za izboljšanje lista Va«o totov t««K V«k. ki "VliiNartla" alt K* k Vaa fc* ■m odprli pat k ura Irptmu HM rtiit. 7 GLAS NARODA List slovenskih j delavcev v Ameriki ★ CITATEUE OPOZARJAMO, da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako Še niste naročnik, pošljite en dolar za dvomesečno poskušajo. TELEPHONE: CHelsea .I-1J4J Cttirrrd m* Sfraud Clam Mailer Srpirmber 21st, 19*3 at the Post Office at New York. X. Y., under Aet of Congress of Jklareh 3rd. 1879. ADDRESS: IMG W. 18th ST.. NEW YORK No. 1 32. — Stev. 1 32. NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE'S, 1938- SREDA, 8. JUNIJA. 1938 Volume XLVl. — Letnik XI-VI. JUŽNI SENATORJI PROTI DOLOČENIM PLAČAM DEBATA BO NAJBRŽE ZAVKLEKLA • ODGODITEV KONGRESA Delavski organizatorji pričajo v procesu Južni senatorji so zagrozili a fil buster jem. — So proti postavi, ki bi določala najnižjo plačo 40 centov. — William Green in John Lewis sta za predlogo. WASHINGTON. D. C., 7. junija. — Kongres, *ci bi se imel še ta teden raziti, bo najbrže moral zasedanje nekaj časa podaljšati, ker so nekateri južni senatorji nasprotni predlogi, ki bi določala delavsko plačo in delovni čas. Opozicijonalno skupino vodijo senatorji Harrison, £1 lender in Pepper in v njej so tudi nekateri senatorji iz drugih, kot pa južnih držav. Ti senatorji so proti tej predlogi v prvi vrsti zaradi tega, ker se jim ne dozdeva pravilno, da bi postava določala enako plačo po 40 centov na uro in enak de lovni čas po 40 ur na teden za vse države unije. Južni senatorji so se sestali kmalu nato, ko je senator Thomas predlagal, da je najprej postavljena plača po 25 centov na uro, da se ta plača vsa-Ko leto zviša za dva centa in pol, dokler plača ne doseže 30 centov na uro, nato pa naj vsaka industrija določi vsakoletno povišanje, tako da po sedmih letih doseže delavska plača na uro po 40 centov. — Južni senatorja pravijo, da so zadovoljni s plačo 30 centov na uro, da pa naj pozneje zvezni urad določi najnižjo plačo brez določbe, do katerega časa mora znašati najvišja plača 40 centov na uro. Določevanje plač med 30 in 40 centov na uro na i bo po njihovem mnenju prepuščeno zveznemu odboru, ki naj bi določil plače v sorazmerju s ceno živil, z ozirom na vrednost dela, tovorne cene in z ozirom na druge okolščine, ki pridejo v gospodarstvu v poštev. Tako bi bile delavske plače določene z ozirom na zemljepisno lego raznih krajev in pri tem južna industrija ne bi bila prizadeta. Med senatorji vlada sporno mišljenje v prvi vrsti, do katerega časa naj bo uveljavljena plača po 40 centov in delovni čas po 40 ur na teden. Druga nasprotja so manjšega pomena in bodo lahko po-v a vnana. William Green, predsednik ameriške delavske federacije in John L. Lewis, predsednik odbora za inustrijsko organizacijo, sta zavzela trdno stališče za plačo 40 centov na uro in 40 ur delovnega časa na teden, kar naj bo doseženo v določenem času. V tem smislu deluje tudi senatni delavski odbor, ki je prepričan, da v sedanjem zasedanju kongresa predloga ne more biti sprejeta, dokler nista ž njo zadovoljna Green in Lewis. Senator Thomas je rekel, da je svoj kompromisni predlog sestavil tako, da vsebuje vse dosedanje predloge. Senatni odbor sedaj razpravlja o vseh teh predlogih ter skuša sestaviti predlogo tako, da jo bo kongres mogel sprejeti in da zaradi predloge zasedanje kongresa ne bo podaljšano. Senator Ellender, ki je spomladi govoril več dni proti postavi o linčanju, pravi, da sovraži besedo "filibuster", toda zagotovil je, da bo kongres .moral še dolgo razpravljati o predlogi, ako predloga ne bo vsebovala razlike v delavskih plačah. Senator Barkley, ki je voditelj večine in speaker Bankhead pravita, {la more samo predloga o plačah in delovnem času zadržati zasedanje kongresa preko prihodnje sobote. Poleg tega pa more zadržati kongres še debata v poslanski zbornici glede senatnega dovolila — $212,000,000 za farmer je v trošilni in posojeval- FAŠISTI SO OBKOLILI ALB0CACER Civilisti beže iz predela med Teruelom in Sredozemskim morjem. -— General Franco je dal vstreliti več častnikov. 1IEN1IAYE, Francija, 7. junija. — Španski fašisti poročajo, da je njihova armada obkolila AIbocacer, kjer nudijo re I WAGNER JEVA 1 POSTAVA IN VOLITVE Strokovni problemi stopajo bolj in bolj v ospre • dje.— Obe veliki delavski organizaciji imata nad 8 milijonov članov. WASHINGTON, i). C., i. j utli ja.—Predsedni k R oust-ve I i. je »'kleni! poslati v Anglijo'posebno študij.-ko komisijo, ki bo publikanci najhujši odi»or in na lieu mesta proučila angle- zadržujejo fašistično prodira nje proti Castellon de la Plana in Valeiiciji. Padec mesta je samo še vprašanje časa. Prebivalstvo mesta, ki Šteje .'»000 duš, je -zbežalo iz mesta malo prej, preilno so legije generala Franca zajprle zadnji izhod. Mesto se nahaja 16 milj od Sredozemskega morja in 'i milj o<] glavne ceste, ki peljv *J(> milj proti jugu do Castello-na. H Druga armada pa prodira po I cest i od Teruela do Sagunta. Vladno poveljstvo naznanja, da ko delavsko postavo (Trad« Union Act). Voditelji administracije so vsledtega prepriča ni, da bo igrala delavska politika New Deala v prihodnjem kongresu ter pri predsedniških volitvah leta 1940 odločilno vlo go. Predsednik je poudaril, dn bodo izsledki študijske kouii.-i-je služili za ojaeenje^ Wagnei jeve jKwtave. To se mu je zde lo potrebno nagi as i tT, ker so -e razširile govorice, da ifemera-va predlagati bistvene izpre-meiube v Wagnerjevi postavi. 'Ruhielo-. -e armada trdno drži proti fa- j}' splošnem bi bil pa tudi angle !š»stičnim napadom na Mora sistem neprimeren za Ame- riko. . Ameridka delavska federaci ja je že imenovala v komisijo svojega zastopnika, doeim Le-wisov odbor za industrijalno organizacijo tega ne bo stori i. Politiki vseh strank poeveča-jo strokovnim problemom ve lik pomen Odkar je v veljavi Wagnerjeva postava so se vrste organiziranega delavstva skoro podvojile. C. I. O. in Delavska federacija imata skupaj nad osiMii milijonov članov. GIBRALTAR, T. junija. — Razširjene so govorice, po katerih je prišlo do spora med častniki generala Franca in da je izginil Franco v glavni poveljnik na jugu general Gouza-lo Quei] »o del Liano. Republikanska poročila pra vijo, da je general de Liano pričel vstajo proti generalu Francu v svojem glavnem stanu v Sevilji. Ta vstaja se je razširila po celi Andaluziji. Republikanska poročila pravijo, da j*o ča-tniki v generalnem štabu generala de Llan*i zelo ogorčeni nad obnašanjem nemških in italijanskih častnikov, katerih ni mogoče več prenašati. Španski častniki se nam ZA TISOČ MILIJONOV DOLARJEV SREBRA KITAJCI SE UMIKAJO proti HANK0VU Kitajci se v popolnem redu umikajo od Cengčo-va. — Postaviti se hočejo v bran severno od Hankova. ŠANGIIAJ, Kitajska, 7. junija. — Po zavzetju lvajfenga pritiskajo Japonci dalje proti zapadli ob Lunghaj železnici ter so prodrli že 14 milj zapadno od lvajfenga. Do Ceugčova, kjer se križa Lunghaj železu.