21. itev. Poetnina plačana v gotovini. Cefje» čatrtek 14. marca S&29. Leto XI. lachala « pondeijek in öetrtek. Stane mesečno Din '/ — la inozemstvo Din 20*—. fosamezna dtevllka I bin. Rafun poštno-čekovnega zävoda štev. 10.666. ^¦^¦^¦^¦m. ^B^B^H ^¦^¦^^¦^¦^¦^¦^¦¦¦V ^B^B^BB B^B^^BT BE ^HH ^bTbBb^bBb^BBbTbW. ^^^¦jSNk^^^^B^^ ^BlBSBlflBIBTBIBIB^BIBV * ^bTb^B^BIBIBIBB Urednl6tvo in upptaviiötvo i -si« Strossmayerjeva ullca 1. pritl^je. Rokopisov ne vračamo. ttgtast po tarlfu. Telefon Int. štev. 65. Jugosiovansko grška pogodba. ,Po beograjwkih vesteb podpiseta da- nes zunanja ministra dr. KuiiLanudi. in dr. Karapanos v Ženevi grško-ju- goslovanske konvencije — če se a'ran- zinan podpisovanja seme spremeni ta- ko. da pride do nedelie v Ženevo gr&ki ministrski predsednik Venizelos i'ii prisostvuje temu svečanemu afctu, ali pa, dia pride Venizelos kasneje k pod- |)isu v Beograd. N.a vsak naičin pa so kon.vencije gotove in pomenijo po veo. ko štirih letili zopet dobo gospcdarske- ga in politieneiga zbližanja med našo državo in Grško. Naša vlada je Ida 19:24 odpovedala jugasloviansko-grško zvezno pogodbo, ki. je dlržala kakoržekoli tokom. treh vo.jn. V drug! balkan«ki voini so nam Grki z odločnkii nastopom proti Bul- gariji ninogo koristili. v svetovni vojV ni pa vsled notra.nijih političnih boirl) v Grei.ji ni doslo do tako energične pod pore kakor so si jo želeli v Srbiji in kakoT snio to želeli mi ostali Jugo- slovani" v bivsi Avstro-O'g.rski. Nastop zveznib vojsk ob Savi hi bil prilwanil »Srbiji marsikatcro bridko uro in na stotisoče eil overkill ziviljen.i. No, bilo kakor bilo. zivl.jien.jc koraka naproj in žalovanje nad dog o tiki, ki so sedaj že za naini, niina praktične vrednosti. Praklirno vredn.ost ima za iiias vsc kaj druzega. Ko jo naša drzava ndpoveda- la 1. 1924 zvcxno poß'cdbo z Grki. j,e storila to z mado, da se uredi na pri- jateljski naičin vpra.san.je souporaibc solunske luke, Troba. jo nanweci nam ostalim. ki gledamio na Jad.raai, vedeti. da igra Solun za južni del-store Srbije, osobito pa za Južno Srbijo, nekdanjio Make-- (lonijo, ravno ta'ko važno in šo važneji- so ulogo kakor za nas Susak ali katera od dalmatinskih luk. Skazi Solun gre izvoz iz omenjenih nasih pokna:jin v Kgipt. Grc'ijo in Ori-j.ent splob,. Žito, živina, sir. iiiioka in «o voliko di'iigogn:. Zlat-o tako voliki intoros za Solun. Zato ])a fudi iniezaupan.iie in ncraz- položcnjo pri Grkibi. Gospodarska gra- vitacija vleoo nnvadno po'liticno za se- boj. Grki so mislili, da čo nam dado kos proste cone v solunski luki, na ka- terein bi si postavili potrebna skladi- ^vii in so kako dauige za trgovino po- trebn-e prostore, da so nam s torn dali že smer^niteto nad deloin hike. Od Dževdželije do Soluna je prilično tako dialeč kakor od Celja do Mafi'ibora: kaj ve se ne bi lepega due zopet poja.vile šajikace x Solunu — a tokrat za vseJej.? K ten mi so dicisie seveda so mednarod- no intrigo — in tako je pri prvih po- gajanjib radii solnu.ske Inke in. radi drugib \praAanj došlo vsled cvstrega nastopa tedanjiOiyTti grwkega ppeinljerja Milialokopolosai do preloma v pogaija- njilv. Pripominlti pa je troba. ila je Mi- halokopolos pctroboval ta preloni iz noti'finjopolitic'nih razlogov. Padale so volike fraze o intogritoti (Jiviio, o naj- bolj vitalnih« intcresih, o ju-goslo-van- ski poniiorsiki bazi v SoJunu itd. t— da- si se je Grkoni od nase strand zagotav- ljiaJo, da giv lo za gospodars-ka stran probleima, ki pa je za nas v resnici nujna in \azna, kakor iie vaižna sled- njic tucli za mesto Solun. Kdio pa se brani. živahnejšiega prometa in za- služka? No — leto dni po prvein prdoiimi pogajanj z Grško so se naši stiki z Atenaini v tern, oziru ojačali in mogli sm»o skleniti z gi\skim diktatorjem Panga'losom solunski dogovor, ki je vsehoval poleg druzoga dolociki glede jugoslovanskega trgiovskega prometa v S oil u nn in določila glede larifnili ugodnasti na žolozniei Dževdželija— Solun. Poigocl'ba je bila za nas vtoliko ugodna., kor hi z njio dosesli gotove olajža/ve zia uporabo solunske luke — a, ni nikakor ztih.te\"ala od Grčije toliko zj'tev kakor je to trdila gJKka opozieija in .gotova inozenmka drzaiva. ki je tež- ko glodala, d.a bi mi dosegli kalikor to- liko i>rost iz'hrxl na Egejisko morjo. Te žrtvo so bile le bolj nomindne — za- služek solunskih trgOA'cov in soilunske- ga mieata spJoh bi |)a bi'l zelo veak^n. Vendar je jm. ta salunski dotjavor o«tal »amo na papirju. Pam.galos bi ga bil sicer lahika uveljaA'il naredbenim po^ tom, ker je \iaclsil brcz pairlainenita,, V'endar pa ie okleval in mod. torn pa-tleil. Po njogovoni padcu je pa grska. zbor- nica so.lunski dogovor odiklondla. Govo- rilo se je takiut čisto odkrito o gotovih zuinanjiili vpliviih, celo o tern, dia bi se naj zg-.ra.dila železn.ica Drac—Solun in bi se tako skrajšala pot iz Brindisija v salunski zaliv. Vse prizadeva.nj'e na- ?c vl^idio, vsa pojiasnila, da nam gre le za ekononiksko stran teiga ce.lega pro- bloma, ni zale^lo. Gi-ska io med torn paskusi.la z di'iigiini |)r«ilogi, kar jo ])a zopet naša vlada odJclonila. No, na naši strani je dose I v zunanje ministrstvo dr. Miairinkovic in tova,- riši, v Atenab pa ie prevzel oblast Ve- nizelos, moz, ki ima že stare stike z Beogradom. In tudi na podlagi dejwtov prepricanjo, da jö ipak najboilje, ako Imikanske države wre&e svoje stvari nieil seboj. Zato j'e