182 št. - 4. leto. I, Poštnina pavšallrana. Današnja številka velja 2*— K V č€ JUGOSLAVi. Današnja številka velja 2*— K V Čctftcti '4* avgusta 1921i Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 40 K. Letno 480 K, Inozemstvo: Mesečno 50 K. Letno 6Q0 K. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust. Uredništvo: VVolfova ulica 1/1. Telefon 360 /. Uprava: Telefon 44 <>-L-čajo. c>4 ' /ht živil ker upa, 'da bo s prostovoljnimi dajatvami imela zadostno množino 'ivil ne razpolao. V vzhodnih delih Ukrajine je žetev boljša kot v ostali Rusije Ako se posreči dobiti tukaj d j olj živil, bo s tem gkdujočim pomagano. Vlada se obrača do delavcev v t vrni-fcah vagonov in jih pozivlje, naj sc ko- Stradajoča Rusija. I hkor^ mogoče požurijo s popravili že-I lezniških vozil, ker je od njihovega j dela v veliki meri odvisna rešitev gla-j 'bijočega prebivalstva. : Moskva, 3. avg. V Rostovu Ob j 15onu so odkrili zaroto belih gardi-i •'tov. Kolovodje, med njimi majorja kneza Konstantina Uhtemskcga, so Prijeli. . ,.. RAZKOL V JD5L ' V torek popoldne se je vršila v Narodnem domu v Ljubljani zelo burna seja načelstva Jugoslov. dem. tanke. na kateri se je razpravljalo o Izključitvi dr. Žerjava, dr Kramarja. Adolfa Ribnikarja ln prof Breznika Iz stranke Do definitivnega sklepa še ni prišlo, pričakuje pa se, da se bo izključitev izvršila Kakor se torej vidi, pričenjajo treznejši ln poštenejši elementi v JDS zmagovati ln upati ie da bodo tudi zmagali NOVE SPREMEMBE V MINISTRSTVIH. Beograd, 3. avgusta. V Informiranih krogih se čimdalje bolj govori o ostavki dr. Slavka Miletiča V tem slučaju bi Krsta Miletič postal minister za pošto in brzojav. Grgin pa minister za agrarno reformo. VZROK EKSPLOZIJE V KRU-SEVACU. Kruševac, 3. avg. Vzroki eksplozije vojaškega skladišča še niso znani. Misli se. da je eksplozija morda na stala vsled razkrajanja munlcijskega materijala. Skoda je ogromna, pa še ne dognana. Človeških žrtev ni. Stvar* preiskuje posebna komisija vojnega ministrstva. ODNOSAJT MED JUGOSLAVIJO IN ITALTTO Zagreb, 3. avg. Beograjski dopisnik »Riječi« je imel včeraj razgovor r italijanskim poslanikom grofom Man-zonijem. Poslanik' se je prav rad odzval želji, da obvesti javnost po uglednih novinah o tekočih vprašanjih, ki Se tičejo odnošajev med Jugoslavijo m Italijo. Kar se tiče zavlačevanja evakuacije onih krajev, ki so po npaUski pogodbi pripadli Jugoslaviji, je vlada g. Bonomija in markija Della Torretta opetovano Uradno izjavila, da se obveznosti pogodbe morajo izpolni d. — Zavlačevanje izvršitve je samo rezultat težkoč, nastalih vsled povojnih težkih razmer, ki vladajo povsod, dalje je vzrok zavlačevanja tudi ta, ker V par dneh ali par tednih ni mogoče likvidirati cele serije upravnih m tehničnih vprašanj, ki so posledica dve in polletnega poslovanja. Gotova časnikarska tolmačenja, da se delajo težave pri evakuaciji zato, da bi Italija pritiskala na čim- povoljnejši izid trgovinskih pogajanj, niso točna. Italija vodi sedaj politiko miru. Treba se je varovati slabih ’ informacij, kakor je te dni beograjski list objavil poročilo iz Dalmacije, da so na meji pri Jasenici videli italijanske štabne častnike, ki 'da so se bavili s fiksiranjem strategičnih točk ob meji. Po informaciji gospoda poslanika so bili ti častniki člani naše mešane komisije, ki dela na razmejitvi. Kar se tiče ponovnega pokreta črnogorskega vprašanja je izrekla Italija svojo uradno besedo in jo izpolnjuje, vendar pa se ta stvar z ozir-.m na psihologijo italijanskega narorla in radi dvornih zvez; ne more tako hitro likvidirati. O baroški luki je priznala vlada v Beogradu, da je načrt italijan' sko-reško-jugoslovanskega konzorcija praktičen. Sedaj se dela na tem, da se na Reki ustvari zakonita vlada, potem pa se bodo začela direktna pogajanja. Poslanik upa, da bo Reka nova spojna točka med Italijo in Jugoslavijo. IZKLJUČENI POSLANCI IZ PRAŠKEGA PARLAMENTA. Dunaj, 3. avgusta. Dogodki v Ustju, kjer so legijonarji kaznovali Izzivajoče nemške nacijonalce, so imeli svoje posledice, tudi v sinočni seji praškega parlamenta. Nemškonač:Jonalm kričači so dvakrat prekinili sejo, vsled česar so bili trije nemški poslanci izključeni iz seje. Ker pa izključeni poslanci niso hoteli zapustiti dvorane, je morala nastopiti parlamentarna straža in neposlušne poslance s silo odstraniti. Ko se je seja zopet otvorila, so vsi češki poslanci razen komunistov potrdili izključitev treh nemških poslancev in postopanje predsednika.. — Nemški poslanci niso bili navzočni v dvorani. Izključenim nemškim poslancem so se odtegnile dnevnice za pet dni. IZROČITEV ZAPADNE OGRSKE. Dunaj, 3. avgusta. (Izv.) Po dosedanjih dispozicijah bi se Imela Izročitev zapadne Ogrske izvršiti med 7. do 27. avgustom t. 1. HILLERSON ODPOKLICAN. IZ PRAGE. Praga, 3. avgusta. (Izv.) Vodja sovjetske misije Hillerson je bil odpoklican in je zapustil včeraj Prago, Načelna politika. " Mtadotiberalna klika se iezi, ker smo priznali osnovno potrebo zaščite države pred prevratnimi elementi. Ko se mladoliberalnim voditeljem še niti sanjalo ni. kaj se godi med našim delavstvom in v kakšne dimenzije se širi komunistični pokret s stremljenjem revolucijonarnega ptevrata dosedanjega družabnega reda, smo mi, ki smo s tem delavstvom vedno bili v stiku, opozarjali merodajne kroge in vso lavnost na ta proces. Svarili smo in zahtevali vsaj moralno podporo za narodne delavske organizacije, Id so bile edino orožje proti komunističnemu ookretn in ker smo pravilno ocenjevali razvoj proletarske diktature v Rusiji, smo slikali vsej naši javnosti tok dogodkov v pravi luči. Takrat se je solnčlla mlodoliberalna klika v toplih žarkih izvozničarstva, mi pa smo želi za svoje pozitivno delo zasmeh ln blatenje naših delavcev. Proces zastrupljevanja, zanešen in vedno z novimi infekcijami ojačevan od inozemskih agentov in domačih pustolovcev se je širil. Naša moč, razbita v boju proti reakciji z desne in proti reakciji z leve ni še bila dovolj velika, da bi to oroces zajezila. Toda bili smo obupni boj proti zlu z vstrajnostjo, ki so nam jo iačila vedno znova naša načela in nismo vrgli puške v koruzo. Priznanje ta naše delo in moralna pomoč v našem boju je bilo od strani »državotvorcev« še hujše blatenje našega dela. Takrat se ie pričela vlada majati. In pokojni Milorad Draškovič je na svojo roko izdal odredbo, znano obznano, ki je bila po svoji sestavi še večje skrpucalo ko sedanfi zakon d zaščiti države in po svoji formelni vsebini zmožna zavesti našo državo v srednjeveški bizantizem. Samovolja stran-karja. ki ni našel za resno delo za državno konsolidacijo niti pohvalne besede, kaj šele, da bi mu nudil kako podporo in ki bi nedvomno povzročila strašen notranji razkol v državi, ki bi ogrožal obstoj našega narodnega edinstva, ml po svojih načelih nismo mogli niti afirmirati niti zagovarjati. Morali smo, ne samo vsled negativnih konsekvenc, ki bi jih imela obznana v razvoju naše države in naroda, temveč predvsem vsled principa dosledne obrambe zakonitosti. ki je edina podlaga zdravega državnega razvoja, nastopili trnjevo pot borbe prod tel nezakoniti samovolji posameznika. Administrativni po-stupak strane. g a Balkana se v Interesu našega razvoja ni smel uvesti v živ* lienie naše mlade države. Takrat že pa smo glasno izjavili, da je potreben zakon za zaščito države proti reakciji z leve in desne. Zavzemali smo dosledno isto stališče, kot ga zavzemamo danes: na) se ustvari zakonita podlaga za boj proti nasilju z leve in desne, ker proti nezakonitosti se uspešno nikdar ne da boriti zopet z nezakordtostio. Takrat nas odločujoči krogi niso hoteli slišati. Proces zastrupljevanja so hoteli zajeziti in zastrupljevalce zatreti s samovoljo, obznano, »administrativnim postupkom«. Kako. prav smo imeli mi s takratnim našim postopanjem. to so »drzavotvoTciiSvlddi šele tedaj, ko je strup pričel učinkovati na njihovi lastni koži. Zakon o zaščiti države, ki smo ga mi takrat že zahtevali mesto obznane, je danes fait accompli. Bog oltvarl, da bi rekli, da