St 26S Wtei755>^tltlii fnifi ilitlBt»cw li >wM hhaja, izvEemii po»<*eli/k. dan Matrmj. Uredat*t»«i uMoa j^lli-CC* šL 20» L natUt* apie. Dopisi aaj m poitfia« •------' * * m v Trstu, V Četrtek 12. novembra 1925. Posamezna številka 20 cent. Letnik L pisma se n« sprejemajo, rok lpisi Prof. F. Peri«. « ^ - IMfe E» MftKO L 7.-, 3 me««5a naroda profi odrekanju elementarnih manjšinskih pravic, potem je to očitanje krivično-, da, ne samo krivično, nego tudi prav nič velikodušno. Dr. Josip Wilfan. opozicijo. Še manj torej kakor drugi oni pravico na?u zamenjavati. S tem nikakor nočem izraziti sodbe o postopanju poslanca Besednjaka, o-gar solidarnosti sc za skupne vrhovae interese našega ljudstva nočem ockeči in ki se, kolikor «ii je znano, j tudft ni ni kdar »pridružil aventinsjti> opo- j zicifi. Hočem le odkleniti, da bi se, kakor j Je to storH Po pol o tfi Trieste* od 7- t. m. j ({?!. včerajšnjo Edinost»), moje' p^litipno j OMsji fašistov napram opazicljsK« tisku tajna pogodba RIM, 11. Poslaništvo ZSSR sporoča na-Mednje: Nevvporaki fot «World» je objavil vsebino takega dogovora, ki naj bi ga bila sJdeniLa I. 1904 ZSSR z Ifcaiijo. Na podlagi tega dogovora se je ZSSR baje obvezala v slučaju vojne med Italijo m Turčijo staviti Italiji t-c^iko čet na razpolago, kolikor bi jih mobiftfcirala Turčija v Mali Aziji. Obe stranki sta se baje obvezali za skupno akcijo na bližnjem vzhodu. To vest «Worlda» je že zanikal sovjetski poslanfk v Londonu. Sovjetsko poslaništvo v Rimu zanika odločno, da ne obstoji med ZSSR in drugimi velesilami nikaka pogodba, ki bi bila pape r jena proti katerisibodi tretji državi, in tudi med ZSSR^ in Italijo ni bila sklenjena noben« pogociL^a. razum one z dne 7. februarja 1924. ili Mio V fttfhu Obscdba zagrebških akademikov BEOGRAD, 11. (Irv.) Današnja seja nar skupščine ni ka-zala nobenega zanimanja in je stala pod vtisom vesti, da je Vatikan v zadevi cerkve sv. Jeronima v Rimu stopil v nekako ofenzivo proti Jugoslaviji. Seja nar. skupščine se je pričela precej kasno in je bila tudi slabo ofeiskana. Na dne\ nam redu je bilo nadaljevanje razprave o invalidskem zakonu. Samostojni demokrat dr. Dušan Boškovi'ć je zahteval revizijo dosedanjih rešitev prošenj o invalidski odškodnini. Po njegovem govoru je bile sprejeto IV. poglavje mvaJrciskega zakona. BEOGRAD: li. (1**.) Dtoas m bilo nobenih posebnih pofftiomh dogodkov. Zvečer je knela vlada se^o, ki te bila posvečena prosvetni politiki vlade. Kakor se jav»Ha, se je v glavnem govorilo o skrčenju števila gimnazij, vendar ni pdtšlo v tena postopanje kar vobče presojalo po _ _ i Mussolim odide na londonsko konferenco j vprašanju do mkafcth looadevna umqru Giacoma Miatteottija. , . . , posvetovanja se bodo se RIM. 11. Vest. da se ministrski preosed- sekcija finančnega odbor? je tfovem Ti d, po sem .stal zvest naši dotedanji poneki., ko so T%to popoldne lanskega 13. junija, ko so i omenjene or ^z'cUske sk. pine prvikrat nik Mussolini udeleži londocLslce konderen-na kateri bo 1. decembra podpisana , - . .-j -li - i tocarnska pogodba, se danes potrte. ostale iz sejne dvorane m, kakor se ?e ieniu|.r , .. ____________ kmalu začelo , , * ! Tako pise «Iinpero>», da so na lonckmsko oraviti, zlezle na Aventin, , f * . . . . ... , i j^^o konferenco vabljene vse države, ka so v sva z neinšktm tovarišem sedela v dvora- T . 1 .. , . » „ , :' , , ;mt.o,,;om,L&carnu pristale na garancijsko pogodbo. M iissolirri bo zapustil Rim 29. in dvorano, ki jo po francoskem zgledu nazi vajo < sa^a dei passi perduti».) Bas sva i,^stala, da pcjdeva v ^aulo na sejo poslanike zbornice, ki se je takrat prteela, ko pride mimo tovariš rz republikanske skupine in naju pol začudenr, piol očitajoče vpraša: «Kajt vidva pojdeta na sejo, ko smo vendar sklenili, da se vzdržimo?!* Na mojo pripombo, da nismo bili obveščeni o nobenem takem sklepu, je odgovoril: «Ste pa sedaj*. Odgovoril sem da ba nas biH momali pritegniti k posvetovanju, a da se mi njihov sklep zdi na vsak način neprimeren. Nato sva od^la z nemškim tovarišem na sejo. Tu3i sledečega dne, 14. junija, sem se udeležil seje poslanske zbornice in sem celo, četudi radi takratne splošne razburjenosti oamo v kratkih besedah, obrazložil svoj predlog, naj bi zbornica izrekla, da Italija prostovoljno priznava svojim državljanom slovanske in nemške narodnosti ti-^e pravice, ki so narodnim manjšinam v drugih državah zafam-Čene z mirovnimi pogoc&bami in s pogodbami za zaščito manjšin. Sklicujem se na poročilo v «Ecfi-nosti od 17. 6. 1924. Ko se je potem poslanska zbornica po daljšem presledku spet prvič sestala 12. 11. 1924. m se iz raznih, posebno tudi zasebnih razlogov našem mogel udeležiti sej, isem izrecno prosil za dopust, kakor izhaja iz brzojavke agenerje Štefan? v -Edinosti« od 14. 11. 1924. To sem, kakor sem pisal v Rim, storil nalašč, da bi se moja odsotnost ne tolmačila, kakor da sem Šei tudi jaz na Aventin. Ko sem končno spet mogel v Rim, sem se udeležil obeh zadnsjih sej poslanske zbornice 19. in 20. junija tega leta in sem tudi spregovoril pred glasovanjem o načrtu zakona o zakonodajni pravici vlade. V kratkem govo-' ftu sem ipovdarjal, ida sem proti načrtu zakona tudi, ker ne sodelujejo v zbornici važne opozicijeke skupine, ki bi se morale prej na primeren načm spet pritegniti k parlamentarnemu delu. Omenim naj še, da je bil tiste dni na sejah tudi poslanec Besednjak, ki je še prej obširnejše spregovoril k drugi važni točki dnevnega reda. Sicer pa vsega tega dokazo>anja pravzaprav ni treba. Aventinska opozicija je imela od vsega začetka svojo organizacijo s skupnem vodilnim organom. Znaoo mora biti tudi tistim, kil so napadli <-Ecftnost», in njihovim braniteljem, da v oni or^anitzacrjai j1 njenem organu ni nikdar sodeloval no-beden na« štirih slovanskih in nemških poslancev. Brez nas so zlezli na Aventin na njem taborili. Če se spet spustijo z mega in povrnejo v sejno dvorano posian-ske zbormee se nam, ^ w bo treba p^druzrti, ker mi svoiega mesla nismo, nfkaar zapustili. J Ktr ■SeJf P°^ncu Besednjaku še posebej Gtertaho. da je šel na Matteottijev pogreb, moram glede svoje malenkosti omeniti, kar je o svojem času bilo povedano v »Edinosti*, da sem se natareč i*de-^tM tihe maše zackfšriice za pokojnega »atteottija 17. junija lanskega leta v cerkvi o. Maria del Popoloi Takrat še niso bili umorjenčevega trupla. Uj>am. da mi vsakdo v2i-fan»e, da sem se udeležil pobožnega obreda, ki ni bil nikaka politična mamfestacija, iz čisto človeških nagibov, pod vtiskom strašnega dogodka, iz pTetete bo prispel v London 1. decemibra. V poslanici, ki jo je italijanski poslanik baroo Avezzana izročil francoskemu zutfianjemu ministru Briandu. naglasa Mussoti-m med drugim: Nameravam se udeiežiti lcmdon-s>ke konference, kjer bo podipisan garancijski pakt in kjer se nadejam pcmovno se srečati z g. Briandom, čigar vzvišeni pairi-jot^zem in prijateljska čustva napram Italiji prav dobro poznam. Zbornični predsednik on. Casertano se je vrnil v Rim in bo vi prihodnjih dneh imel razgovor z ministrskim predsednikom glede parlamentarnega dela. Zbornica se ba otvorila šele po Mussoltnijevem prihoetu iz Londona in sicer 3. aH pa 10. decembra. Politični krogi zatrjujejo, da decembersko zasedanje zbornice ne bo velike važnosti. Pač pa vlada večje zanimanje za januarsko zasedanje, ker bo zbornica razpravljala o zakonskem načrtu glede ustanovitve ministrstva ministrskega predseclništva in o zakonskem načrtu, ki se tiče političnih izseljencev. Od noša je fašistov napram opozicijskemu *isku pojasnjujejo najlepše te-Ie vrstice, ki jih je prinesel fašistovski Kst «Tevere»: Ukirrjenje listov «Giu'Sb"zia», «Voce Re-paiibblican.av, «A van ti» in «Unita» pomeni modre ukrepe za zaščito države, toda ti ukrepi nikakoT ne zadostujejo. Da gremo še naprej: ako nie bodo' ti ukrepi dopolnjeni z drugimi vzporednimi ukrep? glede ostalih opozicijskih listov, bodo brezuspešni. «Tevere» nadaljuje: Zarota proti ministrskemu predsedniku nima svojih korenin v coni izrazitega prevratništva., temveč v mtočvirju, ki se imemfje laži-konstir tucijonalizem. Glasila tega konstitucijona-"zma, kt se poslužuje najprej žurnali-stičnega obrekovanja, sabotiranja parlamenta in končno puške z daljnogledom, so Mondo, Corriere della Sera, Štampa, Risorgimento ?n ostali, ki ne zastopajo niti strank, niti organiziranih ljudskih množic niti ne razpolagajo s programom, ki naj nadomesti fašiste vskega. Ti listi so orodje maščevalne ^o'-'f^ic kaste, ki ne zasle--^it^e drugega, kakor da se vzpostavi stanje, katero je porušil fašizem. Ti listi so pripravljali ozračje za zarotniške mahinacije. Načrt za uvedbo poteštatov Notranji minister je predložil zborničnemu predsedništvu zeikonski načrt za uvedbo poteštatov in njihovih prisednikov v občinah, ki nimajo več kot 5.000 prebivalcev. De Pinedo dobi častno fašistovsko izkaznico V petek bo ministrski predsednik in direktorij fašistovske stranke priredil v palači Vidoni sprejem v čast De Pinedu, kateremu bo izročena častna fašistovska izkaznica. Poslanec Ferdinande Parla umri NEAPE3LJ, 11. Danes zjutraj je umrl poslanec Ferdinando Palma. Izv^z in uvoz v mesecu oktobru RIM, 11. V mesecu oktobru je bik* v Ita-Ujo uvoženega blaga za 1,856>45 milijonov lir; izvoz je dosegel svoto 1,799.6 milijonov lir. nadaljevala razpravo o carteški tarifi. ZAGREB. 