Oipustil odipor svojib jn-ednikov — in začela so se vtretjic, odnosno četrtic pogajiaivjai glede ure,- ditve inedsebojnih gaspcdarskili in po- litiicnih odnošajev. Mi&lilo se je., da bo m lanskega septembra došlo do m- kljucka, takrat ko jp napi-avil Veaiize- los svoj obisk v Kimu in ko je sklenil tudi pogodbo z Elalijo — kot praktioen c'lovek. Trebalo pa jo vseeno premiagati še veJiko težkoč, doikler ni došlo v Že- nevi d)o konecne'ga zakl.iucka, ki po- nicnja za liaso diia,vo lep go-spodarski uspeli. Morda v zgoraj onuMijeni sme- ri še vecjegia politicne^n. Zatiranje sušmarstva. t Mašo obrtništvo preživlja težko go- spodarsko krlzo. Za svoj obstanek, ka- tereiga ogrožajo razni škodliivoi, se boi- ri ]>od najtežjimi okolnostmi. Najvecji skcidl.jivci obrtnišlvia s>o takoz^aini vsus- lnai'ji in fusarji. Nesteto urijav in pritožb je bilo že vloženih od strani prizadetih obrtnikov, šo več pa od strani obrlnih zadrwg in društev. Ve- liki župan inariboirske oblasti jp v tej zadevi izdail sedaj vsem. podreje- nim prvostopnim obrtnim oiblastvoim okrožnico z dne 8. fetbruaria 1929, 0. br. 580/1 i s sl.edo.co vsebino: »¦Neštete nritožbe raznili obrtnih korporacij iz prošloga leta dokazuje- jo, da tukaJLŠnji ra^pis od 20. marca i;)2G, 0, br. 497/4 gled'O zaščite oibrt- nistva pred neupravicenijii izvrševa- njeaix vhvta\ \klj.ub s\*ojian jasnini do- loebam ni dase«eJ v xseh. sreziili vid- nega uspcha^ in da se tudi danes še more raranati z diojistvoin, da približ- li'O ena petina vseh obrlnikov izvršuje cbrt neupraviceno. Tudi iz predlože- nib spisov sem veckrat mogel ugotovi- ti, da prvostapnai obrtna oblastva v mnogih slurajih ne uvazujej'o navadil (•itiranega razpisa v zadostni mevi in no za.sled.ujejo prijavljenih slučajev s potrebno l-esnostjo in stroigostjo. Do- gajajo so pri.meri, da se bazen izreče solo j)'o poleku coletga. lota, in voč po vioiilvi ovadbe, čepra\ je prestopek zadostno dokaizan, in se takrat v ta:ki izmeri, da dotični, ki se \e med tern easom bavil z neupravicenini obrtom,1 kazni niti ne obe-uti vec- kot take. Ker daje tako postopanje upraviče- nomu obrtništvu povod za utemeljene pritožbe, sem priinorau ponovno opo- zoriti na citiTani tukajšnji razpis in d.odati «e naslednja nadaljna pojasni- la., odnosno odredbe: Drnarno globe za prestopko radi ne- iil)ravicenega izvnkwatnja obrtov je iz- meriti po § 132. 0. u. s 75 do 7.500 Din, za kritje neupravioenega obratovanjia pa po § 122. 1. e. s 300 do 1.500 Din, nadonicstno zaporno kazen v sniislu §135. 0. r. z enodnevnim /ar>oroin y\\. vsaikib 150 Din. Pri enakih prostopkib \ koncesijo- iviiunih sta-vbnih obrtib so je ravnati po dolot'ilih §§ 16.—18. zaboiia od 26. septemibra 1893. drž. zak. štev. 193., glasom katerib se sme denai'iia globa radi noupravičenoga izvrševanja obr- ta x sliK-ajili ponovnega prestopka iz- nierili do 6O.(W)O Din, za kritje takegia obrtovanja pa do 30.000 Din. a nado- mestna zaporna ka^en 7, enoidnevnim zaporom za vsaikih 60 Din do 3(X) Din. Poleg tegia pri))udeata §S 16. in 17. tega za.kona za take prestopke m na- dia.ljnjo poostritve, ki se bodo pri trdo- vratnih susmiairjiih izkaizaJe kot prav posebno uoinkavite (zasega takozvanib mojsteirski'h grošev, oclvzetje obrtno pravice). Znimnje kazni po prvostopnem ob- lastvu pod n.^jnižjio zakonito postavko je nedopustno, a tudi nadnižja pastav- ka se uporabi le v taki.b priimerih, v katerili so za to podane ozira vredne okclnosti. ki so inoi'jiio x r;izso(]bi na- vcsti. Aku \U:ži cvaui;o cuniiii zailruga in uradine poiz^•.edbe ne poda.io zadastne ]>oxl!age za obsodbo. je zadiru'gi še pred zakJjuckojn po«topka dati priliko, da. .s\ojo navedibe izpopolni; ako pa se iz- reoe kazen, se mora zadru^i po pravo- lnoon&sti mzsodbe sporočiti us pelt kn- zemkega postopka (§ 147.. o. r.). 0 vsakem prkneru o neizrečeni kaz- ni radi neiipravičetnieiffa izvrševanja cbrtov je obvestiti tudi pristojno dVivc- no uprav'o ter v danem slučaju tudi Okrozni urad «1 zavarovanie delav- cev. Kazensko postopanje radi neupra- ričenega izrrševanja obrtov se ima Oče KoDdelik in zeninlfejuara Česki spisal Ignat Herrmann. Z avtoTJevim dovolijenjoim poslovenil Stanko Svolin;i 41 »1, n>o joziin se no, gospod Vejvara. ni-c so ne jezimo«, je odgovorila gospa, ki je biila vedno v vecji zadregi. »Ani- pak bee je bolan — oče«, je reikla.na- glo, da bi Vejivara spoznal situacijo. »Za božjo voljo — Ü as pod Konde- lik?« je vzklikniil Vejvara in jie vos zardel. Njegova vest, ki i'o jo celo do- poldne «kusal utolažiti. so mm je zoj>et ¦oglasila. »J-, no, po ted včerajišnii nasrečni ne- zgodi — no, sicer pa to preide, toda aelo siten je — zei0 _ in ne more se ganiti, taiko tk ne vein, ali bi vas . . .,« In zacela je govoriti potib.oma, za- kaj šele sedaj je opazi.la sobna vrata, ki jib je v nagilici pustila odpj-ta. Tu se je nafflo zasliSal iz Sobe go- spoda Kondeljtka grozen «las, ki, je oglušil vse nadraJine besedo: »Ako jc to Vejvara, stara. tcdaj m,u reci, da naj pride k nam. ko bo zopet kaka beneška noc — razuinieiš?!« GosiMi j'O okainenela. Seda.i je že to zunaj! In Vejvara sliši to na lastna ušesa. In ne saimo Vejvara. ainpak tu- di lJopi-ča, ki je stopala v tern trenut- ku po stai>nicab doli z zaipraäeno ira- holovko iz ^solbe. Tresk! — niuholovka. ki ie padla iz Popi'cinib rok, se je razbila na tisoc kosccw in se jie razletela po stopnicab, po bodniku. kosci so padali naproj po stopnicaib doli in so cimgljali lonko in pret]'esu.iiocx\ kakor da. bi zvonili zad- njo uro. Z dvema skokorna .ie biila Fe- pica pri Voj.varu, katereinu ie z glas- nim jokoan padla bkrog vratu, prvič pred ma(terjo, toda sedai no voč boje- če. Saj je to nnorda posk'dn.iikrat! »Beti!