je dober. Njegova formelna stran je komaj za spoznanje boljša, kot forma obznane in vzbuja upravičeno sumnjo, da je vstvarjena od usum delphini. Toda princip je pravi in v vestnih in poštenih rokah lahko ta zakon v zvezi s pošteno upravo pomeni definitivno ozdravitev bolnega državnega organizma, kot lahko pomeni v nevestnih in nepoštenih rokah le infekcijo z novim strupom. Posledice bodo padle na one, ki jim je dal zakon izvanredno moč, ki jo zahteva današnja doba. Princip je zdrav in varovana je zakonitost. Da, gospod šefurednik »Jutra«, ki je doktor juriš in ki je bil takrat še »jugoslovanski« minister, med samovoljo posameznika in zakonitim sklepom skupščine ne vidi razločka in da nam njegov list predbaciva nedoslednost, na to smo bili pripravljeni. Ker njih načela obstoje v tem, da bijejo dosledno po vsem, kar store njihovi politični nasprotniki. Če smo za zakonitost, smo hinavci, če bi bili proti, bi nas označili za narodne komuniste — protidržavne veleizdajalce. To nas ne moti! Naša načela niso apriorna opozicija. Naša načela nam narekujejo le eno, česar mladoliberalci nikdar poznali niso: Boj za socijalno pravičnost in srečno bodočnost Jugoslavije preko osebno-strankarskih koristi. KONGRES ZA RAZOROŽITEV. Rim, 3. avgusta. Diplomatski dopisnik »Evening Standarda« piše: Vsled odklanjajočega stališča ameriške vlade so opustili načrt predkonfe-rence washingtonskega kongresa za razorožitev. Tega kongresa Se udeležijo Anglija, čije delegati bodo zastopali tudi, angleške dominijone, Frar>* cija, Italija, Japonska, Kitajska in Zedinjene države. Kongresu bosta prisostvovala tudi I-loyd George iti Briand. KOLEKTIV. POGODBA V OSTRAV-SKIH REVIRJIH ODPOVEDANA. Praga, 3. avg. (Izv.) Podjetniki so trimesečno, odpovedali svoječasno sklenjeno pogodbo z delavstvom v ostrav-skih revirjih. Borzna poročila. Curih, 3. avg. Devize: Berlin 135, Holandija J86, New York, 609, Londoc 21.65, Pariz 4635, Milar 25.80. Bruselj 44.80. Kodanj 92.50. Stockholm 124, Krt-stijanija 78, Madrid 77.50, Buenos Aires 174, Praga 735. Zagreb 3.40, Budimpešta 1.475, Bukarešta 7.60, Dunaj 0.675, avstrijske krone 0.64 > . Dunaj* 3- Devize: 'Amsteraam 31.025—31.125< Zagreb 562—567, Beo-grad 22507-2270, Berlin 1212.50 do 1218.50, Budimpešta 251.75—254.75, Bukarešta 1257.50—1267.50, London 3615 do 3635, Milan 4265—4285, Ne\v York 1014—1018, Pariz 7717.50-7757.50, Pra- ga 1257—1260, Sofija 792.50—802.50, Varšava 50.25—52.25, Curih 16.650 do 16.700. Valute: Dolarji 1003—1007, bolg. levi 780—790, nemške marke 1212 do 1218, angleški funti 3590—3610, francoski franki 7700—7740, hol. goldinarji 30.950—31.050, lire 4260—4280, dinarji tisočaki 2236—2256, poljske marke 50 do 52, rom. leji 1255—1265, švicarski franki 16.625—16.675, češkoslovaške krone 1257—1263, madžarske krone 252.50—255.50. Zagreb, 3. avg. Devize: Berlin 216.50—217, Italija 750-753, London 635—636.50, Nev/ York kabel 177 do 177.75, ček 174.50—175, Pariz 1360 do 1363, Praga 222—223, Švica 2910 do 2930, Dunaj 17.10—18. Budimpešta 44.50—45. Valute: Amer. dolarji 173.50 do 174.75, avstrijske krone 18—19, carski rublji 20—22, 20 kron v zlatu 596 do 600, francoski franki 1330—1350, napoleondori 595—602, nemške marke 215-—218, romunski leji 0—225, lire 745 dc 747, turške itre v zlatu 0—660, češkoslovaške krone 228—0. Beograd, 3. avg. Devize: Rim—Milan 188—188.73, Sofija 35.50—36.25, Solun 235—238, Ženeva 727—729, Berlin 54.20—54.225, Pariz 337—338, London 158.50—159. N e tv York 44.325—44.375, Dunaj 4.475—4.5C, Praga 55.75-55.90. Valute: francoski franki 335—336, ante-rški dolarji 43.80—44.10, bolg. levi 37 do 37.75, rom. leji 56.50—56.70, nemške marke 53.75—54.25, drahmo 230-233, avstrijske krone 0—5.10, napoleondori 148—148.50 K zagrebškim po* svetovanjem. iTe dni je zborovala v Zagrebu konferenca hrvatskih opozicijonalnih strank, to je Radičevcev, zajednice in jfrankovcev. Kaj je sklenila glede na,-Idalnje taktike opozicije, ni znano, ker Jnjeni sklepi še niso objavljeni. Gotovo pa si o bodoči smeri hrvatske opozici-jonalne politike lahko napravimo pre-3bej zanesljivo prognozo, kajti dosedanji njen potek nam pripušča dosti »anesljivo sklepanje. Reči moramo, da nas to prav nič ne vzadovolji, nasprotno; konstatirati moramo, da se nahaja hrvatska politika na taki poti, in mora prinašati škodo celokupnosti jugoslovanski, še več pa Hrvatom samim. Povdarjamo več škode pa Htvatom samim* ,Od opozicije so Frankovci, že od .Vsega začetka najhujši srbofobi, tako odvratni, da jih moremo primerjati le še z nadutimi dunajskimi ali graškimi pouličnimi »politiki« iz predvojne dobe. To so oni elementi, ki so sestavljali ob času aneksijske krize 1. 1908 prostovoljne protisrbske bataljone v Zagrebu in ki so 1. 1914 po sarajevskem atentatu vodili dejansko uničevanje srbstva po zagrebških ulicah. O Radičevcih' ne bomo izgubljali besedi. Pripomniti pa moramo, da Vodstvo stranke nekdaj ni bilo proti-srbsko, da pa je v poslednji dobi v stranko prišlo mnogo frankovskih elementov in da je prišla v nji do besede prostaška, naduta mržnja ne-Sikega seljaka do Srbov, (ločim bi mo-Ifalo vodstvo ravno v obratni smeri vplivati na razpoloženje množice, tako ikakor se večinoma godi v Sloveniji. V, Zajednici je zbrana skoro le Hr-flratska inteligenca; edino v Bosni ji |>ripadajo s težaško stranko široke iltn nožiče. Zajedničarsko antisrbstvo Itvori poglavje zase, komplicirano la fteiko razrešljivo vprašanje naše notranje politike. Res je, da ima mnogo krivde na prevladi te smeri med hrvat-pko inteligenco nastopanje ‘državnih’, tlasti vojaških činiteljev, kakor je do-taioval tudi dr. Rojci v svojem zna-scm članku pred meseci, toda glavni rzroki leže globlje, leže v onem antagonizmu med hrvatskim in srbskim plemenom, ki je dedščina nesreče preteklosti. Toda to je stvar zase, s ka-jtero se bomo še pečali. .Vsekakor pa [je značilno, da so šli zajednifiarji x icoalicijo celo s — frankovci. Ob priliki Hrvatske opozicijonalne konference nas zanima pred vsem Vprašanje, kako taktiko bodo zaato-jpali Hrvatje za naprej. Pravzaprav pripušča njih’ rdosedanja metoda le eno j>ot: principijelno odklanjajo konstitu-tento, potemtakem morajo zanikati (tudi njeno delo, ustavo, veljavno za fcelo državo. Toda kako se boriti zoper tajo? Možni sta 'dve poti, Ali 'da še za fcaprej vztrajajo na zanikanju ustave In se ne udeležujejo parlamentarnega Sdela. Toda vzemimo položaj, ko sto-tpimo čez leto ali dve v nove volitve, jAko se jih »državopravna« Hrvatska jdpozicija ne udeleži, ji vtemo man-foat ostale stranke, ako pa se jih sicer judeleži, a se po izvolitvi ne udeležuje ^parlamentarnega dela, jim more vladna Jvečina razveljaviti mandate, kar, jim 'prinese pri novih volitvah novo nazadovanje, No, tudi ako ne pride razve-Jjavljenje mandatov, dvomimo, če bodo Volilci vstali zvesti strankam, ki so le Velike v besedni opoziciji, ki Fa se izkazujejo s popolno nemočjo na političnem bojišču, In tedaj bi mogla nezadovoljne volilce pobrati stranka, ki je tudi v opoziciji, ki pa bi vodila pozitiven boj. Taka stranka je pučka . stranka, ki ravno te dni izjavlja v [Dalmaciji, da nima ničesar skupnega z radičevsko politiko pasivnosti, ki jo smatra za skrajno škodljivo in 'da se ne mara z njo vezati ▼. kake koalicije, ....IV: Nedvomno je taka politika 'daleko-vidnejša ko zajedničarska in bo žela uspehe takrat, ko radikalna, a prazna in brezmočna gesta zoper Srbe ne bo yeč tako plodonosna kot danes. Glede revizije ustave v federalističnem smislu pa se vsak trezen načrt razbije na določbi glede tripetinske v to potrebne večine. Revizija je mogoča le v kompromisnem smisiu, ki pa mora ublažiti prenapete težnje z obeh strani. Vsaj toliko je gotovo, da take večine, ki Dl bila za radičevski separatizem ali sploh za plemenski federalizem, ne bo t Jugoslaviji nikdar. Treba je tedaj stopiti radikalnim Hrvatom n* isto pot pozitivne opozicije, na kateri se, nahajajo sedanje opozici-jonalne stranke v Beogradu. Kolikor pozneje bodo prišli zborovalci v Zagrebu do tega spoznanja, toliko več škode bodo povzročili ht-vatskemu delu naroda. i por psHraji stoika o. In Hlada uraiilia. Pri sprejemu je pozdravil bivši predsednik deželne vlade g, dr. Baltič novega pokrajinskega namestnika, nakar je ta odgovoril bistveno sledeče: Razveselila me je vest, da sem bil v svojih poznih letih poklican na to važno mesto in bom tako mogel v zadnjih letih svojega življenja delovati v 'dobrobit slovenskega dela našega naroda, kakor tudi sodelovati pri konsolidaciji naše mlade države. Kot nepristranski šef .Vas iskreno pozdravljam! Vidim pred seboj le mlade gospode in zagotavljam vas, da bodete imeli pri meni vsi dovolj zaslombe in lahko vam bom vsem skrbni OČe. . -<■. -Vr,/ Ustavo imamo in' Hočem, 0a se ta spoštuj«. Nedopustno je rovariti proti njej, ker le na njenem temelju je mogoče uspešno in pozitivno delo, ki naj ustvari našo 'državo na znotraj in na zunaj moderno in krepko. 