Ljubljana, nedelja, 25. januarja 1959 LETO XXV. gtev. 18 'mA (ZDAJA (N TISKA »W0DSKA PRAVICA« DIREICTOB BENO ZOPANClO C* CRSJA UREDNIŠKI ODBOR SLAVNI V REDNIK J O) DIREKTOR usta (VAN 6INKOVBO J izhaja vsak dan rasen B*tka >. cen* u dinarjev PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE SE' PRAVICA •bJ GOSKA »KATICA« USTANOVLJENA «. OKTOBRA UM • MTm NAHODNOOSVO* BOOILNO BORBO IX IZHAJA* fcA ROT If-DNKVN1K (N TED-NIK - OD OSVOBODITVI DO (. JtTUJA USI KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK » OD L TONIJA UM IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOST) ■ »BORBO« državniški razgovori v noreliji na cejlonu Medsebojni stiki se bodo povzpeli na visoko raven sodelovanja naše dežele in Cejlona v mednarodni politiki (Od posebnega dopisnika »L judske pravice« in »Borbe«) Nn, ???mb0' 24, jan- v lePi gorski .reliji so se veeraj popoldne, na?°.r. stno na kratko že poročali, sin ali jugoslovansko-cejlon,- 2a» Politični razgovori, ki so se hrJ ,v sredo v Colombu in se od° Jutri zaključili, levi ?govori so bili v guvemer-Vlli v Noreliji, Udeležili so se »lur?*se.dnik Tito, Blaža Jova-♦p Veljko Mičunovič, Leo Ma- Poslanik na Cejlonu Dušan Snu ’ z gostiteljske strani pa zur°.m?n Bandaranaike, tajnik za sin",.nJe zadeve Subasinge in po-rfu v JuS°slaviji Perera. Govo-blowfiL 0 Pereč'h svetovnih pro-oKo kakor tudi o odnosih med c ,.ma deželama. Jugoslovanski in »Ji0.nski voditelji so izmenjali spk • povsem odkrito in v med-cn„°J”em zauPanju ter so bili razpon zelo konkretni in plodni. ^„iZmenjava misli o poglavitnih dii5nar°dnih vprašanjih je potrga sorodnost stališč. Cejlon je jjt.£° Privržen izvenblokovski po-Bu vsestranskega mednarodne-mi«?c^el<>vari;*a- Kakor je dejal iiaiL.1 fki predsednik Bandara-se dežela rada otresla Rvro!?® dediščine in dosegla v««. * družbeno ureditev ter razvila svoja velika b°gastva. Zato je kar Joolj zainteresirana na tem, da ostane zunaj blokov, ker se lahko samo tako res svobodno razvija. Razen tega je Cejlon izven blokov tudi zato, ker lahko v sedanjem svetu samo vsestransko mednarodno sodelovanje prepreči I vojno. Na razgovorih je bilo ugotovljeno, da stvarno neposredno sodelovanje med Jugoslavijo in Cej-I Ionom zaostaja za povsem skladnimi težnjami in skupno politiko obeh dežel v mednarodnih odnosih. Med obema deželama doslej ni bilo niti pravih neposrednih gospodarskih stikov, čeprav so dane za to velike možnosti. Na obeh straneh je bila izražena trdna volja, da Cejlon in Jugoslavija, ki sta si v marsičem sorodna, nave-! žeta in razvijeta medsebojno so-. delovanje, ki bo prišlo med drugim konkretno do izraza v trgovinskih stikih in raznih oblikah gospodarskega sodelovanja, vštev-, ši tudi tehnično pomoč. | Po vrnitvi v Colombo bo Jutri objavljena skupna izjava o rezul-• tatih političnih razgovorov, o ka-! terih obe strani poudarjata, da so | bili zelo konkretni, vsebinsko bo-; gati ip plodni. i Značilna je tudi tale podrobnost: program obiska je določal, da se bodo politični razgovori nadaljevali Sele po vrnitvi v Colom- bo ln da bosta četrtek in petek posvečena samo ogledu Kendija in Norelije, čajnih plantaž ter kratkemu oddihu. Cejlonski voditelji pa so izrazili željo, da bi se razgovori nadaljevali že v Noreliji, v kar so naši voditelji takoj privolili. Bandaranaike je s svojimi sodelavci prispel v Nore-lijp že včeraj dopoldne, nekaj ur pred prihodom predsednika Tita. Gostje so se danes popoldne vrnili v Colombo. Norelijci so jih ob odhodu prisrčno pozdravili. Na ulicah je velika množica ljudi manifestirala svoje simpatije in želela predsedniku Titu srečno pot. Popoldne so gostje potovali skozi Kendi. Skoraj vsi prebivalci so se zbrali na ulicah in jih prisrčno pozdravljali. Okrog 16. ure po tukajšnjem času je kolona avtomobilov prispela v Colombo. Pred svojo rezidenco je predsednika Tita in njegove sodelavce sprejel in pozdravil generalni guverner Goonettileke. Predsednik vlade Bandaranaike pa je gostom nocoj pridedil slovesen sprejem. Obisk jugoslovanske delegacije na Cejlonu je pokazal, da smo deležni velikih simpatij te dežele in da Cejlond žele, da t>i prijateljska čustva zadobila konkretnejše oblike in bogatejšo vsebino v medsebojnem sodelovanju. Jože Smole DELEGACIJA ZVEZE »PARTIZAN« SLOVENIJE OB SVOJI DESETLETNICI PRI MIHI MARINKU Osnovni cilj telesnovzgojne dejavnosti je DOBRO ZASNOVAN Ljubljana, 24. jan. — Včeraj je predsednik SZDL in Ljudske skupščine Slovenije tovariš Miha Marinko sprejel delegacijo Zveze za telesno vzgojo »Partizan« Slovenije ob njeni deseti obletnici. V uvodnih besedah se je predsednik »Partizana«. Slovenije tovariš Mitja Ribičič zahvalil tovarišu Marinku kot predsedniku SZDL Slovenije za pomoč, ki jo' Je ta organizacija nudila »Partizanu« v desetih letih obstoja. Tovariš Ribičič je tudi poudaril, da je bilo mimo uspehov v ten\ razdobju vendarle še precej slabosti v telesnovzgojni organizaciji, predvsem ker je med delavsko In vajensko mladino preslabo zasidrana, pa tudi med kmečko mladino še ni naletela na Širok odziv. CIMBOLJSE SKUPNO SODELOVANJE Ko se je tovariš predsednik zahvalil »Partizanu« Slovenije za njegovo brzojavko in mu čestital ob deseti obletnici, je izrazil misel, da so težnje, ki se danes uveljavljajo v vodstvih te naše družbene dejavnosti, vsekakor pravilne in je osnovni cilj dobro zasnovan. Vendar bi bilo treba doseči večjo vključitev telesnokul-tumih organizacij v vse naše družbeno življenje. V minulem razdobju smo morda le preveč šli na specializacijo, na določeno razdrobljenost samostojnih vej. Menim, Je nadaljeval tovariš Marinko, da je potrebno doseči na tem področju mnogo večje skupno sodelovanje vseh tistih naših družbenih organizacij, ki se ukvarjajo z zabavno razvedrilnim udejstvovanjem širokih množic. Težiti moramo za tem, da ima naša mladina, pa tudi odrasli, možnost udejstvovanja v družabnem življenju v raznih panogah na področju telesne kulture in ljudske prosvete. S takim delovanjem se izgrajuje kolektivna zavest socialističnega državljana. Prav kopica upravičenih problemov gmotnih osnov mora dati pobudo za to, da se v večji meri vključujemo v naših teritorialnih osnovah v družbeno upravljanje, kajti tukaj so tudi sredstva. Na ta način bo prišlo do afirmacije telesnokulturnih organizacij tudi v tem smislu, da bi na določenem področju, nekako v urbanl- NA SESTANKU NOVINARJEV V DRŽAVNEM SEKRETARIATU ZA ZUNANJE ZADEVE VLADA V RIMU NE MORE odvrniti od sebe odgovornosti za proces proti beneškim partizanom V šolski komisiji na Koroškem ni nobenega Slovenca — Pozitivna znamenja v jedrskem ln nemikem vprašanju — Debrejevi zgrešeni argumenti Beograd; 24. jan. (Tanjug). Ko je predstavnik državnega sekretariata za zunanje zadeve na današnjem rednem «e> Stanku z novinarji komentiral nadaljevanje procesa proti mvsim partizanom, pripadnikom »Beneške čete« v Firenzi, je znova opozoril na dejstvo, da je sodna obravnava proti ljudem, ki so se v okviru zavezniških sil borili proti fašistom m nacistom, v kričečem nasprotju z obveznostmi Italije po »n. členn mirovne pogodbe. v • *Yezi s tem procesom affo Kunc i^adalje rekel: Ta proces vzbuja je Uit. ?nsk' javnosti silno ogonte-kj Kln znslnži, da ga obsodijo vsi, Ja«; Se proti nacizmu in žrtil®11- NaSe ljudstvo, ki je bilo krik ?.?resUe* Je v interesu dolile,^ Jov 8 sosedno Italijo ve-čin» ino Pozakilo na velike zlo-8k» P.kupatorske fašistične voj-diin *• ’^zaslišano je, da zdaj šoti« *»ste, ki so se borili za sknp jugo- vzbujajoči položaj. Lahko samo opozorim na dejstvo, da v komi-siji ni nobenega predstavnika koroških Slovencev, čeprav so predstavniki slovenske manjšine to zahtevali. Potem je Kunc govoril o ženevski konferenci za opustitev poskusov z jedrskim orožjem: — Mi odkritosrčno upamo, da bodo izpolnjene upravičene zahteve svetovne javnosti, naj se 110 zavl^’ «iSO D°iP° • alo na Koroško po-°ndn*„komisijo, ki naj pregleda šole. je izjavil: 1« i, bi želel komentirati de- V k°Skih’ R Pregleduje stanje tedhn , šolah v zvezi z od- ki i * dne 22. septembra 1958, J ustvarila sedanji skrbi Predsednik Izvršnega sveta tovariš Boris Kraigher si ogleduje -1 razstavo Na sejmu »Moda 1959« Včeraj si je razstavo ogledal tudi predsednik Izvršnega sveta Slovenije tovariš Boris Kraigher Ljubljana, 24. januarja. -Obisk letošnjega sejma konfekcije, modnih tkanin in usnjenih Izdelkov “-Moda 1959- je bi' zadnje dni spričo bližajočega se zaključka posebno velik. Tako je do danes sejem obiskovalo že ^ Na§im strokovnjakom odprta yrata ® Urejeni odnosi — yečji delovni uspeh • Koroška slikanica J Pozabljeni ljudje • Drama se nadaljuje • Moj otrok v šoli w Razgovor v odprtem krogu Produktivnost in življenjski standard Industrija Slovenije lani ni v celoti izpolnila svojih planskih halog. Predvsem ni bilo doseženo potrebno povečanje produktivnosti dela. Podatki za preteklo leto nam povedo, da se je industrijska proizvodnja Slovenije po fizičnem obsegu sicer povečala za 6,5 •/♦, hkrati pa se je število v industriji zaposlenih delavcev, se pravi tistih, ki ustvarjajo to proizvodnjo, dvignilo v letnem povprečju za 6,3 */e. Iz te primerjave pa sledi, da se produktivnost dela v industriji lani praktiino ni povečala, saj znaša lanski dvig produktivnosti komaj 0,2'lt. Predlanskim je bilo to razmerje mnogo boljše: v tem letu se je proizvodnja dvignila za ' 13 •/», povprečno število zaposlenih pa je naraslo le za 5,2 */*, kar je dalo kot rezultat povečanje produktivnosti dela za 7,1'/». V nekaterih industrijskih panogah se je razmerje med proizvodnjo in zaposlenostjo lani še poslabšalo. Tako je n. pr. produktivnost nazadovala v industriji nafte ter industrij i usnja i« obutve, ki sta še v prejšnjem letu izkazovali nadpovprečni dvig. Manjša je bila produktivnost tudi v kovinski in tekstilni industriji, kar je zlasti vplivalo na rezultat celotne industrije, ker sta to najmočnejši