« se je oglasilo zapovcHlujooe , iz sobe." f.lr.'.j'Gospa jo moral a v sobo. PodaJa. je Vejvari roko in inu j.e bitro zašepe^ taila: »Bolje bo, ako ne greste danes k nje- mu, potem šelo ko — ko se mu jcza pole/je. Pojdito — in n.ic ne marajte za to! Pepica se poznejo oiblece in pojn | de na sprehod — morda so k.je srova- ! ta.' Pustila. jo liOor z Ijubiincxun na hod- niku, zaloputnila kuhinjska vrata za. seboj in biteda k soprogni.--------------- In ]jo tej nedelji je sledilo za Pepico nekoliko žal(x«;tnih dni, ko se ji je zde- [o, da jo pola.gajo v gr-ob. Zastonj jfo jo prepnčeval zvesti Vejvara. da se j mora bojevati vsaka ljiubezon z nad- ' Joganii n«ajrazlič,nej.se oblike. in da ne bi bila to pravzaprav nobenn ljubezen, ako ne-hi bilo takih nadlog. | K sreci je trajalo trpljenje ^epičino sanio eden teden — htouser ie zapustil gospoda Kondelika. In knialu po ne- vlhti so j'O zaoolo jasniti. XIII. Zopet r/ezaoda. Mojster Kondelik je jadikoval, Pc- ])ica jie jokala — in tudi ubagi Vejva- ra ni bil vesel. Tiranske besede moj- •strovt» so ga zolo bolele. Trpka,, bodeča ironija Kondelikova, kakor bi mu yžga% Jjolestne rane v tedo in v dužo, in solze, ki so tekle iz oči clrage Pepi- oe, so njiegovo bol še povečale. Še nik- da.r ni bil tako potrt, kakor sedaj, ko je Pepica naslonila ubogo glavico na iijegova prsa in tako pretresujoce ih- tela. Še nikdar je ni vwlel jiokati in ! nikdar mu ni prišlo na inisel, da bo \ nokoc sain vzrok njene Kidosti — to- dia zgodilo so je. Jok je stresal coJo nje- nio telo in Vejvaii so ie zdelo, da se zgrudi na zemljo. OpOitokal se je, dok- lor ni zadel s brbtora na steno hodni- ka; vedno jo drza.l Popi<>o. in njegova ! noiya suknja je bila podobna stisnjeni stanijiolovi cevki oljnatib barv, s ka- tcrirni j.o Kondelik okrasil nokoc ta hodnik. Slednjič je moral oditi in leaed je po stopnicab kakor v omedlovici in ko jie bil na ulici, se je eudil. da je prišel tja brez poskodibo. Pravzaprav bi mo- ral pasti in ležati tu z ra,zbitimi udi. To bi bilo so najbolj primerno položa- ju, v katerega je prisel vsled neusmi- ljonega klica gospoda Kondelika. In \ to se miu jo zgodilo dan(^s — dan, ki bi mu lworail prinesti sroco zivljo- nja . . . ! ) Pol ure je bodil Vijjvara kar tako, i potem pa mu je nag.lo odleglo. Prišla ' j!e naimirec Pepica in z njo je prišla I nova nada. ndsvernoinu ljubimcu. In ' vkljub temu,- da ga je mojster Kon- dolik tako težko ranil, so bile vendar Vejvarove prve besede: »Kako se pocuti oče, gospodična Pepica?« Dve uri sta hodila skupai v obližju Jecne ulice, vzdiliala sta in si stiskala roke, prisegala sta si večno ljubozen in ko bi jiina nasi>rotovalo tudi samo peklo z vsera svojim sovraštvonn, z vse- mi hudidevimi vadarni! V nedoJžmi, ne- iz'kuseni, toda sedai neiziniierno raz- burjeni glavici gospodi^ne Pepice se je porodila celo misel na beg, makar v A.meriko, totla Vejvara, ki je bil v zemlijepisju vseeno boli poucen nego obupano deMe, in čeprav je bil pod- jeten turist — kakor vomo — se je dosti krepko izrazil, da se na. Ameriko niti misliti ne more. To je da lee, zelo neudobno, združeno z mnogiini zedtean nepobitno in to je, da jedokazalo deset- letno skupno državno živliienlc Srbov, Hrvatov in Slovencer, da: hioice vsak ne Ie živeti svoje kfitno življenje, temveč da se more tudi ediiio na. ta način uspošno razv.ijäti. Poikaziail'O se je, da niti jedon od njdh noče biti drugom.u podrojen, temveč da hioce biti polno- pr,a.von d.ržavni cimiteli. To so temdj- ne r-esnice, ki jib ne bode miogoce pre- zreti pri 7jgT,aid!a, saj so pa tudi G'otov- Ijani ])okazaLi. kaj1 j.iin ie bil pokojni Bi'inar in kako öasti narod učitelja, ki je delal zanj dolga desetletja, Iz oel« Savinjiske doline in iz vseb krajev Slo- venije so pridiiteli znanci in. prijwtdji počastit spomin ])okoijnikov. Danaziija doba živi hitro in zdi se skoro, da ni vet1 casa za lepa custva prijiaitelj.stva. in one lep&e duševnosti, koj'e markianteii predsta'.vi'telj je bil France Brinar. Skroniien im. cllober, i>ri tean pa ijonosen inoz jeklonega značada in neizmerne ddavnosti. Ob od'prten f?ir>obii mu je g-ovoril x slovvo njegov sreni prijatelj g. nadzornik (lernej, ki nam je priika- zal vso veličino duso in značaja Bri- na.rjevega. Od pokojuika st«. se poslo- \'ila. i men am Geljiskega učit. društva g. sol. upraivitelj Gosa.k ter imenom Udi'uzenja jugoslov. uicitel.iistA'a gosp. Hren. Pevci so mu zaipeli v zadnje slovo >-V.i.g.red s© povrn©«. Teižka nam je IMla v tarek pot v Gotovlie, se težja je bil a pot naizaj. Zopet je odšel od nas za vee.no eden onih vel'ikih ideali- stov, ki so x b'Oi-iba'h in trpljienju pola- gali temelje našemu svoibodnemu živ- ljienj'U, eden onib, dlanes redkih, ki jo bil eel miož svoji rodbifni, svojemu zva- nju in svoji doniovini.-— Gasten inn spoani.nl d Cankarjeva proslava v Celju. Na j)oiva.bilo dija.ske druŽine »Sloge« iz Colja priredi napredno mariborsko di- jaštvo, oirganizirano v »Napredku« 16. t. in. »Cankarjevo pro&lavo« ob 20. uri v veliki dvorani »Narodnega doina« s sledecini sporedom: 1. V. Parma: Tri- glavske rože. 2. Alegor Lena slika. 