11. J!zv.) Danes je pričela gene raina stavka v«eh e&jakov zagrebške univerze. Ob 10. predpoldne so prenekaia vsa predavanja. Stavka bo tr»4«fcia 3 dni, tako da se bodo redna predavmifa zopet pričela v soboto ob 10. uri. Po zaigrebških nedeljskih dogodkih aretirani akademiki so bdi obsojeni na 14 dni zapora brez odloga. D^aka so kazen sprejeli z ironičnim v^dfkažlj^em. Več zagreb-Jcih uglednih meščanov se je obvezalo, da bodo< prehraaijevaii obsojena akademike v zaporu. Seja opozicijskih načelnikov BEOGRAD, U, (IrvJ so se sestali na seji Davidovlč, KoroSec in Spaho. Po seji je bil izdan komunike, v katerem se ugotavlja, da so se danes Šefi opozicije prvič sestali po KorcaSčeveo* poiovanju po Dalmaciji. V komunikeju povdariajo še šefi opozicije, ilu obstoji vetžka- napaka Pašića v tem, da ni še sprejel Stjepana Radića v vlado. DržcrolJORSltii sejna o Ktal - Krvav poraz mamdžurskih ost ŠANGAJ, M. Državljamska vojna, ki je nekoliko pojenjata, po zasedbi Nankina s strani Fengovega pristaša^u«n-Ckian-Tanga, se je zapet mela z začetkom odprtih sovražnosti. Čete pod pore4$ftvx>mi Ciang-Tso-Lina so skušale pretrgati zveze Sun-Ciuapn-Tanga in je prišto pri tem do večdnevnega boja, ki je stal obe stranki velike žrtve in ki je končal s porazom Ciang-Tso-Lšna. Sledil je upor v gerniziji opciašča maodžurskih čet, katero je bilo zasedeno po četah Sun-Ciuan-Tanga, ki fe pa zaenkrat opustil vsako m^sel na zasledovanje sovražnika. Položaj je zelo opaaen. Panika t Pekingu V Pekingu je vest o porazu mandzurskih čet povzročila v©Kk» paniko, obstoja strah, da se vopna bHža glavnemu mestu. Regiment maodžurske konjenice je bi^ opažen komaj 35 km vzhodno od Pekinga. n. Po tem površnem pregledu vsabtne novega zakona je vsakomur, ki le količkaj pozna pravne in dejanske razmere skupnih zemljiič v Jul jski Krajini', jasno, da bo izzvala uporaba novega zakona pri »as ne samo nemale tež-koče, temveč bo tudi združena s precejšnjimli neprilike!mi in občutnimi stroški za vse prizadete, kaieri s-e tudi pr2 na boljši volji m razumevanju kompetentnih oblasti ne bodo mo-gK otresti občutka, da s« jim gcom dal.e bavii na tem mestu, posebno ker velja samo se za Trst in Istro, med*-tem ko je b^i na Kran^kem, Koroškem in Goriškem odpravljen po poznejših zakonih. Poleg serv4tutnega patenta je bil v Avstriji za delitev skupnih zemljišč oJb,-avljen okvirni zakon z dne 7. jumja 1883, št. 94 Z. D. Z., ki vsebaje splošna določila glede delitve in je stopi! v posameznih deželami v veljavo šele po obavi izvršilnega deželnega zakona in izvršilne vlcune naredbe Na terftornu Jul. Krajine so bili taki deželni zakoni izdani na Kranjskem*} (deželni zakon z dne 26. X. 1887, z. d. a. št. 2 ex 1888, izpopolnjen in spremenjen po zakonu z dne 15. XI, 1910, z. d. z. št. 38 in mi-nist&rijalna naredba z tkie 18. V4I. 1915, z. d. z. Sft, 38), Gcriakem (dežeini zakon z dne 21. 3. 1913, z. d. z. št. 20, in minrsterijalna naredba z dne 23L IV. 1914, z. d. z. št. 18) in na Koroškem. Trst in Istra nista izdelala izvršilnega deželnega zakona, vsled česar ni dobil v Trstu in v Istri zakon z leta 1883 nikoli veljave in vel a v teh krajih še vedno servitutni patent iz leta 1853, medtem ko veljajo na ozemljih bivše Kranjske, Gorske in Koroške priključenih Italiji gor^navedeni zakoni, v kolikor ne na-sprotu ejo novemu zakonu o občinskih užitkih (čl. 39}. Z vsebino teh zakonov, ki so si več ali manj slični, se tu ne bom bavil, ker /ih je v bistvu že obrazložil gosp. France Gorkič v sve h Upravičeni posestniki so se opirali v tožbi na izključitev tožencev od s o užitka istega. Ulr ri i «% /rn• a .t% pIta ** 3 nm a t*a \r * I ^ 1. ' 1 • i » I 11 i ______1 1___ —. 1 —. -----— _ L 1 radi tega takoj na dejanske razmere, ki vlada o pri nas v uživanj.u skupnih zemljišč, in na posledice, ki ji'h bo imela uporaba novega zakona. Zemljišča, na katerih obstojajo skupne užitne pravice, so lahko last 1) občine, 2) zadruge ali pa 3) neorganizirane agrarne vkupnosti. Ad 1: V smislu § 288 o. d. z. so občinsko dobro (Gemeindegut) one stvari, ki služijo po demanialita della terra o l'appartenenza a ti-tolo particolare dei beni delle associaziom...» Iz tega izhaja, da odloča komisar samo 1) o sporih tekom likvidacije postopanja, 2) o okolnosti, ali je določeno zemljišče obremenjeno z občinskimi užitki ali ne { demanialita delta terrai>) ter 3) o sporih med posamezniki in zadrugo upravičencev glede izvrševanja občinskih užitkov appartenenza a titoto partico- Šatoflkfl turnir v Moskvi MOSKVA. 11. Danes je bil otvorjen mednarodna šahovski turnir. Svetovna šahovska mojstra Capablanca in dr. Lasker sta se sovjetska vladi zahvala za inicijativo m za gostoljubje. Igra se prične jutri. lepaki PRAGA, 11. »Prager TagblatU poroča iz Bratislave, da fe oblast zaplenila votiv> ne lepake narodoo-socijaHsitične stranke radi protikatofiike vsebine. Koumiati v Rooramji BilKAREST, M. V Garfacn «> prijeli Bolgara Pucakom, ki prišel v Romunijo agitira t za bolišavšem. Po^cttšal je stopiti v stik tudi £ organi vojnega ministrstva, da izve kakšne vojaške tajnosti. Vojak, ki ga je skušal PucbJcov podkupiti, pa je Pu-cakova naznaniL Ko so ga hotak prijeti, je Pucakov med orožnike bombo, na- polnjeno z bacili, ki povzroče otrpnenje. Drobci bombe so zadeti tudi Pucakova. BqB v SMp LONDON, II . Včeraj in danes 90 začeli kr&jani in nms&biani trumama bežati iz Damaska. Prefcfaelatvo m boji težkih bojev, ki se razvijajo na čxU od Homsa do Damaska* deželni ustavi rabi vsakega souca občine. Po lare dei beni delle associazioni»). Vprašanja občinskih zakonih veljavnih do vpel ave itali- lastnine se torej novi zakon nikjer ne dotika, janskega občinskega zakona (K. Odlok 11. L kar i« povsem razumlj.vo, ako se pomisli na 1923, št. 9), je odločala o osebah, kateri pri padejo užitne pravice, ter v obsegu poslednjih «dosedanja neoporečena raba», to je raba pred ob;avo starega občinskega reda (pred letoin 1863) z omejitvijo, da ne smejo presegati koristi iz občinskega dobra potreb hiše alt zemljišča posameznega upravičenca. Kjer ni obstojala taka raba, je odločal o subjektih ia obsegu uifitnih pravic občinski svet. Te užitne pravice nimajo privatno pravnega, ampak značaj subjektivnih javnih pravic*)^-radi tega ne odločajo o pridobivanju in prenosu istih privatno-pravna določila »e ne dajo priposestvovati in ne ugasaejo potom zastaranja, se ne smejo vpiaacti ▼ zemljiško knjigo in spori o občinskem dobru niso spadali pred redna sodišča, ampak pred avtonomna obla-stva. To je bila konstantna praksa Upravnega in Najvišjega sodišča na Dunaju. V primeru navedenem v razsodbi Najvišjega sodišča z dne 1. V. 1890 (Zb. št. 13271) je tožilo osem upravičenih posestnikov dva kajiarja na priznanje izključne uporabe občinskega pašnika in na izključitev tožencev od souiitka istega. 4) Prim. Schrff. Graodriss dmm A^arrechtea. Leipzig 1903. str. 9. •) Prim. Schiff. 1. o. str. 39. •j V členu 31 novega zakona, kjer se naštevajo avstrijski zakoni nanašase sm občinske užitke, je Kranjska zakonodaja v celoti izpuščena. Na brite jo js zakonodajalec porabil. 7) Prim. France Gorfefe Gospodarski mk L 1925. Prim. Scshiff. L a str. 46. antitezo obeh pojmov. Kdor trdi, da je lastnik zemljišča, izključuje «impiictte», da mu pri-stojajo do istega pravice iz naslova obč nskih užitkov, kateri vedno predpostavljajo tujo lastnino. Tudi ni razumljivo, kako bi mogel novi zakon brez izrecnih določil ukiniti pristojnost rednih sodišč v vprašanjih lastnine, ki so skoro najvažne;še poglavje našega zasebnega pravnega sistema. Ker je lastnina nekaj povsem različnega od občinskih už tkov, ostaja postopanje glede poslednjih popolnoma nedotakn.eno, t. j. vzlic temu, da upravičeni posestniki tožijo na pr. na lastnino iz naslova priposestvovanja pred rednim sodiščem, mor« občina uveljaviti v interesu celokupnega prebivalstva obstoj občinskih užitkov pred komisarjem. Vzlic temu, da se prizna v rednem postopanju lastnina upravičenih po se tn tkov, bi mogel na pr. komisar ugotoviti, da obfito;ajo na teh zemljiščih občinski užitki na korist določenih kategorij prebivalstva. Odločbe obeh obla »te v si tudi nikakor ne morejo nasprotovati izvaemši najbolj čuden primer, da tožijo upravičeni posestniki občino pred rednimi so« ') Prim. Schiff 1. c. str. 4A ">) Prim Schiff. L c. str. 48 ia na«l. "j Pran. tudi Randletti: Concetto, natura 4 lim rti del Demanio pobbEco. Rivista ttafiaaa1 per le scienee rfuridich« «x 1899: «... i dkfttf da oso chrico sono diritti pri vati «bbi«ttW ebe 9000 mdipendenti e si coobrappongoao a qnello del pmoprietsrtoi non possono easera dal medesimo sopressi, nš trasportati, ni tu dotti.