2e- se oglašajo glasovi za revizijo ustave. Priznavam, da ima vsak državljan pravico delovati na njeno spremembo. A to mora biti le ustavnim potom. Le zakon in pravo morejo biti merilo dela v tem smislu. Zato pa je poklican edino parlament, da spremeni oziroma dopolni sedanjo ustavo. Vsaka stranka je upravičena jpo svojih! zastopnikih’ pri tem delu sodeluje. Gospodje kolegi! Na Vas Sot upravni uradniki s« obraiSam v prvi vrsti. Od Vas za visi proč v it naše države. Pomnite, da pod režimdm bivŽe Avstrije Vas ne bi bilo v tej dvorani. Orožje naših’ bratov Srbov, dobrovolj-tev in pomoč naših’ zaveznikov so nas rešili. Njim gre zahvala, da odločujete sedaj Vi v isti palači, v kateri so prej vladali ljudje tuji nam po jeziku in brvi in sovražni našemu narodu, . Zavedajte se g. kolegi, da smo V Hemokratični 'državi. Ne smejo Vam več biti za vzgled staroavstrijske uradniške metode, Vaše 'delo mora biti res narodno in ris demokratično. Zato Hočem, (la se tega 'dobro zaveHate in imate vedno pred očmi svoj narod. Točnost v uradu bodi prva točka Vašega uradovanja,, Predpisane so Vam uradne ure in v tem času bodite na razpolago strankam, s katenmi morate biti uljudni. Osebne simpatije ne smejo biti merilo Vašega postopanja, ampak pravica. Pri takem načinu uradovanja bo narod zadobil zaupanje do Vas, do celokupne uprave in do naše edinstvene države. Naj se pri koncu 5e spomnim onega, kateri je v toliki meri pripomogel do oslobojenja našega naroda. Naš sivolasi kralj Peter, človek naše krvi, je z največjo požrtvovalnostjo daroval svoje 'delo odrešenju celokupnega našega narod«. Naš mladi prestolonaslednik Aleksander! je že na bojišču 'dokazal, da pojmuje dušo svojega naroda pa tudi po vojnem času čutil je vedno narodno in demokratično. Zato zakličem obema v tem trenutku krepki »Živijo«, Odmevi italijanske kulture. Miren pri Gorici, dne 28, VII. titjteti Ko se je dne 18. t. m. nova vlada predstavila italijanski zbornici je ministrski predsednik Bonomi govoril tudi o zakladu omike in kulture, ki ga predstavljajo Italijani na drugi obali Jadrana. Ne poznam nobenih posebnih' kulturnih1 odličnosti maloštevilnih dalmatinskih Italijanov in italijanašev in jih častivredni g. Bonomi tudi naj-brže ne misli postavljati nad ostale Italijane. Potem moram že reči, da je ta »zaklad« — v kolikor se tiče sodobnih Italijanov — zelo dvomljive in problematične vrednosti. V rokah imam slučajno znani milanski dnevnik »Corriere della Sera« z dne 26. t. m. Poglejmo, kako se zrcali »zaklad omike in kulture« iz tega lista: Na prvi strani prinaša pod velikim naslovom popis bitke, ki se je vršila dne 24. t. m. med fašisti in komunisti v Roccastrade v okraju Grosseto na Toskanskem. Par dni po krvavih bojih v Sarzani, v katerih so bili tepeni fašisti in o katerih sem Vam poročal zadnjič, je prišlo v nedeljo do še bolj divjega krvoprelitja v Roccastrade. Po poročilu »Corriera« je bilo ubUih 9 komunistov — drugi listi govoi‘3 o večjem številu — in 1 fašist. Toda kako? Fašisti so bili v premoči in so po prvem spopadu pognali komuniste v beg. Potem so jih zasledovali, j iti polovili in t kot neoborožene ujetnike, ki se niso mogli več braniti, posamezno postreljali in jim zažgali še okrog 17 hiS. »Corriere« čuti grozoto.teli bat bar-'stev in pravi k dogodkom: »Zdi se, d;t je čut za svobodo in civilizacijo pokopan, ter so v ljudeh' prevladali krvoločni instinkti. Oblak srednjega veka teži s svojo črno senco nad ono pokra • jino Italije, ki je bila še do včeraj na glasu največje milobe in vljudnosti,. Šibkejši, ki pade v roke nasprotnikom, je najrahlokrvnejše masakriran. Zdi se, da se hoče v šestem Dantejevem stoletju na ta način praznovati Dantejeve prokletve. aN drugi strani sledi poročilo o spopadu med fašisti in komunisti v. Monterotondo v ck >Uci Rima, pri katerem je našel smrt n«ki ljudski ardit, Nekoliko nižje na isti strani čitam o aretacijah’ več komunistov v Savoni in Peruzi, pri katerih' so našli več bomb, pušk, revolverjev in še drugih nevarnih predmetov. Pri teh aretacijah sicer ni prišlo do krvoprelitja, a so bili nameravani napadi, ki so se k sreči končali g praznim streljanjem. Se nekoliko nižje: Poročilo iz Bas-sana, po katerem je bil tam v noči od 24. na 35. t m, od ljudsklH arJitov ubit neki fašist. V drugi koloni na isti stran? slečli 'daljše poročilo iz Carzare o položaju v tamošnjem okolišu: Neprestano se širijo vesti, da se zbirajo velike čete fašistov. Ravno tako se tudi vztrajno govori o oboroženih bandah, ki imajo svoj glavni stan v nekih jamah1 nad mestom. Z gotovostjo se tudi trdi, da od dveh delavcev, ki sta bila ubita na zadnji maščevalni ekspediciji fašistov v Fossolo, eden ni bil komunist, ter je padel kot žrtev zamene z neko drugo osebo. In tako 'dalje! Na vsaki strani najdete poleg poročil o bojih in pohodih fašistov in komunistov, ter o žrtvan in drugih posledicah, ki so jih imeli, še vesti o nečednih manipulacijah' kake znane 'firme, o »delovanju« kake družbe vlomilcev In tatov ali o kakem drugem nevsakdanjem zločinu. Samo na šesti strani ni nobenifi 'divjaških, nekulturnih ali zločinskih’ dejanj, ker so tam sami — inserati. Pri takih’ razmerah' mora postati italijanskemu izobražencu, ki je prežet prave kulturnosti, težko pri srcu: k^rti plovejo te nebrzdane, podivjane mno* žice? Ali si je mogoče s takim naiO*» dom zasigurati bodočnost?, — TežaM problem! Beležke. »Jutro«, zaščitnik državnih uradni-kov brez strehe. Poverjenik za socijalno skrb’ je oddal krasno stanovanje (menda štirih sob) za katero se je že dolgo potegoval državni uradnik, ki ima ženo in otroka y zasedenem ozemlju, kjer so ženi sedaj službo odpovedali -—1 ur.ed-< niku »Jutra«. Mnenja smo, 'da je to postopanje; poverjenika docela pravilno. »Jutrovi«! uredniki so brez dvoma še bo?j državotvorni in državi potrebni kot kak' državni uradnik. Zakon in naiedba za Jutrovske kapacitete seveda ne .velja. Gospodarstvo. 0 iziavati na^oa fio. ministra v Splitu. iV. lV prejšnjem članku smo omenili, da ne stoji trditev našega finančnega ministra, da carine, monopoli, itd. niso pokazali v proračunskem letu 1920/21 posebnega uspeha, marveč da iste prekašajo predvidjene svote. To velja posebno za trošarine in za pristojbine, ki pokazujejo vedno boljše uspehe. Ravno te dni je izšel uradni pregled dohodkov 1% državne trošarine in pristojbin, taks In prodaje kolekov v mesecu juniju t. 1., Iz katerega posnemamo za 1 o/° državne trošarine naslednje številke (številke y oklepaju pomenjajo primerjanje s proračunskim letom 1920/21): Srbija in Crnagora 2,415.663 (778.637) din.; Hrvatska in Slavonija 5,761.894 (1,640.296) din.; Bosna . in Hercegovina 966.329* (391.201) din.; Vojvpdina 6,504.927 (1,178.577 din.; Slovenija 2,318.962 (296.739) din.; Dalmacija 528.589 (230.714) din. Skupaj 18,505.365 (4,526.195) din. — Dohodki pristojbin, taks in prodaje kolekov za isto dobo pa so znašali glasom istega pregleda: Srbija in Crnagora 2,514.934 (1,099.546) din.; Hrvatska in Slavonija 4,318.523 (2,989.731) din.; Bosna in Hercegovina 908.616 (534.383) din.) Vojvodina 3,485.852 (1,484.952) din.; Sovenija 1,670,043 (619.473) din.; in Dalmacija 500.273 (129.306) din. Skupaj 13,470,236 (6,312.867) diri. Dohodki 1% državne trošarine in pristojbin in taks in prodaje kolekov so torej znašali meseca junija t. 1. 