industrijski panogi v Sloveniji. Napredek za nekaj odstotkov izkazujejo le elektrogospodarstvo, industrija gradbenega materiala, živilska industrija, črna in barvasta metalurgija ter industrija nekovin. Tudi v jugoslovanskem okviru je lani produktivnost v industriji napredovala koma) za 1 •/«, medtem ko se je prejšnje leto dvignila za 8,7 */«. Družbeni plan LRS za letošnje leto ugotavlja, da se je lani število zaposlenih že približalo stanju, ki je v perspektivnem planu predvideno šele za leto 1961. Tak razvoj, ki zavira naraščanje produktivnosti dela, pa hkrati omejuje dviganje življenjske ravni delavcev. Za letos je tudi računati, da bodo podjetja skušala čimbolj izkoristiti možnosti, ki jih nudijo spremenjeni instrumenti delitve in da bodo uvedli stimulativnejše nagrajevanje, tako da bodo osebni dohodki delavcev kar najbolj odvisni tako od njihovega dela kakor tudi od uspešnosti poslovanja podjetja. Zato je v družbenem planu Slovenije predvideno, da se bo produktivnost dela v industriji povečala za 7 do 8 V«. Ob planiranem povečanju industrijske proizvodnje za 8 */« to pomeni, da se število v industriji zaposlenih ne bo bistveno povečalo. Vse kaže, da so se glede politike zaposlovanja stvari že začele obračati konec lanskega leta pod vplivom razprav o uvedbi stimulativnejših instrumentov. V novembru in decembru se je indeks zaposlenih industrijskih delavcev prvič, zmanjšal za 0,3 ®/o. To zmanjšanje je sicer malenkostno, vendar moramo upoštevati, da doseže industrijska proizvodnja ob koncu leta vselej najvišjo raven in da se je druga leta v tem času število zaposlenih še za, malenkost dvignilo. * Našim delovnim kolektivom in zlasti organom delavskega upravljanja v podjetjih danes gotovo ni treba še dokazovati da je stalno dviganje produktivnosti dela poglavitni pogoj za stalno 30oljševanje življenjskih razmer delovnih ljudi in za hitrejši gospodarski razvoj. Zato se bo tudi v bodoče osebna potrošnja lahko dvigala samo v skladu s splošnim naraščanjem produktivnosti. Ce so se zadnja leta življenjski pogoji hitreje zboljše-vali, je to pripisati predvsem okolnosti, da se je v treh letih povečala produktivnost dela v industriji za 14,5 •/*, hkrati pa se je precej zboljšala tudi v kmetijstvu. Po lanskem zastoju lahko letos spričo močnejše materialne stimulacije kolektivov za racionalnejše poslovanje z gotovostjo računamo, da bomo z novim dvigom produktivnosti dela ustvarili pogoje za izdatnejše nadaljnje zboljšanje življenja in življenjske ravni delovnih ljudi. s F. S. nad 30.000 obiskovalcev. Med njimi je bilo več inozemcev, posebno iz Italije in Avstrije. Danes popoldne si je razstavo ogledal tudi predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS Boris Kraigher, ki sta ga na poti skozi razstavo spremljala predsednik pripravljalnega odbora razstave Bojan Vidmar in direktor Gospodarskega razstavišča Ivan Heller. Posebno pozornost vzbujajo zadnje dni darila, ki jih obiskovalcem poklanjajo razstavljavci. Včeraj je bilo izžrebanih pet stopnic. Darila pa so bila: volneni pleteni komplet iz tovarne Zefir, Sombor, 9 metrov poletnega blaga rafija v dveh barvah kot darilo tovarne Metka, Celje, 10 parov ženskih nogavic iz krep najlona tovarne nogavic Polzela, ženski volneni komplet, ki ga je poklonila tovarna Rašica, Gameljne in tridelna garnitura iz najlona kot darflo tovarne Pletenica Ljubljana. Prvi štirje dobitniki so se kmalu javili, četrti pa se do danes ni -priglasil in je bilo darilo popoldne ponovno izžrebano skupaj s štirimi nadaljnjimi darili. Jutri v nedeljo pričakujejo posebno velik obisk. Zato so razstavljavci tudi jutrišnjim obiskovalcem namenili lepa darila. s. VREMENSKA NAPOVED za nedeljo, t%. januarja 1959 Spremenljivo oblačno z meglo v nekaterih kotlina«. Nočna temperatura nekaj po da zelo hitro povečamo de-imajo težje ali lažle delovne po- lovno storilnost, to pa pomeni tu-goje? Jasno je, da je vrednost di zaslužke delavcev, dela v težavnejših pogojih večja, O novih tarifnih pravilnikih čeprav je storilnost' enaka. V lan- je predsednik Vukmanovič rekel ski razpravi smo slišali očitke, da da ni določena gornja meja za je naš sistem razdelitve premalo enotne tarifne postavke, marveč vzpodbuden za povečanje delov- je prepuščeno podjetjem, da sa-ne storilnosti. To so dokazovali ma uveljavljajo tarifno politiko, tudi s konkretnimi dejstvi, nam- Ce določijo previsoke postavke reč s tem, da imajo podjetja in- se bodo pač znaSla v položaju, da teres, da zaposlijo več delavcev, delavcem ne bodo mogla izpla-ker jim tako ostane več sredstev čati polnih plač. Centralni svet kakor komuni. Posledica tega je sindikatov je ukrenil vse potreb-bila, da je lani delovna storilnost no, da se bosta merila delovna narasla manj kot za en odstotek, storilnost In zaslužek v sorodnih Letos smo spremenili nekatere podjetjih. Združevanje sredstev za investicije Beograd, 24. jan. (Tanjug). -Nekatera podjetja so predlagala Jugoslovanski investicijski banki, naj bi združili sredstva za učinkovitejše usmerjanje investicij in izpolnjevanje najvažnejših nalog perspektivnega - plana. Iz Slovenije so predlagala to podjetja tekstilne industrije ter skupine gospodarskih organizacij raznih panog. Združevanje sredstev decentraliziranih skladov je zelo važen činitelj v izpolnjevanju najvažnejših nalog perspektivnega plana, ker decentralizirana sredstva ne zadostujejo za izpolnitev teh nalog. Splošni investicijski sklad, republiški ln krajevni skladi ter skladi gospodarskih organizacij sodelujejo zdaj v skupni uporabi Investicijskih sredstev približno s tretjino. To pomeni, da sta dve tretjini sodstev decentralizirani. V oblikovanju nove fiziognomije teh prosvetnih ustanov sodelujejo predvsem politične in družbene organizacije. Na pristojnem" mestu poudarjajo dejavnost Zveze prijateljev mladine, ki skupaj z Ljudsko mladino In Ljudsko tehniko v večini šol razvija vrsto prostih dejavnosti. V osnovnih šolah je že blizu 6000 raznih krožkov, v katerih je včlanjenih na tisoče, pionirjev. To so kulturni, prosvetni, poljudnoznanstveni, športni in drugi krožki. Za delo v njih skrbi nad 4.200 inštruktorjev iz vrst prosvetnih delavcev in drugih poklicev. Zelo lepe uspehe žanjejo tehnični krožki. Samo lani so opre* mili v Sloveniji 255 novih delavnic ln tehničnih kotičkov. Zlasti uspešno je prevzemanje patnona-tov nad posameznimi šolami. Lani je 276 podjetij, zadrug in organizacij Ljudske tehnike prevzelo patronate nad posameznimi *ola-mi in pionirskimi odredi, s Čimer se je šola tesneje povezala s svojim okoljem, delovnimi kolektivi , ln družbenimi organizacijami. | V nekaterih krajih so uspešno organizirali šolske zadruge. Zadruga v Bohinjski Bistrici je tako ,zelo razvila dejavnost, da sodeluje zdaj celo z raznimi podjetji in da znatno prispevn k razvijanju j zadružne misli na tem področju, i Takšne oblike dela s pionirji ter- jajo celodnevno sodelovanje prosvetnih delavcev. Toda to znatno prispeva k poglabljanju znanj* učencev, kakor tudi k zbliževanju med učitelji in učenci. Na drugi strani izkušnje šolskih zadrug kažejo, da bo treba tični načrt z* posamezne predmete bolj povezati z dejanskimi potrebami, ki se pokažejo med delom. Zato bodo pristojni činitelji posvetili razvoj'-* šolskih zadrug v prihodnje Se večjo pozornost tako na vasi, kakor v mestih in industrijskih središčih. (Tanjug) Delo odbora za ljudsko zdravje in socialno politiko ZIS Beograd, 24. jan. (Tanjug). ~ Odbor za ljudsko zdravje in socialno politiko ZIS je na današnji seji obravnaval osnutek zakona o socialnem zavarovanju kmetovalcev in osnutek zakona o socialnem zavarovanju članov kmečkih delovnih zadrug. Obravnaval je tudi osnovne teze zakona o inšpekciji dela, pravilnik o ugotavljanju specializacije i” trajanju specialističnega staža zdravstvenih uslužbencev ter osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o obračunavanju in plačevanju prispevka za socialno zavarovanje vojaških obveznikov. MHBiiHimiiiiiiifflBiiiiiiiiHminiiBfflmiiiiiioiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiHiiHiiiiiiHiMiiMiiiiiniHiMiinniMJHiiiiiiHiiiiiiimiiiniimnmHirainHHiniiiiiiiiimiiiiminiiHiMmimniiramiHiniB* je sad dolgoletne prakse socialističnega dela v gospodarstvu. Mi uporabljamo vse pozitivne izkušnje, ki jih proučujemo, popravljamo in ustvarjamo naš sistem. Naše izkušnje bodo koristile ne samo nam, marveč tudi drugim po svetu, ki se ukvarjajo s takšnimi problemi, kakor morajo tudi njihove izkušnje koristiti nam. Vse naše sile in napori morajo biti usmerjeni na perspektivno obravnavanje tega problema. Potem Je Svetozar Vukmanovič govoril o problemih, na katere smo zadevali v uveljavljanju sistema razdelitve v prejšnjih letih in o tem, kaj moramo storiti, da jih bomo uredili. Tu gre najprej za pripombe k dosedanjemu sistemu razdelitve, da —. 