~» t II. "EDINOST » V Trstu, dne 13. novetntoa 1925 d-š£i, občina pa ob avi obstoj občinskih užit- plačno, odslej naprej pa jih bodo smeli samo kov v korist upravičenih posestnikov samih; deloma v eri i ali drugi kategoriji, in Se to proti pred komisarjem. V tem primeru bi na pr. redna sodišča mogla priznati uprav;čencem lastnino, komisar pa obstoj občinsk'h užitkov. Zakon nam seveda ne daja pojasnil glede rešitve tega eventualnega konfFkta; na podlagi splošnih pravnih načel pa bi s-e morala seveda dati prednost odločbam rednih sodišč glede lastnine in vsled tega bi moral komisar pač suspendirati svojo ocRocitev do pra\fiomoč-sega izreka rednih sodišč. V primerih, kjer e -dvomljiv izid lastninske pravde, je vsekakor evetovati podrejena prijava občinskega užitka. Navadni prigovor občin v pravdah upravičenih posestnikov za priposestvovanje, da gre, za obč n*ke užitke, ne more torej imeti upliva na redni potek pravde. V zvezi z ravnokar obravnavanim je vprašanje, ali je moralo priposestvovanje biti do-vršeno pred 22 majem 1924, t. j. dnevom, ko je stopil v veljavo novi zakon. Po mo;em mneniu in, na podlagi gornj-h izvajanj je treba to zanikati; priposestvovanje teče neovirano naprej ne oziraje se na novi zakon. Saj obč:n-sk užitki n so nič drugega, nego neke posebne vrste servitute in kakor poslednje, tako tudi občinski užitki, nikakor ne morejo uplivati na priposestvovanje lastnine. Novi zakon določa samo (čl. 2), da zastarajo s pretekom 23. 1926 neprijavl eni obč nski užitki in vsaka pravica užitkarja do služečega zemljišča, a ne govori nikjer o lastnini in logično tudr ne plačilu Veliko potzornost je vzbudilo določilo čL 24, gasom katerega morajo zemljišča asocij&cij biti dostopna uživa n u od strani vseh občanov. Opaža se ž« sedaj v vsaki občini porajajoči se konflikt na eni stran: med upravičenimi posestniki, ka4eri skušajo trdno skleuiti svoj krog in se krčevito branijo vsakega novega prirastka, ki bi le zmanjšal njihove deleže in med takozvanima ka^žarji odnosno neupravičenimi posestniki na drugi strani, hi si zadovoljno mane?o roke, ker pričakujejo, da jih novi zakon brezpl&čao povzdigne v krog upravičenih posestnikov. Toliko bojazen enih, kakor upi drugih so •po mojem mnenju pretirani. V vsakem posameznem primeru bo treba namreč najprej ugotovit?:, ali gre res za obfišnske užitke aH pa za zasebno skupno lastnino upravičenih posestnikov. Samo v prvem primeru bodo de, ležni uživanja t»di doslej neupravičeni posestniki; dosedanji upravičenci pa ne bodo oškodovani vsled te nove udeležbe, ampak bi se tudi brez ozira do n e itak na novo uredilo njih razmerje do skupnega zemlfšča po določilih zakona o občinskih užitkih več ustanoviti), in kjer niso istočasno kotfniuišne pesmi o detetu globok sestavek o 8.30 zjutraj v dvorani DKD psci društvo tudi lastniki uiivanega skupnega zem- snashi življenja in smrti, razpoloženje, po- kobu. Dnewii red: Odobritev poejiovniV^, ►v. Ja- tjišča. Kjer obstojajo taka društva, stopijo na mesto občine aH podob&ne. Ona morejo vložiti prijave o obstoja občinskih užitkov (čl. 2), kakor v občinske ali podobčinake se bodo tudi v nphovo blagajno stekali dohodki izvira oči iz likvidacije, legitimacije, okupacije in iz kvotrizacije (čl. 23), v kolkor seveda ne bodo ta društva od ministrstva za narodno gospodarstvo razpuščena in uživana zemljišča nakazana občini ali pod občim (£1. 23). če pomislimo na ta takorekoč javnopravni značaj agrame zadruge, postane popolnoma razumljivo določilo čl. 24 novega zakona. Poudariti pa je treba še enkrat, da obstojajo take asocijacije samo tam, kjer so upravičenci organizirani kot društvo, sšcer jih v vsem nadome-stuje občina ali pod občina. Na koncu hočem še poudariti, d* bi se bile lahko prebran*Ic novim pokrajinam vse tež-koče, neskladnosti in protislovja, ki bodo nujno združene z uporabo tega zakona. Toli opevani ekonomični smoter poslednjega je namreč odprava demaffialnih latihmdijev, na katerih hoče:o naseliti male po^edeloe. Od tega pričakuje vlada izboljšanje in povzdig polje-dc?stva ter ekonomično osamosvojitev krneč Novi zakon govor, povsod o a^arnih aso-,k ^et>;val5tva. y M Juliji Krajin: pa cijacrjah (^aazion, agrane; >; cl. 1 nava;a; . £yzcmži mak primerov -1- takih obsež- umverstU ed al tre, ]atifundi;eVi ki bi prišli v poštev za delž- associazioffi agrarie, comunque^denomuiate^i N km' bi] £ ^ nekdaJ «comunanze, partec*panze, associaziorei agrarie, comi To so seveda vse samo razne besede za. isti t more o njej govoriti, ker sta to~dve popolno- i TJc*Jt.or 50 ?ač poimenovali v različnih!? ^ lg4g Kar je Se skupnega posestva, ma različni pravni ustanovi, ki nimata druga krajih Itatt;e eno m *>to pravno ustavo. } Za JJ^ yećini ^ Qa privatni lastnini, v z dru^o ničesar opraviti nas mma ^ nikakeča Domena. ker je uri nas . ,_r __ ____t__nrei&n-.a t , . - t • j j- j veHal društveni zakon in so se upravičeni po- Iz zgornjega ;zb a, da spadajo pod novi za- seslnik{ &ko ^ usianoviH udruge, lahko kon samo zeml,sca navedena ped 1) m sploh organizirali na društvenega zakona m zeml išča, k. sicer niso občinska last katera ^ mv&ihneii svoje premoženje. Pri pa obemarp urvajona podlag, svo;e občinske,^ ^ MOC:jadfa sanlo tanif kfeT pripadnost;, ne pa iz naslova zasebne čeprav uprav^en; pose5iniki svoje društvo na s.iupne lastnine. podlagi društvenega zakona, ali pa so ustano- Glede zemljišč, ki spadajo pod novi zakon, nastane nadalno vp-rašanje, kaj ostane v veljavi od prejšnjih avstrijskih zakonov. Člen 39 določa dobesedno: Restano ferme tutte le disposizioni in materia di usi civici, etemani comiznali e d;ritt: della natura di cui all'art. 1. che non siano ccntraric a quclle ct»ntenute nel presente decreto.^ To določilo e še precej s'bilin:čno, ker se bo v očigled nejasnost: novega zakona izkazalo še1e na podlagi prakse, kaj se smatra za protivno novemu zakoru. Omenil sem že, da moramo razlikovati v Jul-Krajini teritori prejšnje Kranjske, Koroške vn Goriške, kjer so bili v veljavi okvirni zakon iz leta 1883 in zadevni deželni zakoni, Let Trst in Istro, v katerih velja še vedno servitutni patent iz leta 1853. Poslednji sploh ne pozna ( nadrobne delilve med upravičenimi .posestniki,. tero medtem ko se je na podlag: zakonov veljavnih! ofcem >rvo kategorijo nakaaal v primeru delitve ! ži'?elj vili društvo do dneva, ko je stopil v veljavo novi zakon ^počem se taka društva niso mogla. «Usi civici» v j-uŽTr Italiji in Sr'cilii, «p«r-tecipanze» v Apeninah, «Si!a» v Kalabriji, < Ademprivi» v Sardiniji i td. ostalem pa je popolnoma zadostovala prejšn zakonoda a, ki je bolje odgovarjala našim ekonomičnim prilikam toiiko giede navadnih zem-1 išč, kakor tud* glede gozdov in pašnikov. Pasebno glede posledn^h je prejšnja zakonodaja srečno združeval &poštovan;e zasebne lastnine in iavno-pravni postulat ohranitve tega narodnega premoženja, samo da se v zadnjih časih zadevni zakoni iaKbog s^.oh niso uporabljali. Priznati pa je treba, da pomeni novi zakon za stare pokrajine Italije velik napredek posebno v soeijalno-ekonomičnem ozira. DNEVNE VESTI RAPALLO Danes 12. novembra 1925. poteče ravno pet let, cdkar jc bila v Rapallu. podpisfeaa pogodba med Italijo in Jugoslavijo, s ka-ero so bde določene sedanje meje raja ibema državama ter naš fugosloven*i ______ na tem ozemij« pri4tLjučc*i h kralfs:- vsakemu upravičene^-u posestniku primeren vj^i Italiji. Dne 5. januarja naslednjega leta de'ež v popolno svobodno last ;n posest. Na 1921, je stopil v ve4favo anekss^ski zako*, podlagi novega zakona pa se zaenkrat splohL ne nakažejo zadevni deleži v last, temveč v dedni zakup in z obvezo plačevanja zakupn'ne. Šele po izvršitvi melioracij ugotovi erih od za pr n-e po; jedelske stolice se ded-a zakup- j Iranskega sožitja z premeni v svobodno iasinino zakupe ka. {let naše pcv*o4 sklenjen v skladu z rapallskoi pogodbo. Pet let novega življenja naže^a ljudstva na tem ozemJfu; je za nama, pet let ckaar- iUlijaiMkini narodo«, cteiuv ?nn pet let nas« pc \io^ne z^odtrvine. Kaj nas. _ predpisov avstrijskih za-i^ knjiga te naše zgodovine? V njenem god^.ov v irsiu: ODMEVI S peroni srrocr že, da so zastopniki nemške manjšine v JiagosJavi^ji sddenMi resolu-cko z ozirom na dogodke v Trstu- V reso-i-Bciji pravijo, tža jbrn je ttaoda: naše narodne manjSšne v Italiji ita srcu tem bo>j, ker jo veže krvno seroefetvo z državno pačijo v Jugoslaviji. Dalje naglasa resolucija potrebo, S« T J JI. - ____ n ^Jede emfifevze ^ • dogodke, ki nam silijo v spMi« zem ' šč fv.rundent-1 _______^ s katero nam ti ck>- j I^premagljiv? je lijoreoij. Določila o. d od