3. Otoin, Župancie: »Grobovi tulijo«, de- klaniiaoija. 4. 1. v. Suppe: Bacraecio, orkester. 5. Ivain Cankar: Jermanov govor x 4. aktu »Hlapcev«. 6.—7. Pev- ski tocki. 8. I vain (Cankar: Konec »Po- dob iz «anj«. 0. Orkester. 10. Ivan Cankar: »Potepub Mai'ko«. dramatič- na sliika, 11. P. Cajkovskv: 'Chanson triste«, orkester. 12. Ivan Gankair: >Lepa Vida« 1. dejanje. — Ker se je v Celju edino dijaštvo spoannilo našega Cankarja, upaino, da se bo tudi j'av- nost ])rklružiila njibove.inu stremljienju in posetilo v castneni števMn prircdi- lev. d Z- družnic za niiaribor.sko oblinst v Celj'u, ki se vrsi 17. t. m. do))Oil(l)io v ("lelju (v Narodneni dotnu), tigoidnost poilovično vožnjie pod obicajnimi pogoji. Ugod- nost velj'a od If), do 19. t. in. Voznii listek, zi'gosan z mokriin zisoiin, naj. se ])ri izstopu v Celju obdrži. ker ve'Ija s potrdilom tudi za nazai. živeLa že toliko let 'ob njegovi straui in je dobro vodda, da sedaj pr-eklinja sa- ino zato, da prek/linjia, da bi s tern ute- mdjil in opra.vieiil svoje nedeljsko rav- nanje. Pri teni pa je čutila. da dragi soprog ca.ka sanio na prilažiiiiOvSt, da bi se iz tega izkopail. 0 ne! To pot ne bo otna za'cela! Ona. se ni pregrešila, niiöe- Rar ni zakrivila, ona ])o pocakala. In ])ričakala je. V petek zvečer — imojstru Konddi- ku je že preoej odleglo, taiko da je po- Rlal po plzenjsko pivo — ie rekel takoi, ko je bi'ia (Pepica odšla po veöer jii s po- Kodo v kubinjo: »Kaj pa ta mora, ta VeaVara dela — da ga ni nič scm,!'« /M-f ,,,j^ In sedaj je prisila urai z*V ffospo K-on- ddikovo. Resno in trudec se. da bi glas ne zvenel pre^reč očitajoce in zbadiaj- sredovati. On niora čakati. On se ni mogel ponižati. On te ni pahn.il v vo- do . . .« Gospa Könddikova je vedela, s ka- kim orožjem mora iti na soproiga."Ta- kde resno — todla ne ga. zjeziti. »Za vraga«, je zakilical gospod Kon- dolik, »kaj pa sem rekel tako grozne- ga?« Gospa Kondielikova se ni dala omdi- čati. »Veliko, Kondelik, razumies, ze.lo ve- liko. Ničesar ti ne očitam, ti si imd bolasti — jaz sem: jih čutila s teboj, saj si moj/ mož in Pepiöin oče. Več ni Vojivara potreboval. Ima sp'ostovanjc do tebe, Kondelik, spoštu.ie te — moj Bog, od tebe bi raid dobil ženo — Pe- pico — in žena je božji dar. Takega mehkega oloveka se ne sine vreci iz soibe, da ne bi voč pdšel. In takih ljudi tudi ni čez mero.« GOSPlDJE sc morajo dancs ravno tako kckor dninc ravnatl po modi in svoje potrebSC^ne tain ku- povati, kjer je izbira velika, kvaliteta dobra in cene nizke. Predno si nahavite klobuk, stamnik ali Cepico, oqlejte si velikansko znlogo v veletiyovini R. Stermecli», Celje, kjcr dobitc pokrivala po slcdečili tilzkih cenali; klobuk nayad;ii volneni S5 Din, boljSi 70, modnl 88, fini v vseli modemih h^rvali II!), iz zajčje dlake 180, lovski 7K, rantovski 35, sliminik W, 30, fö in 60 Din, za fante 17, dc- klice 12, Ccpice 31, 'M, 40, 52 in 69 Din. ¦ Nakup neprisiljpii m d Umrl je v Zavodni pri Gelju sli- karski in pleskairski mojster g. Blaiž Herič v 48. Letu staiiosti. Pogireb se vrši j.utri, v petek ob 16. uri iž-mirtvaš- nice mastmeigcti pokopalisoa. N. v m. -p.,j rod bin i pa naše sožailje! ',' d V celjski jfavni bolnici sta umrla 11. t. in,. Stefan Elmaizovič, 40-1 etni brezposelni delavec z Vranvskegiii in 12. t. in. 60-letni dninar Ivan Petek iz Griž. Nadalje so še uimirli v bolnici 11, nmrca Penceli Marija, 54-letna pa- sestnikova žena od Sv. Joroniina prij Vranskem in 13. maroa Bobnič Mar^ tin, 72-letni obtMn.ski revež iz St. Ju;rja ob J. ž. in 15-letni Karl Novak, obč. revež od Sv. Bine. d Celjska posojilnica v Celiu je na- klonila tuk. moski podružnici Ciril- Metodove družbe podporo v znesku po 350 Din. Ker vrši C. M. D, tako veliko delo za mapredek slovenskößia obmej- nega šolstva, je podijiranje to družbe nacijonailina 'dJoilznost vsakogar, ki ve, da je narodna sola in niarodma vzgoja temelj vsemu nairodnemu napredku. — Celjski posojilnici izreka odbor iskre- no javno zahval'o. d Ljudsko rseučilisče. Y pondeljek 18. t. in. bo predaval g. prelat di.'. Fr. Kovačiič, prof, theol., o Prekmurju in njego vent prebivalstvu. d Mestna elektrarna sporwa, da bo v torek 19. t. in. od 7. do 15. ure vsled snaženja transformatoi'.iev ukinjen električni tok. d Iz celjske policijske kronike. — S r e d p o s t n L s e ji m je vendar za- bteval A'ecjo žrtev: neznan žepaa1 je ukradel g. Andrej.u Kajtni iz Št. Pon- graca pri Grižaii na celjskem kolo- dvoru listnico s 7.500 Din, — Zia Ve- liko n o č si je misMl pri jcerkovniku g. K'Oiroöcu v Celjiu i.zpasoditi povojeno meso gaspe dr. Kunstove brezposelni natakar Josip Gojšnik. Dekila g. Koros- oa pa je vedela, da je bilo meso že prejsnjl ted en odiiieiseno in je zade.vo OAadilai ])olicijii, ki je potem Gojsnika aretirala. ~ Z a s t o n j. s k e »v a r - d a r«-c i g a r e t e. Neki Danilo, po njegov-em zatrjevaiiiju potnik tvrdke ^Spas« x Zaigrebu, je došel v traifiko v Gosposki ulifi i-n. j© taan narocil več cigaret, znamk in pisinenega papirja. Ivo je gospa te stvari zaivijala, je pa »sunil« izmed njib škatljo »vardar« in jo je v tak nil x »ep, na kar je izja.vil, da. pride kasneje po zaivoj in da ga ta- krat tudi placa. V trafiki naivzioc fant pa je Dan ill a opazo\ral in videl, kako jo škutljio cigäret spravil. Posredovaila jo policija, ki jo