30-tonski kamioni za Majdanpek Reka, 24. jan. da je večina an-rančev odgovorila pozitivno rpio i£ašan^e glede odnosov nad-tiutiu do Podrejenih, je število Sv_, ’ ^ negativno gledajo na htl?6 nadrejene, tolikšno, da zarini^? ^ Podjetij, da napravijo J*« program za izboljšanje , "°s°v. Ce analiziramo, od kod VzivS'10 ^ S^a^i odnosi, ni njihov v«!r v namernosti, pač pa pred-v tem, da vodilni ljudje ne aJ° pravilno ravnati z ljudmi, Pa menijo, da ni važno biti s podrejenimi v dobrih odnosih. Nekatera podjetja, ki so to ugotovila, so že ukrenila, da se ti odnosi popravijo; začela so izobraževati vodilne osebe glede medsebojnih odnosov. Kot splošno ugotovitev glede medsebojnih odnosov bi lahko omenili še to, da se vodilni ljudje premalo zanimajo za osebne probleme in težave svojih podrejenih. Bržčas se ne zavedajo, da ti problemi niso samo osebni, saj vplivajo na odnos delavca do dela, na delovni učinek /In na zadovoljstvo pri delu. Iz ankete lahko sledi še nadaljnji sklep. Podjetja naj bi izobraževala ne samo tiste ljudi, ki že zasedajo vodilna mesta, pač pa tudi tiste mlajše ljudi, ki so že pokazali sposobnosti, da zasedejo vodilna mesta. Pri tem naj bi podjetja izdelala načrt za perspektivno napredovanje sposobnih mladih ljudi. Nekatera podjetja so to že začela in se prt tem poslužujejo tako imenovanih psiholoških pregledov. Ivan Regent 75-letnik , življenje naredi včasih izjemo, ko nakloni človeku tolikanj “uadostne sile, kolikor jo je našemu jubilantu, ki mu še vedno /neme polnemu in delovno snujočemu,želimo še mnogo, mnogo Pin dni in uspehov. Tovariš Ivan Regent, tako dobro znan nam ms,em’ Je včeraj slavil praznik, ki ima v sebi dvojni pomen: 'ninulo je 75 let, kar se je rodil v revni družini v vasi Konto-v olcroglo 60 let, kar je kot 16-letni mladenič pristopil delavskemu gibanju. Borba za lepše življenje delovnih ljudi mu je že zgodaj potisnila v roke pero, s katerim je Siril besedo resnice na stolpcih neštetih naprednih slovenskih in italijanskih listov, v knjigah in raznih delih, svoje naloge pa je zmagoval z nenehnim učenjem in bedenjem ob knjigah, potem ko si je s trdim dnevnim delom prislužil kruh. Prve prispevke je objavljal v »Rdečem praporu«, nato pa je sodeloval v neštetih listih ter se postopoma oblikoval v širokega organizatorja kultumoprosvetne dejavnosti. Ta ga je pripeljala , •, i. ^ , V stik z Ivanom Cankarjem, “iovensko tržaško delavstvo pa je videlo v njem najnaprednejša delavskega voditelja in politika, ideologa in pisatelja. V času, ko je italijanska armada okupirala Trst, je bil Regent s tržaškimi delavci, ki so bili ogorčeni nad italijansko Zasedbo. Stal je na čelu slovenskih in hrvaških socialnodemokratskih organizacij ter bil eden od prvih revolucionarjev, ka-‘ere je prevevala ideja oktobrske revolucije. Po plodnem in £enehnem delu v novoosnovani Komunistični partiji Italije, je Regent kot član njenega Centralnega komiteja zastopal siovensko-hrvaški proletariat, je moral 1927. leta emigriratl v ugoslavijo. Toda že čez dve leti ga je takratni režim izgnal iz »ržave in ivan Regent je moral svoje delo nadaljevati v tujini, Parizu in Moskvi, p Po osvoboditvi Beograda se je vrnil v Jugoslavijo, bil v in odšel nato v Trst> kier je spet sodeloval pri časo-Drf i ’ po P°vratku v Ljubljano pa je opravljal razne odgovorne £o®ie v našem državnem aparatu ter družbenem in političnem vijenju. Kot nekdaj v mladosti, Je tudi še poslej usmerjal vse ust sile v naPredek kulturno-prosvetnih društev ter bil na stanovnem kongresu delavskih kulturno-umetniških društev oboda-« leta 1952 izvoljeVi za njenega predsednika. v Sedaj je Ivan Regent član Izvršnega komiteja CK ZK Sloji nl*e> član CK ZK Jugoslavije, republiški ljudski poslanec ter an predsedstva SZDL Slovenije. Je nosilec mnogih odlikovanj, i,_sY°je neumorno delo pa je pred petimi leti prejel tudi Red Junaka socialističnega dela. M. N. VE C KOT POLOVICA DELAVCEV SE ZELI IZOBRAŽEVATI Pri odgovorih glede izobraževanja je v večini podjetij dobra polovica ljudi izrazila željo, da bi se še nadalje izobraževali.- Četrtina ljudi meni, da jih nezadostna strokovna izobrazba ovira pri delu. V nekaterih podjetjih se je izkazalo, da kažejo najmanjšo željo po izobraževanju prav mojstri, in sicer običajno tisti, ki jim izobrazbe najbolj primanjkuje. Eden izmed osnovnih problemov v vseh podjetjih je prav mojstrski kader. V današnjem razvoju industrije so zahteve na delovnem mestu mojstra večje in tudi drugačne kot v industriji na nižji stopnji. Tem novim zahtevam mojstri zadostijo lahko le z dodatnim izobraževanjem. Zato so podjetja povečini že začela obsežne j e izobraževati mojstre. Zavod za izobraževanje in proučevanje organizacije dela v Kranju bo anketiral še druga podjetja, predvsem pa bo skušal izkoristiti rezultate anket za to, da bi podjetja praktično ukrepala in izboljšala svoje poslovanje. Iz jasne sMke, ki jo bo zavod pridobil na osnovi anket o stanju v industriji na Gorenjskem, bo možno določiti tudi jasnejšo linijo pri urejanju druž-beno-političnih vprašanj. To je tudi ena najvažnejših praktičnih koristi ankete. St. -------- ■' v M3K m y - 4' ? S m. * "' , *' 'T* s - Pogled na industrijsko mesto Kranj Silos za 30.000 ton žita Reka, 24. jan. — Na Reki grade silos z zmogljivostjo 30.000 ton, v katerem bo shranjeno uvoženo žito in fosfati. Silos bodo uporablljali delno tudi med izgradnjo, dograjen pa bo leta 1962. Opremo v vrednosti kakih 1,500.000 švicarskih frankov smo naročili v Švici. Ko bo ta silos dograjen, bodo znatno razbremenjena pristaniška skladišča, ki jih potrebuje reška luka za drugo izvozno in uvozno blago. TEIESNA KULTURA »E STANDARDA MIHA MARINKO SPREJEL DELEGACIJO »PARTIZANA< »Litostroj« povečuje proizvodnjo Ljubljanska tovarna »Litostroj« bo letos povečala proizvodnjo v primerjavi z lansko za 7 %. Letos bo »Litostroj« usmeril proizvodnjo na več velikih turbin za elektrifikacijo naše dežele, izdelal pa bo tudi turbino za Pakistan ter turbine za hidrocen-trale Split, Bistrica, Peruča in Peručica ter Ožbolt. »Litostroj« bo nadalje za 40 % povečal proizvodnjo namakalnih črpalk, ne le za naše potrebe, marveč tudi za izvoz. Tovarna se je v izdelovanju bagrov vključila v ■kooperacijo z več sorodnimi podjetji. Domači kroglični ležaji za vagone S kooperacijo industrije krogličnih ležajev iz Beograda in podjetja »Bratstvo« iz Novega Travnika, ki izdeluje kroglične ležaje, se je v začetku letošnjega leta pojavil v našem gospodarstvu še en domač izdelek — kroglični ležaji za vagone. Tako bodo naše železnice prvikrat kupile od domače industrije 6000 kompletnih ležajev za vagone. Na tujem trgu smo morali doslej plačevati ležaje po 80 dolarjev. Naša proizvod- predsednik,« je zaključil tovariš Pomemben delež pa ima pri tem Ribičič. tudi množična akcija prostovolj- NEGATIVNE POSLEDICE ZASTARELE MISELNOSTI nega dela. »Mislim, da bomo na naši vasi največ dosegli v preobrazbi prav »Točno je, da obstoji pri nas 8 pomočjo mladine, ki ni obreme-določena miselnost, ki je posle- njena s konservativnimi nazori. S dica navade, da mora vse dati pomočjo privlačnih sredstev bo-družba. Doseči smo hoteli čim- mo mladini vzbudili ambicije tu-večjo množično udeležbo z gmot- d* za njeno uveljavljanje v go-nimi ugodnostmi. To ima tudi ne- spodarskem pogledu,« je dejal gativne posledice,« je dtejal tova- tovariš Marinko. (Nadaljevanje s 1. strani) v razgovoru poudaril, da smo letos na področju telesne kulture v ugodnejšem položaju kot kdajkoli prej. Naš družbeni plan, vsa naša gospodarska in komunalna politika dajeta velik poudarek družbenemu standardu. Ker je telesna kultura del življenjske ravni, moramo mladino angažirati prek najrazličnejših oblik prostovoljnega dela in lokalnih akcij. Telesnokultumo problematiko v okviru občin pa je treba reševati s pomočjo svetov za telesno kulturo, ki se uveljavljajo kot organi komun, kot organi družbenega upravljanja. Tovariš Marinko je tudi' podčrtal, da moramo imeti v delavskih središčih jasno orientacijo, da so skladi, ki z njimi razpolagi« !£°^tlVl’ *V usPeN v Trbovljah zgraditi svoj področju družbene dejavnosti. Z vrsti namenjeni dvigu standarda kulturni dom, ki je velikega druge plati pa moram seveda dati in v okvir standarda sodi tudi vsa vzgojnega pomena in dviga kul- 1 apel, da jih vi, s vaSo aktivnost- Ko se je predsednik »Partizana«, tovariš Ribičič, ponovno riš Marinko in nadaljeval, da je nujno potrebno iskati individual- . . ne prispevke, predvsem pa se je zahvalil v imenu telesnovzgojne treba usmeriti na soudeležbo organizacije Socialistični zvezi za sredstev pri vseh gradnjah. V tej vso pomoč in omenil misel, da bo smeri je nabiralna akcija lahko ta tudi naprej ostala, je tovariš uspešen pripomoček. Poudaril pa Marinko zaključil sprejem z naje, da je v takem središču, kot je slednjimi besedami: n. pr. Ljubljana, nujno pokreniti | »Brez dvoma Je tudi dolžnost akcijo za izgradnjo domov in dru- [ vseh naših političnih organizacij, gih objektov. Prav tako kot so da posvetijo vso pozornost temu uspeli v Trbovljah zgraditi svoj telesnokulturna dejavnost. i PRVI UKREP — TIPSKI NAČRTI ’ »Naše organizacije oziroma* njihovi člani so se v tem sistemu malo razvadili, da mora pravzar prav družba vse prispevati, tudi za njihovo razvedrilo in zabavo,« je nato dejal tovariš Ribičič. Zato je čedalje večji pritisk, kar se tiče zvišanja dotacij in proračunskih sredstev. Mislim, da najbrž ni prav, da se tako dela. Proračunska sredstva družbe so pravzaprav sredstva za določena področja, ki jih državljani in* družbene organizacije ne morejo vzdrževati, kot je n. pr. šolska telesna vzgoja, tečaji, večji objekti itd. V nja bo dala letos 250 ton, do leta j tem smislu je pobuda CK LMJ 1961 >pa bo narasla že na 900 ton za nabiralno akcijo, pri kateri naj krogličnih ležajev. 