patenta za odvezo lasu.nSfpatent) iz leta 1S48 praktično niso vcč | g-^'^'vsem'nam dobro znani dogodki TO em!it«vsi nam nudi dokaz, kako I - vfežeto o«fled nazaj. In živ je sp«rfft se v današr ih časih «delajo^ zakoni. O. D. Z. sploh ne govo-ri nikjer o emfrtevzi kot ten*več samo o ded m zakupu (E'bpcicr o dedn davščini (Erbzinsvcrirag). V taki, vlečejo pogled; nazaj neizbrisen. Toda v nas je kljinb tenni še močnejša, sila, ne^o sc ti žalostni sporami in uglednega lista — je figura, ki vliva »poštovanje, resna in apostolska. Njegova ------- - „ t>onaeml>nost gre prek«? meje Itaiije, kjer je .cht) m ^ preteklost prvega Poletja. To je ^sa ^ Jf p^hno cd nedavno, k^ je dvomu, ^e^^a sila, volTa do življenja, katere J - ;o da V-1 1 \____■ ____u; dnnmuu aai^ izvvijen ♦cSkupiria okoli ^Edrnosti* s poslancem W»lianom na čelu je podala že oficijelni Italiji več nego dovoli cMcaaov o lo'pa}-nosti svoji, c želji da se v okviru Italije zaščitijo interesi idovaiaske manjšine. Posebno značilno je, da je poolatiec W9fan s svojim korektnim nastopanjem znal im-pCMiirati tudi nasprotnikom, ki niso rno^ii v njegovem ponašanjih odkrati ničesar, kar bi tega roidc^T-i^a kompromitiralo kak&jp pravega državljana Ital^e... Wilfan, ki je Rnoralna garancija «Edano9ti» — svečeno spomsau pcikofnega očeta. C. Dre-konja in Maksa Samtsa sta zastopana z dvema občutenima pesmima. Za najmlajše je še zgodbica o Zlatolaski in treh medvedih. Nova sta sestavita o slikarstvu v ItaKji v 15. in 16. stoletju ter «Duhovita šala in nje posledice» (kaj je svetilni p&n). Obe številki «Novega roida> «ta izvirno ilustriram. Slike je izvršil M. Bambič. Odveč bi bilo tist priporočati. Starši! Če hočete napraviti svojkn otrokom veselje, če hočete zbuditi v njih zanimanje za lepo in koristno, če jilh hočete uvesti na pot samoizobrazbe, dajte jim «Novi rod»! D«-našnja šolska izobrazba je taka, da ste sami dolžni srbeti za napredek dvojih otrok. Z ničemer jim bolj ne koristite, kakor če jim daste dobrega, zdravega čtiva. Zavedajte se, da stcf pri današnjih razmerah otroci vam samim prepuščeni. Od vas je odvisno, koliko bodo pripravljeni za življenje. «Hvaležnost, kje sf», Z ozirom na včerajšnjo notico pod tem naslovom smo prejeli fiz Barko vel j sJedeče vrstice: «Ne vemo, kaj je napotilo g. dopisnika k neresničnemu; in obenem žaljivemu očitanju na naslov Barkcvljanov glede gno-ba blagop okojnega župnika Čeme ta. V domine vanju, da so ga pripravili1 k ousm rezkim opazkam le plemenita skrb in ravno-taka čustva napram spominu na častitega pokojnika, ga zagotavljamo, da so zemski ostanki že pred leti bi3i preneseni v grobnico ob zfcku, in «icer na željo in stroške njegovih najbližnjih soTodniikov, kjer je pokojnik našel po*£ velikan, spominskim križem najdostojnejše mesto svojega večnega počitka. O resničnosti tega se vsakdo lahko prepriča na lastne oči pa napisu ob levem zidu. S tem pada tudi vsak očitek na naslov cerkvenega odbora, katerega je do-pdsnvk brez potrebe vpletel v to zadevo,' katera za Barkcvljane nikakor ne obstoji. > Pri p. ur.: Priobčujemo drage volje to pojasnilo, da se popravijo neupravičeni očitki. Ob tej priliki prossano vnovič naše sotrudnike, naj bodo v svojih navedbah čim toenejši in da se p-csobno pri takih vpwašanijih, kt zadevajo m'CTalne kiteiese peasameeaikov, ne prenaglijo z obsojeval-nimi zaključki. slučajnosti. Opozarjaano članice na 6len 33. Poslo»w nška, ki pravi: Vsaka članica, ki je v red« prejela vabilo a se kongresa ne udeleži, se črta iz imenika. Pri ponovtnem vstopu plača pcdeg vpisnine še globo 25 lir. črtanje Članice. Črta se i vabi članstvo, da se udeleži važaega sestanka, kr se bo vršil jutri v petek ob 20.30 pri Sv. Jakobu. Prosijo se posebno vse hazenašice, da se sestanka gc.ovo ndeležijo. — Akstiieeuiki «N^anos > v Padovi, sklicuje izredni občni zbor, ki se bo vršil dne 16. t. m. — Odbor. prometu ozira;oč se na predhodne pravice za-; kupnika in naloženih mu bremen, bi se dalo sklepati, da se bo v novih pokra i na h tolmačila emfitevza kot dedn- zakup. Predpisi O. D. Z. gk-de dednega zakupa :n dedne davščine, katere oboje naj imenujem na kralko emfiievzo, pa se še precei razlikujejo od emfitevze itali;an=kega c vilnega zakonika. Tako ima:o na pr. po čl. 1561 Cod. Civ. em-fiteut g'ede najdenega zaklada iste pravice kakor lastnik, medtem ko mu po § 1143 o. d. z. pripadejo samo "'« istega, ako je sam najdite! , s cer pa samo V«; po čl. 1165 Cod, Civ, ima glavni lastnik pravico zahtevat', izročitev zemlišča, ako crafi.«ut ne plača zakupn:ne skozi dve leti; medtem ko more po § 1136 o, d z. že po enoletnem zasianku zahtevali pro-da'o zakupnega posestva na sodni dražbi; lavno tako razino urejeno povračilo iz-bol.šav (čl. 1566 Cod. Civ. in § 1137 o. d. z.] Nadalje ni v o. d. z. določila čl. 1564 Cod. Civ., glasom katerega more er fteut odkupiti zakupno zeml .:ščc, ako plača v denar u znesek, ki odgovarja na podlagi zakonske obrestne mere kapitalizirani zakupnini. Pomanjkanje tega člena v o. d. z pa prakt:čno ne prihaja v poštev, ker velja tudi v nov^h pokra,inah glede odkupa dač in drugih tranih dajatev zakon z dne 11. n*nija 1925, št. 998 — N 1262 (Gazz. Uif. 26. VI. 1925. št. 147). Odkupnina, katero bodo morali plačevati deležniki zato, da preide nakazano zemljišče v ix,*bovo svobodno last in posest, bo na pod'agi čl 3 tega zakona enaka po zakonskih obrestih {5%) kapitalizirani letni dači. Vpiis zakupa v zemljiško knjigo se izvrši na ta način, da se cela vloga označi 4tot zakupna, zakupnik vkn^iži v lastninski po'i, občina pa koi upravičenec do letne davščine v bremenski poh:.11) V prvem delu sem omenil, da izgubijo deležniki zemljišč vsako pravico do uživanja gozdov in pašnikov (čl. 17). Do gozdov in pašnikov bodlo torej odslej im«li pravico uživanja tamo ont, ki niso biK deležni razdelitve zemlje, Ta določba je vsekakor krivična, saj odvzame kmečkemu prebivalstvu eno glavnrh pravic občinskih užitkov, ki se nikakor ne kompenzira z nakazovanjem deležev, ki v nobenem premeru ne bodo obilni in ki morajo služiti samo v obdelavo. V večini primerov se bo ta hipotetični dobiček izravnal s škodo, ki jo bodo imeti deležniki vsled prepovedi paše in pobiranja stelje in lesa. Doslej so izvrševali vse te pravice kumulativno in brez- nuzHta m idealizmu, ki morala oplojevak*o s remi jati dejanje ian nehan-je vseh narodov, kateri- nočejo umreti. In mi hočemo živeti! „NOV! ROD" «Nto»vi rod^>, Rt za mladaio, ki ga izdaja Učiteljska zveza, je pričel svoj šesti letnik s tem, da se je povečal. Ta protreba se je Moto rojstnega dne H. 9. Kralja Ob priliki rojstnega dne N'j. V. kralja so j izobrazfc,a bolj in bol> Sa^ v današnjih bile včer*j na vseh javnih in mnogih ^"jrazmerali '#ie stori iweč svoje doižncsti, sebitih poslopjih izvesene zastave, rrea- knjižnice in čitalnice ne morejo poslovati, poldne je poveljnik armadnega zbora j zasebniki nimajo denarja, da. bi sami na-nerai Vaccari izvršil pregled čet tržaške; dcmesrtili, česar ne oskrbi javnost. Naza-gaTuizije, ki so se zbrale pred trgom Umta. dujenio, in posebno v mlačni se zajeda in na obrežju Nazario Sauro. Defilirari|u analfabet»em, se širi nevednost, čet so prisostvovala zastops-tva raznih pe- j y takih časih je mladinski Ket krvava trijotićrrih udruženj z zastavami m vehka! p0{reba. To je nagnilo tudi izdajateljico mnceica občinstva. Po pregledovanju so i .,NOVega roda, da je Hist preuredila ča.so-m bili zastopniki vojaških in civilnih oblasti prinoerno. Če se jc pri prejšn^h letnikih in mestne častniške garnizije povabljeni na bolj gledaLo na lcp«cito n^adinskega lista, častni vernaoutli v ciicir^ki la ože-k v uk«1! posebno zunan-j«, se gleda sedaj na korist, Ghega. V gledališču < Verdi >, kjer se je Gleda se, da dote otroci čim več dobrega zbrala velika množica občinstva, je gavonl; ćtiva, da se vežbajo v črtanju, za katerega on. Vico Pellš'zzari, ki je poveličeval za- ^ v šoli več dosti prostora, n da si tudi slu-^e kralja in Savejske vladarske- hiše. širi;o obzorje s pnpK^vedrraiii, vzgojnimi Zvečer so bila javna poslopja slavnostno kakor tudi s poVjudnisni znanstvenimi razsvetljena.____sesiavkr. . -j. nt - u—«: «■ lnftft*!fmiii ?ri(ra Štefka, ka je izšla, sredi oktobra Hapsili sa MM! !B Restl * iSPlSvlll na 24. stranek. ie prsnesla ra-znovrstno Včeraj ie poslanec W:4fan prejel od dok-; snov: pesmi Janka Samca ki Frana Žgurja, toria Hansa Maserja, nemškega poslanca pripovedne spise Ivana Voakai (Veščino y Tujioslovenski skupščini, pismo, ki je bilo. brdo — zgodho iz Istre, ki kaze usodnost "napovedano v komunikeju nemškega po-1 v pairodr). L. N Tolstoja (Prinčeva— s lanskega kluba. Fismo poudarja v toplih ^ posmrtne zbkk* «Otroška modrce!