31,957.601 din. proti 10,839.062; torej so se več ko potrojili! In vendar trdi naš finančni minister, da je med drugim iskati vzrok za padanje naše valute da carine, monopoli i. t. d. niso pokazali posebnega uspeha! Zanimivo Je z ozirom na gori navedene številke konstatirati, da je Slovenija plačala na omenjenih trošarinah in pristojbinah 3,989.005 din., dočim sta plačali Srbija in Crnagora s 6kratnim prebivalstvom le 4,930.597 din., torej malo več; relativno je plačala Slovenija tu čez 4krat več, nego Srbija in Crnogora. Hrvatska in Slavonija sta plačali 10,080.417 din. torej nad dvakrat več, nego Srbija in Crnogora z dvakratnim prebivalstvom. Vojvodina je plačala 9,990.779 din. torej dvakrat več nego Srbija in Crnogora z nad štirikratnim prebivalstvom. Od vseukupnih gori omenjenih dohodkov od 31,975.601 din. sta plačali Srbija in Crnagora še ne celih 16°/0, dočim bi po razmerju prebivalstva imeli plačati med 40—50°/o. Te številke in navedbe v prejšnjem članku glede davkov dokazujejo jasno, od kod izvira deficit našega budžeta in dosledno slabo stanje naše valute. Davčna moč naše države raste, vsaj v pre-čanskih pokrajinah ter ne stoji niti druga alternativa, ki smo jo omenjali V prejšnjih člankih t. j., da se finančni minister ne upa izdati v proračunu za prihodnje leto večih dohodkov radi tega, ker se naša davčna moč ni dvignila. Ostaja še tretja alternativk, t. j., da naš finančni minister namenoma izkazuje za prihodnje leto manjše dohodke, da se bo mogel potem pohvaliti z uspe* hom, nadkriljlijočim predvidene dohod« ke. Ako se upošteva vse, kar smo na* vedli v tem in v prejšnjih člankih o izjavah finančnega ministra v Splitu, mo« ra se priti do zaključka, da stoji ta tretja alternativa, bodisi da je vodil finančnega ministra ravno navedeni razlog, ali pa da ga je vodila previdnost. Naj si bo eno ali drugo, mi smatramo, da mora izkazovanje deficita od 4000 milijonov vplivati škodljivo na našo valuto. Inozemstvo, ki vidi, da se naš dr< žavni deficit dosledno viša, namesto da bi se nižal, ne more imeti zaupanja v našo valuto, ker računa s tem, da bo naša državna uprava zopet zajemala sredstva za pokritje deficita iz nevsah-Ijivega vira natiskavanja bankovcev, Z ozirom na to, da tlači našo valuto rav-no dejstvo, da se dolg države proti Narodni banki dosledno viša ravno radi budžetnih deficitov, nismo mnenja našega finančnega ministra, da deficit 4000 milijonov kron ni velik. Dokler ne; zgine deficit iz našega državnega proračuna, dokler se torej ne preneha z natiskavanjem bankovno nepokritih novčanic, se naša valuta ne popravi! Na koncu svojega govora v Splitu je naglašal naš finančni minister uspeli notranjega posojila od 500 milijonov dinarjev, ki da ima velik političen pomen z ozirom na to, da so dale ravno one pokrajine, ki ss zunaj smatrajo kot nasprotnice državnega edinstva. Ta povsem pravilna konstatacija našega finančnega ministra in naše konstatacije v tem in predhodnih člankih, da pre-čanske pokrajine absolutno in relativno plačujejo največ davka, bi morale biti odločilne pri končnem reševanju našega valutnega vprašanja, kar se tiče nepravične relacije 1 ; 4, kakor je bila izvedena z naredbo ter bi morale biti merodajne v pravcu, da se, kolikor je to še mogoče, popravi krivica, ki se je storila z devalvacijo krone. Ako se to zgodi, bo to vplivalo blagodejno tudi v, notranje-političnem oziru. S tem zavr-šujemo serijo naših člankov o izjavah našega finančnega ministra v Splitu, katere članke smo napisali z najboljšim namenom, ne da kritiziramo radi kritike, ampak da pokažemo gospodarsko in finančno stanje naše države v pravi luči, kar zamore le koristiti stvari. Naša produkcija svile. Tega leta se je v južnih krajih nabrala okoli 30.000 svilenih kokonov. Največji pri-nos daje okrožje Gjevgjelijsko z okolico, dasi so bili veliki kompleks* kultur za časa okupacije uničeni. -f- Zamenjava denarja v Dalmaciji, Finančno ministrstvo je pričele delovati na to, da se čimprej zmenja denar v tretji coni Dalmacije, ki pripade po rapallski pogodbi naši državi. -f Prodaja hmelja, vina, kazeina in sladkorja. Ravnateljstvo državnega imetja »Belje«, Lak (Baranja) ima zg prodajo na zalogi 140 q hmelja 160 q kazeina, 3000 hi starega vitanjskega vina in 60 vagonov kristalnega sladkorja. Interesentje se naj obračajo neposredno na goriimenovano ravnatelj« stvo. Koncert Zikovega kvarteta v Rogaški Slatini. Slovenska vokalna glasba je oft tojstva Novih Akordov, ki so v tedanjo temo posvetili z blagodejno lučjo moderne, hitro napredovala. Nasi prvi ibori so se rešili okostenelosti, zavrg i .bo stare navade in so začeli izvajati nove skladbe. Hitro so se udomačili novejši skladatelji na vzporedih' koncertov, občinstvo je polagoma zalelo razumevati njihove težnje in tako se nam zdi danes n. pr. zbor, ki je veljal >e pred desetimi leti kot težak in jskoro neizvedljiv — igrača. Instru^ ■mentalna glasba nasprotno se ni rao-jglla razvijati, ker nismo imeli nikoli 'stalnega orkestra, 'domačega pa nikoli. jSele z ustanovitvijo »Orkestralnega Bruštva Glasbene Matice« je posvetil garek upanja, da dočakamo po *a«1ugi konservatorija in njegovega naraščaja gojitev instrumentalne glasbe,^ da polagoma gri.de.mp .ds stalnih' gitnioai*« niH koncertov, ki so nam nujno potrebni. Velevažen In za našo kulturno zgodovino pomemben je bil pojav ustanovitve komornega kvarteta Zika. Štirje idealni umetniki brata Zika, Cemy, sinovi bratskega češkega naroda in Sancin Slovenec, člani orkestra Nar. gledišča, so sklenili preti leti popolnoma se posvetiti komorni glasbi. Niso sc strašili truda, niso mnogo premišljali, šli so z vnemo na delo in so začeli vztrajno neumorno itudirati. Pod streho pevskega društva »Ljubljanski Zvon« so nastopili prvič v vel. veselje naših glasbenih krogov. UspeH je bil presenetljiv. S študiran jem so nadaljevali. Nastopili so drugič in pokazali v izpopolnitvi igre inaten napredek, Toda kot je pri naa »tam navada pri ljubljanski publiki, ta važen pojav ni našel bogvekoliko zanimanja. Zikovci so Ozlovoljeni nad tem, da Bi njihovo Idealno stremljenje s slabim obiskom koncerta omalovažuje, sklenili, da pojdejo koncertirat drugam. V Kranju, Tržiču, Ptuju, na Bledu, v I, Mariboruj jrsepovsod so. natlačene dvorane pričale, da so storili prav. Priznanja in navdušenja *a komorne* glasbo je bilo povsod v izobilju. Ke» zasledujem njihovo delovanje prav ol začetka in ker v Ljubljani že niso nastopili osem mesecev, me je radovednost vlekla na njihov koncert due 27. julija Ut zdravilišče Rogaško Slatino. ✓ Ker je 'do tega časa že prispelo v Slatino mnogo odličnih jugoslovanskih gostov, ker je bil prejšnjo nedeljo »Slavcev« koncert prav dobro obiskan in ker je aranžer Zikovega večera preskrbel zanj izvrstno reklamo, sem', bil popolnoma prepričan, da bo nastop Zt-kovcev pomenil triumf. Pa sem se zmotil. Gostj« Rogaške Slatine — na koncert jih je prišlo komaj iS° 0(1 1400 •— so si dali s svojo odstotnostjo prav slabo izpričevalo in so pokazali, da ljubijo zabavo, da pa nimajo mnogo smisla za resno umetnost. Mesto ob poldevetih' se je iele po deveti uri zvečer začel koncert v slabo zasedeni dvorani. Zikovci so pogumno otvorili vzjiored s klasičnim Mozartovim go- dalnim kvartetom v B-duru. Ze pri prednašanju prvih dveh stavkov se je opazilo, da se je igra kvarteta tehnično izpopolnila, da je delo izvrstno tsma-tično in dinamično naštudirano ter, da se igra posameznih godal izliva v .iar-monično zaokroženo celoto. A »Ada-gio? se je odlikoval prvovrstni primarij, čigar gosli so izredno sočne Prav-tako izvrstna sta violinist in H. gosli in izginila je cclo krhkost čela, ki fino jo opažali na prejšnjih koncern', — Tako je čelist začetno melodijo Boro-dinovega Nokturna podal prav lepo, za njim pa violist. Konec Nokturni, mehek in