uljudno so s tem vabi J vse Čestite ude, da so gotovo tega zbora udeležć. ODBOR. Vabilo k besedi, katero priredi „Sol-kanska čitalnica" v nedeljo 24. t. m. v j Mozetičevej dvorani. Razpored: 1. „Petjo", poje možki zbor. 2. „Genovefa", žaloigru v Šestih dejanjih. 3. „Petje", poje možki zbor. Začetek točno ob 7. uri zvečer. P" besedi bode prosta zabava. — Ustopnina za nedružtveniko znaša 20 kr. Za nedorasle 10 kr. Za sedeže se lahko pred besedo prisljrbi pri družtveuemdenarničarjii. — Ker je „igra" jako ginIjiva in primerim sedanjemu času, nadejati se je mnogo domačega in zunanjega občinstva. ODBOR. Požar. V nedeljo o poludne je v hrastovem gozdu blizu Sežane navstal požar. Valed burje so še le črez več ur ustavili o^enj. Pogorišče meri nad sedem hektarjev. Pri gašenju sta se posebno odlikovala g. c. kr. poštar iz Sežane in neki kadet vojne mornarice. Praznik sv. Jožefa v Ricmanjih zbral je letos ogromno množico ljudi j v prijetnem selu. Procesija bila je impozantna, kajti vsled stalnega, ugodnega vremena prišlo je ljudstvo, kakor se je pričakovalo, ne le iz Trsta in bližnje okolice, ampak tudi iz oddaljenih krajev, ker svetišče sv. Jožefa v Ricmanjih slovi daleč preko meje ožje naše domovine. Pred porotniki v Gorici stal je dne 20. t. m. o prvej obravnavi v sedanjem lasedanju 341etni natakar Peter Deste iz Trsta, obtožen tatvine in goljufije. Porotniki spoznali so ga krivim in obsojen je bil vsled tega na let težke ječe. Dom in Svet. Št. 3. prinaša: 1 Deseti brat. 2. Brata. Novela. — Spisal A. Funtek. (Dalje.) 3. Garibaldi. (Humoreska. — Spisal J. L.) (Konec.) 4. Prestol. 5. Goram. 6. Vzdih. 7. Ali je umetnost sama sebi namen ? (Spisal Andrej Kalan.) 8. Slovstvo. Pretepi. Dne 19. t. m. sprli so se iz ničevih vzrokov v ulici Riborgo mazač Iv. Candotti in težaki Josip Zonta, Jakob Battistutta ter brata Visintini. Mej pretepom prerezal je Zonta Visintiniju vrat, na to so vsi pobegnili, pustivši ranjenega na tleh. Policija je našla zlodejce še v teku noči ter jih spravila pod ključ. Visintinija so odpravili v bolnico. Njegovo stanje je jako nevarno. — Isti večer peljala se je vesela družba s herpeljskem vlakom v Trst. Mej Borštom in Ricmanjim stepli so ! se vinski bratci ter mahali tako junaško ' po polnih glavah, da je moral strojevodja ustaviti, da razgrajalce pomiri. Napo->uji pri sv. Andreju so pijance izročili i "litiji. Vojaške vaje. Tretjega vojnega kora •J pešdivizi ja bode imela letos vojaške « ijo do 8. dne septembra pri Postojini. Nesreča. Na barkovljanskej cesti po-•!i| je nespreten voznik s svojim vozom „ospo Toaoratti, stanujoČo v ulici Cavana št. 3, v III. nadstropju ter jo tako močno poškodoval, da je nesrečnica po nekaterih urah na svojem stanovanju umrla. Sneg V Afriki. Iz Tunisa javljajo, da je 17. t. m. padal sneg, ki je pobelil mesto Tunis in okolico. V Afriki je to res izredno redek slučaj. Listnica upravništva. Gosp. Iran Muha v M. Plaćano do 30. junija t. 1. Na zdar ! Za delavca in delavko, ki si mora služili v sakdanji kruh z laainimi rokami, je pokvar-tio zdravje jiiko pogibeljno ter morajo za'o -!*rhno paziti, ho tega varovali ter alto zbole, i1.hiti vsa sredsiva. Sredstvo pa, katero je in>-d • I luvci povsod kot domače sredstvo razširjano, ker je jako po ceni (vsakdan stane le nč ), ter je pol g tega prijetno in gotovo upliva, je: iekarnifiarja Rihanla Hrandta švieurske krogli ce Dobivajo se v lekarnah po 70 nvČ. škat- Ka ter so s« v vseh slučajih, kjer je nastala v sled slabega pivbuvljunja trudnost v udih, • -jevolja, flab tek. vrtenina, zutlaiSerije in bol 1 Želodcu itd., v teku 10 let kot domače zdramilo izkazale Vsak n j pazi, da ne dobi katero brezvredno ponarejeno zdravilo (H) FGSL&KO« Voda za pranje konj za jačenje pred in po velikem trudu in za dirke je po mnogoletnej skušnji j Kwizde c. kr. priv. restitucijanalni cvet ker jači živce, naredi kite gibčne, elastične in sveže, katere usposobijo konja k nenavadnem naporu. Kwizde c. kr. priv. restitucijonalni cvet za konje dobiva pristen le pod tu poleg odtisneno varnostno znamko v vseh lekarnah v Avstriji - Ogerskej, na debelo v trgovinah z mirodijami. — •Glavno skladišče Kreisapotheke •v Eorneuburgu pri Beču, Frana