^ , besedah potrebo saciidarrvosti proti nasi-Slyana Zorca [pr^vljtce o Treh kovačih), iipm in izraža simpatijo do našega ljudstva C. Drekonje (Žlico), Giovamiija Pasc-ol^ in dr Wilfana samega povodom zadnjega i 0>ve deklici — prevod značiine umetnine), napada na «Edinost,. .pnpovedko iz Abrucev: Beraštvo ter še To piano najde gotovo hvaležen odmev vec drugega. V novem letnrira st je Novi DruSIvMtd vest) — šdb&o cfrostvo, iodruinica Sv. Jakcb. Danes zvečer ob 3.30 izradna serja v navadnih prostorih. Prosim za točnost in navzočnost vseh odbernikov in preJledovalcev. — Predsednik. — Žesis&o dobrodelno iBdnižen,s opozarja svo e č-arrce na zdravniško predavanje «0 negovanju do;enčka», ki se bo vršilo nocoj v dru- J od halfov, se polagoma omalgamira, le po ŠLveniii prostorih pri Sv. Jakobu. Začetek ob | begi Obzora sprem n:a»o sliko igrišča, na ka-8. url, j terega začenja legati mrak. Posamezni igralci — M, D. Prosveta - Opčtae. Javifa se vsem f poskušajo centrirati :z da' ave, da presan.ctijo članom fn pri ateljem društva, da se bo vršil vratarja, poslužujoč se teme. Sodnik zažvižga v nedeljo dne 15. novembra IV. redn zbo-r, in i konec 10 minut preje sicer ob 2. uri popoldne. Prostori &e pravočas-1 Najbol;ši v tekm^? Za.- ouj omenjati Zadni-no naznanijo. j ka, 'Loperfida, ^kilana, kdo ne pozna Kocjan- Obenem javlam, da knjižnica ne posluje več.čiča, Vfbca, Š.oKo, PočU.Va, Sušana in — vso ob sredah, ampak samo 0b n.edefah od !1, do- druge, ki niso nikakor zaosiajali za imenovoni-»oldne. mi. Oba vratarja sia bila krasna. Četa Ad;i]e, neuspeh laiosKmnsHlh nogometašev v Rimu Kljub dobremu začetka podlegli reprezentanci Lazija s 7 :3 KIM, 11. Na igrišču rimskega nogometnega društva «Laziv-> sta se danes srečali jugoslovenska reprezentanca in reprezentanca pokrajine Lazio. Kijub aeževnemu vremenu- je prisostvovala tekmi ogromna mmožica občinstva, ki je viharno pozdravila obe četi. Tekma se je začela z očitno nadmocjo Jugoslovenov, ki je trajala ves prvi polčas. Italijani so se morali omejiti v bistvu nepopolna, je imela gosta, g. Franč:-skoviča, ki ;e nen.a'o dopr nesel celoti. Sodil je s pri n;em znan m kriterijem Ples-n.'čar Boris. Tu pa tam raztresen, po-ehno de rok. Še nekaj — na? g j?pod sodnik pazi pri placiranih in drugih strelih, da so igralci1 nasprotnega tearaa v predpisani razdalji od iog^ (vsaj 6 m)„ Je potrebno. Publike ni b«'o preveč, toda aivahna )e bila do skrajnosti. Splošen vtis tekme srednji, vajeni smo pri obeh četah Iepš h momentov. S, R. _ «Obzor-> — «Zar;a». V nedeljo 15. t. m. se srečata omenjeni četi v revanšni nogometni tekmi. Prijateljska tekma, katera se je odigrala pred mesecem, je naboljsi poro!*, da bo ta tekma napeta živa in skozi in skozi zanimiva. Tekma prične točno ob 15. uri. Ob 13. uri nastopi o rezerve ložnem je vsako federalno *delova-nje kolesarstva, bazene in lahke atletike preneseno na prihodnjo spomlad, vrfic težki vmebhn v^ ^tefm solnčen. Oboji rf»or: V nedgo 15jt. m. se bo Janko Samec *e l^speval poleg hu^o- vršil n. izvanredni obem zbor S. U. ob ročeni v papravo, trpeli radi ogn a nilv^'-de, ker so bili spravljen na varnem mest". — Padel po stopaican. Pri i^ri na stopmca-i pred svojim Stanovanjem v ulici Moim-o a veni o it. 112 je 6-ktni AlireJ Carnero v^ po o dne padel tako nesrečno, da se ;e prec,, nud« pobil na raznih delih tele«, poseko po glav,; pretresel si je tudi možgane. Po prvi pomoči, k: io e dobil od na lice mesta p poael. Naročajte In širite „EDINOST" V Trstu, dne 13. novembra 1925, < EDINOSTi m. Iz Istre — Iz Klanca. V nedeljo dne ti. t m, se je vr- — Koncert gdč. Lj. Sfiligoj. Koncert gdč. Lslta zaeruga Mcizia-jvianec. gdč. M. Vogelnik)«; 5. Čajkovskij: Hrepenenje; kljub Lemu, da je bilo slabo vreme je bil se- 6) Čajkovski;: Za poj mi pesem o raati; 7) M?us- sogorskij; H opak; 8) Cbopia: Vnjasije {izvaja na kravirju gdč. M. Vogelnik); 9) Čajkovskij; Pikova dama {Romanca Pavline); 10) Bizet Ca-nnen (Segvidiija}; 11) Verdi: MaskaradnI ples (Arija IJtrike); 12) Verdi: Trovatore (Pesem Azacene), Vsi kritiki soglašajo v tem, da je gdč. Lj. Sfiligoj pevka najboljše vrste in glasu. Gdč. Sfiligoj postaja važen steber naše opere (Jutro)...... poje okusno brez forsiran a in igra izbrano... Ima krasen lepo doneč glas in poje z občutkom (Nar. dnev.) itd. Strinjajo se s tem tudi vsi neslovenski kritiki. -»Beogradska krinka ni mogla prehvaliti umet»:&ko čistega glasu solistinje gdč. Lj. Sfiligoj. Kralj sam< ji 'e izrazil priznanje z izrazitim plosk3nem in odobravaneoi. {Vreme). Izborna Ljubaša (Carjeva nevesta) je bila, radi prednašanja in mehkega kolorita glasu» gdč. Sfiligoj (Piccolo). Goričani, pokažite v sredo, da imate zmisel za tepe petje in glasbo ter dokažite naši rojakinji ume n ci svojo naklon enost s tem, da v obilnem Številu posetite njen koncert. Redke so prilike, ko nas v Gorici obiščejo naši umetniki, pokažimo jim vsaj teda:, kako hvaležni smo jim za vsako drobtinico, ki nam jo dajo, a g. Sfiligoj E.am poda svoje najboljše. Upamo, da bodo naši rojaki razumeli in znali ceniti tudi topot svojo umetnco! —ut. — Mačke med klobasami. Pod tem- naslovom smo prinesli v 258. št, našega lista nenavadno vest, da sta etesar Konstantin Guagnin in trgovec Štefan Cigoj prodajala goriškemu prebivalstvu klobase, v katerih je bilo med drugo svinjarijo oziroma svinjino, iz katere se navadno izdelujejo klobase, pomešanio tudi mačje meso. G. Štefan Cigoj nam je poslal nato popravek, katerega smo hoteli kvjaino priobčiti pod naslovom naše prejšnje vesli, t. j. ^Mačke med klobasami«, v petkovi številki našega lista. Kruta usoda pa je bolela, da so se naše, našim čitatelem za v petek (čeprav je bil post!) namenjene mačke med klobasami scvrle že v četrtek zvečer na ognju pred uredništvom -^Edinosti*. Ker ne maramo, da bi kak hudobnež mjavkal za g. Cigojem, zato smo izdelali nove klobase — toda brez mačk. Popravek g. Cigoja se je namreč glasil približno sledeče: «Po časopisju toli razkričane klobase se« kupil taz v popolnoma dobri, veri pri mesarju IH G1 agn'no in sem jih tudi plačal po isti ceni, posameznih vo-seh skhčejo sestanki, na katerih kakor se navadno plačujejo dobre klobase sc bodo vpisovali in nabirali čUni ter nato p^^ne vrste. Sicer pa pri ni salon. Pri prednaianju E>ebussyeve «'Min-, Conlalonienja, R Straussa in drugih. Na. kla-strels» si uzrl podobo našega resničnega so-jvirju bo spremljal Euseb o Curelich. Začetek dobnega življenja To pestro slikico, oživljeno točno ob 21. ari, z vsemi finimi obrisi, je moral umetnik na že- —<'2enskj Svet». Izšla je 11. številka letoš-l;o občinstva ponoviti, kakor tudi svojo «Gja- nejga letnika «Žen«kega Sveta« s sledečo vse-votto* in Poldini-Kreis'erjevo «Dancingi»-jDoll. bino: Obrazi in- duše. XXVIII. — Jelica Belo-Tržačani ro lahko zadovoljni, da imajo v j vić-Bernardz:kov:ka — (P. Hočevarjeva). Sre-svo,i sredi umetnika take vrste. j di samote — Pesem — (Srečko Kosovel). Pade — G. Bar jsona je vzorno spremljal na kla- slana na poljane — Pesem — (Turjem). Uboži-vir u g. Visncrviz, ki nam je že od prej znan! ca — (France Bevk) — (Konec). Solze v je-kot pianist gorkega tona. Prednašal je s Fra", seni — Pesem — (Marijana Kokaljeva). Bea-vim vzletom samoto no točko Schumanna ^Pa^ trice — Pesem — (Srečko Kosovel). Prva Iju-pi'lons*, skladbo polno svežih ritmov, ki pa ni bežen — (Janez Rožencvet). O Materinih gu-ena izmed najhvaležnejših. Navdušenje občin- (bah — {JBronislava Herbenovž. — prev. Milka stva ie tudi njega prisililo, da je dodal še cn.o IM ) Vlak — Pesem — (Gustav Strniša). Slo-točko vanske umetnice, 7. — Tatjana Pavlova — Ker zadržan, nisem žal mogel prisostvovati (Ivanka Breščakova). Rano spoznanje — (J. peti točki: Dvorak-Danza slavam in Sevčik Gorianec). Zakon v sovjetski Rusiji — {Ivan «Holka modrooka.» j Vouk). Na izprehodu — (Dr. Kaličič). O dolž- Viktor Šcnc- nost:h starišev — (Gizela F ). Izvestja: Po žen-Začetek sezone »Dramskega društva« ▼ Go- skem svetu — Materinstvo — Higijena — Kunci, - Uprfeoritev ♦Ja'soba Rude», \ hinja — Gospodinjstvo — Modna priloga. Dramsko društvo* je začelo svojo sezono v znamenju 50- lebrce rojstva našega naipc- HOrSffliS membne šega dramatika — Ivana Cankarja. Vse kakor je lo lepa inicijativa, ki kaže sveže ođafinoiKs wMmU in DEVIZE: ukrenilo potrebno za novo mlekarno. pa pr poirin am da življenje v društvu, če se bo repertoar v bo-j Trst, 11 nov AmsUrTam od 100\- d* 1015.- doče tu£\i vzdržal na tej višini, ter kazal toliko ^ja 1»- 5^*> MO.dO , . .. i London od l"l,4 . do lil.6o ; flew York od 25.— resne ambicije. . J đo 2-yp;ulija od 350._ do ; Švica od «Jt kob Ruda« znaci začetek Cankarje ve, ^ dQ Atene od & 75 do 3a Berlia dramske delavnosti, vendar že »koro v vseh I od 590.. do 6 ;0._. . BnkareSt od 11.50 do 12 — po-:robnostrh .zđaja svojega stvante^a kot Praga »d T4.15 do 75.