1 prispevajo državljani in delovni »m* irSKi. kolektivi določena sredstva, do- tovame krogličnih ležajev so odobrili nad 2.300,000.000 din. Ko bo tovarna povsem dograjena, bo zaposlenih v njej nad 700 delavcev. Tovarna že zdaj uporablja večidel domače surovine, v kratkem pa tujih sploh ne bo več potrebovala. bra. V tej akciji smo kot enega prvih ukrepov organizirali izdelavo tipskih projektov za telovadnice, igrišča in standarde, primerne našim razmeram. »Mogoče bi bilo dobro, če bi tudi o tem povedali svoje mnenje, tovariš turno raven tega delavskega sre- i Jo, spomnite na to, da morajo dišča, bi bilo isto mogoče v Ljub- problemu telesne kulture posve-ljani, Mariboru in Celju — po čati pozornost. Slabo bi bilo, če vseh večjih mestih, kjer potre- bi telesnokulturne organizacije bujejo telesnovzgojne objekte, delovale odtrgano In enostranskost Križem po Jugoslaviji Enosobno stanovanje 900.000 dinarjev Stanovanjska skupnost »Novi dom« v Skopju Je zgradila 1S5 novih stanovanj, ki so mnoga cenej-ša od podobnih stanovanj drugih gradbenih podjetij. Udobno enosobno stanovanje stane v Izgradnji »Novesn doma« 900.001) din, dvosobno 1,790.000 din. trisobno pa stane 2,U>o.ojo din. Devet novih tovarn v Makedoniji V Makedoniji bodo začefi letos graditi devet novih Industrijskih podjetij. Med naj večjimi bo predilnica bombaža v Strumict z zmogljivostjo 3000 ton bombažnega gradiva. ZgradtllU bodo tudi papirnico v Kočanu, ki bo lzdeflala letno 6750 ton papirja, nadalje tovarni obutve v Skopdju in Kumano-vu, ki bosta Izdelali tudi velik >lllllllll!llllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllll!lllllll!lllllllllllllllll!ll!!llllllll!llllllllllllllllllllll!tl>[lllllllllllllllllllllllllllllll Na steza j odprta vrata Nekaj doživetij iz amerike JUpIT ^ m°iim skoraj triletnim biva-kobi v ZDA se mi je kajpada nabrala da 5? močnih vtisov. Toda zanimivo je, razvit6 nlsta najbolj prevzela tehnična m0 i in v*soki standard. Dosti bolj sitorni Presenetila neverjetna pridnost in, ne JV “i rekel, zagrizenost pri delu. Tu ženo/ na tiste, ki grabijo denar in se irjlari° ,za čimvečjim dobičkom. V mislih labnr , .nika, znanstvenika, razvijalca v ljube? - -u’ študenta, ki vsi s tolikšno da S(>Zn . ‘n vnemo sede pri svojem delu, Vem zdelo, kakor da je v tem bist- Pa tv, 5olt niihovih velikih uspehov, ne v b°ljši tehnični opremi. joče pnlcancu ni nobeno delo ponižu-kov , . ravi Amerikanec nima predsod-rih ’x!; 80 ostali pri nas deloma še iz sta-rnu -.,7’ češ da je gospod samo tisti, ki n-ied r treba delati. Zato je tudi odnos neifj ?vJ*ateljem in delavcem tam prist-evr0ncu°u tovariški kakor pa po mnogih Vsak _ Podjetjih. Vsak delovodja, Prav t®ynateli se dobro zaveda, da je on ^drein ^v,navezan na vestno delo svojih v° voriot’ kakor potrebujejo oni njegovih Seveda pri tem nimam v migajo n i. P°djetij, ki po navadi ni- ga stika niti s svojimi na- Prav ♦ Z,lasti ne v delniških družbah. °dnos m ^ me Presenetil prijeten Vsak rfaU ljudmi, ki sem jih srečeval tr6ovini ul8 cesti, v avtobusu, čakalnici, tazen rtrsL Vsakdo Vam rad nudi prinesete «s nasvet, ki se lahko nanj za- ve pa s tem ne mislim, da bi vam bil pripravljen pomagati * denarjem. Tega je treba zaslužiti in zanj trdo delati, zato ne gre nikomur zlahka izpod palca. Tudi je zanimivo, da ima povprečen Američan malo usmiljenja s človekom, ki je na življenjski poti doživel neuspeh. Tak človek kar težko še lahko računa na podporo znancev. Za odnose med Američani nasploh se mi zdi značilen doživljaj, ki mi je ostal dobro v spominu. V prenapolnjenem avtobusu sem videl sprevodnika, ki je s smehljajem in z dobrovoljno šaljivostjo opravljal svojo prav malo zavidanja vredno službo. Vprašal sem ga, ali nikoli ne postane živčen spričo tolikega prometa in srečanj z ljudmi, ki so včasih tudi slabe volje. -Ne- — je rekel — »vljudnost in dobra volja sta nalezljivi. Gorje mi, če bi bil še jaz nataknjen in neprijazen. Ves dan bi moral živeti v sovražnem okolju z ljudmi, ki bi se v tem neenakem boju menjali, jaz bi pa ostal.« Tako je naziranje Amerikanca tudi ob drugih nevšečnih položajih, ki marsikomu grene vsakdanje življenje. • Vaia publicistična dejavnost? — Leta 1955 je izšla moja prva knjiga -Elektromagnetna nihanja in valovanja, I. del« in je sedaj že dalj časa razprodana. Predlanskim sem oddal Državni založbi Slovenije rokopis za drugi del, ki so ga pravkar začeli staviti. Vzrok za tolikšno zamudo je menda v razmeroma težavnem stavku z mnogimi formulami, za katere naše tiskarn« nimajo potrebnih Piof. inž. Mirjan Grude* znakov. Pripravljanje te knjige me Je zadnja leta dokaj zavzelo, tako da sem razen tega napisal samo še nekaj člankov v Elektrotehniškem vestniku, našem osrednjem glasilu. • Kot dolgoletni profesor bi mi morebiti Se povedali kaj iz svoje pedagoške prakse? VZGOJITELJEVO DELO JE RODILO OBILNE SADOVE — Po izkušnjah na oddelku za elektrotehniko moram z zadovoljstvom ugotoviti, da je naš -človeški material«, če smem tako reči, prvovrsten. Skoraj vsi strokovnjaki naših laboratorijev in industrije šibkega toka, ki so dosegli že prej omenjene uspehe, so šli skoz naš oddelek. Naše absolvente čaka industrija z odprtimi rokami, pa tudi inozemski laboratoriji in podjetja so jim na stežaj odprti. Pogosto dobivam pisma mojih nekdanjih učencev iz Amerike, Belgije, Francije, Nemčije, Švedske in Švice, kjer so na važnih položajih v razvojnih laboratorijih, na univerzah in v tovarnah. Za vzgojitelja je prav gotovo največje zadovoljstvo, če vidi, na kako plodonosna tla so padli nauki, ki jih je pri predavanjih posredoval ukaželjni mladini. S takim naraščajem lahko s polnim zaupanjem pričakujemo tudi v prihodnosti lepih uspehov in prav tako strm vzpon naše elektronike kot doslej. r. Vrečar eHektrokemiJsta kombinat. V Ku-manovu bodo zgradili tovarno embalaže z zmogljivostjo 1700 ton v Titovem Vetesu tovarno kovinske galanterije, v SkcpOJu p« tovarno gume. Domači hladilniki za avtomobile Podjetje •ProJeter« lz Kragujevca ki Je začelo izdelovati avtomobilske hladilnike, Je preseglo vrednost kosmatega proizvoda za kakih 20 milijonov. Meseftna proizvodnja . Je narasla v primerjavi s predlanskim letom za 10 •/•. Tovarna FAP Je Je opustila uvoe teh hladilnikov, ker se Je pokazalo, da so hladilniki le tovarne »Pro-leter« boljši. Novi izdelki osiješke livarne v osiJe*ki llmrm to mčeU Izdelovati več novih proizvodov, med njimi kultivatorje in sejalne stroje. Oba stroja sta namenjena traktorju »Ferguaon« ln preizkušnja Je pokazaita, da sta zelo dobra, v tovarni so začeli izdelovati tudi nov traktorski stroj za posipanje umetnega gnojila, ki zajame 4 m Strok pas. Naj« kmetijstvo nujno potrebuje 7000 plugov za traktorje »Ferguson«, Strokovnjaki menijo, da bo livarna zadovddSa tudi ts potrebe. Valjarna v Zenici ne obratuje Valjarna v zenl«k» železarni že devet dni ne obratuje. V tem zelo važnem obratu metalurfikega kombinata Je pregon«! elektromotor. Izdelek ameriikega podjetja »Ge-1 neraii Bleetrlc«. Motor Je bul namreč slabo Izoliran. -Ker tako velikega popravila ni moč opraviti, v Zenici, so poškodovani motor takoj prepel J a£U v podjetje »Rado Končar« v Zagrebu. Popravljanje bo trajalo kakllh SO dni. Spričo tega zastoja Je otežkočena proizvodnja v nekaterih drugih valjarnah. V železarni upajo, da se bo redna proizvodnja začela prve dni februarja. Vrednost dnevne proizvodnje v valjarni cenijo n« 100 milijonov. Avtomobilska cesta Demir Kapija—Negotin Dne 1. marca bodo začeli delati na odseku avtomobtlske cesta Demir Kaplja—Negotin na Varda-ru. Kmalu bo za nastanitev po vih mladinskih brigad vse prt-prav« J eno. v obeh krajih »o 1« zgradili mladinska naselja. Ta od» tek avtomobilsko oeste, do«« JO km, bo dograjen do 11. oktobra, dneva vstaje makedoiutcega naroda, Kmet napisal 2500 verzov o NOB Branko Kozi«, kmet lz vasi Vojvode Stepe pri Zrenjanlnu. star 00 let, Je napisal 3900 verzov, v katerih opisuje dogodke lz narodnoosvobodilnega boja. Vse te verze Je Kozli pisal v zimskih večerih zadnjih treh let. Svoje pesmi j* namenil guslarjem. Prvi protest pariške javnosti Pariz, 24. jan. (Tanjug). Znani politiki iz vrst liberalnih in levičarskih grupacij »o se danes na zborovanju v Parizu, prvem takšne vnte v zadnjem letu, zavzeli za mobilizacijo javnosti, da bi vplivala na opustitev sovražnosti v Alžiriji. Vojaške operacije se v vsej Alžiriji nacfalju-jejo z nezmanjšano srditostjo in v takšnih razmerah lahko po-»tane organiziranje javnih protestov eden odločilnih činiteljev Za obnovitev miru. Med organizatorji tega zborovanja so prof. Chatelet, kandidat Unije demokratičnih sil na nedavnih predsedniških volitvah, večje število odvetnikov in znanstvenih in kulturnih delavcev. Na zborovanju so govorniki Eoudarili, da se po štiriletnem oju za osvoboditev »alžirski borci ne morejo zadovoljiti z amnestijami in pomilostitvami«. Postavili so se na stališče, da so politična pogajanja in pripozna-nje pravice do samoodločbe edina pot za ureditev alžirskega vprašanja. ZAKAJ ZASTOJ v ženevskih pogajanjih za opustitev vojaških poskusnih Jedrskih eksplozij? • London, 24. Jan. (Tanjug). V londonskih političnih krogih izražajo v zvezi z zadnjimi sovjetskimi opozorili mnenje, da so po Novem letu na konferenci za opustitev Jedrskih eksplozij v Ze-nevi dosegli res manjše uspehe, kakor so skraja pričakovali. Sodeč po poročilih iz Ženeve vzhodne in zahodne delegacije še zmerom stikajo za dejanskimi na-; meni druge strani. Zato so opustili prizadevanje, da bi formulirali nadaljnje točke sporazuma. V Londonu zatrjujejo, da Je prišlo do tega poslabšanja na pritisk ameriške delegacije, da bi proučili tehnične podatke, po katerih je moč poskuse z jedrskim orožjem uspešno prikriti. Kakor sodi »Manchester Guardian«, ameriška delegacija pravzaprav ni povedala nič novega. Ameriški strokovnjak dr. Teller je 2« v oktobru v svoji knjigi opozoril na to, da Je moč jedrske eksplozije prikriti. Časnik dolži ZDA, da so gotovo iz kakega danega razloga zakrivile sedanji položaj, in pravi, da o pravih ciljih ameriškega ravnanja ni podvomila samo sovjetska delegacija. Vzdušja ni zboljšal niti zahodni predlog, da bi podaljšali sedanji rok za opustitev Jedrskih poskusov. Po mnenju predsednika britanske vlade bi moral ta predlog prispevati k zbližanju gledišč med Vzhodom in Zahodom. Po mnenju laburističnih politikov ta Macmillanova pobuda ni bila dovolj jasno formulirana. V Londonu pričakujejo, da bodo zahodne delegacije v začetku prihodnjega tedna predlagale nov rok, doklej naj bi opustili jedrske poskuse. Ondan so Francozi izpustili lz koncentracijskih taborišč okrog 8000 Alžircev. Velik del Jih je zdaj že prebežalo med osvobodilne borce. Na sliki skupina ljudi pred odhodom Iz taborišča NA KALIFORNIJSKIH STRANSKIH POTEH POZABLJENI LJUDJE P New York, januarja rav po naključju sem v Kaliforniji srečal »pozabljene ljudi«. Na vožnji iz San Francisca v Los Angeles sem zgrešil pravo pot, po kateri naj bi prišel iz ene izmed treh glavnih prometnih