-<*a s Peiping-Hankov železnico, imajo samo še "25 milj. ZAGOVORNIKI OBTOŽENCEV DOŽIVELI SVOJ PRVI PORAZ LONDON, Ky„ 7. junija. — Izza otvoritve procesa proti premogovnim baronom in pomožnim šerifom v Harlan okraju so danes prvič nastopili kot priče organizatorji United Mine Workers of America ter opisali napade iz zasede ter plinske napade na organizirane delavce. , Lewi o T. A meti je 23. janu-svojimi :*0 častniki v 1937 Prenočeval v Ne« sen t>o kratkem odpotoval iz Kitajske. Haf,?n1 ,P«>ti jut.-u j. HANKOW 7. junija. - Ako *^aj«x- sum , kaU bodo mogli Kitajci zadržati ™mu :[tfh hoteIom prodirajoče Japonce, je odvi- slri,;siu e^oaji. sno od te*a. aku se Im'> mogUi1, Je dognalo da so armada v redu umakniti" od kompamjbki iiajetezi z diuaini- i'......., • „,.,. . . toni razstrelili dva avtomobila Kajtenga ni l engeova iii zas*-- , , , . . , .«: . . 4 i delavskih organizatorjev, v ho sti nove utrjene postojanke v. _ . . A - „ \ . Ta I'll in Ta|H'li srorovju v ,„•... ;1''u Je »?to nOC P1™0?6™1" U in Cengčovon. bilo umikanj« vimal. Honan in Anbvej. Ak«,,lt'avst'U organizatorjev, o,Uva.no. ker s„ Japonei bo-k, uiugli Ki. a j,-i umakni- A™»" ' * u,b !' ' raeli liel železnic „',,! obeuiu ti. tedaj bo,lo obdržali svojo'f 8° f uioralo in bodo mogli vev u.e« « obtožencem Alio- zadrževati Japonee v nji- nou' Bowhnom. Japonski letalci poročajo, da • e Kitajci splošno umikajo od Cengeova proti jugu in da je več divizijam meti Kajteiigom mestoma z nepričakovanim na padom z južne strani Lungli" j železnice. WASHlX(rT<)X, l). C'., junija. — Te dni bodo prepe- ... . , t . . Ijali od New Vorka v West rec boje da se b«lo nemški in point za tigoS miIijouov (loiar_ italijanski častnici držali na jev ,rebra 8prav]jen0 bo v po-Španskem tudi .se i>o končani s^nem skia!(ii^u, ki je veljalo Iraivlja.isk. vojni. nad F>oI mil jona dola rje v.Tran- Um1C" Pobiral« ga l>odo v navadnih lj4Miili '2o tasistk'Uih častnikov tovornih avtomobilil., ker se ni zaradi notranjega sjm)ra. Nagel padec Kajfenga je zelo presenetil tuje vojaške opa-zovace, kajti leta 193(1 se je v mestu držal uporni geueiv[ Feiigju-hsijang šest mesecev, naglic temu, da ga je marsstl Cankajšek neprestano ljuto na padal. Nek visok japonski častnik rekel, da se bo kitajska armada v kratkem pričela drobiti, ker Kitajci nimajo štabnih čast nikov, ki bi mogli novince vt-žhati. 44Lahko je govoriti o neiz-črpnosti vojaštva,'' je rekel častnik, "toda novinci mora;«« iti s"kozi vežbanje, da morejo prenesti napore vojne. Priznavam«. da morejo mobilizirati več milijonov kmetov in jih tudi oborožiti s puškami iu lažjim orožjem, toda ne morete vreči novincev bre« vežbanja 111 cev ho vem prodiranju proti Hau- Bowlin mi je rekel. kov«, Vneam™ in Hanijan^n ^P'tal Aruett. - mene je šeri, ..........najel kot guu tnuga . Jaz na Itančno vem. kdaj se bo zavisi! brez dobrih častnikov bo boj. "Tragedija Kitajske je, da'jf s, se^iro. »smrtil 241etnega je v zaiinijli enajstih mesec-il, !Pf,,,la ®ai?sain..st'ri leta sta provinci Vulian. Kitajci imajo le malo meha-j , -nizirane anuade, vsled česarl\n"miL { e P,acal' ,l ni-o kos vkoro ,mlinoma m - k.,,,;-,;-.,,,; ..... . « Organizator u iliiam Klonti namzirani japonski arma. . . ,, 1- 1- • ,, Pismo mi je bilo pa neodprto Kitajska armada, ki je oblega-' . la Doiharovo divizijo, nraakni-i^/f n°- , .. .. ja ! Danes so doživeli zagovor- liiki obtožencev občuten ,Zvezni .sodnik Ford je zavrnil i neko prejšnjo odločitev ter od- ' redil, ril- ( bati roparske«« napada. Sre- k„v ki bi vežbali in odi V Lalineji je bilo v ,oboto a- ,)ra je .landauaSnji težko «- ^ ' ret i ranili vee ca-stnikov, ko so nefoiti izgubila večino svojih najapo- !.re?a Earla Cul,len'-ia- Grozeni solmejiili častnikov in sedaj ni- !*>ln "aJl' stonl v Imvahl Je uia dovolj sposobnih častni odili uo- bili po mestu razdeljeni pozivi; z napisom **Dol s fašizmom — žrvela republika!" General Franco je zapustil o-srednjo fronto ter je »klical STO OSEB ZASLIŠANIH NEW ROCHEI.LE, N. Y., b junija. — (>l>lasti so zaslišale HAXKOV, Kitajska, 6. junija. — Nemški vojaški svetovalci bodo najbrže v kratkem odpotovali v Nemčijo na poziv ti dolga. vojni svet v Burgosu, ko je iz-lnad sto oseb glede odvedbe in;kallde^a Hitlerja. V tem sU............^ _ vedel, da so se v Malawi in S^-'umora 12 letnega Petra j^*x>r4iszuiiiela rna^al eanit^> 1 k; je ^^ 4 ietnega Normami ragosi pretepali njegovi častniki z nemškimi in italijanskimi častniki. General Franco je ukazal a-retirati več svojih častnikov, j ker hoče ostati v prijateljstvu iz Musšolinijem, ki mu največ pomaga v državljanski vojni XT . .. 1* * .. . ,šek in nemški poslanik dr. O na \ se so izp^tdi, ker jim iu |skar Tralltmann. bilo mogoče dokazati nobene zveze s strašnim zločinom. Board oni. Državni pravdni'k je nato prečital izjavo Bena ITnthanka, ki je povedal zastopnikom La-. „ . ,bor Relations Boarda, da ga je ze, ker mu oarris ni hotel vrni- najela Harlan County Coal 0- Iperators Association. Njegova naloga je bila preprečiti organiziranje premogarjev. Pi-i neiki drugi priliki je bi! _ ^ Unthank označen kot glavni FLINT, Mich., junija. morilec, kar jili Tukaj je bil Obsojen na 25 let :f V slua^1 P^ogovnih • v jn » 4 • ^ a , baronov/ jece letni Casper Scarlett, t I iTiR'kerja v hotelsko sobo, ga! ZVER V ČLOVESK PODOBI BIVŠI ZUPAN IN NJEGOV NT\R0CITE 8E NA 44GLA8 BAROMA" NAJST.ARF.JftI ^mv^NSKI DNEvTd V AMERIK' Can izioralbu; ^o Pa ,'koro do smrti KLERK OBDOLZENA UMORA 'pretepel 1 Navzlic temu pa imajo voditelji kongresa upanje, da bodo vsa nasprotst va fflede predloge v krat-kem poravnana in bo mogel kongre. zaključiti svo-1 je zasedanje v soboto. Glede tega sta imela kajšek in poslanik Trautmann daljši razgovor, tekom katerega je Cankajšek poslaniku odgovoril, da mu bo v nekaj dneh sporočil svojo odločitev. Nemški krogi sou mnenja, da Cankajšek nemških častnikov ne bo i RIM, Italija, 6. junija, hotel pridržati, temveč jih bo j zanesljivega vira se je z vede ITALO BALBO BO POSTAL PODKRALJ mimo odpustil. Dr. Trautmann je Cankajše-|ku povedal, da je zahteva kanili ■general Aleksander FaDcenhau- lo, da bo Italo Balbo, -sedan ji guverner Libije, imenovan za podkralja Abesinije. Dosedanji podkralj je bil vojvoda A-osta. j TWIN FALLS, Ind., 6. .jur..