-: Ogrska od 0.0^45 do vsa poznejša,dela. 0urWi5; Dunaj o«t —.848 do —.358; Zagreb od Osnovni, za Cankarja značilni, etični pro- 44 26 do 44-tt«. bleni ie zavil v sledečo zgodbo: — Ruda, na- BeneČijske obveznice 68 60. daren, vendar precej eksaltiran bogataš, — VALUTE: je pritiral s svojim lahkomiselnim življenjem Trst; 11 novembra. Avstrijske kroa« od 0.0345 po mest:h, svoje premoženje na rob finančnega , do 0.0H55; dinarji od 4i.— do 44.60; dolarji od 24.95 prepada in s tem povzročil prezgodno smrt j do 25.10; novci po 20 frankov od 96.— do 9©—; svo:e soproge. Pohotni izkoriščevalec Broš se 1'unt Steiling od 12i 2o do 121._ ponudi, da ga reši poloma, Če mu da roko | Ijena žrtvovati svojo sre5ot da reši očeta, j Spominjajte se ob vseh prilikah Teta Marta iz lastne seb čnosta sili k temu,! n^Rldaz darovi Dijaške kuhinje v Gorici z novim zločinom — žrtvovanjem svoje hčere j v svoje dobro — oteži že pTetežko vest, ali naj s svojim prostovoljnim umikom — samomorom — omogoči hčeri svobodno izbero po svojem srcu. Lastna vest, umetnik Dninar in maščevalec njegove soproge, rival njegov iz mladosti, ga končno dovedejo do odločitve k samomoru. j_ Uprizoritev je pokazala precej umetniške PRODAJALKA za tob?.karno vešča sloven-arobicije. Naslovno vlogo je imel g. Košuta,, skega in italijanskega jezika se išče. Ponud-novi režiser na mestu g. Rratuža, ki je odšel j be pod «Tobakama na uredništvo. 1576 v Jugoslavijo. Gosp. Košuta je izšel iz dram-' v ••• III •H v Hruševju odda na dražbo mleko za leto 1926 dn® 29. novembra 1925 dnevno količino 10 15 hI. — Vsi oni, kateri nameravajo prevzeti mleko, naj se pismeno javijo pri načelstvu zadruge do 20. 11. 1925. (760) Še nekaj časa imate na razpolago, da predložite prošnje za predtrjme na škodo pri stavbah. Vsi ti in oni, ki so že sklenili konkordate, naj se obrnejo za pojasnila in hitro rešitev na (759) Davida Soban — Gorica Corso Vitt. Eman. III., št. 28 II. plačuje A16JZIJ POVff, Mm GarHl 2 prvo nsefstropfe Pazite na .tavalo! Pazite na naslov! ske šole, ki ljubi patetično, včasih malce ne-;™™CA Josip Pipan, Preserje 16, p. Kom aaravno pretirano teatralično gesto, — katere na fro^JaJ vec tisoč cepcih trt črne en, i i m naVzJatnejši zas'opnik je pri nas Slovanih g. dotičnih klobasah ni bilo pomešano mačje am-; Škrbinšek. |G. Gomišček n. pr. se nam je tudi I__t._____•__ ^___■ ____ i—1,__• i_ i v • i i t* i t i i i . i xr _________i * bele vrste na raznih amerikansk h podlagah. 1519 — O vejrem strelivu. sega lista bi imela iziti v vest o smrtni nesreči na Gslavjii pri Pevm katere žrtev je postal 50jeini Anion. Mikluž, ko je prekopaval svoj od vojne opustošeni vi-no^iad, pri čemer je zadrjl s krampom ob v zemlji zarito granato ki ga je raztrgala na d obne kose. Usoda pa je hotela, da je, e dasefel višek že koncem prvega dejanja. Z"Uo je b:io drugo deanje precej medlo. Na koncu je igro zopet dvignil. Gigantski boj n ki, ilo pa saj smo imeli tudi samo dva v Idriji, in zdi nam, da se hočejo današnje slav- nesti približati tedajnfm. _ __ _ 4 nov, — prazcik zmage — je b i posebno j med življenjskim instinktom in kategoričnim j ... . . , svečan. Pričel :e z budnico ob 7. uri. Kogar i imperativom vesti je bil krasno podan. Mi-, za petkovo številko namenjeno -pog avje brez, Q. iblKjiIa budnica, ta se je gotovo zbudil ob »č*a igra in geste g. Košute so res lepe. — Lonca, našlo svaj konec v Četrtek zvečer Mj { ■ . havbic tukajšnjega topništva, ki B es g. 2Hca je bil v začetku oegotov. VI grmad pred uredništvom -Edmo ati». Ko nam,-e ob 8 uri_ Qb 5' ur';c ^ slovesna! strsko. je bila prec(ana ona zalos.na vest o smrtna ne- I __ r.T • : sv maša, ki jo je pal g. dekan, za pad-e vojake! Liolisar g s-eči, so nas prebivalci Oslavja opozorili na; v y;h je izrekel na oblet-j nico C'A oro bi pozabili g." učitelja, to tako Can- dabi ga pustili pri m^ru in naznanili v to pokli-, ^ ita]iianskc arm'ade, ki je s tolike j karjevo t^ufo! G. Medvešček >o izvrstno can m obTashm. Ta ugotovUev pa_ nikakor ne : požrtvovXost;o reševala srbsko armado in se interpret ral. opravičuje pol^čne m. vlaske obiasti, k, bi ^ ^ ^ osvobo ea'e. I Sceneri a e bila prav okusna. Režija je vse- m0ra!a p°dvZeti VSe ^tj6! Nato prevzame besedo inž. Mori, ki omeni, ^or lahko zadovoljna s sobotno in nedeljsko rvo raS( m mn-"« dol je vo-na sirota. Ponosen je, da sme poveli- i uprizoritvijo ~Rude>, ki znači po splošnem ^ ..iAov.fi orm-Ao ! nei^u napredek od lansk.h. Konkurenčno ponavljanje «Hanic ta nad našim ljudstvom viseča nevarno t radi- kalno odstran *, česar pa, po našem mne«, do-iQa je vo;na sirota, ronos^n je, ca sme poven-. - ^ , , , , ... sedaj ni storila v zadostni meri. Cc se pripeti j če vati to veliko zmago italijanske armade, m napredek od lonakih. om;st;enosti. 1 cxia statist: ka nesreč z vo nim ^r"™ pooraien u o^n u^ j - ----- npa_»£ptfa relivom dokazuje, da se več na nesreč dogaja I "darja, da sc ima Srbija zahvaliti edmo Italiji, P"- edU^ Urar^Ke a i otrocih, katerim pač ni mogoče pripisovati!* današnjo svobodo. Italija, pravi, m mogla. - f^^f" ^________„_____ stia'e A'fae Cerri se bo neprevidnosti in lah£cmišI=e^oltX"ke"r"sta" išti' Ž^dati mirno, kako cenTralne ^la'itfWtirao j bo vršil jutri, v petek v veliki dvorani «Cir- ............' - ' 5 'drugorodce, ter jo je n'en pravicol?uben duh colo Artistico«> v ul. Coroneo štev 15. Na spo- - - — - - - retju so akia^ibe Beethovna, Schuberta, Schu- manna, Balmaninova. Zandonaija, Reclijeve, eu mmmi "j rs ss "O m O bO O tz CS N O C o > a c r5 O U C -o iž -g N U ^ C« C L. Ci E u . G* O O Si o ja a c <3J U O ja O s? o ra N GJ >U CZi — o teh kra ih a tudi v neodrešeni Da'ma-va od voj'ne prestalo strelivo tudi take žrtve, i S tem je b*la proslava končana in časlitke ; katerim se ne more n ti na manj pripisati, da so grmele z vseh stran: govorniku, so bili sami krivi lastne nesreče, ampak ravno! Ob 11. uri je pričelo zvonen;e, ki ie traialo r- p:oljno. Ki-kor rair, namreč poročajo, je bil četrt ure. Od IS.—19. ure je bil koncert na tr-ponesr2Čen; Mik!:;ž skrajno previden z vojnim j gu razsvetljava hiš. Ob 20. uri pa sc <'c vršil v si relivom n se je vedno bai, da bi se mu n« dvorani hotela «Dadič» ples za povabljence. pripetila kaka nesreča. Toda previdnost je mo------ geča le tam kjer je smrtni sovražnik goriškega lit kmeta viden, če pa preži ^a n^ajarit m^knt | £f|tIilOSI IH filflthllOS! Slovenci ! Kupujte samo pri ForcessSnu l globoko v zemlji, tedaj ubran ti. Zato je ponesrečeni Mikluž pri vseji — Koncert C. Bar^sCn-a. V7 pondel ek je na- svoji previdnosti postal njegova žrtev Utopil Earison v Circoio Artislico ob veliki Kakor smo poročali. ^ vzbudil žalos'.ni ko- udeležbi občinstva. Z napeto Pazite na ime ARRIBA Irtfjrtf^■ je čokoladni bonbon ARRIBA proti glistam ali odvajalni bonbon ARRIBA Čokoladni bonbon ARRIBA preti glistam : v ZELENIH zavitkih po L 1.— Odvajalni čokoladni benbor. ARRlSA : v RUDEČ5H zavitkih po cent. S»0 V vseh lekarnah o, izposodil sem si kiuč pri gospodu j Predvsem je zdaj mnogo manj možnosti, da nas Dixu in tedaj, ko je bil mladi mož pri večer;', j Ž&ucher u;ame. Drugič, v slučaju da nas BIu-sem se splazil v brzojavno sobo in se skril'cher navzlic temu zasledi, moramo odrediti tolmačenj, kj.nski strah ipred iz zasede v zeml/i prežečo'je nc-izčrjjljiv, S prvo točko sporeda — ki je s. rt o. Oslavje in drugi sosec'Jni kraji imajo nekol ko zaosta al za sporedom lanskega n>e-f kopati še velika prostranstva od vojne opu-'fovega koncerta — nas je vpeljal v dobo, ko etešene zemlje, za katero morajo plačevati' je bilo vstvarjćnje resne glasbe v prvem teku f^vno tako visoke davke, kakor da bi bila ob-I razvoja, Povedel nas e s Stradellcvo «Scna-d elana. Toda po torkovi nesreči je nastala med j to» v staro galerijo slik, ki pusti vs'ed nedo- stevWo šrapnel^ in graj5at Mqž. b{ m fiiJ cer pripravljeni tvegati Uidi živlienie za ob-novo svoje opustošene zemlje ki je redila in hranua n, -hove družine. pa ^ te^a p«te njihove zeae. s r Zatoje neobhodno potrebo, za v to pokli-cane oUasti ukrene o kake mere, da se £riza-dKo prebivalstvo ponnn. Mogoče naj bi se posh,H na lice mesta vojaški izvedenci, ki J>« ugotovili, če nevarnost zares obstoja ir. v kaki meri ter mu nasvetujejo ali odsveturVo »adalino prekopavanje razdlejaaih zemljišč in vinogradov. Mogoče p* obsto a-o taka tehnična sredstva, s katerimi je mogoče ugotoviti v skrito vojno strelivo! če se ne motimo, so v opustošenih krajih Francije s posebrJmi instrumenti i^otavlaK v zer-tji nahajajoče se vojno stre' takega me I _ | Četudi ne morefo ti stari megleni tipi sonatne dobe čuta umetniškega povzeman a, smo hvaležni Beri-sonu ,za omen eno točko, ker nam je ista zopet enkrat ocpfla vrata v snovanje in zidan'e preteklosti. Nato nas je vpeljal umetnik v dc-bo rokoko. Izbral si je skladatelja, na boljšega predstavnika te dobe, enega poglavitnih sco-polnjevalcev sonatne tvorbe. Mozart, kj je že kot šestletni čudežni deček prižgal kVavirske koncerte po evropskih dvorih, je s svojimi priročnimi darovi očaral tedanji svet. Vse, kar p Ita Prevel France Magajna. 