arterij v drugo. Tako sem «e zapletel v mrežo vzporednih, ozkih, pustih in prav nič -ameriških« cest. Ti pozabljeni ljudje pa so, kakor jih je nekoč imenovala neka tukajftnja revija, revni ameriški kmetijski delavci, ki sta jim sindikalno gibanje in zakon obrnila hrbet in — pozabila nanje. , ' Med hribi se razprostirajo dolge ravnine rodovitne zemlje, a katere odnaia veter prah na ceste. Nikjer ne vidiš kažipota, da bi se znašel. Ko smo zavili z nekoliko boljše na zelo ozko cesto, smo prišli v borno vasico, kjer so lesene hiše tesno druga ob drugi, med njimi pa se suši perilo na napetih vrveh. V vasi je bilo nekaj starih in prastarih, obtolčenih in zarjavelih avtomobilov. Sredi Kalifornije se človeku nenadoma zazdi, da je Kalifornija izginila. Nič več ne vidi bučne, dinamične, pestre, bogate in bržčas najlepše ameriške federalne države, ki je prav zdaj v poletu velikega in fantastičnega naglega gospodarskega razvoja, vratolomnega naraščanja števila ljudi, urbanizacije. • Tu pa zanemarjena vasica, polna mršavih, umazanih otrok, da Človek kar precej pomisli, da bržčas nobena hiša nima ne kopalnice ne tekoče tople vode, morda tudi ne mrzle, da o telefonu in televiziji sploh ne govorimo. Nikjer tistega vedrega, nekako sredozemskega, kalifornijskega smeha, nikjer palm s pacifiške obale in živo pisanih podob na turističnih prospektih in razglednicah. Nikjer bleščečih površin velikih steklenih plošč v sodobni ameriški arhitekturi. Daleč naokrog ne vidiš nobene šole, nobene bencinske črpalke ali ekspresne restavracije. Po ozki cesti Je od nekod pri-ropotal vojaški avto, ki ga Je šofiral črnec. Široko nasmejan nam je povedal, kod drži pot do glavne ceste. Z nekam čudnim pogledom Je ošinil vasico in njen* ljudi. Ni nam ga bilo treba spraševati, kdo so. Takoj smo videli in čutili, da pripadajo na pol zaposlenemu in povsem nepreskrbljenemu sloju delovne sile kmetijskih dninarjev, katerih mezda je dostikrat za polovico nižja od uradno najnižje. Tl ljudje so plačani slabše od delavk v pralnicah. Sele pozneje sem zvedel, da je to, kar sem videl v samotni vasici — pa naj bo še tako neznačilno za sedanje ZDA v celoti -vendarle del te dežele, da je to vendarle • tudi Amerika, in sicer ne samo po zemljepisnih okoliščinah. Neka) milijonov teh ljudi ki se ukvarjajo z delom v kmetijstvu. živi tod in pomeni svojevrsten problem. Po raznolikih statističnih podatkih ,1e blizu milijon teh ljudi, ki po pol leta delajo pri istem delodajalcu v zelo slabih delovnih pogojih. Blizu pol mili-Jna pa Je ameriških državljanov ki žive v položaju domače kmetijske mezdne sile ali pa potujejo iz kraja v kraj od enega do drugega skromnega zaslužka. Tl ljudje hodijo od farme do farme In opravljajo pajrazličneiša sezonska dela. Nikjer pa niso stalno naseljeni. Med njimi je mnogo Mehičanov, črncev in ljudi iz Portorika. številni so njihovi problemi -izredno nizek življenjski standard, bolezni in socialna nepre skrbljenost, neizobraženi novi ro- ai ■ \ j mr '«» '[ i Prve dni po preselitvi, ko se še niso prav začele nove življenjske skrbi dovi, ker morajo tudi otroci delati, da se lahko družina za silo preživlja. Ti ljudje so tudi povsem izpostavljeni posredovalcem za delo, ki Jih neusmiljeno izkoriščajo. Izkoriščajo jih tudi velika združenja veleposestnikov in farmarjev, ki jim ni treba računati s sindikati, saj ti reveži sindikalno niso organizirani, pa tudi ne dosti z zakoni, ker je od vasi do oblasti dalje ko iz New Yorka v San Francisco. Ameriški minister za delo Mlchel je nekoč sam dejal, da delovnih predpisov in zakonov nikjer ne kršijo tako hudo kakor na kmetih. O teh prekrških je zbral zanimivo zbirko primerov neki -re- porter«. Denimo primere iz poročila o poškodbah pri delu, v katerih je bil poškodovani delavec - predlanskim v 124 primerih samo v Kaliforniji — mlajši od 16 let. Nekateri so bili stari komaj 9, 10 ali 11 let. Druga oblika prekrškov je praktično nedoločeni, zelo raztegljivi delovni Čas. ki ga lahko delodajalec podaljša ali skrajša, kakor se mu zljubi. Zakon sicer določa, da mora delodajalec poškodovanemu delavcu nekaj plačati, toda takšni primeri so zelo redki. Tretji kričeč primer Je iz dokumentov o preiskavi, ki jo je odredila neka agencija zvezme vlade za medfederalno trgovino predlanskim. Takrat so ugotovili, da prevažajo kmetijske dninarje s kamioni brez sedežev ali klopi, da jim spotoma, nikjer ne omogočijo, da bi prenočili, ker se delodajalcem zmerom strašno mudi. Tako prevozijo na stotine kilometrov v 50 ali 60 urah, ne da bi si mogli dninarji odpočiti. Najslabši pa je položaj priseljencev, ki prihajajo v glavnem iz Mehike. Priseljenci 50 že tako socialno, prosvetno in zdravstveno najbolj ogrožena kategorija. V roke jih dobe agenti, ki bi morali po med federalni pogodbi in raznih zakonskih predpisih skrbeti za njihovo nastanitev, delovne pogoje in varnost. Prevažajo pa Jih širom po deželi in navadno jih strpajo v taborišča z lesenimi kolibami ali barakami. Življenje teh na novo, prišel Jer nlh kmetijskih delavcev Je' zelo bedno. Nič bolje pa se ne godi tudi drugim kmetijskim sindikal-*no? neorganiziranim kmetijskim delavcem, ki so pogostorna navezani na razne agencije, da jih po mili volji izkoriščajo. Značilno za ameriške razmere je, da se Je mezda v kmetijstvu v dvajsetih letih samo podvojila, vtem ko Je v drugih panogah ogromno narasla. Seveda so ogromno narasle tudi cene in življenjski stroški, pa tudi storilnost v kmetijstvu. Vendar pa mora še vedno na milijone ljudi delati za nizko mezdo. Življenje neorganiziranih kmetijskih delavcev in življenje organiziranih industrijskih sta sl v popolnem nasprotju. Kmetijski delavec ni značilen za ameriške razmere. -Toda z njim Je treba računati. Njegovo življenje, njegov položaj je v kričečem nasprotju z gospodarskim razvojem, z mehaniziranim kmetijstvom in avtomati, s katerimi obdelujejo v Ameriki celo zemljo, v nasprotju tudi z večnadstropnimi avtomobilskimi cestami, z idejami o delitvi dobička in še z marsičem. B. L. Drama se nadaljuje Naj topovi umolknejo, naj preneha prelivanje krvi, ki traja v Alžiriji že štiri leta, ln naj najdejo izhod iz sedanjega položaja, da bi vojno končali, to so velike nade sveta glede Francije, v kateri se Je morala četrta republika umakniti peti, ker ni našla izhoda iz sedanjega položaja. De Gaulle je pred investituro trikrat potoval v Alžirijo, kjer je imel mnogo govorov, kjer je kot vojak priznal hrabrost tistim, ki se bore na drugi strani, govoril o tem, da je jutrišnji Alžiriji namenjeno posebno mesto v skupnosti s Francijo, poudarjal potrebo po gospodarski osamosvojitvi Alžirije, da se mora to čim-prej zgoditi, čeprav njegove izjave niso bile kaj prida jasne in natančne, je bilo vendar moč celo pričakovati, da se bo v novi republiki to vprašanje izrinilo iz zagate. Zato je svet z zanimanjem pričakoval deklaracijo nove vlade. Michel Debrč je v njej poudaril, da ima Alžirija v »narodnih vprašanjih absolutno prednost«, skušal pa je opravičiti početje Francozov v tej deželi in nadaljevanje vojne, tako Imenovane pacifikacije. V njegovi argumentaciji je rečeno: — Francozi so v Alžiriji Iz osnovne potrebe, ki so jo spoznali že naši predniki. S svojo navzočnostjo, s svojo avtoriteto Jamčimo za varnost na zahodnem Sredozemlju, s tem pa tudi za svojo lastno... Pozabiti na strateški pomen Alžirije bi bila huda napaka. Kolikšna tragedija bi bila za nas, za Evropo, za Zahod, če bi Sredozemlje postalo meja med dvema sovražnima svetovoma! Zahod je zadnja leta mnogo izgubil. Naj si tisti, ki imajo vsaj malo domišljije, zamislijo, kam bi pripeljalo novo popuščanje. Francoski generalni delegat v Alžiriji pa je neposredno po sestanku z Debrtjem izjavil: — O političnem režimu v. Alžiriji ne more biti nobenih političnih pogajanj. Debr6 se je skliceval na »zakonitost« francoskega početja v Alžiriji in je pri tem segel po argumentih iz minulosti, po tistih, na katere so baje mislili vsi predniki sedanjih Francozov. Ni treba mnogo truda, da ugotovimo, da so prav v tej minulosti mnoga pokolenja istega francoskega naroda, njegovi najboljši ljudje in misleci, odločno odklanjali odgovornost za osvajanje Alžirije, ki je trajalo 50 let in ki so ga nepretrgoma spremljale najhujše strahote kolonialne vojske. Kolonialno vojsko sta vodila Cavaignac in Mac Mahon, ki sta zadušila tudi vstajo. leta 1848, in Pariško komuno. Preživeli alžirski uporniki so se znašli v taboriščih v Novi Kaledoniji skupaj s pariškimi komunardi, ki so jih sprejeli kot brate, kakor Je pisal eden izmed preživelih Francozov. Niso torej vsi predniki sedanjih Francozov priznavali upravičenosti vojaškega osvajanja te dežele, uničenja njene neodvisnosti. Med njimi so imena francoskih liberalnih parlamentarcev, ki so leta 1833, tri leta po zasedbi Alžirije, v svojem poročilu obsodili nasilje soldateske z naslednjimi zaključki: — Skratka, prekosili smo barbarske barbare, ki smo Jih prišli civilizirat. Nikoli ves francoski narod ni istovetil s početjem kolonialnih osvajalcev Alžirije in zato je sklicevanje na minulost in prednike velika zabloda. Drugi Debrčjev argument pravi, da Francija z oboroženimi silami v Alžiriji jamči za varnost zahodnega Sredozemlja ln Zahoda sploh ter da tako Evropo varuje pred tragedijo. Debr6, ki čuti šibkost svojihv argumentov, se obrača na tiste, »ki imajo vsaj malo domišljije«. Vsem je bilo jasno, da je bilo želo naperjeno proti ZDA, ki se čedalje bolj zavedajo prave nevarnosti, če se bo vojna v Alžiriji nadaljevala. Zato so se te ob zadnjem glasovanju v Generalni skupščini izneverile zaveznici v Atlantski zvezi. Samo dva glasova sta manjkala, pa bi dobila azijsko-afriška resolucija o Alžiriji potrebno tretjinsko večino v OZN. Vendar pa je bilo tudi . takšno glasovanje majhna zmaga za večino članic OZN, ki dejansko obsojajo to vojno. Smisel resolucije je bil akcija za takojšnji konec vojne in za pogajanja med »obema zainteresiranima stranema«. Ko je 35 delegacij glasovalo za takšno priporočilo, so bile med tistimi, ki so se glasovanja vzdržale, tudi ZDA, ker so čutile, kam bi jih privedel nadaljnji odmik od azijsko- afriškega sveta. Izpustitev Mesalija Hadža, čigar stališče o vstaji alžirske Osvobodilne fronte označujejo za »Izdajalsko«, Jn. premestitev tistih AlŽirceV, ki so pravi voditelji ljudstva iz trdnjavske ječe v običajni zapor, v glavnem tudi nista rodila nič novega. 