-ja. — Duncan M. Johnston, bivši žu pan tega mesta, in njegov kleife William LaVonde sta obdolžena, da sta 24. maja u-jsmrtila prodajalca draguljev Iz Georgea L. Olson a. Olsona so našli v bižini Johnstonovegn doma s prebito Idbanjo. V Johnstonovi posesti so našli več draguljev, ki so bili Olsonova last. Oba odločno tajita vsako krivdo. "G LA0 NAHOD A" — Heir Toft Wednesday. June 8, 1938 THE LARGEST SLOVENE DAILS IK U. S. S, "GLAS NARODA" (voics or nn'nopu) A- Jil tli OwMd ad Published by ILOTIN1C ftll MINO COMPANY (A Corporation) P j «■!(!•■ t j. Lvpabt, See. of butne« of the corporation and »ddwiti of above officer«: NEW YORK, N. 45th Year I88UED EVERY DAT EXCPPT 8UNDAY8 Alto HOLIDAYS Advertisement oo Agreement Za celo leto velja l««t a Ameriko la Kanado ..............96.00 Za pol leta...... ..........$3.00 Za Četrt leta •.....*.*• ...... |lj\o Za New York aa celo leto . . $7 00 Za pot leta ................$3.r-0 Za iDomutro aa celo leto .. f7.iW Za pol leta................$3.50 Yearly 'OLA8 NARODA- IZHAJA VSAKI DAN PRAZNtKOV IZVZEKSI NEDELJ IN -CLA8 NARODA", $1$ WEST lttt STREET, NEW YORK, N. I. TELEPHONE: CBetaei $—1242 DOPISI bres putfpta. hi oaebnorfl » ne wioW«Wo. Denar » naroftilno S "JZ^L POttlMl' * Mw ^ .P^men.bl kraja naro*- W^sKu' ^ P™*"* MrtJUee naznani, da hitreje najde- a v borbi proti raku Pod tiprnvo Works Pronicaš Harttford, Conn, izvaja načrt naprej na polj« Administracije se v mesta (.project), ki pomenja korak borfbe proti rafau. japonski niso mar protesti Zadnje tedne prihajajo z Daljnega iztoka poročila d i japonski letalci divje napadajo kitajske mesta in da poročajo njihove bombe smrt v masah med civilnim prebivalstvom. Pred štirimi cli petimi dnevi je ameriški državni tajnik CondeH Hull poslal japonski vladi oster protest proti obstreljevanju neutrjenega civilnega ozemlja na Kitajskem. Štiri- indvnjnet ur prej je poslalo sličen protest angleško vnanie ministrstvo. Izza onega časa so se napadi ponovili. Samo v Cantonu je bilo usmrčenih in ranjenih 6500 oseb. Washington in London pa na svoje proteste nista dobila odgovora od japonske vlade. Edinole neki uradnik japonskega vnanjega mrnistrstva je izjavil, da japonski letalci napadajo -amo kitajske tovarne orožja in municijska skladišča, ne pa oivilnega prebivalstva. Če je kakšen civilist usmrčen, ni usmrčen namenoma. London in Washington nameravata poslati japonski vladi ostrejS protest. Odgoror bo najbrž isti kot je bil v zadnjem slučaju. Amerika in Anglija bosta protestirali, japonski le talci bodo pa nadaljevali svoje uničevalno delo. Če bi ameriška vlada hotela, bi se lahko poslužila bolj drastičnih odredb. Embargo na municijo in orožje bi se takoj in dobro ob-nesel. Toda v izvozu municije in orožja je denar. Pri nobenem dragem izvoznem produktu se toliko ne zasluzi. Japonska potrebuje najrazličnejše ameriške vojne- po irebščine. Se v ncbenem letu ni imporitrala toliko ameriškega blag? kot ga je leta 1937, in številke za prvih pet mesecev tekočega leta kažejo nadaljni povišek. Proti španski vladi je Washington takoj odredil embargo, napram Japnoaki je pa presenetljivo popustljiv. V obeh slučajih pa podpira napadalca in mu omogoča nadaljne na pade. Najbolj značilno pri vsem tem je pa to: evropski in ameriški vojaški strokovnjaki soglasno izjavljajo, da bi mo- pulatorja, ki služi za proučeva- Fodjctje. katerega »vrha je -poanapati v diagnozi raika pri sedanjih in bodočih generacijah mesta Hartford, da dosledno poveča odstotek ozdravitev, obstoja v tem, da se sestavlja seznam in kazalo zapiskov o vseh smrtih radi raka, ki so se tam (pripetile tekom zadnjih ipetntfjsrtUi let. Vsak posamezni zapiis vključuje imena, istarosti, spola in drugih osebnih podaDkov tudi infornuicije o vrsti raika, na katerem je dotičnik trpel, in o mestu v telesu, kjer je rastel, kakor ttfdi dnige podatke, ki naj pomagajo pravilni diagnozi pri naslednikih uSnrlifa žrtev raka. Projekt, ki ga je priporočal državni zdravstveni svet in urad «za življenjsko statistiko, je -majhen, ali Veleponieanfben, kajti zdravstveni strokovnjaki polagajo dandanes veliko važnost na to^ da se ugotovi "hi-f^torija rakovih družin", ako bolnik hoče, da se napravi diagnoza o simptomih, ki utegnejo pokazati prisotnost raka. NrkatCri strokovnjaki o raku trdijo, da edino nado nudi pravočasno spoznanje simptomov in pravilna diagnoza o vršiti Taka in mestu rasti. Veliko bi ise pomagalo ljudem, da spoznajo potrebo posvetovati se z zdravnikom, in zdravnikom samim, da na njihova vprašanja najdejo pravočasen odgovor za popolno ozdravitev, ako bi bili na razpolago po-daltki o družini mogočega bolnika, to je mnenje tankih od-ličnjakov .na polju raka, kakršna je dr. Maud Sive iz Ohicaga, ki je s-korzi trideset let proučila bele miši v svojem rakovem laboratoriju in ki je na podla gi teb študij ^ugotovila. da se nagnjenost napram raku pode-rtojeje in da celo vi^ta raka in lokalizacija rasti utesrne biti podedljiva. Haitfordski projekt za statistično raziskavo je eno izmed raznih WPA .podjetij, ki zapo-skije gniotno potrebne delavce na polju štoriij, katerih svrha je pomagati v borbi proti raku. Skupina belo-ovratniskih delavcev pod vodstvom dr. M. Belk i na je zaposlena v Harvard zdravniški šoli pri rakovi raziskavi potom mikroniani- nost. da ne vsebujejo svinca. Daisi raziskovatelji na polju neutronov niso še obelodanili dosedanjih uspehov, -akovf strokovnjaki smatrajo te nove načine adravljenja, 4ti so v teku razvoja, za jafeo nadebudne. Popolno opremljen laboratorij v tej bolnici je bil dan na razpolago WPA osebju, obstoječem iz inženirjev, 'kemičar-jev, tehnikov, biologov in raz-iskovalteljev. Glasoviti znanstveniki iz Colulm/bia univerze, ^erriorial bolnice, rimska urni-venza in druge ustanove sodelujejo s tem osebjem. Prebivalci Broofklyna, New •mas naroda' \ g pošiljamo v starodo-1 \ moyino. Kdor ga ho-j ^ *ce naročiti za svoje p I Sorodnike ali prijate-^ | lje, to laihlco stori. —& ^ Narocnitia za sta rip ^ kraj stane $7. -r- Vj| | (talijo lista ne posi-4 | ljamo. p Yorka, ki trpijo na raku, dobivajo postrežbo »po najmodernejših zdravilnih metodah v rakovi kliniki, ki jo je WoAs ProgTees Administracija lani popolnila. 