čarobepoln je izzvenel naravnost fascinirUjoče. V scherzu »Si-nigaglia« si mogel občudovati blesteče riame in še virtuoznejše izvajanje — Pravtako nepozaben vtis je napravilo izvajanje Griegovega kvartet=i v G molu, čigar drugi stavek »Ror\anca« s sladko božajočim čelovim solom je dosegel največ priznanja. Nastop Zi-kovcev v Rogaški Slatini je p -^aznl. da je kvartet od zadnjega nastopa sem 1 velikansko napredoval in da se z nag- limi koraki bliža — cilju, ki si ga j« začrtal. Poslušalci so po izvajanju vsakega stavka izražali svoje priznanje in pohvalo z dolgotrajnim ploskanjem. Vi moralnem oziru so Zikovci odnesli na tem večeru uspeh, kakoršnega še nikoli. In kaj v prihodnje? Merodajni či- , nitelji naj poskrbe za to, da se bodo Zikovci lahko neovirano posvečali edino le komorni glasbi. Ts!e fnučite, jih z vajami in sodelovanjem v operi nem orkestru! Ne ubijajte njihovega; idealizma! I11 ali ste že culi kedaj, da je ta za; našo glasbeno kulturo prepotrebna združba dobila kako gmotno pjclporct od države ali kje drugje? Se nikoli! —• Ali bomo šele takrat upoštevali idealno stremljenje Zikovcev, ko jiH morda več ne bo med nami? — Premišljujte! Z« E. i rprv _______ • •rcsjpg:«’ "'fij Razširjajte Jugoslavijo^. Dnevne vesti. Obupni, napor. Včerajšnje »Jutro* hoče natveziti javnosti, da sta nar. socljalista JJeržič in Brandner spremenila svojo parlamentarno taktiko, da z zadnjim obupnim naporom vplivata na potrditev ljubljanskega župana. Prvič Deržič in Brandner prav nič nista spremenila svoje taktike in drugič potrditev ljubljanskega župana nima prav nobene zveze z glasovanjem o zakonu o zaščiti države. Za zakon je NSS glasovala Iz Princlpljelnega stališča, ki ji ga narekuje njen program. NSS ne dela nobenih kupčij ^stvari, ki so v skladu s strankinimi na-2*. ”aimani tii pa to storila glede potr-oDo" oblast izdati ';gitimacilo T fotnvTf,!TSka katerim sc dovoljuje potovanje" vmeiih države za čas enega leta i„ nHreba last bjku take legitimacije posebnega dovolie bia. 5. Kmetje Iz olcolice večjih mest 'do fj km oddaljcnosii, ki nosijo dnevno na tre z'vljenske potrebščine, morejo prlstome boemske in okrajne oblasti izdati staW legitimacije, ki jih pooblaščajo za noto_ vanje v mesto in nazaj za dobo dveh mescev ter jim ni potrebno ponovno vkliranjo a vsako posamezno potovanje. ,~7 Konferenca pedagogov. Prosvetno lmstistvo je sklenilo sklicati še to leto ■ onferenco pedagogov Iz vse države. Kon-v.j?nca bi se posvetovala o ustanovitvi “roditvi £°5ke S°le ln ° n}en* notraIlil kn,„7i ,VzhodnJ semenj. Poljski generalni vsem 1- V 5aKrebu poroča, da bo izdal L®m'.ki Potujejo na Poljsko na »Vzhodni ■ nem« dne 25. septembra do 6. oktobra • *•» brezplačno vizume na potne liste. Podoficirskih krogov. 2e dolgo gl, se nam ie obljubovalo zboljšanje našo V, Kmotllc«;a'..stanja. — Mesto tega pa nam s 1. juiiem nekatere pristojbine še znižali in sicer za letnih 658 K. Ceia plača podoficirja z 20 službenimi leti, Ženo ln 2 otrokoma ne znaša niti polovico plače podporučnika. Obračamo se na merodajne činitelje, ki se dobro zavedajo, kakšno breme leži na naših ramah, posebno pri velikem primanjkljaju oficirjev, da odpo-morejo temu našemu nevzdržljivemu gmotnemu stanju. — Klub »Soča«, podružnica Boh. Bistrica priredi dne 14. avgusta 1921 v gaju »Danica« v Boh. Bistrici »Primorski dan«, člani in prijatelji društva se .vabijo, da se v obilnem ševilu udeleže te prve prireditve. Klub »Soča« podružnica Boh. Bistrica. — Caruso je umrl. Agence Havas poroča iz Napolja, da je tamkaj umrl operni pevec. Caruso. — Izročitev telefonske postaje Hum na Sutli medkrajevnemu prometu. Javna telefonska postaja Hum na Sutll se je 9. julija t- 1. izročila medkrajevnemu telefonskemu prometu. Sprejema tudi brzojavke In lih posreduje po telefonu. — Prostovoljno gasilno društvo v Sto-žicah vabi na veliko vrtno veselico, ki jo priredi v nedeljo dne 7. avgusta 1921 na vrtu g. I. Pečnika v Stožicah št. 29 po domače Urbančku. Spored: srečolov, šaljiva pošta, kavarna turške kave, tekma v vrečah, ples, prosta zabava itd. Začetek ob 3. url popoldne. Vstopnina prosta, ker je čisti dobiček namenjen za popravo gasilnega orodja In novih cevi. Predplačila se hvaležno sprejemajo. Veselica se vrši ob vsakem vremenu. Za mnogoštevilno udeležbo naluljudneje vabi odbor. — 8 104. Pred senatom deželnega so-dšča v Ljubljani sta bila obsojena danes dva obtoženca zaradi razžaljenja javnih varnostnih organov po § 104 srb. kaz. z. Posestnik Ivan Nagode v Gornjem Logatcu je napadel ua dvorišču Kmetijskega. kon-sumenga društva financarja Otrina, ki je nadzoroval pretakanje vina. Zabavljal je čez jugoslovansko državo, češ da ne zna ona urediti razmere tako, da bi vzeli v državno službo domačine. Zakaj jemlje za financarje. žandarje in druge varnostne organe Primorce, ki so bili tam svoječasno največji lumpi, naših ljudi pa ne marajo. Otrin ga je hotel legitimirati in odvesti na finančno stražo. Nagode pa mu ni hotel povedati imena, niti ni hotel iti ž njim, češ, da financar ni policaj in da gre s financar-jem samo takrat, če ima kakšen kontro-bant pri sebi. Nagode je bil namreč uver-jen, da je financar Primorc in zato tako zabavljal. Nagode prizna, da je izvrši! to dejanje v veliki pijanosti In obžaluje. Čez par dni ie šel tudi prosit Otrina odpuščanja, toda bilo je prepozno, ker je bila ovadba že oddana. Iv. Nagode je bil obsojen na tri dni zapora s poostrenjem. — Posestnik Anton Jernejčič iz Loža je pustil pred Krajčovo gostilno v Grahovem konja brez nadzorstva in šel v gostilno pit z ženskami, katere je vozil. Medtem je privozil avtomobil, konja sta se spla ila in pobeg- ila. S pomočjo dveh orožnikov so konja ujeli in jih pripeljali nazaj pred gostilno. Jernejčič pa je pustil konje1 tam in dalje popival. Ko sta ga orožnika opomnila, jih je nahrulil in rekel: Na cesti bi vsak hudič rad red delal, copernic pa pe greste lovit, ki jih je toliko po vseh kotih. Jernejčič je bil kaznovan od okrajnega glavarstva na 100 K globe, danes pa je bi! v odsotnosti na 25 dinarjev denarne kazni ali 2 dni zapora. — Nesreča s koso. Pri košnji je urezal vsled neprevidnosti L. Bevc v Polšniku s koso posestnikovega sina Franca Grčarja in mu prizadel jako težke poškodbe. — Tatinski hlapec. Hlapec Luka Blažič je ukradel svojemu gospodarju in enemu sosedu več obleke, vojaškega perila, plahto za voz in 1000 K denarja. Blažič dejanje skesano prizna; sodišče ga je obsodilo z ozirom na to in i.a ker še ni bil dose-daj kaznovan ter ima obče jako dobra spričevala samo na 3 mesece težke ječe. — Nesreča. Posestnik Anton Junc iz Lazov pri Planini je padel Iz Izbe tako ne-ločino, da se je smrtno nevarno poškodoval. JJuhliana. = Vojaški koncert se bo vršil danes dne 4. avgusta na vrtu hotela »Union«. Začetek ob pol osmih zvečer. = Pojasnilo! V našem upravnlštvu se je zglasil gd, Leskovic Jožef, sprevodnik južne žel. ter v svojem in v imenu svojega brata Andreja, čuvaja j. ž. Izjavil, da ni identičen z radi tatvine sena obsojenima bratoma Leskovec. (Nanašajoče se na notico v našem listu z dne 2. t. m. št. 180.) — Politični izgon. Policijsko ravnatelj-stvoje izgnalo iz Ljubljane za dobo treh Bartulovica, odgovornega urednika komunističnega lista »Delo*. = Javna kopel v hotelu »Slon* je od dnes nadalje zopet vsak dan od 8. zjutraj do 5. oziroma 6. popoldne razen pondeljka in nedelje popoldne odprta hi se vsakemu priporoča. i e.zač,el fant vnovič zopet nadIego-hflLS J*ka\ Kmalu po dovršenih porotah nVTc1ra poiciia’ da se ie Iotil Sa‘fier zopet izsiljevanja. Uvedle so se obširne in tajne preiskave, ki so dognale, da ima Sattler sokrivce, s pomočjo katerih je zopet pošil-ljal I ollaku grozilna pisma. Zahteval je visoke- vsote In pretil, da Pollaka usmrti, ako ne pošlje zahtevanega zneska. Dolgo je zasledovala policija zaman in veliko se ic trudila. dokler ga ni končno izsledila. Končno so. dognali, da se je umaknil fant na Hrvat-sko In vstopil v Dugaresi v neko tovarno kot tovarniški delavec. Poslali so v Duga-reso detektiva, ki