50.000 Alžircev Je še vedno v koncentracijskih taboriščih. Nekaterim pa so smrtno kazen spremenili v dosmrtno ječo. Vtem ko tako ravnajo z borci, se tisti, ki veljajo za izdajalce, pripravljajo, da bi morda nekega dne postali »dostojni« udeleženci pogajanj. Istočasno pa od osvobodilne vojske še zmerom zahtevajo, naj razvije belo zastavo kot ceno za pogajanja. Gledano v celoti, ,vodi vse to ne samo k nadaljnjemu stopicanju na mestu, marveč korak nazaj v primerjavi z vsemi prejšnjimi De Gaullovimi izjavami, ki so vzbudile vsaj nekaj upanja. Topovi v Alžiriji Jniso utihnili, pač pa so skoraj skopnele nade, da se bo to v doglednem času zgodilo. Drama se nadaljuje. Z. Pečar Celovec, v januarju Kljub osamljenim in ne ravno učinkovitim Javnim vabilom na tradicionalno slovensko prireditev »Slovenski ples« je bila velika dvorana celovške Delavske zbornice že dolgo pred napovedano uro polna. »Slovenski ples« velja za eno najboljših prireditev sezone«, trde organizatorji in videti je, da Je res tako. Letos sicer ni bilo Adamičevega orkestra in tudi Avsenikovega ne, zato pa Je prišel sloviti Slovenski oktet, so prišli Veseli planšarji in plesni orkester Radia Celovec je nalašč za ta ples naštudiral nekaj slovenskih valčkov in polk in celo nekaj popularnih popevk, ki jih fantalini žvižgajo po ljubljanskih ulicah. V znamenju koeksistence. V znamenju koeksistence so se ljudje tudi zabavali. Ob isti mizi so sedeli: slovenski aktivist in prosvetar, nemški novinar, sin enega izmed političnih voditeljev koroških Slovencev, Slovenci in Nemci, pri Istem vinu, ob istem razgovoru, z istim smehom. Njihova mladina pa je plesala po taktu slovenskih kmečkih polk, ki Jih je igral nemški orkester. Na tem večeru Je lebdel nad prisotnimi privid nacionalnega miru na Koroškem. Privid, ki ga je raztopila jutranja megla, ko so se ljudje začeli vračati na svoje domove. KOROŠKA Okolica Beljak« Obmejna postaja. Fantje Sloven-fkega okteta so zamudili vlak. Cez nekaj minut se bo odpeljala kompozicija tovor- Čakamo, da zazvoni telefon. Načelnik nih vagonov proti Jesenicam. Ali Jih ne seže po slušalki. t>i mogli na ta način spraviti čez mejo? V »Halo? Poslušajte, bi se dalo to ln to Jesenicah Se ujamejo brzca. urediti, zamudili so brzec... Da? V redu. 1 »Seveda, to se bo dalo urediti, telefonirali bomo, pa bo,« pravi postajni načelnik po nemško, čeprav smo ga vprašali po slovensko. Potem Jih pošljemo.« V najlepši slovenščini. V taki, kot Je človek zlepa ne sliši na Koroškem. -Stvar je v redu,« se obrne načelnik spet k nam, zdaj po nemško. »Lahko se odpeljejo.« Ko so pevci odvriskali čez mejo, pripovedujem šentjakobskemu znancu o tej epizodici. »A ta? Ta je vendar eden izmed naj-hujših. Organizator protislovenske gonje v našem kotu.« »Pa saj je vendar Slovenec. Izdajata ga ime in govorica.« »Že res. Ampak se je prodal. Nemčur Je. Vindišar. Clan Helmatdiensta. Bivši nacist.« » Onkraj Drave, tam, kjer se začno strmi obronki Karavank, leži skrita za drevjem slovenska vas. Slovenska vas z nemškimi vaškimi mogotci. Po šolskem odloku bi bili skoraj vsi slovenski otroci odjavljeni od slovenskega pouka. »Kako učite otroke? V kakšnem Jeziku? Nemški ne razumejo, slovensko Jih ne smete učiti, kako jih torej učite?« sprašujem postarnega učitelja, ko sediva sredi sobe. »Kaj bi Vam pripovedoval? Povedal Vam bom en sam primer, in iz tega lahko sklepate na Vse drugo.« Podprl si je osivelo glavo, se zagledal skozi okno med kmečke hiše, se nasmehnil in zmajal z rameni. Kot da še zdaj ne more razumeti. »Po tistem nesrečnem 7. oktobru, ko smo videli, da se je velika večina otrok, skoraj vsi, odjavila od slovenskega po- uka, sem začel torej govoriti v razred*1 po nemško. Govoril sem in obenem ču' til, da govorim v prazno. Otroci so ***e gledali nekaj časa, nato so postali i*** mirni, se začeli med seboj pogovarjaj'’ o kakem pouku ni bilo govora. Da bi Jin nekoliko pritegnil, sem Jih začel spr£ Sevati, kaj delajo zdaj na polju. Seved* po nemško. Bila Je jesen, starši so tu® otroke vpregli v delo. Sprašujem in »P^” šujem, počasi, celo v dialektu, ne v knji*' ni nemščini. Ker ni bilo nobenega ®®' govora, sem Jim začel pripovedovati: ®* orjejo, sejejo ln tako naprej. Seveda po nemško. Pa vstane eden izmed otf®* in mi nenadoma zabrusi: ,Mi pak orjemo!* —- seveda po sl°' vensko. Ves razred se Je zasmejal, nato p* Jr slovenski odgovori začeli kar dežev*"1 Stal sem pred njimi, osramočen in J«1®!” in najrajši bi se razjokal. Kaj sem n®* tel? Začel sem jih učiti tako, kakor * mi Je zdelo najbolj prav... Upam, da n* kateri od otrok še ni zatožil...« »In starSi? Kaj pravijo starši k v««* mu temu?« »No, po tistem novem odloku, ki d®" voljuje preklic odjave od slovenske* pouka, sta dva očeta svoje otroke P°n0, ^ no prijavila k slovenskemu pouku. DrUf, pa poskušajo tako kot tale moja i°sT da, ki živi onkraj ceste, ob mostu. Pr*«1 je k meni in rekla: A .Gospod učitelj, moja dva kar ta*0 imHiniiiinimiiiiiiiiiiinRiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiinMiMiiiiiiiiiniifiiNmiiiiiiittiHHii1111 17. RAZPRAVE O PRAVOSODJU V BONNSKEM ZVEZNEM ZBORU * PRAVNA DRŽAVA in njene ne všečne »drobne pomanjkljivosti« v Zvezn^zbon, m*sUte- da fai bilo treba razU- varnost, da bi bili obsojeni funk- teden razprava ooravosodiu Na "?e^.1nacistl- kitnif° cionarji, kakor so bivši velepo- ^atožni klopi« ie sedel tokrat » Ji ^ • ? v /I nacl*tl> kl slanik v Parizu Malzan, sedanji yes pravosodni loar^ Zahodni so to še zdaj ?^« V splošnem hrupu veleposlanik Blankenhom in predaje. ~Obtožmc^ ie prebra! me« sed»lk Evropskega skupnega trga ®den izmed ODoziciiskih n™km; i * i pro Hallstein, je vlada več let rev W°° tlstlh s?*1** frimt tu^i Adenauer. S slovesnim gla- letih ,aJe., pravosodje v desetih som so obsojali pojave antisemi- da so ii Mn^aU-v zame™ rSne gre§iin bodnonemSke države za- tizma in tudi »pavšalne napade« veleposlaniške Doložaie Prert t m pravico. na pravosodje. Hkrati so podti- Čeprav ie vlada zdai kar na- val ik opozicije je našte- kali opoziciji, da hočejo s to raz- prej zavračala trdftev o te^i na- c>jsk?h Tf ^ prikritih korup- pravo »oskruniti svetinjo sleherne meravanem podkuoovaniu ie na ■»“» - STrSrt"SJ’£ di^°e! sestavljanja črni? uS* Id- ho 0po-zicija’ potisi?jej\a v obram- miniTter^renteno tekc. j. \. ? -g ' ; "-ji? ?*,' ■ «.*» .v J' \ jm ’>"■ j' .~mr * . h ' •?> r—. <2 '• -m - . i * :,s - -*t' Pogled na Zvezni zbor v Bonnu posadki na oporišču v Argeoiti. " •’ '/■ IZKUŠNJE OBL PRVI KORAK 2ivahni zunanji videz ob- nega svojega vodilnega politi-iska prvega podpredsednika ka in tako podaljšali transmi-sovjetske vlade v Združenih sijo, ki jo je ustvaril Mikoja-državah Amerike nima in tudi nov obisk, ne more imeti nobene zveze Mednarodni opazovalci že z namenom njegovega potova- nekaj časa napovedujejo, da nja in pomenom njegovih raz- bo letos vrsta k6nferenc, ka-govorov v Washingtonu in terih glavna tema bo nemško New Yorku. Mikojan je v ti- vprašanje, ki je rta njegovi repičnem ameriškem slogu pre- šitvi zainteresiranih toliko ve-potoval vrsto velikih mest to- likih in malih držav, stran in onstran Mississippija, Urejanje nemškega vpraša-vandar se je sorazmerno naj- nja je proces, ki traja že do-delj ustavil prav v Washingto- brih trinajst let. Njegova nova nu. Ondi se je v dobrih štiri- smer sicer po Mikojanovem najstih dneh kar trikrat sestal obisku v ZDA še ni dobila z ameriškim sekretarjem za konkretnejših oblik, vendar pa zunanje zadeve, govoril pa je je kazirio, da nemški provizorij tudi s predsednikom Eisenho- ne bo več mogel trajati v ne-werjem, podpredsednikom Ni- dogled, saj zastruplja ozračje xonom, katerega je celo pova- v Evropi in razjeda odnose bil v Sovjetsko zvezo na obisk, med Vzhodom in Zahodom, in slednjič govoril tudi z dru- Živahna diplomatska prizade-gimi nič manj znanimi politiki, vanja v Londonu, Bonnu pa privatnimi podjetniki in javni- tudi Parizu zgovorno kažejo mi r^lavci‘ na to’ da ^ ondod povsod Tako izčrpnih razgovorov z zavedajo, da v tem vprašanju ljudmi na najrazličnejših po- ne bodo smeli vedno korakati zicijah in najrazličnejših na- na mestu in da jih je misel na zorov navadno nimajo niti za- to, da bi se utegnili nemara v hodnoevropski državniki, ki so Washingtanu in Moskvi na ti-' v vse drugačnih dobrih stikih hem in vsaj načelno sporazu-z ljudmi onkraj Oceana. Zato meti o tem, kako naj se uredi nemara ni pretirano reči, da to vprašanje, le pripravila do si je lahko Anastas Mikojan intenzivnejšega razmišljanja, v tem času ustvaril precej so- Enostransko urejanje svetov-lidno, čeprav še vedno bežno nih vprašanj gotovd ni v in-podobo ameriških oblastveni- teresu sveta, ne velikih držav kov, pa tudi notranjih in zu- ne malih. To bi bil preočiten nanjih sil in silnic, pod kate- poudarek blokovskih interesov, rih vplivom se razvija amerir Led v mednarodnih odnosih ška miselnost in tudi sama sicer še ni počil in prav-družba ter se porajajo politič- zaprav tudi še ni mogel, saj je ne ideje, strateški koncepti in Mikojan razpravljal predvsem celo trenutne poteze State De- o evropskih vprašanjih, med-Partementa in Pentagona. tem ko n. pr. o Daljnem vzho- Mikojan je v teh dneh do- du sploh niso govorili, vendar segel stik z ameriškimi odgo- so že zaveli nekoliko blažji vornimi politiki pa tudi z vetrovi. Ves svet bi z odprtimi Američani kot