215 gmotno potrebnih delavcev je dobilo posla pri tem projektu, ki so ga bolnišnične oblasti v Bmoklynu že mnogo let priporočale. rala Japonska že zdavnaj poklicati svoje vojaštvo iz kitajskega ozemlja, če bi prenehala Amerika pošiljati na Japonsko svoje blago. Denarne pošiljatve 3 DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU T ITALIJO ▼ ftat&JB............Din. 100 $ ftjOO............Dta* 200 f J JO............M*, too ............tta. IM ............Din. 1000 •••••••«•••• Din« Za $ e ss............Ur 100 $ 12.25............Ur 200 $ 29.90 ..................Lir 000 t 67.00 ............Ilr 1000 $112.00............Ur aooo 910740 ............Ur 8000 POD HITBO UKINJAJO SO tfATSDl GORI ILt DdI4 i • ■ f i« nje o ra^ti slanic. Javno-zdravstveni uradniki, ki podpirajo pro j At, izjavili so, da pomoč, dana od WiPA, se je izkazala kot nepogrešljiva za napredovanja tega dela. V newyonSki Memorial bolnišnici za lečenje rafea WPA rtelavei prončevajo načine za tf^tvarjanje neutronov v velikih količinah kot novo metodo zdravljenja. Neutrone odkrili so v tej bolnici leta 1932 in ti so ba je mogočnejši kot radij, povrh lega pa imajo pred- velik požar po streli na V noči 23. maja je zgorelo skladišče tekstilne tvornice ^Teksta" na Teznem. Skladišče, ki je bilo v svojem ogrodju in ostreišju leseno, se je med prasketanjem ognja zrušilo z velikim iitfščiem Potniki, ki so se pripeljali v Maribor z vla-kom, so ob vožnji na Teznem opazili velik požar. Zgorelo je vise, 'kar je bilo v slkladi^eu, tur d i tekstilni stroji. Ker je bilo vreme veterno, je bila o-mejitev ognja želo otežkocena, vendar pa se je požrtvovalnim mariiborakim pobreškim in drugim gasilcem posrečilo, da so odstranili nevarnost, da ni vsa 11 vomica (postala žrtev ognjenega elementa, "kar bi povzročilo vrnili jonsko škodo. Tudi gašenje je bHo zelo otežkočeno, ker so gasilci lahko črpali vodo le iz eneiga hidTanta, tako da so si morali pomagati z dvema tankoma,. Vzrok požara še ni točno določen, vendar pa se čuje mnenje, da je pričelo go-refti zaradi kratkega stika, ki je nastal kot posledica strele, ki je udarila v strelovod tvor-nUkega skladišča. kočevska spet vabi Veliko, da, mnogo je prete Iclo Rili že, odkar se nismo oglasili. Gotovo že mislite, da je slovenska Kočevja zopet padla v ipanje, .posebno ob zadnjih dogodkih v danes že pokojna Avstriji. Ne, mi še živimo, in vse bolj se nam je dvignila v teh dneh narodna zavest in vsa slovenska Kočevja živi novo življenje. Res so tudi to nažo slovensko deželico preplavili razhi *znafci, ki so se pojavili Vsepovsod, čuli so se znani vizkliki in pozdravi s posebnimi telovadnimi gibi, širile go-, TOstasne vesti o Skorajšnjem tiaiiem koncu ibd. Ali vse to ni =r. . ___ omajalo zmage ter svobode na lastni zemlji. In labfco zagotovimo vsem, da smo mirni in da se prav nikogar ne bojimo. Mesec maj je »kakor povsod drugod, tudi v naši kočevski deželici z zelenim Jurijem ozelenil in razcvetel breg in dol in zlasti naša lepa Kočevska Švica se koplje v zlati sončnini vsa odeta v bogato zelenje ter cvetje sadnega drevja. Čaka, čafka . . . Znana Krempa nad Borovcem pa je odela svoje široko in položno (pobočje vse do Bahjaloke v nebroj v lahnem vetrni se »gibajočih, belih narcis, ki rasto in cveto talco svobodno, kafcor njihove posestri-ne tam gori na Golici. Vsako leto ima v .maju in juniju Kremripa vse nedelje polno turistov, ki pribite v njen objem in si za spomin poneso domov šopek belih velFkih narcis. Mladina pribiti sem za svoj izlet! Slovenci, rojaki, pridite da vidite tu naš rod in lepoto na- Xeda^ho^ je Valo Bratina v "Gltfšff Naroda^ precej dobro opisal Idrijo in njeno oko lico. O. Idrijčanih pa ni črhnil besede, dasi so tudi Idrijčani ljudje kakor drugi, edinole ene T ' še slovenske zemlje, ki se je jJkrila tako globoko v nedrije gozda in jas. „ . umor pri vitanju pred sodniki Pred petčlanskim senatom o-krožnega sorlršča V Celju, ki mu je predsedoval dr. Brefčko, sta se zagovarjala 54-letni sol-siki upravitelj v .pokoju Ivan Zagažen iz Rakovca pri Vitanju in 19-letni najemnikov sin Jože Laznik s Pafce pri Vitanju. Razprava je bila tajna in je trajala od 8. do 14. Laznik je bil Obtožen, da je letos 17. februarja v Thurmovem gozdu na Paki po zrelem preudarku in iz horistoljubja proti obljudeni nagradi 1,000 din z nožem usmrtil (gozdarja Franca Grab-nerja. Zagažen je bil obtožen, da je navedel in na snoval Laz-nika k trmoitu in mu obljubil nagrado 1,000 din. Poleg tega je bil Zagažen obtožen prestopka proti naravnosti. Sodišče je prišlo do prepričanja, da je Lazni'k usmrtil Grabnerja v prepiru in ne naklepno ter da Zagažen ni nasnoval Laznika k iimoru. I/aznik je bil obsojen na 12 let robije. Zagažen pa na 6 .mesecev ječe. Umorjeni Grabner je zapustil ženo -s 6 otirfei. Pred enim letom se je ustrelila njegova 13-letna hčerka, pred tremi dnevi pa je pogorela Grabnerjeva domačija. Orabnerjevo rodibno že nekaj let preganja zla usoda. Izplačil* ▼ airieriških doifcrjih i k- M »mum_j t.« m m h ' m kraj« 8LOVEMC PUBLISHING COMPANY <«la« Naroda* lllll '■!ll«WB.IWIII|gllIIIg!!,!I.I'laMlli'!l'ti«»li:'BiMh r • • v- • n "i • " ' " ■ Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliSka podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: KRANJSKO SLOVENSKA KATOLIŠKAJEDN0TA O Ustanovljena 2. aprila 18W., inkorporirmn« januarja 1898 ▼ državi Illinois, s sedeieiqr v mesta JWlet, lUinoU POSLUJE ŽE 45. UETO Gtmmi wrmŠ v lastnem *mmmz 5N Na. CMcaga 8*-. JaliM. Olinais. SKUPNO PREMOŽENJK ZNAŠA NAD $4,IM,M SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 106.54% WL 8. K. Jtfciti tea mmd 35.Mt {Immt ia Hawk v to skupno Število krajevnih pritStev i« SKUPNIH PODPOB JI K. 8. K. JEDN6TA I2PLACALA TEKOM STOAOA 43.-LETNEGA OBSTANKA 9 GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM In NAROD r Ce m boCei zavarovati pri dobri, poStenl in solTentni podporni organizaciji.'*avaruj se pri KraaJAa-SaveiMki Kalal«Vi JtefciU. kjer ae lahko «varuješ sa smrtnlne. razne pottodbe, operacije, proti bolezni ia onoaoglosti. K. S. K. Jednota sprejema ▼ svojo sredo Bane fn d»nlce od 18. do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. XavaruJeS se lahko za 1250: $500: 11000: $1300 in $2000 posmrtnim. V MMdfnskem oddelku K. 8. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A** alt MB.M Mesetni prispevek v mladinski oddelelc je zelo ■o lfSe sa razred "A" In Me ss rased "B" in oStine stalen, daai zavarovalnina s vsakim dnem narašča. V v slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se pUta do |450.00 in ziivarovanega v razredu "H" se ptaCa do $1000.00 posmrtnlne. BOLNIŠKA PODPORA: . Zavaruješ ae lahko sa $2.0»; $1.00 in BOc ai dan tli $5.00 n« teden. Asesment primerno nizek. K. 8. K: jednota nudi čianztvu Štiri nšjmodernejSe vrste s*va-rovanja. Člani ln- Sanice nad 00 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim izplačano v gotovini Nad TO let start Sani In Sanice so proatl vseh aadallnih as«*> itov. ^ ■a svoj lasten Hat ~G1**&b K. 8. K. J^dnote", M lsna-Ja enkrat na teden v slovenskem in angleškem ieaiku ln katerega dc-blva vsak <9an ln Sanica. Vsak Slovenec ln Slovenka bi BBorglfak biti savarovaa(a) pri K. 8. k. Jednotf kot pravi materi vdov in sirot. ^ «e nisi San ali Sanica te mogo&am ta boente podporne orginižacije, Mfndl sa' In p**' stopi takoj. V vsaki slovenski naselbini ▼ Združenih drSavah M motalo biti drnitvo, spadajoče k K. S. K. JednotL Kjerkoli le nimate draStva, M , - k tej katoHikt podporni om^padil, ustanoc5*e sa; t-u tie je le oasm imkb v starosti od 1«. st zagrmi, bo-trčnk se v paniče*nje. snovanje, nazadnje jeza, žolč . . . Ker so vsi odrasli pravdo zanikali in kar je starejši nade-budnež odločno vztrajal, da nima pojma o tej stvarci in da se j sploh, da sploh čudi. kako in j zaika-j njejra mešamo v to zadevo, je padel tsirm na najnedolž-nejše bitje poti strAo. na triletnega nadobudneža. In res «110 napeljali niti preinakave v to ismer. Vzeli smo možakarja v pretep in usf>eh je bil porazen, da lahko rečem, naravnost porazen. Kakor je bil UainreČ Inajstarejsi ogorčen, zakaj ;ra nploh vlačiiho v to zadevo, tako se je mlajši triletni, najne-ddlžnejsi :pn hisi, užaljeno čudil, zakaj se nitfmo takoj nanj obrnili. In brez ovinkov, junaško je priznal isvoje dejanje. Talkol e se je vršilo zasliševanje. — Kje je torej ključ? — V činem .molju. (•Trka R mu namreč še ne gre natanko pb predpisih z jezika- —' Kako v črnem morju ? Kako pa je prijel tja? — Kafko? Viseal ga. — V črho niorje? — Ne. — Kam pa? — V klozet. — Potem pa ni v črnem •morju ? — Je! — Kako to? Včeraj sem ga vlgiu v klozet. Ponoči je šel v Ljubljano, iz Ljubljane v Donavo in zdaj je že v činem molju. Ostrmeli smo vsi, liki Loto-va žena. Kdo tudi ne bi! Utemeljitev je »bila eklatantna znanstvena tdko rekoč. (Spomnil sem se, da setn bil nekoč starejšemu, šestletnemu n^aj iz.vodoslovja razkladal.) Toda še je bjlo treba razgo-netiti vzrok 6 Vftm' izročil potrdilo sa pUčalfo naročnino. CALIFORNIA: San Francisco, Jnaab lanms COLORADO: Poebio. Peter Cnli«. A SaftiC WalaenbWf. M. J. *fc7* INDIANA: Indiana pol li Tr. TjiiHI ILLINOIS: Chicago. J. BevCIt Cicero. J. MMk (Chidto, Cicero In MUnoU) Joiiet, Jennie fefta»btdr " Ln Salle, i. 8pelldi - ■ * •» VUkmib, Print intnatia North Chicago la MARYLAND: KltaaaUter. Pr. MICHIGAN: Detroit. L. e. I. iMnlcn oltio: Barberton, fnMi Trail« Cleveland. Anton Bobek. (kk Kar Hater, Jacob Reenik. John SUpuit Glrard, Anton >Tagode Lorkln. Lotila lUlint. iohn Knmin Toongstown, Anton Kikelj OREGON: Oregon Cltjr. J. KobUr Pennsylvania : " feesaHner. J dim JTevnltar Bronttttoo, Anton IpAvec * Coriemaugh. J. Bresnvee C^vergale in okeUcn, Mri. Ivana B^^Maii/wiigiaii Parrell. Jerty (Ml -Poresl City; Mafh tada Pr. Blodniknr Greenaborg, Prink Novak other SC. Pr7%y*&k t.^tiM-___r * ^ - H iobbhowi, MM mtnntt Krejn, Ait. ThoiMj Lamerae, Frapk Ba Uoch Midway, iokn £nat ... _ Pfttabnrgb it dttfki, trigar Steeitxm. Ar Hieu " * - ttmciwk. pv. mm* Weat Ngfr\m; Jo*&T Jovan...... miwtroaee, west WyOMTNG Rock Zgodovinska ženitna ponudba Ženit ni oglasi eksi^tirajL že od kar so tisti na svetra. Iz takšnega ženitne^a oglasa, ki je izšel leta 1863, se je rodil srečni zakon nekega velikega moža. Nekega dne je izšel ta oglas v nekem dnevniiku zapadne A-tn«rifke in je imel sledečo vsebino: "»Farmar, ki je 41 let ^tar želi dopisovanja z ljubeznivo, mlado damo. Lepota ni potrebna, tudi duhovitost, ni pogoj. Zakon je mogoč." Mlada M. Charitonova je brala ta oglas, pogledala se je v zrcalo, prijela za pero in odgovorila : "Dra#i gospod! Niseaii lepotica in nihče ni doslej trdil, da bi bila duhovita. Sem mlada in navajena iežkiega dela. Nimam rada ne družbe ne plese, in bi bila srečna, če bi mogla živeti na kakšni majhni farmi. V pričakovanju vaše«ga odgovora, ostanem va&a M. CSiariftonova.* Dva tedna pozneje je prejela naslednji odgovor: "Dra^a gospodična Charito-nova! -Mislim, da ste majhni prevejanflta. Fanne in trdo delo -ljubite gotovo tako malo kakor jaz. Dražbo in ples imate gotovo tako rada, kakor jaz. Bojim se* da -sem dal objaviti precej neumen oglas. Toda mislil sem resno. Trenutno imam trgovino s premogom v Ohicaigu. Sicer bi bil rajši vojak nego farmar. Če pa bi čutili nekaj naklonjenosti do.mene, pridite v Meadowville. Vsakdo v tem kra ju vpro pokale mojo fat^no. Vatn .vdani, U, S. S. Grant," M. se je Ijala v Meadowville, čeprav so ji odsvetovali. Seznanila ee je e (Jraritom in dva tedna pozneje sta se poročila. Charitonova ni imela nikoli povoda, da bi ta svoj korak dbŽRlovala. leta 1869 je postal Gartit predsednik Združenih držav in mala M. Charitonova, ki se je z njim seaiMsila po df^liisu v Časopisu, je postala prva dama v Združenih državah. Originalno dopisovanje med obema hrabrijo v arhivu wadh-ingltonske Bele hiše. Gozdovnik Spisal KARL MAY bvA ZVKZKA — ! 208 in 136 strani ^ jSpisi Karla Maya so znani na ^ iširn starejšim čitateljem. Mar-1 ^ isikdo se spominja njegovih ro-1 ^ 2manov "V padišaliovi senci", | j"Winnetov*\ "Žul" itd.—De ! spanje "Gozdovnika" se vršil a nekoč divjem ameriškem^ apadu. — Ta živahen romanf toplo priporočamo. [ Cena 75c. I AGITATOR. MARKO SKNJA.MN. SLOVENSKI UOIUNStlN . MATERINA ŽRTEV. 24t strani. Cm______________ Zanimiv« jaivest ia dalmatinskega Clvljcnja MLADIM SRCEM ipmr kraanilv Mit planteljn Mečka) 75r ji S5e 75 MILIJONAR fllCKZ DENARJA, spisal C. Phil lita Optrafceim. 9t strani. Cena ____________ IHi okraju« vi i oajiet ruuian iz modernega tlvljeaja Op|>enhetni Je znani angleški ro-anoplaiH' |N«iiati po celem ^retu. M1MO ŽIVLJENJA. cT-t^ Cankar. 231 atr. Cena MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Npiaal Jsnko KaC. III* strani. Cena ..... .. .gg MOŽJE, spisal Emeraan Bagh. 2tt strani. Cenal.5« Zanimivo delo. ki bo ugajalo vsakemu čita-teljo. Prevtul prav nič ne zaostaja ca oritl-aalom. MRTVI GOSTAC _______________________________________ NADEŽNA NIKOLAJAVNA Spiart V. M. Garšin. 112 strani. Cen* ..........SS Junak« teca romana hloilljo ln tavajo skozi temo Sivljenja. Vzjrenjajo m kvliku. a »r^II pota omagajo. PRAPRECANOVE ZOODBE ____________________________Ste PRIGODBE^EBEUCE MAJE. U vea.