13. poglavje. Kapitan se je spustil v ucobni stol. Njegcva ----- nočna služba mu je bila dolga in mučna. Strc- ka hladne-, ža; e napolni dve skodelici kave "n se na z znanstve-) migi*ai svojega gospoda odstranil. «Je li kaj novlc?-> -Prisiljen sem bil,» je dejal Crawsh?y in ro rno rr«ešal svojo kavo, »razdreti vaš brez-ž čni aparat.» * Vraga!» «Spregovoril sem tudi nekoliko pametnih besed z mladim Robinsom. Zalcrtil sem ga, ko je Riucheriu naznanal naš položaja Kapitcn je položil skodelico na mizo. ^Gospod Crawshay, io je zeio -resna obje rekel. tožba «To sploh ni obtožba, to je dejstvo,® je vstvaril, ie vsklilo iz najntžne;5egs čutenja.; vrnil CrawsKay. «K sreči ni bila zveza med V vsem čitaš samo mir, iskrenost in ljubezen; obema pamikoma še gotova, ko sem se peja je od - spiazU v brzoja na njegovem ležišču. Posipal sem nekol ko časa potem pa posegel vmes.» < Ali se je ka, z^ perstavl,a:?3> «Ni imel prilike,» je pojasnil Craws'nay ne-kol;ko grozeče, «Jaz sem bil prvi pripravljen. Na tem koščku papirja,» je nadaljeval in potegnil iz žepa majhen list, «bos>te našli mioi-maci e glede našega položaja in naše smeri, katere je Robins v začetku razglašal in katere smatram za pravilne. Nižje spudaf najdete brzojavko, katero je pod mojim vodstvom po-znejc oddajal...* Pod vašim vodstvom?* mu je segel kapitan v besedo. ■ Pod nco im vodstvom ob namerituem samokresu » je pojasnil Crawshay. «To brzojavko je Bliicher pobral.« Kapitan je račune 'že'jno čital. Želel bi, da bi nam pustili me'o več prostora,* je mrmrat, -.Vseeno bo dobro tak-o. ako pre skavo Lakoj in ne šele v Liverpooiu t Kaj da bi preiskali vsakega na krovu? , je vprašal kapitan. ♦ Ne, temveč samo osumljene osebe.*> »Katere so pravzaprav?* »Pred vsemi in najbolj gospod Joceiya Thew.» «In potem?* ^Gospod Phillips in njegova dva spremljevalca.* ^Ta mož, ki skoraj umira?" *Priznam, > je rekel Crawshay, da je to več ali manj samo ugibanje od moje strani, toda jaz sumim vsakega, s katerim se gospod Joce-lyn Thew pogovarja.* ♦ Za božjo voljo, gotovo ne mislite gospodične BeverleyJ. je vzkliknil kapitan ♦ Nikakor ne morem razumeti njenega znanja z Jocelbnom Thevvom,* je dejal Crawshay. • Vsekakor ne predlagam, da bi se že sed-ij za- ne dobmo megk. V tem slača.jti lahko tre-jnimali za te osebe. Vse, kar za seda? želim, ščimo drug ob orugega.* • je, da se preišče v&a prtljaga Jocel^na Thewa, «Ta mali dogodek», je nadaljeval Cravvshab in to takoj.* in prekr;ža! r.ogi. « piotrjuie neke goiove vtise, s katerimi sem prišel na krov. Mislim, da je «To je stvar, ki se ni še nikoli prpetiia na parnikih, katerim sem jaz poveljeval,» je rekel do stvarstva. Kskor je Barison točno pojasnil1 vil na mestu. Več nego desetkrat je brzojavil »ik, in potem, da se ni h nosilec reši neizogfb-prvo točko, tako nam je pokazal Mozartov natančnie informacije, kje se nahajamo in v ne preiskave v Liverpooiu. je balo določeno; koncert* s fino in delikatno interpretacijo, kateri smeri plovemo, a odgovora ni bilo. Po-! da nas Bhicber prestreže pot^o m sprejme tem sem jaz posegel v igro.» | nase dokumente in njihovega nosilca, naj bo t« Kaj se je zgodilo? Pove te mi natančno!* katerikoli. To je priprost in jasen načrt, na Po Čajkovski «Chanson sans paroles*. prire- >. Mar bi ne bilo tudi pri nas kaj j*ni po Kreislerjn z neprimerno vrinjenimi 1 «tempo ruba to* nas je peljal Barison v moder-fe rekel kapitan. bil načrt splaviti na-jprej dokumente na ta par-j kapitan nejevoljno. «Če pa je potrebno, bom storil to jaz sam.* ••Ali je verjetno, de nastopi megla?» jc vprašal Crawshay. • Tekom pri3iocbi(Mi štirimivajpetih ur- bo nastopila za gotovo. iPrihaja od zapadne strani.* katerega moramo gledati zdaj z našega vidika. IV. «EDINOST» V Trstu, dne 13. »mcnbra LV2S. Centralno mlstarnia v Trstu Trst, ki potrebuje dnevno 60 tisoč Etrov mleka, hoće slediti vzgleAi drugih velikih mest in ustanoviti centralno mdekairno, ki naj bi oskrbovala celo mesto z mlekom. S tem hoče mestna občina onemogočiti razširjenje nalezljivih bolezni potom mleka, uvoženega z dežele, kakor tudi doseči razprodajo le dobrega mleka s celo tolščobo. Mestni fizikat namreč trdi. da je pripisati vsako leto okoli 200 slučajev le-garja ravno uživanju nečistega, okuženega mleka, ki se prodaja po hišah, ne da bi bilo poprej razkuženo (pasteurizirano). Glede kakovosti mleka, ki se danes porabi v Trstu, trdi zopet fizikat. da nima niti 3% tolščebe, v dosti slučajev komaj 2%, četudi spada pristno mleko iz naših krajev, zlasti mlekc s Krasa, med najboljše mleko v Evropi, ki ima tudi do naravne tolščobe. Zato hoče tržaška občina osredotočiti in nadzorovati razprodajo mleka s tem, da naj se mleko iz centralne mlekarne razprodaja v zapečatenih steklenicah pod odgovornostjo, mlekarne same za pristnost mleka. Taka razprodaja bo imela za nujno posledico popolno prepoved dovažanja mleka v Trst v malih količinah ter razpredajo po ulicah in hišah s strani mlek^ric. S tem bode v živo prizadeti naši kmetovalci v bližnji tržaški okolici, ker ne bodo več smeli prodajati mJekv kakor do sedaj. Ker je mleko za našo okolico eden izmed najvažnejših pridobitnih vire v, mora naše ljudstvo že sedaj ukreniti vse potrebno za prilagoditev novim ukrepom tržaške občine. Osnovati bo moralo več mlekarn, ki bodo skrbele za zbiranje in odvažanje mleka v Trst na debelo, kajti kakor čujemo, bo centralna mlekarna sprejemala le mleka v večjih množinah. Zato je pozvala Zadružna zveza v Trstu svoje članice v bližnji tržaški okolici, da skličejo na posvetovanje vse kmeto-. valce, ki iz nj'h okoliša mleko prodajajo, ter jim razložijo pomen in dalekosežpast bližajočih se ukrepov, ki se bodo> pričeli izvajat? v dlcglednem času (nekateri raču-jv 7P i- orvi oolovici ^Pta 1926.) Zabranjenje uvažanja in razpro dajanja mleka po hišah v Trstu bo irnelo za poskoke, da bo mogoče iz naših krajev prodajati mleko le potom dobrourejenih mlekarn. Kakor drugod, tako bodo morale biti tudi mlekarne v tržaški okolici osnovane na zadružni podlagi, to je visak krnelo/alec, ki bo hotel mleko prodajati, bo moral b'4i njen zadružnik. Zadružna zveza v Trsrtu pojde pri ustanavljanju takih novih mlekarn z nasveti in s podporo na roko. Pri ustanavljanju mlekarn se bo treba držati sledečih smernic: 1. mlekarna bo morala imeti tak delokrog, da bo nrngia oddajati' najmanj 1000 litrov mleka dnevno; 2. deleži, ki j*h bodo morali zadružniki vplačati, bodo morali biti tako vfeoki, da o-akrijeio dve tretjini stroškov nove mlekarne, ki bo stala, ako bo oddajala naj-niranj 1000 litrov mleka na dan, z zgradbo in 9 strop od 70.000 do 100.000 lir; 3. za mlekarno je potrebna1 pitna studene na voda, in sicer petkrat toliko vtitde, koliikor je mleka; 4. mlekarna mora biti sezidana, če le mogoče, stran od glavne ceste in blfzti vode in sicer po modernih načelih; 5. v-oiifa mlekarne mora imeti nafjmanj 6 mesecev vaje prt kaki drugi mlekarni; 6. čkni mlekarne nuorajo postati le oni, ki se obvežejo dajati čisto priistno mleko. Kako bo ustrojena centralna mlekarna v Trstu, ni še gotovo. Občina proučuje vprašanje. Najraje bi videla, da bi bila taka* mlekarna osnovana cd podeželskih mlekarn, ki uvažajo mleko v Trst, Bile bi to mlekacr«e iz Tržaške pokrajine, z Vipavskega, iz Severne Istre in iz Furlanije. •le pa nemogoče, da bi te same zmogl-e ogromne -stroške za novo centralno mlekarno, skozi katero pojde dnevno 60.000 1'tro^v mleka, ki naj bi se prodajalo v zapečatenih steklenicah. Na vsak način je zadružna oblika za t ako mlekarno najboljša. Ali. članstvo naj bi ne bilo omejeno le na mlekarne proizvajalke, ampak bi se moral krog članov razširiti tudi na večje konsumente. Ker bodo stroški znašali več miliijonov lir, se bo dal načrt udejstviti le tedaj, akja bo novi tržaški mlekarni zagotovljeno dolgoletno posojilo, brezobrestno ali vsafj s prav nizke obrestno mero. Zato se pa mora. pobrigati mestna občina, ako noče, da ne pride centralna mlekarna kapitalistom v roke, kajti gotovo je, da se bodo skušali dosedaivji večji! prekupčevalci z mlekom v Trstu, ki so imeli pri vsakem litru mleka 40 stotink dobička, ohraniti za v,-ako ceno in zavladati v novi centralni mlekarni ter na ta način dobiti v roke monopol mleka za Trst. Gosp. Vestnik (Dr. Agneletto Josip). da se tudi pri našem kmetovalcu uporaba umetnih gnojil še xu razširja v zaželeni meri. Po obsegu hranilne snovi, neobhodno potrebne za razvoj rastline, razlikujemo v glavnem 4 skupine umetnih gnojit m sicer: 1.) Dušakaeto gnojita z najacažii uplini odstotkom dušika (N). 2.) Fosforna gnojila — • kislino fosforja (P= OJ- 3.) Kafijeva gnojila — s kaićem (K« O). 