Dun Ik na kolodvoru ujela, Od izikupi-cka za (naarele je imel še ])ri sebi 35 Din. d Uradni ästn »Sreskeaa (iremiju Ir- (jovcev v Celju« za clane trsovce v ro- gaškem sodnönii oikraju se vrsi diie 15. marca t. ]. od 9. do 12. ure predpoldni.e v Rogatcu, x p'asobni sobi liiolela Sporn in od 14. do 18. ure v Roc. SI ait in i v obcinski posvetowUnici. — Načelstvo. d Nonw lelwrnixko sluzbo v Celju ima od sobote, due 1(). t, in. do petka. cine 22. t. m. lekarna »Pri orlu« na Glaviiem trgu. d (lasilho drustvo v Celju. Tedensk'o službo inia od neddjie, dne 17. t, m. do so-bolc». dne 23. t. m. III. vod- pod po- veljstvom g. Edniiunda Bandeka. d Autobusni promet Celje—Vran- sko. Odslej vozi autobus na tej progi tudi ob nedeljab in prazniki.h. Odbod z Vranskega, ol) 7.30, pribod v Celje 8.30; opoldan odbod iz Celja1 oJj 13., jiriliod na Vransko ob 14. d V enajstem letu po uiedinjenju«. >Pod tern ma.sl'ovom pripoveduje mari- borski »Vcicernik«: Diinnikaii*ski moje- ster g. Vilko IJra.njek od Sv. Marjeto ob Pesnici je doživel na posestvu ne- kega Nemca, ki igrai v Mariboru vidno vLogo. sledeč prijlaizni na.ßovor: »Va&i pjjHnwniki niti z mojinii ddclami ne nnarej.0 govoriti. Pri nas se mora ga- voriti. iiiemski . . .« Na pripombo g. Ura.njeka, da sm'o v nairodni državi SHS, so se odiprla vrata in so ga po- tisnili ven . . . Zadeva, bo koncala na sodišcu. d Ttedni zniv.ni promet med Zayre- bom in Bcogradom se otv'ori jutri, dnn 15. marc-a. Letali bodota od'hajali v oboh sniereb ob 2. uri pop. d (Hede fitanownjskega zakona se por'oca iz Beiotgrada,, da. bode podalj- šan samo toliko, dia bodo zaščiteni uradniki, upokojenci. invalidske diru- žine in vdove. Vendair «e ni nieesar od- Iocen6\«a. d Iz Sv. Jurja ob ,. Lel. V neddjo, dne 17. t. m. poipoldne pridejo Ponkov- Ijani v Sv. Jurij. Igrali bodo v soli za Podmladek Rdečega Križa v prid rev- ni solski deci lopo ljudsko igi'o »Do- men«. Zatoetek ob 3. uri. d Popravila gramofonov izvršuje Anton Lečnik, Celje, Glavni trg. 105 Štev. 21 NOVA DOB A* Stran 3. Roborin- čaj za želodec in Ciščenjekrvi.uspešno sredstvo proti debefjenju, slabi prebavi, ha- bt uelne obstipacije. Dobiva se v vseh le- karnah. Proizvaja lekarna A R K 0, Zagreb, llica br. 12. KONKURS ZA PODOFICIRSKE ŠKOLE«. I. Pemd. L'üdoiicirskti skola u B&v- Uradu. 11. Pemd. Podofwirska škoht u Biles:u. IV. Pesad. Podoficirska tiko- la u Zaarebu, primiaju pitomce 10. maja tek. godine. Kaiulidati no treba da su uiladtji od 17 godrna, niti atariji ocl 21. godine. Sva bliža obaveštenja kandidiati ce naiM kod svojih opMina i žandar.ni«orijskili stanica Mi kod ma koje najbliže vojne komamde. d //. redni oh cm zbor pevsketja dru- stra »Hum« c Laskem so vrsi v nede- l.jo, due 17. marca ob pol 5, pop. v gu- st i In i Sommer. Ölani in pri.iateiji dru- štva vljuclno vabljeni. i d. Veteran twiteljev. Pisejo liainJ Najstarejši iw/iteli v Sloveniji šo živi kot upokojenec v Mariboru. To je gasp. Fran Krajijc, rojen 1. 1837 v Novi cer- kvL pri Gelju in je torej sedaj star 92 let. Za svoja visoka lota je še rvrst in zdrav. tPred upokojitvijo i,e sluzboval v Vclenju pod naduciteljem g. Valen- tinom Brencetom. Sediai :ie kandidal 7a\ 100-letnico. N,a zdar! y Brn. d Le mirno spite, ker ŽENSKA HVA.LA raztaplja nesnaao öez not*, a zjutraj jo odpravi SOHICHTovo TE1V PENTINovo MILO. — Poglejto nas današnji oglas! d Ustanovitec Zivinorejske in mler- noh'onirolne zddruye v Rt. Jurju ob -I. žel. Zatdnjo soboto se .ie vršilo na šunt- jurski knietijski soli zelo zanimivo zborovanje. ki ga je vodil ravnatelj so- le, g. inž. Petkiovšek. On sain in pa g. inž. Kropivšek sta o'bra'zlozila. namen in poniion zivinoroj.skih /.adrug, na kar so jo iz dosedanjega zivinorejskega od- sekii pri podružn.ici 'Kmeti.iske družbc ustanovila Zivi.n'orejska in mloeno- kantrol.ua zadruga v St. Jurju ob J. ž. ()d priilii'iio GO navzoci'h kmetovalcev jih j,e k zadrugi pristopilo 43. Vržile so se nujto volitve nacelstva in so bili izvoljeni: za načelnika inž. Petfcovšek, /a odboruiko pa gospodie: inž. Fran jo Kroi)ivšek, M. Krofl-ič, fjriiolica; Jurij buinej, NoivaA'a«; Ivan Cater. Brezo(\'- jie; Jasip Zdolšek, Podgorje in Blaž ITrleb. Lokarjo. Boločila so je tudi ro- il avniska koniisija, ki bo pod vodstvoiin ži\inoreiskega strokovnjiaka gospoda inž. Ivropiivšeika in'Ciglediaila in occnila za vpis v rodoivnik sposobno živino. Sklenilo se je tudi. da ostanoj.o so na- prej zato že določoni kontrolni asi- Ktenljo. Nacohiik g. inž. Po.tkovšo tia to obi'a,zložil še pravilnik mairibor- Kkega oblastiKiga odbora o pospeševa- . iiju tnavniMva in o napravi vzornih gntojiišč, ter po'Zival navzooe. da so v čim vecjeni številu poslužijo da.nili ugodnosti. Gaspod inž. Kropivšek jo pa navedel podatke o letni množini niileka kontroliranih krav za preteklo loto. Po /akljucku zborovanja so si iicleložonci oglodali so hlevo in drugo za.nimiA'iOsti v zavod:ii. Kmetje snio obema gg1. inž. Petkovšku in Kropiv- «ku 7aAo hvaIrani za niuno vueto d-elo- vanje vprid povzdigo našoga gospo- dairstva. d Prijave avtomubilov. Notraiije m,i- nistrstV'O j« izdaJk) slodoco naredbo: Z oziroan n,a neenafco tolinaoetnio, od ka- terega djio se i.nia raičunati petnajst- fhio.vni rok za prijavo avtonioibiil'OV, po- i'asnjuje generailna direkoiia diavkovi pod stw. 194 z dno 2. ianuam/1" 1.:' l rijaAa po tot-ki 11., C'Ji. 100. taksnega in pristojbinskeffa pravilnika se mora izvrsih v roku 15 dni od dno. ko je bilo uctbavljeno vozilo. Kot aioetek toga roka ne more služiti datum fakture, riciffo se pnen© ze z dnem, fco prejme kupeo od prodajalca voziLo. Ako je vo- zilo kupljeno izven kraja, kier se imia prijaviti, se niora dan prodaje kü'pcu uff.oto.viti na podlagi fovor.neca lista. d Jlvoz juQoslovenskeua hmelja v Nemajo \e znasal 1. 