______L— PRVIČ MED INDIJANCI. Poveet lzaa časa odkritja Amerike. Cena ................... Jt REVOLUCIJA NA PORTlCiALSKKM ............. Ste RDEČA IN BELA VRTNICA ................................Ste rTlCE SELIVKE. Kabindranat Tagare. Trda rea. SI strani. Cena ___________________________________________ Prgeovorl. eseji iu misli davnejsa l>Mlijske-ga pisatelja. ŠTUDENT NAJ HO. — NAS VSAKDANJI KRUH. spisal P. K. Pinfgar. M strani. Ce«w At NhR mojsterskl pripovednik nam nndl v teb dveh svojih delili obilo duAernega užitka PRAVLJICE, Košntnik. II. zvezek. Cena.......75 PRAVLJICE. II. Mayer. Cena ................ At TURKI PRED DUNAJEM _______________________Ste TATIČ. spisal Pranee Bevk. Trda vez. St atr. Cena .7i Nas lzboren primorski pisatelj nam naje v tej knjigi dve povesti, ki Jih je posvetil svoji materi. ADVERTISE M "glas ■plani Janko Keranik. t» Cena $1.00 Kersnik je poleg Jurčiča na5 najbolj poljuden pisatelj. Več del. ki jib Jurčič vsMed bo-Ior.nl in smrti ni mogel zavrniti, je Kersnik usi»ešno dovršil. "Agitator*" 8i»>u_ jed njefpv va najboljša dela. ANDREJ DOPER7______ ____________________________________Ste KEI.E NOČI. MALI JUNAK, spisal P. M. Dostojevski. 152 strani. C«ia___________________________ Jt Kratke povesti is Življenjepis pisatelja. To ao prva književna dela =!a«nega ruakesa romanopisca. BEATIN DNEVNIK, spisnla Lnlzn Pesjakovn. — IU strani. Cena ........................................ .M Poleg Pavline 'fcJkove je Lniza Pesjakova takorekoč edina Senska. ki se je koncem prej-finjega stoletje udejstvovala v slovenski knll-Sevnosti. Njeni apiai razodevajo čutečo ffeo-sko «1 uho. BELGRAJSKI BISER ...........................................S5e BOJ IN ZMAGA .......................................................2tr cvEtina borograjska __________________________________ot CVETKE (prgvljke zg stare In alade)______________3te DEDEK JE PRAVIL (pnvUke) ______________________4tc DEKLE ELIZA, spisal EdMSi 4e CMMNrt. 112 strani. Česa ---------------------........------------— Concourtova dela ao polna flnea in zanimivosti. zlasti v risanja enačajev, čijib Nekateri so mojstrsko podani ln Ima čldv«k med branjem vtis, da posamezne osebe aadljo eraj nJega in kramljnjo t njim. DBVICA ORLEANSKA DVR Hi .TKI, Btelkn. Its ImsL tomm Dve čtrici enega naHb najboljših pisateljev vsebuje tn knjigs. "Njiva" ln "Starka"^ Obe ata moisterako s§vrdenl.. kot Jit^more savrSiti edlnole nsK netno-čutečl Mefiko. ELIZABETA. HČI SIBIRSKEGA JETNIKA_______ ERA DIAVOLO____________________________ GOSPOD PRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Pran MU finski, veseiomodre humoreske. 72 strani tSe Ste JB f PUNT, splanl Aug. Sena« Zgodovina naSega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev a Turki in traBčakl. — "ZadnB krneM- pume* Je mojstersko opisal . slavni hrvatski pisatelj Senos. prašen i> % ijuU bo sleherni s utltkom prečite'. bUJKtl^ IN BKRAČ__________^...tts KRVNA OSVKTA (pneest k-iWirikfli fewm> — Ut IA 9PtKME. Spisi: M. Marger. 402 atr. Oena..Jt Knjiga opisuje tlvljenje tufetnlkov v Parl-Kn jita u svetovno šnano M*mo\. 144 Strstf NAŠA LETA. spisal Milan Pngelj. 125 strani. -Cena vea.............71 BroS..............5« Kiijian vjsebnje "Ivanajst imvestl pisatelja l*u-glja. ki Je poznal du&o dolenjskega lunete kot le mslokdo. NADEŽNA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. GarSin. 112 strem. Cena.....35 Junaki te&i romana blodijo in tavajo skozi temo življenja. Vziienjajo se kvišku, a sredi pots oiuagnj". NA INDIJSKIH OTOKIH ___________________________________5Se NA RAZLIČNIH POTIH ---------------------------------40« NOVA EROTIKA, spisal Ivan KO?M/»N. Trdo vezana. 115 strani. Cena ....................................70 Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodile ▼ človeku v prvlb letib svatovoe vojne *. PESMI V PROZI, spisat Chas. Baudelaire. 112 strani. Cena --------------------------------------------------— -80 Verna slika pestrega vellkomestnega življenja iu spominov nsnj. PINGVINSKI OTOK. spisal Anatole Pranee. 282 strani. Cena ______________________________________________________ .«• To je satira na francoske pretekle tn sedanje razmere. V tej knjigi Je slavni francoski pisatelj najbolj drzen in brezobziren v evoji aabavljld. PLAT Z* ONA. spisal Leonid Andrejev, 131 str* Cena At Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga dve. ntSTM "Misel v megli" in "Brezdno". PARIŠKI ZLATAR ........___________________________________.S5e POŽIGALEC _______________________________________________25« POSLEDNJI MOHIKANEC ____________________________Ste PATRIA (peveet Is irske zgodovine)_________Ste POVESTI IN SLIKE, aplanl Kaaver SSeikn. — 7f strani. Cena _____________________________ jt Knjiga vsebuje tri povesti ngSega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Nje-gov slog je Izrazit, njegove misli so globoke In mehke. Poeebno Senske so vnete za njegova dela. PRAVLJICE. Spisal U. Majar. Izbrani la prone roda. Cena .................................jit Igralec Spisal F. M. Dostojevski 265 strani Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče načine, spletkari, doživlja in pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne mine. Cena 7Sc# Idiot Spisal F. M. Dostojevski TKI KNJIGE Nad 600 strani Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. — Opis mladeniča, ki je imel že v najbolj rani mladosti nagnenja k nenormalnostim. Opis je živa* hen in ne utruja kot nekateri drugimi romani Dostojevskega. Cena $2.25 Globoko sasnovena povesi o otroku, ki pdUodnef* Čudaka. DeGek Je dnt vatbje. «1 ne poana rnllk mod bogatini In reveii. pa« ps sns razlikovati le a Attri annlaslve Ms Satelja. Don Kibot Spisal Miguel Cervantes To je klasično delo slavnega španskega pisatelja. To je satira na viteštvo, ki je še vedno hotelo ohraniti svoj ponos in Veličino, pa se ni zavedalo, da že mnira. "Don Kihot" spada med mojstrovine svetovne literature. 158 tirani. Cena 7Sc. TISOČ IN ENA NOC, s slikami, velita izdaja. Bros. 3 knjige. Cena ......3.25 KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakeb Ale-levee. TRI knjige pn ltt. ltt in 114 stort. Cena _______ M vsak zvesek. Vsi trije.