je obvestil tamošnje varnostne oblasti o celi zadevi Sattlerja. V jutru, ko je prišel Sattler na delo v tovarno, sta ga sprejela dva tamošnja orožnika, ki sta ga aretirala ln pripeljala v Ljubljano predvčerajšnjem zvečer. Sattler ie sedaj v deželnosodnih zaporih In čaka nadaijni potek svoje zadeve. Ce bode tudi drugič odnesel tako po ceni zdravo kožo iz sodne dvorane, je jako dvomljivo. = Dan poravnav Pred okrajnim sodiščem so se vršile danes številne obravnave radi žaljenja časti in zmerjanja. Posrečilo se ie sodniku in zastopnikom, da so dosegli nepričakovano lepo število mirnih poravnav. — Kristina Pečarjeva je tožila Ano Potočnikovo zaradi opravljanja. Obtoženka je začela v sodni dvorani glasno plakati in se opravičevati, da je nedolžna. Pokleknila je pred tožnico in io z visoko povzdignjenimi rokami prosila odpuščanja. Isto je storila tudi pred možem toženka. Ko sta ji Pečarie-va odpustila, je poljubila vsakemu roko in odšli so zopet 'prijatelji domov. Težja je bila poravnava med poštnim uradnikom C. K. iri poštno uradnico P. C., ki je razžalila tožnika po zabavnem sestanku poštarjev dne .7. junija v gostilni pri Lozarju in sicer na poti domov na Turjaškem trgu in pred Narodrio kavarno. Obtoženka je bila v polni svestl, da Inkriminiranih besedi ni govorila, das so to priče pod prisego izpovedale, zato jo je bilo tako težko pripraviti do preklica, končno se ie udala in ie rekla: No, kaj naj rečem? Tn rekla je: Prekličem vse, kar sem govorila! Plačala je stroške in šli so domov. — Vpokojenega železniškega uslužbenca je nahrulil njegov stanovski tovariš B. in mu očital, da je In/np. falot in slepar. V imenu obtoženca je izjavil danes njegov zastopnik sledeče: sporekel sem sc v pijanosti, vse, kar sem govoril preklicujem in obžalujem. In s tem ie bila tudi ta zadeva spravljena s sveta. = Sumliiv tujec. Povodom pogona na ljubljanskem polju v okolici Sv. Križ je aretirala policija neznanega sumljivega tujca. Mož je navedel, da se imenuje Marko Markovič. Pri njem so našli tri britve, eno krtačo. dolg kuhinjski nož in 6 m dolgo vrv. Vse te stvari so popolnoma nove. Policijska poizvedovanja so dognala, da je tujec neki Soflič Hasan Iz Bihača, ki pravi, da je prišel v Slovenijo, da si nakupi razne potrebščine. Predmete, ki so jih našli pri njem, je kupil baje na sejmu v Litiji. — Čegav je denar? Dne 25. maja dopoldne je ukradla neka deklica na Vodnikovem trgu neki ženski denarnico, v kateri je bilo 124 K in 80 viri. denarja. Dekle je tatvino priznalo, ne ve pa imena okradene ženske. Dotična ženska naj se javi na policiji, kjer dobi denarnico z denarjem. Maribs?. Sprejem kraljevega namestnika. Na mariborskem okrajnem glavarstvu se vrše obsežne priprave za dostojen sprejem g. kraljevega namestnika, ki dospe semkaj v petek. Gospod dr. D. Horvatsky je imenovan za sekundarija na tukajšnji javni holnici. Mariborski grad. Kakor se doznava, baron Tyckl mariborskega gradu še ni prodal. Poročilo o nakupu gradu po trgovcu Berdajsu je bilo preurarijeno. V gradu VVurbergu pod Mariborom je začasno nastanjen sanatorij ruskega rdečega križa za ruske begunce, bolne na pljučih. Sanatorij, v katerem se nahaja 60 bolnikov, vodi ruski zdravnik dr. Tre-pubov. Mariborska podružnica »Slovenskega planinskega društva« proslavi prihodnjo nedeljo v Rušah 201etnico svojega obstanka. Za veselico, ki se vrši ob tej .priliki, so že v teku izredno velike priprave. Ta dan se sestanejo v Rušah tudi številni naši narodni mučeniki, ki so, ob Izbruhu vojne morali tr~ ti v ječah za svoje slovanstvo. Nemška lojalnost. Kakor se je dozdaj doznalo, je bila trditev, da so se mariborski Nemci po svojih zastopnikih vdele-žnt velike vsenemškj slavnosti v VVildonu, povse nerenlčne. Zadevo ima v rokah policija. Tatvina. Ker sta okradli nekega trgovca, sta bili aretirani neki M. R, in Katarina Jovanovič ter izročeni državnemu pravdnlštvu. Posledica disciplinarnega postopanja. Pred okr. sodiščem v Ljubljani se Je vršila jako zanimiva obravnava zaradi razžaljenja časti, izvršenega potom izpovedi pri sestavi disciplinarnega zapisnika. Predzgodovina te tožbe je sledeča: Član poverjeništva je že del) časa opozarjal računske nadzorovalne oblasti, da se vrše na vinarski šoli v Mariboru razne ne.ednosti In da vladajo tam skrajno slabe razmere, katerim je treba .napraviti konec. Dotični go» spod je rekel višjemu računskemu svetniku Avgustu Bukovcu, da je zvedel za take stvari, da se mora vmes poseči. Govoril je z neko Kospodično, izprašal jo več stvari hi priporočal, da se jo vzame na zapisnik. Ta gospodična ie bjla knjigovodkinja na vinarski šoli Frančiška Smrtnik. Po nalogu vodstva so sestavili vpričo dveh višjih uradnikov za 'ko razmerah na tej šoli, Mo Je, kolikor se priča danes še spominja, za nerednosti gleda vina, umetnih gnojil, zastavic in glede nereda v kuhanju. Knii-govodkinia Smrtnikova je izpovedala na uradni poziv in opozorilo, da je njena Izpoved absolutno zaupna ln se smatra za strogo, uradno tajnost. Posledica te disciplinarne preiskave pri današnji obravnavi ne pridejo v poštev. Pač pa je tožil ravnatelj vinarske šole Žnidarič, Frančiško Smrtnikovo zaradi njenih izpovedb za razgaljenje časti. Smrtnikova prizna, da je pod zgorpj navedenimi okolnostmi res izpovedala precej obtežilno za ravnatelja, pristavlja pa, da je že takrat povdariala, da ift govorila le to, kar je ona slišala, na. uradni poziv zaupno hi pod strogo uradniško tajnostjo. Obtoženka Frančiška Smrtnikova je .bila oproščena. .. , Prvo predavanje zdravstvenega tedna se je vršilo v pondeljek zvečer v dvorani Nar. doma. Predaval je g. dr. Schwab o alkoholizmu. Predavanje so spremljale skloptične sfike-rt ^J'etl bi bilo večjega obiska. V St. Pavlu <;e je Jstotako že vršilo predavanje o isti temi ter Je bilo zelo dobro obiskano. Upamo torej — da bodo tudi Celjani jn okoličani vpošfevali korist In važnost teh predavanj tčr jih v obilnem številu ppsečali. Enotne hišne rede ln najemninske knjižice Je preskrbelo v Mariboru svojim članom društvo hišnih posestnikov. Tudi v Ce- lju bi to ne bilo napačno, ker £'e' še po raznih hišah nahajajo nemške »Hausordnunge«. Celjski trgovec g. Rakusch, o katerem smo poročali, da razpošilja tudi slovenskim strankam slabo slovenski pisana pisma, pojasnjuje, da ima slovenskega koresponden-ta, da pa je dotična okrožnica bila iz nemščine prestavljena od mlade začetnice, ki ni vešča dovolj slovenščine. Prestava je bila preveč dobesedna in so vsled tega se vrinile v isto jezikovne in gramatikalne napake. Toliko v pojasnilo, ker nočemo delati kri-. vice, vendar pa smo mnenja, da bi morala tudi začetnica biti popolnoma vešča slovenščine. Vendar enkrat! Mnogokrat so listi — tned njimi tudi »Jugoslavija« — poročali, o vozovih Pellejeve spedicijske tvrdke v Celju, da imajo še vedno nemške napise. Sedaj se je tvrdka vendar odločila, da je nekatere vozove opremila s slovenskimi napisi. Je bil že skrajni čas! Vojaška oblast je prepovedala vojaštvu prosto kopanje v Savinji. Vojaki se moraio odslej kopati skupno pod nadzorstvom. V celjski Marijini cerkvi se pridiguje in moli še vedno v nemškem jeziku. To cerkev obiskujejo skoro sami slovenski Celia-ni, zato se čudimo, da se obredi še ne opravljajo v slovenščini. Duhovnik moli nemški, ljudstvo pa pdmoljava slovenski... Napravite temu narodnemu škandalu že enkrat konec. Ccz celjski Glavni trg je prepovedano prehajati z vozili med 6. in 11. uro dopoldne, ker je med temi urami tukaj polno občinstva, ki nakupuje svoje življenjske potrebščine. Beračenje je v našem mestu že tieko-Ijko ponehalo, vendar še ne, kakor bi bilo želeti. I reba bi bilo napraviti temeljito racijo, kakor so napravili v Mariboru. Prave reveže bi trebalo oddati v zavode, delomrž-neže pa prisiliti k delu. Sokolstvo, Sokolski kroji. Jugoslovenski Sokolski Savez ie založi! nove Sokolsko razglednice. Napravil je iste naš akadcmlčnl slikar profesor Vavpotič. Razglednice so umetniško dovršene in predstavljajo predpisani Sokolski kroj tako za članstvo, naraščaj