1927 8.007 stotov, I. 1928 pa že 14.562 stotov. Prod1 Jugo- slavijo stoji sanio Čehofilovaška s 23 tisoc 454 met. stoti. d Otrok zQorel Iz Dravograda paro- čajo, da jie pustiila minuli toden j)o- sestnica Jak svojo stiriinp'olletno hcer- kico lioziko j)ri zakuTJenenm štedilni- ku sauio, dockn je ona šla na potok nrat. Mcdtem pa .ie iz odprtili štedilini- kovih vrat siiknil plamen in prijel otro- kovo obleko. Rozika je bila naenkrat ziva baklja in preden jio je inogla mali rešiti, je že dobila tafco težke opekline, da jio ^'sl¦ed njiih uinrla. d Spremembe v potnükein pronietu. Prioenši s torkoin, due 12. niarca vazi- jo zopet vsi ])otniski in moišaiii vlaki, objavljeni \ stenskein vozneni redu, iz- vzeimši slodoce stalno ukiirfciivo vlake: 1. na progi Mai'iboi- gl. k.—LJubljana gl. k. vl. ätev. 511/(512, odh. Ma rib or gl. kol. ob 23. uri 25 min., prih-od Ljubljana gl. k. ob 3. uri 50 min. ter vlak .stov. 627/528, odJi-od Liiubljana gl. kol. ob 23. uri 8 min., prihwl Maribor gl. k. ob 4. uri 1 min. 2. Na progi Za- greb gl. kol.—Zidami most vlak štev. 028, odliod Zagreb gl. k. ob 22. uri 5 min in pri'hod Zidani most ol) 24. uri 30. min. 3. Na progi Maribor gl. k.— Pnagersko—Kotoriba vl. sttw. 1119- 1120, odhod Maribor gl. k. ob 21. uri 0 mm ter vl. stev. 1121/1122, odhod Clakovec ob 4. uri 5 min. d Steviine delozucije v Mariboru. \ Mariboru groizi v najkrajšem času 240 rodbinam deložacija. d Novi sef prosvefne uprave zii Ijub- Ijansko oblast je g. dr. Dragotin Lon- oar, ker je dosedanji šef dr. l\arl Ca- pudor npokojen. d Konflikt radi izvoza zaklane zivine v Arstrijo. Avstrijska vlada je izdlala novio naredbo gledo uvoza zaklanih svinj in govodi, ki labko ves naš toza- dovni izvoz v Avstrijio unici. Stvar je a' toin: že od nekda.i smo izvažali v Avstrij'O zaklame svinje brez drobavja, (jeter, pljuc itd.). Na temelju te pra- kse je zgrajena tudi naiša trgovinska pogodba z Av(sti#i.i-o, v katori je določe- na za zakliane debele svinje juiko nizka carinska po,sta,vka. Ta ni po \olji av- strijiskim ag'rarcem, ki so »otovo sode- lovali pri novi avstrijski wairedbi. dia so mora droü>m'ji'ala zadnji trgovinski dJogovor, kar zahteva, od na- ,se stmni majinanj stroge protiukrepe. Za boleLe in obiutljive nogg so dospeli Čevlji iz posebno mehkega in lahkega usnja ter ortopedični čevlji. Zalo^aČevlJev J|. StraSBh, Kovaškaul. i d Namočeno polenovko ima v zalogi tvrdka: Anton Fazarinc. Celje. d Zadnji zivinski sejni v Celju. — Svinjski sejmi. Živinski sejim, ki se jie vršil zadinja soboto v Celjiu, j bfzplarno eno poskiiäiio tubo za vefkratno uporabo. Tvornice Zlaton»^, (.Hldt'kk Cliio'Milunl, .Varibor. 54 d Razdrzavljenje post. Prva odred- Jja gledo raizclrža^iljenja post jie glede 32 post v Sloveniji spremenjena vtoli- ko, da to poste ne bod>o razdržavljene. Skupaj ostane v obmocju liubljanske- ga j)O,stnega raAna,telj«tva 105 držav- nih post, dockn jih 265 pogodbenih. Slika je sedaj ta: Od prvotno deetatizi- ranih post ostamejo šo nadalje v drža.v- ni upravi ])ošto: BeJtinci. Brezno (ob JJravi), ("oi-knica, Cerna pri Preva- ljaih, D. M. v Folju, Guštanj. Jesenice- Fužine, Kostanjevioa na Kr.ki, ]vranj- ska gora, Križevci pri Ljiutomeru, Medvode. Mengeš, Metlika. Mežica. M'okroiioigi, Moste pri Ljubljani, Moš- kanjei, Poljčane, Radeče pri Zidanem inostu, Rajihonburg, Ruše. Sodražica, Stari trg pri Ložu, Sv. Jurij ob juž. žeileznioi, St. Ilj v Slov. goricah, Šmiartno ob Paki, Velenje. Velike Laš- če, Vac, Vojnik pri Celju, VTansko in Žuženiberk. V smislu prvotne odredbo bodo razdi'zavljoiiiio sledooe pošte v ob- miocj'ii ljul). direkcije: Ai>a:c'o, Boroi\T- nica, Gajnko.va, Gorenji Logatec, Gor- ju ])ri Bkd.u, Ivamjkovci, .avorniik pri Jesonicah, Krizovcu \- Prokmurjai, Kr- melj, Ljubno (Sa^iixiiska dolina), Loce pri Poljcanail). Ložki potok. Lož, Mis- linje, M'ojstrana, Maiuuce. Muta,, Pod^ nart, Podplait, Polzela. Pristaiva, Ptuj- ska g-oira, Račje, Rogaševci v Prek- niurju, Semic, Stič.na.. Studenoi pri Mariboru, Studenec (Ljubljana,), Sv. Trojica v Slav, goricaili. Sv. Lovrenc iia Pohörju, Sv. Pavel pri Preboldu, Št. Jernej na Dalenjiskoni, št. Vid pri Stični, Šmartno pri Litiji, Store, To- plice pri Novem mastu. Velika Ned,e- lja., Videm pri KTŠkem. Vinica pri Cr- nomlju, Viisnja gora in Železniki. Na novo je odrojono razdržavlionjo sledo- cih 1)06(111,111 urad'ov: Oerklje ob Krki. Dobrovnik v Prokniuiju, Dravograd. Gorenja vas (Paljanska dolina), Gor- nja Lendava, Hoce, 'Kozje, Križe (ma Gorenjskem), Loka pri Zidanein nuo- stu, Lukovica, Nova" vas pri Rakeku, Sv. Jurij ob Ščavniei, Sv. Peter v Sa- vin jski idlolini, Videm-Dobrepolje, Zg. S\'. Kungiota. Te poste so bile že vče- xuj I'aziHsane. d Mura odneaht mod. V pondeljek je odnesla Mura most med Gornj.o in nemsko Radgono. V Sladfcein vnhu mad Murekom so razstrelili iai razbili na- kupičen led in narascajioča Mui*a jo odnesla proti Radgoni tako dol-ge in debele ledene plošče, da so podrle naj- prej