------1J« Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo ln Življenje kmetaktga fanta, ki so ga atarl-R poslali v Sole, kjer se je vadrieval s lastnimi sredstvi ter sdsj lažje, zdaj telje. les« od Bole do Bole ter si slednjiC priboril v Ilvlje-nju mesto, po katerem Je atremeL KnjljU ae pisane Urahno. Ob Se bo moral Ota- teU večkrat od srca nasmeJatL KAJ SI JB IZMISLIL DOKTOR OKS. Jnlea V« lfenda nI bilo plsateljs na svetu, ki M liNl tako livo domišljijo ftot Jo Je imel rtluiCos Inles Verne. In tar Je glavno, dtoro vit njegove napovedi so se vresnlCile. Pred dolgtaal desetletji je napovedal letalo, subssarla, polet v stratosfero itd. Movenlc PoblUhUig Company ..........NEW YORK, N. Y. "8 LIS NSBODX« —*«w YMT oj za ljubezen ROMM IZ 2IVUEUA □ Ik "6USKARODA" PRIREDIL: I. M. 23 "Ali sem res! Ti pa A še mnogo lepše i»ela kot pa jaz. Zato pa te bom trnki pritisnila k sobi." In svojo mehko rožico j>oloži ok<*li Rozaue m ,jo z vso svojo n roe jo pritiisne k sebi. 44Ali si sedaj mrtva?" .jo vpraša, vsa rdeča veled velikega napora. Seveda s toni ni hotela vprašali, ako je Roeana v resnici mrtiva. Tako krnita ni bila Winnie, s tem samo triisH, atko je Raz an a zadovoljna, ker je na njej talko (porabila svojo moč. Rožama pa je tudi, da te Whmiene nežnosti ne bi pokvarila, glavo z zaprtimi očmi naginiJa na stran, kot bi liotola pokazati, "da je pqpolmxma mrtvw. Xiato pa jo Winnie z vročim poljubom zopet abudi. Po tej kratki n vod igri obe pf>joč nadaljujte pot. kajti hodkti Ln pdtii je bilo Winnie najljulbša zabava. Pri tem je stopala talco trdo, da je pesek kar brizgal okoli. Slednjič drepete do cvetličnih gred. Tafkoj s-e opravite na delo. Toda Winnie' mora zelo skrbno ravnati s cvetlicami in mora na njih pustiti zelo dolge peelje. 44ker bi uboge cvetlice ne mogle aoč piti," kot ji pojasnjuje Rozana. Xafberete (Ka zelo lepa Soplka in v veliko Winnniefno veselje ju Riozana še poveže s tanko t raw. Tako sta bila šopka šele v resnici lopa. AVLnnie na vsak način hoče nos t i en >^opek in ga prktit^ne s tako silo k s^bi, da bi bil prav gotovo popolnoma raadrt, ako ji ga Rozana ne bi zopet vzela. "Le počakaj, ti mala porednica, tako ne smeš. Tako Vnasta stric in teta dobila »venele in grde šopke in uil>oge cvetlice bodo umrle. To ne snie biti, kai ne?" *VPa tako *bi rad« nesJa en šopek." 14Da, saj tudi boš, počakaj, bove napravili še enega za tvojo dobro maek Ln tajili cvertFie. Rosama ga ovije s svinčenim papirjem, ki ga je prinesla s seboj in ga |>oveže s trakom, na katerem napravi zanjko. Sknci to zanjko mora vtakniti Winnie svojo roko. Tako v is i šopek. ne da bi ga tiščale Wiraiiene gorke roke, ob lndou navuacfol. Xa sličen n&jčin tudi Rezana zveze svoja šopka in ju obesi čez ramo. To je Winnie zopet tako v&eč. Pazilo posluša Rozano,. ko ji pripoveduje, saki evet-lici sta mi jo jirarv majhna vila, ki mora umreti, ako kkk> cvetlico pretrdo stiska. Seveda bo Winnie takoj rada videla kako v Ho in Rozana ji }k>jasni, da jili podnevi ni doma. "O, kaj bodo pa sedaj napravile, ko se bodo vrnile v svoj cvetlični grad, pa ga ne bo več." 4'Zato pa Bog ^krbi, da cveto z'»pet druge cvetlice. Ker pa so vile majhne, da jih človeške ooi komaj morejo videti, &:ato moramo s cvetlicami zolo varno ravnati, ako bi Še mogla biti kaka vila v cvetlici " Visoko se dvignejo Winniene pivi Ln zelo previdno hodii1, da vida ne bi padla iz cvetlice, ako bi še bila v njej. Pri kosilu Winnie živahno prepoveduje o vilah. Mr. l^autham smeje pogleda Rozano. 4 4 Miss Rozana. dobro skrbite za to, da bo niaiša mala divja-kinja popolnoma krotka. K temu vaan napravim poklon. Zelo dobro razumete vplivati na otrošiko dušo." Mrs. Ijauttihamova besedam «\"ojeg» moža živahno pritrdi. Rozana pri »tem priznanju zardi in pratf: 4 4 Winnie ranam »ada — in pri vsej svoji dirvjosti je nežna, ljubezniva dušica. Samo dobro je treba pseiti na njo." ' 44To pa rarvno vi delate, dra:ga Rozana," pravi gospa in fiztog-ne čez nii«o proti Rozani roko. 4'Znam že tudi peti lepe pesmi." >e ixilxvali Winnie, ki je po otroški neivadi takoj imela kaj povedati, ako so o njej govori fi. "Nam boš pa z Miss Romano zapela, Winnie." Po kosilu Winnie res zapoje in na klavir jo spremlja Rozana. Tako se je Wiimie naučila. In poje z veliko vnemo. Tenia Rozana mora peti ž njo in Winnieni vtariši prvič opatijo, k atko ;lep in prijeten glas ima. "Zakaj ste nam prikrivali, da imate tako lep glas, Rožama? Od sedaj nsipi-ej nam morate večkrat peti in brez Winnienega sprem lj< vanja — vem, da bom pri tem imela velik užitek." In Rozana -mora takoj zapeti ter zapoje Griegovo *>esem, ki je bila sprejeta z velikim odobravanjem. Ko skonča, pravi Mre. Lautham živahno: 44William, kmalu bomo imeli lepo domačo glazbo. Re-ginaldov bariton se bo lep^> dražil z Rozaninim mezzo-sopra-liom in bo zelo vesel, da kma koga, ki jra bo spremljal." t4Saj rt« — tako bo imel Reginald lepo zabavo," pravi gospodar. In njegova žena se obrne k Rozani. "Moj svak Reginald kma zelo prijeten glas, toda se ne zna sam spre ml je vat i. Njegova sestra Gwendolen sicer zna, toda pri nas je vedno na stavki in pravi, da mora to delo tolikokrat prevzeti, da ima tnfkaj pravico do počitka. Prav nič ihda ne sedi, je kot živo srebro." Mr. l^autihani vstane. *4Bedaj mora« -se pol ure počivati. Oladvs, potem pa bo prijel nad tebe uaš obisk in za to moraš biti močna.** Tudi Winnie nese Rozana k pooifcku. ker je morala v^aic dan po koaiJu pol ure počivati. To je zahtevalo podnebje. Za Eozano pa je to najrfiirnejša ura dneva. Drugače je magia to uro porabiti za sebe, danes pa je isnela še marsikaj pripraviti za sprejem goltov. Pri tem žek> v njeno me. Wednesday, June 8, 1938 ffSB LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. B. BRANITELJI VA2NE KITAJ. 2ELEZNICE V JUGOSLAVIJO SAMO 7 DNI rr pafiljrtr na eksprcsiiili paniikib: __BREMEN • EUROPA llr/i vlak lib Bmiirn in Kutopa v Krmieriiairu xajuniri uilobuo potovanje «lo IJubljaiie Ali ootujttf m priljubljenimi ek»pres. tmrniki: COLUMBUS HANSA • DEUTSCHLAND HAMBURG • NEW YORK I%ln>riit' že|f7.ni>ke 7.vcw *iita-«!l 57 Broadway New York. N. Y. VSE PARNIKE in LINIJE ki so važne za Slovence za stopa: sl0ven1c publ co. YUGOSLAV TKA VEL L»EPT. 216 \V. 18tb St.. New Vork. N HAMBURG-AMERICAN LINE ■ OBTH GERMAN LLOTD Kitajski vojaški vlak na potu v Sueov, kamor ^o Japonei cH>r mh ves svoj pritisk za posest Ltmghaj železnice. OBLEKA IZDALA VLOMILCA. V zadnjem eaus so se v bližini Pnssbauiiiia v Avstriji ponovno primerili vlomi v vile in poletne hiše, ki so bile preko zinui ,izrazne. »Storilcem niso inoidi priti na sled. Opravljali so svoje delo temeljito, »telo žimnLce, sin u T-i. sani. obleke in ) perilo so odnašali. nanl kakšnega pacienta, ki tr-| pi za spalnimi motnjami, ga skrbno pretehta in določi po-tem »lolžino spanja, ki bi bila za tcgii pacienta normalna. MAČKE DOBIJO ZVONCE. PRED 225 MILIJONI LET. Odprava, ki jo je opremilo Harvandovo vseučilišče, je na brazilski planoti <»; cm visoko plaxnt in je morala! živeti pre«I kakšnimi 225 mili 1 joni let. Skoraj istočasno poročajo <»' novih najdbah mamuta na' Vran&eiovem otoku Tudi nia-s insut se je v tamikajšnjeui vei*-nem