in pomladak. Vstreženo bode s tem razglednicami osobito članicam, ženskemu narašča! In pomladak, ker je na razglednicah v naravni velikosti predpisana vezenina za rokave kakor tudi razpodeljen pri-kroj za pomladak. tako da se zamore vse to ceno doma napraviti Cisti dobiček se steka za drugolefni Vsesokolskl zlet, zatorej segajte pridno po razglednicah in zahtevajte iste vsaki tostroki trgovini. Naroča se pri Jugoslovenskemu Sokolskemu Savezu v Ljubljani. Trboveljski Sokol priredi v nedeljo dne 7. t. m. ob 4. uri popoldne javno telovadbo z ljudsko veselico Sosedna bratska društva in prijatelje Sokolstva prosimo, da upoštevajo to našo prireditev in se Je polnoštevilno udeleže. Odbor. Župni zlat v Središče. Mariborska Sokolska Zupa priredi v nedeljo, dne 14. avgusta župni zlet z javno telovadbo in ljudsko veselico v.Središču ob Dravi. Spored: v soboto 13. avgusta ob 23. uri zvečer prihod koroškega okrožja in Sokolske godbe iz Krškega. V nedeljo 14. avgusta dopoldne; ob 8. uri sprejem župnih društev in gostov na kolodvoru, ob 9. uri skušnja na telovadišču na Tratah, ob pol 12. pohod po trgu in pozdrav pred Sokolskim domom. Od pol 13. do pol 15. ure obed. Popoldne ob pol 16. uri javna telovadba, ob 17. ljudska veselica na Gradišču z velikim srečolovom v prid stavbe Sokolskega Doma. Koncert. V mraku kres. Vstopnina: za telovadbo sedež 5 dinarjev, stojišče 2 din. za ljudsko veselico 25 para. Vojaštvo In Šolska deca so vsake vstopnine prosti. Vse občinstvo sc ponovno opozarja na Sokolski Dan na Bleda, ki se vrši dne 7. avgusta t 1. Bratska društva pa se naprošajo, da s svoio veliko udeležbo pripomorejo k uspehu. Vsa tukaj bivajoča publika naj se prepriča kaj premore vzorna disciplina in vstrajno delo. Ostalo občinstvo pa se vabi v naše prelepo letovišče, da pozdravi ponosni Triglav, ki bo ta dan lahko z neomajno zavestjo zrl na vse zbrane Sokole In Sokolice Telovadba se vrši ob 3. popoldne v Zakl. Zdravo! Sokol v Sv. Pavlu pri Preboldu priredi v nedeljo, dne 28. avgusta 192! svojo prvo javno telovadbo spojeno z veliko vrtno veselico na vrtu gosp. Franc Vedenika v Sv. Pavlu pri Preboldu. Pridite vsi, ki se zanimate za naše lepo sokolsko delo. — Odbor. Speri in turistka. Tekmo v plavanju in skoku za prvenstvo Jugoslavije priredi Športna zveza v Ljubljani v zvezi s Pfivačko sekcijo J. O. O. v Zagrebu dne 21. avgusta na Bledu, hotel Petran. Program: Dopoldne; začetek točno ob 10, uri: 1. 50 m za začetnike, 2. 50 m ju-niorji, 3. 50 m za dame, 4. 50 m sprint, 5. 100 m hrbtno, fi. 100 m prsno, 7. 200 m dame poljubno, 8. 100 m sprint, 9. 1500 m, 10. skoki dam: a) naprej na glavo, b) nazaj na glavo, c) poljubno. Izven programa: U. tekma plavačev s čolnom, 12. boj gusarjev. — Popoldne;, začetek točno ob 3. uri: 13. potapljanie, 14. skoki začetnikov: a) naprej na glavo, b) salto naprej, c) salto nazaj. c) poljuben. 15. olimpijska štafeta (100 X 200 X 300 400), 16. skoki za seniorje: A. skoki z deske 3 m: a) naprej na glavo, b) nazaj na g!avo, c) salto naprej, d) salto nazaj, e) delfin, f) ailerbach, g) aucrbach-salto, h) viiak, i) sveder, j k) 2 nolirbnn: B. skoki z deske 6 m: 1 m) 2 poljubna, 17. 'Vaterpolo- tekma. Izven programa: IS. te’:.na s čolni (paroma)., — Ob 18. uri razdelitev nagrad v Zdraviliškem domu, nato ples in prosta zabava. Pri vseh prireditvah igra zdraviliška godba. Zmagovalci dobe nagrade ža, prvenstvo Jugoslavije, In sicer pri kategorijah do 5 prllav prvi, pri kategorijah s 5 prijavam! prva dva, pri onih z več prijavami prvi trije. Prijavnina sc določi na 10 kron za vsako točko in osebo. Prijave morajo poslati klubi skupno s priiavnlno najkasneje do 15. avgusta, in sicer klubi v Sloveniji na »Športno Zvezo«, ostali pa na naslov Reš, Sušak, Hotel Klntilde. Po tem roku dospele prijave se upoštevajo le z dvojno prijavnino. M io prve številke je sledeča: Program »Bane, nega Vestnika«, (strokovni del) Svetoslavj Premrou: Citunie in presoja bilanc; Franjoi Sič: Eksotični konti; Evgen Lovšin: Te« čajna vrednost denarja v zvezi z Izkazi a razvoju jugoslovanske in nemškoavstrijske valute zadnjega leta, o Narodni banki, q stanju emijsljskth bank Evrope, o diskon« triih merah in trgovski bilanci kraljevstva' SHS. (Stanovski del). Delovni program »Društva bančnega uredništva Slovenile«« Stavka uradnlštva denarnih zavodov Ce« škoslovaške republike. Premikajoča dokla« da in društvene vesti. Glavni urednik lista je Evgen Lovšin, diplom, com. List je mesečnik na 12—16 straneh in stane za celq leto 30 dinarjev, za pol Lla 15 dinarjev, posamezna številka po 3 dinarje. Naročni« no in dopise na »Društvo bančnega urad« ništva Sloveinje« v Ljubljani. Našim gospo« darskim krogom bo postal list v važnih finančnih vprašanjih neobhodno potreben list in ga radi tega vsem toplo priporočamo! stanovanjski pra« viBnsk in Ribnikar. Iz prizadetih krogov srno zvedeli ta-I« neverjetni slučaj: Za zdravstveni okraj Trata v Poljanski dolini je bil spomladi t. L irrienovan mlad zdravnik. Ker bi sc bil rad poročil z zaročenko iz znane milijonarska rodbine iz Kranja, je hotel službeni sedež imeti namesto v Trati v 15 km oddaljeni Škofji Loki, kar ni posebno socilulno in proti čemur je v imenu bolnikov protestirala! zdravstveno okrožje in pa občinsko zastopstvo v Trati. No, zdravstveni odsek v Ljubljani je v to spremembo službenega mesta' konečno privolil. In zdravnik ie s pomočjo, raznih zvez od gerenta v Škofji Loki dosegel zasego večjega stanovanja I. Š., ki jo sicer dokai udobno, leži pa v II. nadstr. hiše! trgovca J. D., torej za bolnike iz Trate no posebno prilično. Stanovanje ima slučajno parkete, kar so jo mladi zaročenki še posebno dopadlo. Na pritožbo lastnika in pai najemnika, ki stanuje v tem stanovanju že nad 2 leti z ženo, 2 otrokoma in služkinjo, je poverjeništvo za sociialno skrb dne 27, majnika t. 1. to zasego kot nepostavno razveljavilo in obenem določilo 2 sobi tega stanovanja za podnajem. Dne 8. julija t. 1. je bil objavljen pravilnik k noVi stanovanjski nnredbi, ki dovoljuje v gotovih slučajih stanovanjskemu oblastvu J. stop. —“v tem slučaju torej okrajnemu glavarstvu v Kranju — preselitev strank iz enega stanovanja V drugo stanovanje, seveda Ie v prid taki stranki, ki ima iz javnih razlogov in pq številu svoje rodbine pravic« do stanovanja, ki se ima izprazniti. Vsaka protekcija in korupcija mora biti pri takih itak krutih odredbah izključena, ako naj ne nastane stanovanjska anarhija! — Kaj pa je napravil v tem slučaju naš znani upravni in pravni strokovnjak Ribnikar? Dne 15. iullja, ko j« že da! slovo poverjeništvu in ko po pravilniku ni bil že več pristojen za rešitev te zadeve, je v slovo od svojega stanovanjskega prestola, ki ga jma zasesti poseben senat, kar sam odredil, da se Ima I. S. z ženo In otroci do 1. avgusta preseliti in d* mora lastnik I. D. prepustiti celo stanovanje zdravniku, ki ie bil imenovan sicer za Trato, ki pa sc.bode poročil in zaradi tega. ■ ta-nova! v Škofji Loki, morebiti tam imel titj.lt kaj dece, tako da mu gre že sedaj bolj obširno stanovanje! — Vsako pritožbo proti tej odredbi si je gospod Ribnikar kratko In malo prepovedal vkljub temu, da se to ne strinja z novo stanovanjsko naredbo (čl. 35 o mlnlsterijalnem nadzorstvu) in s centralističnim ustrojem uprave! O točnosti tega sporočila smo se pre« pričali iz listin in se celo vspričo občezna-nih upravnih talentih g. Ribnikarja nismo mogli dosti načuditi njegovi socijulni In pravni globokoumnosti. Namesto vreči najemnika s silo Iz stanovanja bi bilo morebiti vendar le umestnejše in socijalnejše, da si zdravnik za oddaljeno okrožje Trato, ča že hoče in sme stanovati v Škofji Loki, tukaj kupi ali pa sezida lastno hišo ali vilo in si vse po svoje uredi, ne pa opira na demokratsko protekcijo! Sicer je pa g. Dolfei Ribnikar s svoio nasilnostjo in pristranostjo eden najpridneiših grobokopov svoje stranke In mu na očlvldnih uspehih njegovega »delovanja« le čestitamo. Poslano.