4.) Apnena gnojila z apnom. (Ca). Poslednje gnojilo prihaja pri nas pa le redko v poštev, ker so zemlje precej bogate na apnu. Sestava in način uporabe posameznih skupin sta zelo zložena. Pripomniti je takoj, da se vsaka skupina deli v vrste, katere imajo svojo posebno odstotno sestavo. Ni torej čuida, če je bil že marsikateri kmet opeharjen in presenečen s slabim uspehom pri uporabi in nakupu umetnih gnojil, posebno pa mešanic. Ni važno eamo, da vemo, kateri rastlini bomo gnojili, še važnejše je, kdaj bomo gnojili! in kakšna je zemlja, katero hočemo gnojiti. Imamo polja, travnike — s kislimi travami — kisle zemlje in imamo trpke — apnene zemlje. Ravnotako poznamo tudi kislo in Lrpko-1 ugasta gnojila. Priporočljivo in poi-trehno je radi tega, da se kmet-nestro-kovnjak obrne pri nakupu vedno le na i poznano, solifno firmo; in trgovca, kateri mu lahko nudi za nasvet tudi strokovnjaka. x (Dalje pride.) Ing. A. Čok. Miloša Rodeža a fdčmo. Žarko Erjavec v Ajdovščini nabrali mtjt L 25.—; I. I. —.50 Ur vesel, da ni bilo nobene žrtve. Naia zavarovalnica \ UNION" ie nolveda svetovno zmrovulvica Delniški kapital Fr. 30 Mifjonov, za v. kapHali v veljavi čez 79 Miljardev Fr. Ustanovljena 1828. Generalni zastopnik AVGUST RAVNIK - GORICA Via Barzellini št. 2, I. 43 Zastopniki se še sprejemajo. — Žalna trni i. Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na debato in za družine Vi al« XX SittMI. br* S4 (prej Acquedotto) na drobno ki za dru ime VI« Gluliani 32. - Ttlef. 2-41 Priporoča se lastnik 47) FR« STRANCAR. JAKOB PERHAUC velika zaloga vina, žganja in likerjev ustanovtjena !e:a 1878 Trs«, Via S. T. XicHaa S, telefon 2-So Vedno v zalogi in po cenah izven vsake konkurence : pristen istrski tropinevec, kraški brinjevec, kranjski siivovec. Lastni izdelki s Šumeča vina kot šampanjec, šumeči istrski refošk, Lacrlma Cristi in druga. SnacIaHtfila: Jajčji konjak in Crema maršala ter raznovrstni likerji in sirupi, kakor tudi PRISTNI MAL1NOVEC itd. (671) MIRODILNICA MARIO FERLIN Sv. Msrija Msfiiiena zgornja 2 Bfvio. si. 774 Pedrufritt Via Csrssa II (h«al Via Krionna del sur») prodajo na debelo in drobno. 63 Barve, la' I, čopiči, šipe, žeblji, cement, sadra, žveale, modra galica itd. — Postrežba na dom. Begata izbera slikarskih vzorcev (štarapov) - Velika izbera cepilnih potrebščin - Zaloga mazila .A'.IPBONA" za čevlje JAKOB BEVC nrarna in zlatarna Trat, Campo S« Gžac Zlato kapice v vsaki množini po uajvil^ih oaoak Krono plačuje višje kot vsi drugi. Zaloga raznovrstnih ur in zlatenina. i6*0 Pravimo Vam samo to: Predno kupite oglejte si največjo izbero pri Velike zaloga nemških in čeških slamoreznic in Geppfl 15 io 17 Via Gsppa 15 in 17 719 vsi na-' UMETNA GNOJILA IN NJIH UPORABA Umetna gnojila zadobivajo v današnjem poljedelstvu vedno večji pomen. Z naraščanjem gostote prebivalstva naraščati mora tu-eti množina polje3etekega pridelka na enoti površine. Vsak umen gospodar se truda, da bt na svuji zemlji imel čim bogatejšo letino. Da pa lahko poviša pridelke svoje na največjo mogooo višino, katera se še izplača, mora na vsak naćm rabiti poleg hlevskega gr ^a v Zinatni množini tudi umetna gnojila. ludi taporaba samih umetnih gnojil na polju fn travniku brez hlevskega gnoja se je debro obnesla. FViča o tem nam je gotovo cena in hitro naraščajoča uporaba v^eh vrst umetnih gnojih. Obžalovati je le, Rusija cdpravf bančni notofai Genovski «Corriere Mercamtile» je pred kratkim otbjavrl članek izpod pere«a Bomi-Steina-Bonija o denacifonalizactjt bank v Rusiji, iz katerega posnemAjem sledeče zanimive podrobnosti: Sovjetska vlada je dne 17. decembra L 1917. uveljavila zakon, katerega prva fcoička je določala uvedbo državnega monopola na bančna gospodarstva. Nbi podlagi dodatnih odredb pa je bila v teku ča*sa izvršena likvidacija vseh privatnih oančnih podjetij. Boljševiki so torej na ta način uničili finančni trg. * Po par letih pa so hoteli ruski sfotvnjeti ojačiti svoj novo ustvarjeni državni moi-no-pol. V dosego tega cilja so ustanovili bančne delniške družbe, v katere sto« hoteli privabiti inozemski kapital. Vsi ti poizkusi | pa >30* se popolnoma ponesrečili. Sovjetska j vlada se je namreč kaj kmalu uiverila, da j monopolizirane bančne ustanove ne morejo absorbirati niti onega malega kapitala, kolikor ga je še ostalo na domačih tleh, a kam li da bi privabile tuj kapital v svoje blagajne. Sotvjetska viada se )e odločila izdati nov dekret, k* bo dovoijeval ustanavljanje privatnih bančnih psodjet^ s pomočjo inozemskega kapiiala. Nove banke pa bodo podvržene vladni kontroli, kar se dogaja tujim podjetjem v viseh državah na svetni. Važno in novo pa je na vsak način dejstvo, da bo novi dekret td^nal državna monopol nad banJamn« v Rusiji, Tuje banke bodo glasoma tega no-^ega dekreta uživale v svojem delovanju precejšnje svoboščine. Ti zavodi bodo tudi brezdvomno privabili nase lokalni ruski kapital. Inozemski finančni zavodi bodto tedaj uživali gotovo privilegije, kakršnih menda ne bodo deležna ruska bančna podjetja. To dejstvo znači koncesijo monopola inozemskemu kaipitalu. Tako daleč še m prišla nobena država na svetu. Znano nam je, da zasleduje vsaka država cilj, cfat v mejah mogočnosti omeji preveliko aktivnost tujih ustanov na domačem ozemlju. Še celio Vi carski Rusiji sta pcnslovala samo dva tuja bančna zavoda in sicer Credit Lyonnais in pa National City Bank, katera f.a sta zelo težko dobila koncesijo. Iz tega vidimo, da prihajajo iz Rusije dan za dnem poročila, ki naznanjajo počasen, toda stalen preobrat v ruskem gospodarstvu. " F. C—č. TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU Centrala: ulica Torre bianca 19, podružnica -ul. Raffineria št. 7, Telet. 44-39 ima v zalogi: Semena: špin-ače širokoiistnate po L 6.50 kg. motovilca, rukle, salatine, ječmen šestovrstnik, zgodnji nizki grah, redkvice, čebolček in razna druga .poljska in vrtna semena. Detelje: lucerno in. domačo ali triletno deteljo. Trave: laško ljulko, kla«aico, travniško bil-nico mačji rep. Krme: Orehove tropine zmlete in v kosih, sezamove tropine, otrobi, laneno seme in koruzno moko po L 132.— za 109 kg. Umetna gnojila: superfosfat, kalijevo sol iti amonijev sulfat. Kmetijske stroje: shaoreutfce z in brez verig, orala in razno drugo ročno orodje. Bisultn, zdravilo za na spolovilih obolelo živino. Ptičjo krmo: konoplje, (u&Čen oves, svettiko itd Amerikansko lepivo zrn sadno drevje; Tree Sticki Med. Naravni cvetlični med na debelo in drobno. Vinogradniške in kletarake potrebščMie: kit za sode, špansko zeml o," zamaške in vehe itd Sku&oreznice Taandrr «Mayiarth» št, 4 in št. 18 z verigami, ter ji—nrrrnice «Tnebinia» brez Slamorezcice «Mayfiarth» litijo v zak^l tndi trgovina Goljeršček v Sežani w Mlekarska zadruga v Trnovem. Posneroalniki za mleko za 130 litrov a* nro, so ravnokar dospeH. Velika skladišča • POHIŠTVA - dunajskega, navadnega in luksuznega v velikanski izberi in po konkur. cenah Na dobeto Na drobno R. CAMPONOVO Ta?. 793 - Vlaln XX SaHamkre 33 TRST 8. 10. 12 col z verigo in brez iste, domestni deli kakor noži, zobna kolesa, vedno v zalogi. — Prodaja tudi na obroke. M. Križ« — Postojna 1 KaHHHHMMfl Priporočilne ivrdke «9 if in hronlln ie§l«Wovana z»r « a lstiiau< Zaloga usnja, čevljarskih in .s«d!arsJ DAROVI Ob prriiki praznovanja St. Pravilnika in Sv. Drafotina nabral mafi Pepiek v veseli dražbi Lit 65.— za Šolsko druStvo — podrui. pri Sv. Jakobu. Bog živi Sv. Pravičnika m Sv. Dragotina a tudi našega Pepčka in darovalce, ki se ob vsaki priliki spominjajo naše Šolske mladine. Darovi ca «Dijaško knhin^o*: Na svatbi g. predno ka) nakupite, obiščite Veliko skladišč® pohištva 16 tvrdka ALESSANDRO LEVI MINZI VI« R«ttorl St. 1 - via Malcanton SI. 7-t3 Spalne eobe, obedne sobe, posamezni kosi pohištva v veliki Izberi. KERŠEVANi Dvokoiesa, šivalni strogi, puške GORICA — Pkzza Cavour 9. ČUK Elim Šivalni stroji in dvokolesa GORICA — Piazza Cavour »t. 9. DRAŠdK KARi. pekarna in slaščicama GORICA — Via Carducci 21. pekarna in slaščičarna GORICA — ul. Manili 6, (Šolska ul.) MAVKIČ ANDREJ manufakturna trgovina GORICA — Via Carducci 3. * 1 ___ SLOVENCI! V naši prodajalni dobite blago in g izdelane obleke po najzmernejših cenah. g HHnnilBBElSBHIIHiliBlMIlH TISKARNA,EDINOST v TRSTU I lin Ms vsa tisfcarska ! tud< v vothm | ftrkami. deta v na|modarwjawi st»a kakor Raapolaga z nalinodtfn«)!^^' •fcrolam. LynoSypa, at»r.otypyo tor r^^mkim Vaa naročHa aa leartu^ loto*oJn_po ziMrnHi cei»h. Ulica S. Francesco d' Assisl 20 Martin Poznajelsek krojačnica z izbiro vzorcev TRST — Via Giosue Carducci 36. Manufakturna trgovina Pri Stavcu TRST — Via Guardia 26. Ceregato & Trebse Foiografični atelje in papirnica TRST - SV. JAKOB Via del Rivo 42 — Campo S. Giacomo, Marija CoJobig izdelki za ia otroke s prodajo drobnarije TRST — Campo S. Giacomo 5 trgovina z FRAN BENČIČ m blagom na drobno ia debelo HERPELJE (nasproti ferffr, MOLAR JOSIP Gostilna GORICA — Vta Momrht 11. KAREL SO«< gostiln« «A1 booet Arrivo» TRST — Via Ghe^a 9 v bližini centralnega kolodvora.