ledu in ninmi i/.vrstno o-i hranil. Zavoljo nezadostne pa-j zljivosti pa so psi, ki so vlekli; sani. ponoči vdrli do živali in j naslednje jutro so raziskovalci j na£li samo ^e okostje, ki ni j imelo tolitke vmlncstf, kakor, celotno ohranjeno tnnj»lo. h rez nadaljnjega ugotoviti, kdo bi to bil. T »Maj je še istega ve-čt-m prišel v ne-ko stražnico m »ki Krause. ki je bil že večkrat kaznovan zavoljo vlomov, in je prijavil, da je njegova 25-letna žena izginila. Po njegovem opisu je bilo mogoče ugotovili da gre za razkosano žensko trupli), ki so jo bili zjutraj m«>li. Krau>eja so takoj za-sli^ali in končno je izpovedal, da je saoii morilec. Po njegovi izpo^vt li -e je bil prejšnji veTer z ženo, < katero je bil ponwVu št*l»' lo iz hiše, ga je raz-o kal in je poskusil i>o-ediue dele sežirati. Ker mu to ni uspelo, je vse skupaj syira-vil v vrečo in ob zori vrgel na lliico. Mestna u>prava v (Jrenoblu je sporočila lastnikom mačk, da mi rajo v bodoče te svoje živali opremiti s pravim zvon-Pr«d dnevi so <»fKizili, da una |ceni. Ta svojevrstni ukrep je bil žena nekega Pressbanimwia j potreben, ker ^o mačke v zad-novo obleko, ki se je videla o-,njih časih hudo gospodarile rožnikom iz Pressbauma ne-J med pt icami, tako tla se je bilo kam znana. Žensko so usta- bati. da v kratkem v (rrenoblu vili in po daljšem zasliševanju'ne bo več ne ptic pevk ne koko-je priznala, da je to obleko njen ši. Mestni očetje so si zato iz-mož, 34-Ietni Rudolf Rosenthal!mislili pameten izhod. Priča- knjej o namreč, da b«» zvnnenje |>.tice o|K>zarjalo na bližajočo se nevarnost in da bodo | m »beguile i«, preden jih dobe mačke med zobe. STRAŠEN UMOR PO PREPIRU. Te dni so liamliurški policiji sporočili, da je neki neznanec vrg^l v zgodnji jutranji uril na ulico HerrengTabcnfleet ko-[ se človeškega tinpla. Policija1 je nato res našla kose trupla, | ki so bili deloma zogleneli. &lo! je za ostanke srednje visoke ženMke v starosti 25 do 30 let. Policija je začela takoj z iskanjem mori lea, j>a ni mogla PEKLENSKI STROJ RAZKOSAL ATENTATORJA. V Clsing«4u, eni najbolj prometnih c« st v Rottenlainu, s*4 je zgodila eksplozija. Na kraju so našli razkosano, zoglenelo truplo nekega -možakarja, ki je v svojem kovčegu nosil po vsej priliki peklenski stroj in ta stroj se je sprožil predčasno. I>va mimoidoča stfi bila težko ranjena. e»len ]»a lažje. Preiskava je ugotovila, da irre |h» vsej priliki za komunističnega atentatorja in -policija tudi misli, da ve, proti komu je bil naperjen njegov ponesrečeni atentat. odnesel iz ene izmed oplenjenili hiš. liuserthala so takoj prijeli in je priznal, da je izvršil vse vlome v družbi z nekim 28-let- nim Rudolfom Gransaffuom. Do.! ----- kt-'zali so jima. »la sta izvi-šila KIRURG POZABIL ŠKARJE nič manj nego 15 vlomov iu rti- V TELESU, nesla za okroglo 1MO.O(M) šilin- gov raznega blaga. Pri pre-« ^^no sodiš.V v Rimu je Hkavi v njunih lilšlačati odškodnino, ki jo je zahtevala ixl njiju neka Paolettijeva. To Paolettijevo j»» namroč dr. Giamantoni operiral, a v njenem telesu je potem pozabil škarje, tako da jo je bilo treba veliko pozneje še enkrat rezati. Vrhovno sodS^če je Bdi tli Rockefeler-McC'or-'i miekove. Stara je <»(M) let in je bila svoje as lasrt rajskega carja Petra Velikega. Vnnnick je plačal zanjo 125 milijonov. SPANJE IN TELESNA TEŽA. Pariški zdravnik dr. A. Re- KRETAJNJE PARNIKOV SHIPPING NEW3 11. junija: Nieuw Amsterdam, Boiilogiip lies v Genua Cnlumlius » bremen CUa in plain t Havre 15. junija: , 4 NormniKlie v Havre ' Aquitania v Cherbourg .i Bremen v Bremen 18. junija: Con te d i Savola v Genu« 19. juniju: / De Gmsse v Havre 2L junija: . , Europa v Bremen f ' £L junija : yuwii Mary v Cherbourg lin «h» Frauce v Hi vre 25. junija: Vnlcania ▼ Trat A junija : New Turk v Hamburg Nurmandie ▼ Havre > ' Aquitania v Cherbourg J. julija: Xieuw Amslerdam, Boulogne Bnunen v Bremen (*ham|iluin v Havre Rfi t Genoa 0. julija : Qumi Marv v Clierbonrg I(ai»ii v Hauitturic 7. julija : II- ile Krauze v Havre S. julija ■ Kur«»|>a v Bri-inon J». julija : Snlurnia v Trst V«»l»»inlu ui r B»:ue Hi. julija : Cunt*- «li Savuia v . julij« : f'r»-men v Bremen ^ 2u. juliju : peracija je bi orijo, kateri je potreba po' !a '>reo spanju poveča za 1 odstotek, Dokler ne dosežemo neke (vrhovne uieje, ki se od nje dalj«1 pač lahko telesna H*ža ve-jča, jX)treba po daljšem -pan ju .pa ne. Preden se loti dr. Re- leti. Škarje so odkrili j»opoI-nuiiia shičajno, ko so prod kratkim zavoljo vnetja v sklepju Paolettijevo roentgenizirali. Z novo operacijo so ji ]a>tem škarje odstranili. Paeientka je zahtevala 114. lir in jih je tndi Vwsalogi imsmo| prevode del svetovnosnanih mojstrovi Gospodarske, gospodinjske in pon&ne knjige r.-. Igre, pesmi, semljevid^ Ljubitelji lepe knjige naj pišejo pf cenik knjig, ki jih imsmo v salogi. NAPAČNA SIGNALNA ZVE ZA — 6 MRTVIH. Preiskava je irgotovila vzroke nesreče, ki se je zgodila pri •londonski podzemeljska železnici. Prejšnji «hin so na progi nekaj popravljali in pri tem so žice za signalne naprave napačno zviezali. Posledica je bite trčenje dveh vlakov, pri čemer je bilo 6 oseb ubitih in |>ol isto-tine težko in lažje ranjenih Vixlja vlatka, ki je treščil v sto ječi vlak, je izpovedal, da je v sadnjem treimtku zagledal mot 110 rdečo luč. Ni mislil, da bi bil vlak. |>a je vse eno hotel ustaviti. Bilo pa je že prepozno, trenutek pozneje se je katastrofa zgodila. SISTEM DVEH OTROK IN GENIJI. < >e bi bil danes moderni sistem dveh otrok v veljavi že pred netkaj sito leti, bi bilo člo-vdštvo prikrajšano za mnoge velike dnhove. ^rozart je bil na primer sedmi otrok svojžb staršev. Riband Wagner deveti, Bach osmi in Aibrecbt Dne-rer tretji. Boulogu' Hex v Genua . .Cliauiplaiu v Havre julija : Kuruiia v iirt*meu J7. julija : New Vork v Hamburg 2S. julija : I le de France v Havre juliju : VuUtinia v Trst ".avgusta : H ansa v Hamburg Aquilania v Cherbourg Normaudie v Havre H. avgusta: Statendam v Boulugue .. Bremen v Bremen •i. avgusta: O»ute di Savuia v Genoa Ki. avgusta : VJueen Mary v Chertiourg 11. avgusta: Chauiplaiu v Havre 1-. avgusta: Kuropu v Bremen 13. avgusta: Saturn iu v Trat ll>. avgusta: Nit»uw Amsterdam v Boulogne 17. avgusta: Norinandie v Havre A«iuitaiila v Cherbourg Hamburg v Hamburg 20. avgusta: Hex t Oeuoa I le ile France r Havre Veendam v Boulogne Zi. avgusta: Bremen v Brenteu 24. avgusta: Paris v Havre Queen Mary t Cherbourg New York v Hamburg 27. avgusta: Roma v Genoa SO. avgusta: Kuropa v Bremen Statendam v Boulogne J>e O ranee v Havre 31. avgusta: Aquitania t Cherbourg Norma ndie t Bane