* Javnosti dajem na znanje, da so trditve Rajkovičeve v njc"ovem poslanem neresnične. Da se bode dokazalo popolnoma, da so obdolžitve neresnične sem zadevo izročil predrdiječim cDastim. Primarij dr. Pogačnik Josip. Poslano.* Sedmim neprizadetim mojstrom Iz Selen* bur^ovc ulice št, 6 v vednost! Kor ste, gospodje mojstri oz. obrtniki v »Jugoslaviji« št. 181 z dne 3. avgusta 1921 ugtovili, da se čutite razžaljene radi notice »Rokoborba« priobčene v .št. ' 180 »Jugoslavlii,« in ker ste mene osebno In javno zaznamovali kot pretepača, ugotavljam samo sledeče: Res je, da sem z gospodom Srečkom imel nastop, tekom katerega sem moral slednjemu .svoje mnenje, na njegove opeto-vine pozive, na njegovi glavi ugotoviti, vendar s tem nisem prizadel nobenemu drugemu kake ev. bolečine kot njemu samemu. Zato, čemu razburjanje in »Poslana«, Da pa ugotovim, zaka; sva midva imela nastop In ker so po celi hiši različno šušlja, pribijem, da je moj »Bojko«, — slučajmj moj cucek. — bil obdolžen, da ie s pomočjo svojih zob spravi! zofo g. Potočnika V. tako klavrno stanje. HJoiko« pa tega ni mogel s' priti, ker sem mu dovolil enomesečni dopust in sem ga poslal na kmete, dat pride malo k sebi, in se opomore od udarcev, katere t-kom celega leta nabere po hiši.. Ker torej abs, Tino niso bile trditve g. Potočnika resnične sem moral svojo In pa pasjo čast dejansko braniti. Quih sedem neprizadetih mojstrov pa prosim, naj se za take malenkostne stvari ne zanimajo in naj raje svoje pasje dnev? prežive pri »sosedovih*. Pa brez zamere! Viktor Bajt, trgovec in umetni vrtnar Prejeli smo In priobčujemo: »Bančr' Vestnik«, stanovsko glasilo bančnega urad ništva, katerega prva števifka jo ra , kar izšla z velezanimivo tvarino je Ir ' za izven bančnega uradništva stoječe . spodarske kroge jako priporočljiv. Vsebina < Za »Poslano« uredništvo) ne od- i rj ,i. Naročaite Jugoslavijo I Michel Zčvaco: »NOSTRADAMUS." »Jetnice niso mučili...« . Vzdih neizmerne radosti je napel Nostradamove prsi. Negov pogled je postal manj divji. Strašna guba, ki nui je prerezala čelo, je izginila. Nehote je pristavil steldeničico s strupom k Francevim ustom. Tedaj pa je princ povzel: »Niso je mučili, zakaj bas v trenutku, ko je stopil krvnik v njeno ječo, da bi jo odvedel v mučilnico, je povila otroka...« Divji vzkrik se ie razlegel po šotam. Nostradamus se ie vzravnal in odskočil. Zdelo se mu jc, da se ruši ves vnanji in notranji svet. Nagel tnepet ga'je izpreletel od glave do nog. Prestolonaslednik ga je gledal s čedalje hujšo grozo. »Kdo ste?« je zahropel. »Vedeti Ročem! Zakaj plakate? Zakaj vas tolikanj pretresa zgodba mojega zločina?« ■ »Pravite,« ie dejal Nostradamus narnestu odgovora, »pravite, ' da • !>e povila otroka? .. « • »Da. Tako sem dejal.« »Marija je povila pti-ok^.?« I. '»Da. V temnici. Sin je bil « ■ »Povila je sina,« je ponovil Nostradamus mehaniško, s tako ža!o-StnM^glasom, da je celo princ vztrepetal od sočutja. A zdajci je popadla Franca nekakšna besnost. Zlovešče se; je zagroliotal in škrtnil: ‘ »Sina mojega brata Henrija!...« Nostradamu se je izvilo hropenje, podobno poslednjemu vzdihu zaklane živnii. A Franc je ponovil: »Sina mojega brata!... Meni se je^upirala, njemu se je vdala!...« • »Se je vdala!« je zamrmral Nostradamus z jedva slišnim glasom. »Mojemu bratu Henriju!... Nje-nu, ki me je zastrupil!.'.. Ali zdaj razumete, zakaj je izpustil Henri svojo priiežnico iz Templa?... 1 - Cena 16 kron. Mala in založila jm tiin" v Milani. »Izpustil?...« je zajecljal Nostradamus. »Da. Naravno je. Bo že tako. Seveda, hotel je imeti prilež-inco in otroka pri sebi.« Turobno, a mirno je zmajal z glavo. Franc, ki je še vedno drgetal od brezumnega smeha, je povzel: »Ali zdaj razumete moj zločin? Razumete li, zakaj sem ji sledil, ko je šla iz Templa? Razumete, zakaj sem jo ubil v tistem hipu, ko sem videl, da je namenjena k bratu?« Nostradamus se je sklonil k njemu. »Pa otrok? Ali ste ubili tudi njega?« »Otroka?...« »Marijinega sina! Sina vašega brata Henrija?« »Ne, ne! Otroka nisem ubil! Izročili so ga....« »Komu? Komu? Spomnite se. Hočem, da se spomnite!« »Spominjam se ... možu, ki je odnesel otroka, je ime Brabant Bra-banson.« Strašne misli so vrele v Nostra-damovem srcu. »Moči nebeške! Moči peklenske! Zatorej se je pretrgala vez med nama! Vdala se je!... Njen sin... Henrijev sin ... oh, ali je mogoče? Je li resnica? ... Oh, da bi mogel pasti na'mestu in poginiti! Marija je povila sina!... Zbogom mladost, ljubezen, zaupanje! Zbogom vse, kar dela življenje tako lepo! Zdaj se mi odpira sedmi krog pekla, z ognjenimi vrati, na katerih je s krvjo in solzami zapisano: .Sovraži!’...« »Pomagajte!« je zarjul Franc. «Umiram!... Pijačo! Naglo!... Oh, naglo!...« Nostradamus je škrtnil z zobmi. Sklonil se je k prestolonasledniku, plameneč kakor angel osvete. Pokazal je steldeničico umirajočemu, ki je iztezal po nji roke. »Evo ti protistrupa!« je kriknil Nostradamus. »Evo ga! Samo par kapljic tega napoja mi je treba vliti v tvoja usta, pa si otet! ...« »Da! Oh, da!« je zahropel Franc v brezumni radosti. »Otet!! Razumeš li, kaj to pomeni? Živel boš! Kralj postaneš! Francoski kralj! Kralj v najlepšem kraljestvu tega sveta! Vsa tvoja slava, vsa moč, vsi užitki tvojega življenja so združeni v tej drobni steklenki !« »Dajte! Hitro, hitro!...« je prosil princ. »Poglej!« je zaklical Nostradamus s tako strašnim glasom, da je Franc začutil, kako mu groza preplavlja dušo. Nostradamus se je odmeknil. Steldeničico je držal v stisnjeni roki. »Oh!« je zastokal prestolonaslednik, groze pijan. »Kdo ste? .. • Kdo ste? ...« »Ali hočeš vedeti? Dobro! Soprog sem žene, ki si jo pehnil v ječo: nje, ki jo je tvoj brat Henri oskrunil, ti pa si jo umoril!,.. Poglej semkaj !« »Soprog Marije!« je kriknil Franc. »Ah! Jaz « Dalje ni utegnil govoriti. Nostradamus je stisnil stekleničico v svoji železni roki, da se je zdrobila na kosce. Rešilna pijača se je razlila po tleh, mešaje se z jetnikovo krvjo. Nostradamus je stopil k princu, iztegnil okrvavljeno desnico, položil mu jo na čelo ter izpregovoril z divjim glasom, žehtečim od sovraštva: »Umri! Umri, prekleti! Umri ti prvi, dokler ne pogine pod udarci mojega maščevanja tudi Jaques d’ Albon de Saint - Andrč, Oaetan de Roncherolles in Henri bodoči kralj francoski! Umri in bodi pogubljen na veke!...« Krč smrtnega boja je pograbil umirajočega. Usta so mu zinila v poslednjem vzdihu. Nepremično je obležal na svojem žalostnem ležišču. Nosrtadamus je stopil k vratom in jih cdpr!. Mirno in hladno se je pokazal .dvorjanom, ki so čakali v predsobi. »Gospoda,« je dejal, »princ je bil obsojen po Bogu, ker ga nisem mogel oteti. Prestolonaslednik francoski je mrtev. Odvedite me nazaj v mojo ječo.« (Dalje prih.) Proda sc: TRIJE ŠE NERABLJENI DINAMO-STROJI, proizvodi tvrdke Dynatno-Werkc A. G. Dunaj za vrtilni tok in sicer 2 po KW O. 9 in 1 5 PS, V 3S0-220, 50 period ter s 1400 obrati na minuto. Naslov pove uprav-ništvo lista. 1600 RADI POMANJKANJA PROSTORA prodam 1. samski voz ter 1. zapravljivček. Matija Klun, kovač. Kočevje 146. 1604 DVE ELEGANTNI NA POL POKRITE KOČIJE različni vozovi (zapravljenci) vedno na razpolago. Ivan Mandelc, koiarskl mojster v Kočevju. 1597 VELIKA ENONADSTROPNA STANOVANJSKA HIŠA z velikim vrtom v bližini tobačne tovarne. Naslov pri Anončni družbi Aloma Contpa-ny, Ljubljana, Kongresni trg 3. 1603 V NAKUP še išče na prometni točki Ljubljane trgovska hša z lokalom in skladiščem. Cenj. dopisi pod »Jugo« na anončno družbo Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg 3. 12 ŽAG ZA POLNOJARMNIK oddam po nizki ceni. I. Slanovic, ključavničar, Šelenburgova ulica št. 6, 1595 POSESTVO s hišo in OTspotf-^klm poslopjem ter 16 oralov njiv, travnikov, gozdov in pašnikov takoj proda, roc.^ivo leži pol ure >d kolodvora, šole 0’- \ke In gimnaziji) faie in mesta Kočevle in se proda za 8C.J00 K. Več pove trgovec Ivan H8nigmann v Kočevju. ;^4! 6 PLIŠASTIH FOTELJEV in KANAPE. Poizve se v upravništvu. 1593 ŠOLSKE TABLICE m kamenčke (griflne), šcL. c' !er druge šolske potrebščini’, ;;s do."’ > in drobno najceneje pri L. P