avstrijsko, potem pa še jugoslor- \ansko polovico mosta. Katastrofa je prisla mialo prehitro, ker je v našem proračunu žo unešena vs'ota za novi rad.gonski miost. d Par rejenih volov je bilo ukrade- nih posestniku Voucaku v Rajhonbur- gu. Voki sta bila stara i>ot lot, edon je pšenične, drugi belovsive barve. d Kmetijski tečaj za ucitel.fe. Oblast- na samiouprava mariborske oblast i lU'iredi za uoitelje kmetskih nadalje- valniih šol osemtedonski strokovni te- caj, ki se bo vrsiil v treh delili in sicer: I. od 3.. aprila do 4. majia; II.: od 3. junija do 8. junija,; III.: od 7. oktobra d)o 19. oktobra 1929. Strokovni teraj ima namen, nuditi uoitoliom toliko teoretičnega in iirakticnega znanja iz \rseh pa nog kmetijskega prirodaznan- stva in gospodarstva, koliJcor ga rabijo za uspešno poucevanje na kinietskib nadaljevalnih šolah, Pouk bo v prvi vrsti pnaktic'en in bo uposteval razme- re naseiga maileiga in srednjega kmeta. Tecaj se bo vmi^ istočasno na, Oblastni vinarski in sadjairski šoli v Mariboi'u tei' na Oblastni kmetijlski šoli v St. Jurju oib j.už. žel. Na. teoaju v Maribo- Tu bod:o })oleg splosnih Dredavanj iz kmotijßkegia prirodoznanstva., preda- vanja predvsem iz vinarstva in sad- jarstva, na tecaju x Št. Jurju pa pre- davanjia iz živinorejo, gozdairstva in hiineljarstva in vrtnarstva. Stevilo ude- ležem.cev pri vsakem tecaju ie omejeno na 15. V tečaj se boidio sprejemali v prvi vrsti oni gg. ucitelji, ki so že po- uieevali na kmetsko-nadalievailni Soli, pa se nimajo strokoivneiga teicaja, na- dailje učitelji, ki so dovmli lanski uvodni teoaj, ter koncno ucitelji, ki iniajo zaninianje in veselie do kmet- sktigiii deJa ter resno aoIjo. sodelovati pri kmetski vzgoji in pouku odrastle kmotske mladine in ki so sluzbovali najnianj pet let na podeželski soli. Prošnje, ki jini je priložiti službeno ra:z])i'odolnico, je vpos.lati potom šol- skega u^ra\itelja neposrediio konri- sarju oblastne sainouprave mariborske ohlafiti najkaKneje do 19. morca 1929. V prosiiji naj omeni prosilec, ali želi biti sprejet v tecaj v Št. Jiwij ali v Ma- ribor. Konecno dodelitev si prid'rzuje komisax oblastne samouprave. V«i gig. ucitelji, ki so bodo udeiležili tooaja,, bo- do dobili stanovainje in braiiio na šoli proti plačihi 1950 Din, dve tretjini te vsote placa oblastna, saniiouprava. Po^ leg strokovnega. tečaja bo še poseben uvodni in nwtodicni tečaj v prvi polo- vici soi)toni'bi'a. Natii.nčne.iši pogoji za sprejem v uvodni tečaj bodo pravočas- no objavljeni v easo.pisih. Novosti Mesfne knjižnice v Celju. Behouneik Fr.: Sieben Wochen auf dor Eisschioille 365 r. Dreiser Th.: Jeu nie Gerhardt 942 n. — 30 Erzähiler dos neuen Russland 943 n. Duun Olav: Die Jungwickinger 1 ./II. 956 n, 957 n. Ebors G.: Eine ägyptisclft Köniigis- tochter 934 n. — Uaiila 935 n. Ehreniburg 11 ja.: Michail Lykow 954 n. Fed in Konst.: Städte u. Jahre 953 n. Figjior Wera: Naciht über Russ- land 955 n. Furlan J.: Danska in Danci 358 r. Ganghofer L.: Martinsklause 929 n. Greinz R.: Zaiuber des Südens 932 n. Hribar Ivan: Moji spornini I./II. 363 r, 364 r. Jacobsen J. P.: Frau Maria Grubbe 935 n. Jciglič C: Naše prijatdjice. Jeliart A.: Iz Kaire v Bagdad 35(5 r. Kircheisen F. M.: Napoleons Unter- gang I./IV. 949 n, 952 n. Ljeskow N.: Der Bösowicht von As- kalon 936 n. London J.: Der Rote 948 n. May K.: Krizem i)o Jutrovenn 664. — Im Reich des Kailifen 938 n. — Der Flussdrache 939 n. 0. J.: Črni kriič pri Hrastovcu 665 n. Pivko L.: Raine ob ranionu: 3. Val Bella. 4. Drup. 669. Reyinont St.: Pravica. 666. Savinšek SL: Izpod Golico. 667. Shaw B.: Der Amateur-Sozialist 944 n. — Die törichte Heirat 945 n. — Künstlerliebe 946 n. Sienkiewicz St.: Na pol.iu slave 668. ''•'Södnik Alma: Zi?odo.vinski razvoj estetskih problemov 366 r. Ušaj J.: Kmecko bran je 359 r. Hoover in Colidge. Novi predsednik Zedinjenih drža,v, Uiister Herbert Hoover je bil 4. marca na sveca« naciji uvoden v svojo visoko službo. V Wasiliiiiigton je do&lo z vlaki in autamiobili nestevilno Ijudi, ki so hoteli vsaj m'a;lo videti ta svecan ein. Tocno ob 11. uri predpoldne se je Hoo- ver odpoljia.l v Belo liiso (stanovanjsko hišo predsednika Zedinienih ;!rža,v), kjer se je sešel z bivšitn predisednikoni Golidgeom in podpredsednikom sena- torjem Guilisoin, Vsi trijß so so na to podali na Kapital, k.ier so se zbraJi v clvorani sonata vsi cilani paslanske zbornice,. Tu je najprej poJožil prisego Curtis pred hivsiin podprodsednikom Daiwesom, sam Hoover pa ie položil prisego na ustavo pred vrhovnim sod- __Stran 4.__ »NOVA DOBA« Štev. 21 ! Kmetsha posojilnico za celjsbo obolico u Cel ju registrovana zndruga z omejeno save to Pisarna v Prešertiovi uliei 6 (prej Lasfni dom) Hranilne vlo&e obres&tiie do 6—8% cisfiti. brez remnega davke. L i B © s 2 « ß •= a a nikoui iiiuofikaiisko repiibliko, bivsini! precised nik am Taf tain. Potern je 31. predsedmlk ZedinjeniJi držav imel slavnostni gi'ovoT, kateri j.e bil s posre- dcvanjem angleške vadio-powtaje v Da- vemtryu prenießen po oelem svetu. Pol u'i'e poaneje je bil bivši predsed- nik USA¦ zopol povsetu otbioaion clržav- ljia.ii Uiiije. JVJai'ca nueseca 1925. lota so je priselil /xikctnski par Colidge z S fcavcegi v BeJo hiso, odselil pa se '-'je dan pied Hooverjevian odliodam.,..