takimi, ki ga rokami pozdravil, če bi pome-navadno celo poklioni diplo- nil konec Mikojanovega obiska mati le težko dosežejo. To že tudi konec najbolj odioznega nekaj pomeni, še posebej spri- razdobja hladne vojne in za-čo dejstva, da se je svet na četek širšega mednarodnega pragu novega leta spet znašel sporazumevanja, v slepi ulici, zaprti na vse Začetek pa je tu. Sedaj so strani. Ta kontakt je bil za potrebni konkretni napori, da zdaj le enostranski, saj se je se pola zbližata, stališča raz-Mikojan komaj vrnil v Mo- čistijo. Iz slepe ulice na široko skvo, a m izključeno, in vsi avenijo je morda še daleč, znaki tudi kažejo na to, da toda prvi korak je bil kar ko^ bodo zdaj še Američani po- rajžen. Kdo bo napravil dru-slali v Sovjetsko zvezo kakš- gega, M O J U D S K I H K O- M U N A H PRAKSA NAREKUJE PRAVILNEJŠE UREJANJE ČLOVEŠKIH ODNOSOV Sklet tla , uoKiiiuvai, aa oi morali vinar .PoslecJ vendarle že »napraviti račun 6ta ‘k Z minul°st~> opustiti očitke --------- ». ." grehov, da'ne bi kar na- Na koncu so privlekli na dan ■ ^M-,^arpd>v dv$ tabora,.v še primer državftega svetnika* ^ je, ki so sodelovali z nacisti, iri Stracka, zahodnonemškega »Drey-kln e’ tega niso zagrešili«. V fussa«, kakor ga nekateri imenu- , l°Peh vladne stranke so mu vi- jejo zaradi malone enake afere, arn° zaploskali. Na levi pa je bilo ko si je z vestnim poročanjem o isati vzklike: »Kaže, da tudi vi nekaterih kočljivih vprašanjih mate čiste vesti«. Neki opozicij- nakopal srd najvišjih funkcionar-Poslanec pa je vprašal: »Ali jev bonnskega zunanjega mini- ^ -------------------------------- strstva. 2e pred kakimi šestimi n leti so ti s svojim načrtom, da bi *fed sodiščem V Havani z Izraelom v naglici sklenili ne- kakšno državno pogodbo, skušali hškVana’ 24‘ Jan- (AFp)- - Vo- s takšno, baje »prosemitsko gesto« <3ilo sodiš‘5e v Havani je obso- paralizirati takratne ostre napade sk bancna smrt majorja bivše ku- na nekatere bivše antisemite, ki ------J_ *'•" zori« ki so neDravilni »so nosa- kratim ir. u-.-1'- "j a vojske Jesusa Sosa Blan- so se po vojni, kakor Glopke, do K KP, Kitajske pomenijo me‘n’iki< »so nekated TiudTe« n«in ^ elJ b,tl med Vjnkl ^ bil obtožen umorov, tat- kopali do visokih položajev v dr- "e.d„v„0.m,n° od“*k °d vrs,tex.d°- — “ JL«® je*/ ?57?5?LV? -dajatl z?led> Pa 80 se Ha -1111 r°P°v. Obsodbo so izrekli žavni upravi. Svetnik Strack pa seclanJ1*1 teoretičnih posplošitev la v e v°j*ke. ki sta službova- roko opraviti. P.ov.v orpnizacih dela in živ- h dNJ S®®*- , , . . , , Toda ™noS°. dejstev govori »deloma v denarju, deloma v na- teiaV krajini Oriente, ju je ho- Tedaj so Stracka obdolžili, da ‘JenJa v komunat. ko mishli la soTl v%arlS S ' ?eS6C', dva al' tJu^alVah,<- in Poudarjal, da bodo takoi^i ica Unčatl- Straža je ga je diplomat neke arabske dr- Zdaj govore da so bili mnotri mesecih 'kn na i i tri pred decembrskim plenumom del plačila v naturalijah postop- „b, )ewk,. rrfl ^ K, i. ««,. »«- »u„. ?erpt miiVa “tfh ki » SZ )|||,l||||lll|||||||}|||||||||lllllllllllllllllllllljllllljllllllllllllllUlljllllllllllllllllllllllllPlllllllllllllllllllllllllllllllllim,l,ll„lp„„,ll,ll^,l>IIIIMI,l1„. gačne trditve. „11 Li Hsjen Nen je prav tako = poudarjal, da se ni bati, da bo g sistem zagotovljene preskrbe v H naturalijah spodbujal lenuhe, ter = je dokazoval, da že zdaj v ko-g munah »dejstva pričajo, da delajo ljudje še z večjim zagonom«, medtem ko je plenum v svojih sklepih nasprotno ugotovil, da bi začasno odstopanje od načela na-&5aievanja po opravljenem delu »škodovalo delovni vnemi ljudi«. Generalni sekretar Partije Ten Sjao Pin je ob obisku v nekaterih severovzhodnih pokrajinah Kitajske v septembru izjavil, da »v vaseh po vsej deželi ustanavljajo. komune in da mesta pri tem ne bi smela zaostajali«. Zdaj pa je plenum CK predlagal, naj »v mestih ne hitijo z ustanavljanjem komun«. Prejšnje ukrepe, po katerih naj bi v komuni odpravili blagovno trgovanje in prešli na »ne-posredno izmenjavo dobrin«, so voditelji in listi označevali za pojave npvih, se pravi družbenih odnosov in »činitelje Komunistične družbe«-. Ni pa minilo dosti casa. ko je plenum v svojih sklepih že obsodil takšne nazore. Lahko bi našteli še vrsto podobnih primerov. A že ti, ki smo jih omenili, kažejo, da ne gre za takšne ali drugačne odmike od pravilne linije in zaletavanje (nedvomno je šlo sicer tudi za to), marveč da je vso to linijo, ki so jo narekovali in uveljavljali vodilnj organi, v mnogih svojih bistvenih postavkah preizkusila in zavrgla praksa. Objektivnih dejstev in prakse pa ni moč raztezati in kroiiti po svoji volji. D. B, SLIKANICA Učite i,_f . ... °e bosta i Prej- Drugače sploh nič kraju, vprašam otroke, kot Je navada, ali •Toda ZnaLa-‘ j so razunieli. Nobenega odgovora. Vpra- ne smem t . a,‘ Pravim> -saj ju šam še enkrat. Vse tiho. Nato rečem, da j&Vili tako poučevati. Saj ste ju od- naj dvigne roko, kdor je razumel. Dva jo ftl0ram .^.slovenskega pouka, torej ju dvigneta. Vprašam enega, naj v kratkih .Nič n samo v nemščini-‘ besedah ponovi. Nič. Nato rečem otro- 1,5 kakor marajte> vi lih kar tako uči- kom, naj dvigne roko tisti, ki pravljice ,Ne P°pred-‘ ni razumel. Več kot dve tretjini jo je Prijavo matL NaPišite Ponovno dvignilo. Gledam ta gozd drobnih ročic, Pišite; VvJj . spet tako, kot je bilo. Na- gledam — in nenadoma opazim, kako se a k ciL , na Prijavljam svoja otro- začenjajo spuščati. Druga za drugo. Pogle-2ad°stuiJenskemu Pouku- Nič več. To dam v smer, kamor gledajo otroci, ln kaj , ,Tisto ’ _ vidim? V prvi klopi sedi hčerka najhuj- betica £aimkar> tisto pa ne,‘ pohiti šega nemčurskega hujskača v vasi: obr .TlStrt rvr. d .. , betica iIr.niKar» tist0 Pa n®, pohiti šega nemčurskega hujskača v vasi: obr-je *' VVi Pa sl ne upam. Stacunar nila se je proti razredu, strogo namrSila ^ kredn * j grozil, da ne da nič več obraz in hlastno odkimavala, češ, spusti-150 vindi«05^ 5? otrolte še naprej učiti te roke, če ne...! Razjezila sem se in sMoh v ko S*ed,,“ mi pravi slovenska učitelji- *J.n • • a deželna gospoda. Da jim bosta v po- venski otroci odjavili od slovenskega po- sirr> u*,!®!11 ji Popisal- razgovor s sivola- '2e naslednjega dne je prišel k meni moč. Ampak če je kdo pričakoval, da bo uka? sadiu nlT”)' -Meni pa so v razred po- oče tistega dekleta in mi zabičal, da me Kdo izmed teh dveh kak slovenski šol- Odvisno 1e od teea nri kom <=<= hn "Onri= valce *' b0 Prijavil- če se ne 150,11 ravnala po n, ! kak slovenski pedagog, ki pozna komis,1a zela!ila Ce se to Kil. tiS ?a«ne d.arn smo imeli na vrsti pravljico,- predpisih... Vidite: že v otroški dobi skrbi in težave manjšine, potem se je pri Ustem SiVoasem učiteliufn nH tS J iir nknsi u-in »ivi in lrHn bridko zmotil- n ha sta w 9* PV ,lslein sivolasem učitelju in pri tisti V res- rada rZv smo imeli na vrsti pravljico,^ predpisih... Vidite: že v otroški dobi **roi m težave manjšine, potem se je Dri tis{em sivolasem učitelin Tn nrl t it la “HOVMOV,,,. Ena Izmed ttoUh nM o»S Uovek okusi, kj« avl in kdo mu Mako zmolil: oba sta Nemca, ki že ve- SU S'“KL^»SiSli oEuta a” S » rpMr- s°spca" ■■■• . *-“•k,i <•,reb*ofaenUI-d* •» <*» ■ ■ ■ “K, ^ušenj s sedan^0 b. *uV0J1? gren.. Ali bo komisija zares hotela spoznati nic0 Resnico, ki je morda ne bi rada r>i?Vei* jim tor»i ^ stvarnostjo. Na Koroškem se prav te dni mudi razmere, kakršne v resnici so, ali pa ima slišala. Ce bo povprašala tistega postaj- 5?' Kajpak vL~**.-.C0 ° * ^ a' šolska,komislja z Punaja. Tri gospode zgolj nalogo, da pred javnostjo in ino- nega načelnika ali tisto mater, ki jemlje st * so skorai —. 4 , mo^‘ so P°slali s prosvetnega ministrstva, da zemstvom prikrije, kar se v resnici do- pri štacunarju na kredo, bo slišala laž ega pouh vi odjavijeni od sloven- ugotove kako je zdaj z manjšinskim šol- gaja? Neresnico, ki bi jo morda rada slišala... _ a' Ko -ie blla Pravljica pn stvom, kako se/sdaj otroci uče in ali je Ali bodo našli učitelji in starši toliko Slavko Fras vati6, ki se ima s Mm pohvaliti, tremi učilnicami, z učilnico za »Pojdite v Čatež. NI sicer velika' ročna dela, s knjižnico, jedilnico vas. a tam dobro delajo,« so n.am in kuhinjo, enim sta.novanjem, odgovorili). prostorom za učilla ln pisarno. 1 so pri gradnji, v pionirji obstali Občudujejo samo V proslavo 40-letnice KPJ BOGAT SPORED V POSTOJNSKI OBČINI Postojna, 24. januarja. — Poseben odbor za proslavo 40-letnice KZJ pri občinskem komiteju ZKS in vrsta komisij so že v glavnem sestavili spored za celotno področje postojnske občine, kjer se bodo delovni ljudje z raznimi delovnimi akcijami ter proslavami oddolžili spominu na zgodovinsko obletnico. Povsod si prizadevajo, da si ob praznovanju te velike obletnice pokazali pota in boje, ki jih je bilo treba tod dobojevati za narodnostno in socialno osvoboditev, kakor jo je bila vsa desetletja nakazovala Partija s svojim programom in dele m. Delovni kolektivi v vseh podjetjih so sklenili, da bodo z enodnevnimi zaslužki zbrali sredstva za organizacijo večjih in manjših proslav, ki jih bodo organizirali v zgodovinsko pomembnih krajih. Podjetje »Liv« je v ta namen svojo obveznost že izpolnilo, v ostalih podjetjih pa bodo to delo opravili ta in prihodnji mesec. V organizacijah ZKS in SZDL pa sprejemajo sklepe o prostovoljnih delovnih akcijah pri graditvi raznih komunalnih objektov in naprav. Za članstvo političnih in množičnih organizacij je samo po sebi umljivo, da bodo prikupno uredili zgodovinske kraje ter ,V Piranu že imajo komisijo za ocenitev stanovanjskih poslopij V zvezi z uredbo o nacionalizaciji stanovanjskih poslopij sta v piranski občini dve posebni komisiji, ki bosta proučevali problematiko ter dajali ustrezne predloge. Prva komisija bo določevala gradbene okoliže, ki se bodo izoblikovali po izvajanju uredbe o nacionalizaciji, druga komisija pa ocenila stanovanjska poslopja, ki bodo nacionalizirana. (ž) Na ljubljanski