Joh. Kwizde, c, kr. avstr. in kr. rumunski dvorni dobavitelj. (f) Anton Pleskovič orglarski in glasovirski umeteljnik prevzima za vglasbovanje in popravljanj • cerkvene orgije, glasovire, harmonija itd. V TRSTU 1-3 C o r s o štev. 20 I. nadstropje. Stalno službo dobč spretni in uporabljivi ŽENDARMI, kateri so dopolnili svoja službena leta ter iščejo civilno službo, kakor tudi občinski uradniki kateri hočejo svoje mesto menjati. Ozira se le na take ponudnike, kateri morejo dokazati brezmadežno dosedanje živenje, ter ao zdravi, močni, ne preko 40 let stari in ki poznajo natančno kraje in prebivalstvo posameznih delov 8 t a j a r a k e, Koroške, Kranj-s k e ter okrajnih glavarstev v Gorici, Sežani in Tominu. Pismene ponudbe z opisom svojega službovanja pod „S. L. 75", postlagernd, Graz. Naznanilo. Brnsko sukno zn elegantno pomladansko ali poletno obleko v odrefklh po in. 3'10. to Je 4 uuuujske mlje vsak kupon m ■V ffM. 4.30 iz finn "pS W gold. 6 iz f) nuj Se _ W Rold. 7/75 i/ j»ko ttn« ■V trcld 10 50 U ntijHnejSe pristne ovčje volne kakor tudi 8ukno za povrBnJo Hukijo, CeslJjno sukno, p-epltteno z svil 1, poletno vnljunn tmkiio, eiikno 7.4 livrejo, tkanine iz nili. kutora e diijo }>r, mp'et salon obleko . . for. 9. Uzorci zastonj in franko. 3.90 Bogat izbor semen vrtnih in poljskih cvetlic je prispel od tvrdke Wilmorin-Andrieux v Parizu, kakor udi krasne rožo, veo ko tisoč raznih vrst. Cene jako nizke. 2 -10 Prodaja semen in cvetlic Jakoba Fonda Trst, Lloydova palača. Na zahtevanje cenike zastonj in franko. TVRDKA Bernhard Ticho Briinn, Krautmarkt 18, (v lastnftj hiši) 2-20 pošilja proti povzetji: Tkana ovčja volna dvostruke širokosti. trpežna. i?ela obleka, 10 met for. « SO Indijski Foule volne, dvostroko širok, ecla obleka, 10 met. f. 5 Novosti za obleke za nospe po najnovpjšej 8egl progasto Blngo v vaeh barvah, dvostroko. 10 met. f. W Crni Terno saksonski izvod, dvostroko Širok. la celo obleko. 10 metrov f. A.KO Progasto blago za obleke 60 ctm Široko, najnovejši vzorki, 10 met. f. 5J.CSO Volnatl ryps v vseh barvah, 6.0 etra širok, 10 metrov f 3.§0 Dreidrath (Troiičje) najboljša vrsta, 60 ctm. ftiroko, 10 metrov f. 2.§0 Aquard blago 60 ctm. široko najnovejši vzorci, 10 metrov f. » »O.___ Francoski Voal 10 mttrov« elegmtna obleka, ki se daje prati, for 3.— Košulje za gospoda, lastno dalo bele ali balvane 1 kos I a f. 1 SO, II A t. 1 *0 Ženske koiulje iz Sifona in platna, flnn pletene, 3 koin for. * SO Ženske košulje Iz močnega platna sčipkaml 6 komadov f. 3.85 Dom* če platno 1 komad, 30 vatlov V« for: 4.5« 1 » 30 » */* • Kiufl-Webe boljše m go platna 1 komad *it širok, 30 vatlov f. 6 - Sifon 1 komad, 30 vatlov, I » t S.SO, najboljše vrste f 6.50 Kannafas 1 kom. 30 vatlov, lila f. 4 SO 1 » MO » rudeč ■ S *0 Kanavas iz niti 1 kom. ?0 vatljev, lila In rndeč f. •■ — Oksford se more pr ti, dobra vrsta, 1 kos 30 vatlov f. 4.SO Angl Oksfort najboljši, jako nrcporočljiv, 1 k^mad, 30 vatlov j; O SO Garnitura iz rip$a sestoje čn iz 2 posteljnih pregrinjal in namiznega prta s6 svilnatimi franzami for. 4.— Garnitura iz jute •> p Bteljnlh pogrinjal in namiznega prta a franzami f. S.SO______ Jute zastor jnrški vzorek; podpolnl for *.SO Holandska dolge preproge (ostanki) 10—12 metrov dolue, 1 ostan-k f. 3.00 1 Poletna ogrinjača •/4 dolga samo volna t I.»0 Konjska plahta jako dobra. 190 ctm. dolga, 130 ctm. široka, f. l.SO Odeje za fljakorje carskorumetie, 1 komad I. t SO Tovarno skladišče suknega blaga Brnsko sukno Odut nek 3 10 m. trov za podpolno možko oblek«« f. SIS Moderno sukno H.10 mtt-, jako fino kompl. moiko opruvo, f.jr 8 - I Poletno Češ'jano sukno ostanek za kotnp možko opravo, more prati, u 40 m. dolgo, f. a.- Brnskn moderno blago Ostanek za podp-ilno možk"> olilnko 3.10 metrov dolgo for 5 SO _ Priložnost za kupovanje! Brnski ostanki sukna. 1 ostanek za 1 kompl. možko obleko 3 10 met. for '1 SO Blago za površnje suknje najfinejše vrste, za celo snknj f. S.— Vzorki brezplačno in franco. Za dobro blago in točno poSiljatev se janr či Elegantno izvedena zbirka uzorcev z 400 znamkami g. krojačem nefrankovano. Lastnik pol. družtvo ,,Edinost". Izdajatelj in^odgovorni urednik Julij Mikota. Tiskarna Dolenc v Trstu.