« 50 kovčeigi, Golid&e jie bil mären clovek, ki je zele], da iina vse v red.u, tudii v hisi in stanaviainju. Zato si ie nailxvvil mno- go stvari in j« papntvil tudi celo B^lo liiso, km1 je stalo oikroy 30O.000 dolar- jiev. lagkcla tcilaj, da iiiovi wretlsednik ne bode imiel s Lein uinoßo deki. A,ko hioce, kluko sicer tudi on na, drzaviw stroške Jiišo preuredi in si nabavi last- no poAiistvo, saüii'O nekatewj predmete nuora po stairi seffi pustiti na svqjcmii mestu. To je na pri-m-er Do.st^lja pred- sednik-a Lincolna in pisaina mdza pvedsednika Mac Kiolova — kot spo- inina jia oba ta i)rc:dsodnika, ki sta pad la kot ž-rtvi atentaia. Tradicijia />a- liteva tudi, da miora vsak pred,sodiiiik kupiti nekaj, ka-r v Beli hisi osta.no. Dosedaj jc brio obicajwo, da ie vsak no- vi predscdiiik kupil kak servis, ki ga je zbraJa njcgova zerrn. Na. sorvis so gra- virali inie diotiOne predsediiibovt; /eno. Nekateri od teb servisev so pi'siu.» uinein im1. MoO'Vi'i' nanii'-i-ava izvesti. v lk'li biši nekatere reforiine./fred vseni bod« od- Ktiainil t:akozvanega *spoikesmana«, kateri jc^oslej govoril inesto p reused- nikra ob spreji'inu novin-airiev. Hoover lioče biti .svoj lasUii ^spokesman« in odslej so bode tudi moralo pksati po listih',"M. R. Hoover pravi . . .« Teiga posredovalca je upeljial Goolidige pred kakiniči dvoiiKi letoima. Vsa vprašaiija. ki so ji'li hotel! sta.viti novinarjii v a,v- , dijenci pri predlsedniku. so morali 2yi ur popi'iej pisniano predložiti. Na to jo (iolidge odilocil. na katera vprašanj^ odgovori. »mi preko »spokosman«.«. Hoover sicer tudi /ahtova precMožitev vjirasianj pisnienim potoni — a odlocil jo, da bade rassd-eiljoval vsa ta vpraša- iija v tri vrste: na jedina bode odgov^r- jal ustineiHK "Iia drii'ga pisineno on sain in na tretja. na katera bod<4 odignvar- ja.l tajii ik. Cool id ge odpotujiO s svojo žimio v Northampton v drmvi Massachussi'ts, kjer se bode naistanil kot odvetnik. Po- leti bode pa veemoma bival v svojem rojstnem kraju Vermiontu, k.rer se -bo- de bavil z ribolovom kot svojo najljul)- šo zaba.vo. V najikrajšein rasn niisli tudi izdati niz člankov o življienju v Beli hiši. V to svrlno je že v doigovoru z velikim newyorskini listoin. Proda se lepa, velika košara s stojalom za dc- jenčke. Naslov v upravi. I/Uoro se poceni proda IxlLdl A Gaberje Stev. 124/1. Dve prnzni lepi sobi s posebnjm vhodom, v sredini mest?, se takoj odda v najem. Naslov v upr. Učenec za manuf^kturno trgovino, se takoj sprejme v Celju, PreSernova ulica 24. Seno la la približno 30—50 q na proda j. Ona po dogovoru. L. Brezovnik, trftovoc, Vojnik. Posestvo »Kristinin dvor« i ž I e ; vrtnarja i neoženjenejja, /. spričevali ter | sadjarskega pomočnika i neoženjenega, z spričevali, zh takojänji j naston. Of-^rte na upravo lista. 4-1 Družabnik za sodelovanje se sprejme. Dnevni do- hodki 300 Din. Takojšnje ponudbe pod »Marec 1929« na upravo lista. j Zastopnik@ ki bi obiskovali privatne strankf», z | malo kavcijo, z doDrini zaslužkom, se j sprejme. Naslov v upravi list». j RSebliraaio sobo čisto, swetlo, obrnjeno proti iugu, s kopalnico in dr., v severneni kraju (izrecno v novih zgradbah) išče inŽinir. Adresa: Ing. M. B., hotel Skoberne. VABILO na izredni občnl zbor Hranjlnice in posojilnice v Gotovljah ki se bo vrSi! dne 24. marca 1929 ob 3. uri pop. s sledečim dnevnim redom: 1. Sprememba pravil. 2. Slučajnosti. NAČELSTVO. Poslopje primerno za veliko delavnico ird, na lepem prostoru ?. vrtom v Celju, se takoj proda. Istotam se proda tudi nekaj stavbišč. Naslov v upravi. 2-2 OMARE '' postelje, stole, zofe, madrace, žične vložke ter cele spalnice, nove, v veliki izbiri in po konkurenčni ceni pri tvdki „Mar-mof", Celje, Gosposka ul. 25. Naznanilo p^eselitve. Vljudno naznanjam slav. občinstvu, da sem sj preselila s svojo tpgovino pletnnin ix. Dečkovega ttrga St. 2 v Aleksatidrovo ul St. 2 kjer bo dem vodila isto v večjem obsegu. Poleg izdelovanja vseh vrst plttenin pre- vzeniam tudi ažuriranje, entlanje, tamburi- ranje, vezenje z verižnim vbodom itd. na lastne stroje, dalje podpletanje nogavic, po- pravila in moderniziranje vseh vrst pletenin, izdeloyanje žepnih robcev od najnavadnejšc do najfinejše vrste. Predtiskarija. — Vsako naročilo bodem izvršila točno in solidnoter se yscm cenj. strankam priporočam za na- daljno naklonjenost. S spoštovanjem j Trgovina pletenin In strojna pletilnica ! B. Puscii$f, üelje Aleks ndrova ulica St. 2. 2-2Č 26 Švicarske ure, ziato, srebro. briljanre, optiha, očala Najvceja delavntca za vse v to stroke spadajofa dela. Anton Lečnlk urar, iuveltr, öpttk CELIE, Glavnt trg 4. Oglasuife! Manufakturna trgovina Helena Goreniak GüH* m Gaberje št> 16 (nasproti vojašnici kralja Aleksandra) V zalogi vsakovrstno manufnkturno blago, izgotovljeno pGfilo in obleke po najnižji CGlli. Istotam krojaška dclavnica ta «ospoüe. i inmnif niiimii i iiiiiiiiintfiiiniaiwiiwiiiiawiiiinnii'iiniiiiiiiiiiiii \ iniiiiiiiiiniiwiii iiiiimi n tiiii ^ Gramofoni in piošče iz tovfcrne Edison Bell-Penkala Ltd. takor tudr ploSče «His JWßstcr's Voice» in «Columbia» katere vodi imenovana tovarn;? na zalogi, se dobijo proti gotovini in po zelo u ti o d n i h obr o ;•: i b pr Mm I Leshoyseii 9 Ceije Us P{||}]j| prvovrsten ill« WHSVV} dooavljfj in do- j | _________...... stavlja trgovina Fratajo Joit, OeSje, Alßksandrova ul. 4 Sprejme se trgovski pomočnik specerijske stroke, vojaščine prost. Ponudbe pod .Merkur 2Q4 na upravo lista. 2 2 Najbolj&e d»e*no svpže pecf-j*, kakor: kel