živilski trg je včeraj pohitelo prek 800 prodajalcev. Prazni tricikli in ročni vozički so po daljSem času spet pričarali podobo živahnega tržnega življenja ozaljšali vse spomenike in spominske kraje. Po sporedu bo prva večja proslava na Pivki 4. aprila, ko praznujejo svoj krajevni praznik. Osrednja proslava bo v Postojni 22. aprila, združena z občinskim Delovni kolektivi bodo z enodnevnimi zaslužki zbrali sredstva za organizacijo proslav — Člani ZKS in SZDL ~a bodo s prostovoljnim delom pomagali graditi razne omunalne objekte, uredili in olepšali zgodovinske kraje ter ozaljšali spomenike e: praznikom, ko bodo odkrili spominsko ploščo na hiši, kjer je bil ustanovljen Okrožni odbor OF. Posebna razstava bo z dokumen-taričnim gradivom prikazala vlogo in delo Partije na tem področju. Največja množična proslava pa bo vsekakor v maju v Predjami, kjer je bila 1944 konferenca SKOJ za Slovensko Primorje. V Orehku bodo julija odkrili spomenik padlim borcem, na nekaterih krajih pa spominske plošče. Po vseh krajih in vaseh Postojna: novi del mesta, kjer so v glavnem stanovanjske stavbe se bodo vrstile akademije. Po vsej občini bo krožila razstava, Ljudska univerza pa bo s predavanji seznanjala ljudi z zgodovino, boji, vlogo in delom Partije. V kraje, ki so kakor koli pomembni za to zgodovinsko obdobje, pa bodo množične organizacije priredile številne izlete in obiske. (ž) Seminar vodilnega kadra KZ Center za izobraževanje pri okrajnem o-dboru SZDL Kranj Je skupno z Okrajno zvezo organiziral tridnevni seminar za predsednike zadružnih svetov ter predsednike upravnih odborov ln upravnike Kmeitlj sikih zaidrug na Gorenjskem. V Kranju se je začel tečaj 23. t. m. (za področje občin Kranj in Tržič ter bivše občine Cerklje). V Škofji Loki se bo pričel 26. t. m. (za področje občin Škofja Loka. Železniki. Zlrl ter občine Gorenja" vas) ln v Poljčah 28. t. m. (za področje Raidorvljica, Jesenice. Bled in Bohinj .) Predavam bodo nekateri vodilni politični delavci okraja ln občin, ter gospodarski in kmetijski strokovnjaki o perspektivi ekonomske politiko v Jugoslaviji in kmetijski socialistični preobrazbi vasi, o vlogi Zadružnih svetov pri ustvarjanju ln delitvi dohodka ter gospodarjenja s temi sredstvi, o nalogah zadružnih svetov, o nalogah družbenega upravljanja in pa gospodarskem načrtu kmetijskih zadrug v letu 1959. Namen seminarja je usposobiti vodilni kader kmetijskih zadrug tako da bedo le-te preko zadružnih svetov pravJlno poslovale. NALOGA sindikatov: Povečanje delovne storilnosti Lani so v občini Center zaposlili kar 8,5 odstotka več delavcev, kot je to predvideval plan Ljubljana, 24. januarja. Danes dopoldne je bil občni zbor Sindikalnega sveta občine Center. Med gosti so prisostvovali občnemu zboru tudi podpredsednik Republiškega odbora sindikatov Leopold Krese, predsednik Okrajnega sindikalnega sveta Zagreb Ico Simčič, in predsednik OSS Ljubljana Uroš Rupreht. Nedvomno je glavna maloga sindikatov, da še bolj poglobijo skrb za večjo storilnost. Danes obstoječi predpisi še vedno nekako bolje stimulirajo gospodarske organizacije, če povečujejo delovno silo, namesto da bi povečale storilnost. K temu je mnogo pripomogla tudi ukinitev Z LJUBLJANSKEGA ŽIVILSKEGA TRGA Prvi svetli žarki v novem letu Na včerajšnji glavni tržni dan je bil eentrailml ljubljanski živilski trg sorazmerno dobro založen z vsem: dovolj Ja bilo celo jajc ih perutnine. Prodajne cene se po večini dirže na ravni naj vlij lh dovoljenih cen, čeprav zasebni prodajalci ob zelo dobri ali odlični kvaliteti ocenijo svoje blago nekaj nad povprečjem. Prodajalcev Je bilo več ko 800. Zlve plSčance »o prodajali po 850—400 dn žive kokoSi od 600 do 800, kunce pa po 350—500 din. Kleno perutnino so zasebni prodajalci imeli po 300—400, medtem ko Je takšno perutnino Slabše kvalitete prodajala ptujska »Perutnina* po 200 din kg. Jajca je bilo moč kupiti po 19 do 21 din. Na mlečnem trgu nismo zasledili notoenih pomembnejših raaltk v ceni. zanimivo pa Je, da Je povpraševanje Po mašilu zadovoljeval pretežno družbeni sektor. V ribarnici so Imeli samo krape (lz Osijeka) po 280 din kg, medtem ko so v prodajalni podjetja »Riba-Izola« poskrbeli za dokaj pestro Izbiro svežih morskih rib. Krompir prodaijajo po li—20, celo repo po isti ceni., kislo pa od 30 do 40 din za kg. Zelje v glavah Je bilo po 30-40, kislo zelje po 4«. česen v družbenem sektorju po IM—170 In prt privatnikih po 180—200 ter če- bula po 58—5« (družbeni) oziroma 60—70 din za kg v privatnem sektorju. Solato so v družbenem sektorju Imeli po 68—70, pri prodajalcih iz Dalmacije pa Jo Je bilo moč kupiti po 80—100 din. Radiču po 190 din v družbenem sektorju so z znatno kvalitetnejšim konkurirali zasebniki. Prodajali so ga po 160—320 din. Špinača je bila po 240 in cvetača po 48—80 din kg. V zadnjih dneh se je pocedili motovilec, ki ga zdaj prodajajo Po 200—240 din kg. Jabolka so imeli od 25—40 grozdje po 160, cele orehe po 120—140 In orehova jedrca po 450—500 din. Na trgu Je tudi dovolj limon ln pomaranč, ki Jih Je manjkalo približno teden dni. -mG nadurnega dela. Zanimivo je, da je v vsej občini bilo lani opravljenih komaj 40 % delovnih ur v normah ali na akord. V gradbenem podjetju »Megrad«, ki ima zaposlenih več kot 500 delavcev, je na primer v letu 1957 32 % delavcev delalo na akordnem delu, v letu 1958 pa je ta odstotek že padel na 28 %, čeprav ‘je možno opraviti skoraj 65 % vseh del z akordom. V »Teji« dela na primer od 226 samo 90 delavcev po normah, v »TOS« pa od 379 le 54 delavcev, čeprav bJ lahko opravili vsaj 70 % del po normah. Vzlic razmeroma nizki storilnosti pa podjetja še vedno v velikem obsegu vključujejo novo delovno silo. Lani je bilo na področju občine sprejetih 1800 novih delavcev. Plan je predvideval povečanje delovne sile le za 3,5 %, realiziran pa je bil z 12 %, kar ni v skladu s povečano proizvod? njo. Tem problemom bodo morale sindikalne podružnice posvetiti več pozornosti. Razen tega bodo morali v bodoče sindikati bolj skrbeti, da bodo sestavljeni realnejši plani proizvodnje, da bomo intenzivneje vlagali razpoložljiva sredstva v izgradnjo objektov družbenega standarda. M. G. UMETNOST JI JE BILA ŽIVLJENJE Julija Staričeva se je v »Poštnem uradu« poslavljala Včeraj, v soboto zjutraj, je umrla Julija Staričeva, naša dramska in filmska igralka, članica ljubljanskega Mestnega gledališča od njegove ustanovitve. Deset let še ni tega, ko je presenetilo najprej strokovno komisijo in malo za tem ljubljansko gledališko publiko devetnajstletno dekle iz gorenjske Mojstrane, lepo in temperamentno dekle brez posebnih šol . in brez kakršnih koli priporočil. Zaživela je na odru komaj rojenega gledališča in razodela svoj naravni dar za oblikovanje človeških značajev od naivke do zrele žene, od najbolj razigrane do resne', razmišljajoče podobe. — Barbara v ■»Nevihti« Ostrovskega, to je bil njen prvi javni nastop in v »Poštnem uradu« Rflbindranatha Tagora, zadnji letošnji premieri Mestnega gledališča,, se je poslavljala, ne da bi kdo od nas pomislil na to, ne da bi sama slutila najbližjo Seminar za predsednike zadružnih svetov zaključen Ljubljana, 24. januarja. — Danes dopoldne so z razgovorom o nekaterih vp raža njih samoupravljanja v kmetijstvu in gospodarstvu zaključili na Polževem prvi seminar za predsednike zadružnih svetov medtem ko bo seminar za predsednike delavskih svetov lz ljubljanskega okraja trajal še en teden. Razgovor s 57 udeleženci seminarja — take razgovore organizira Ljudska univerza na zaključku vsakega seminarja — sta tokrat vodila člana Okrajnega odbora SZDL Andrej Petelin in tajnik OSS Lojze Fortuna. Udeleženci seminarja so v razgovoru Izrazili zadovoljstvo z organizacijo izobraževalnega dele in menili, da noj bo ob naraščanju odgovornosti ln nalog samoupravnih organov število ljudi, ki bi obiska'! podobne seminarje ln tečaje, večje. prihodnost. Se na pragu leta, četrtega januarja, je v tajenih bolečinah odigrala Pf j meteno Grazijo v kometi »Naši ljubi otroci-". . Med tema dvema mejnikom je živelo njeno gledališko j zorele so njene podobe: tridef* vlog, blizu tisoč gledaliških vl čerov. Štirideset, po večini dilnih vlog v modernem dra skem repertoarju, domačem tujem, resnem in vedrem. je Pernette v razigranih nih dnevih«, upodobila je prav diametralno nasprotni Umni kreaciji v Brechtov^ »•Dobrem človeku iz Sečua/n ^ so v središču vaškega dogajanj",atl v ospredju, ko Je treba spodbuJ^ vaščane, neradi govorijo ° , «nl Koliko Jih bodo uresničili'? so pokrili ln uredili šolsko staX«»' Letos računajo na vodovod, i. neje... ° Nedelja, 25. januarja 1959 h življenja za življenje bomo seveda skrbeli, da bo imel otrok tudi svoje, otroško življenje med vrstniki in vrstnicami, da bo imel dovolj gibanja, zraka in iger. Imamo pa tudi takšne otroke, ki so v nekem smislu »prezreli«. Kakor vsi ljudje, so tudi otroci plod okolja, v katerem rastejo. Posebno v družinah Izobražencev se otroci zgodaj seznanijo s pojmi iz pogovorov med svojimi starši. Ker imajo na razpolago še domačo knjižnico, se zgledujejo po starših, ki mnogo berejo. Izobraženi starši navadno govorijo z otrokom kot s sebi enakim. To ustvarja precej večjo povezanost med otrokom in starši, večje zaupanje, kajti razlika med starši in otrokom se zlije v pojmu tovarištva. Umljivo je, da takšni otroci niso oropani svojega otroštva, po drugi strani pa se, če so zelo razviti — kmalu povzpnejo nad svoje vrstnike v šoli. Šolska snov se jim zdi dolgočasna, ker jim je že vse poznano, in šola se jim priskuti. Ker mislijo, da vse »že vedo«, so nepazljivi, nemirni, dostikrat neubogljivi. In ko prinesejo domov spričevalo, se zgodi, da ima tak otrok slabši red iz vedenja. Le-tem skušajmo dopovedati, da se moramo tudi odrasli vsak dan in vedno iznova učiti, da človekovo izobraževanje in oblikovanje ni nikoli povsem končano. Otrokove odvečne sile v takem primeru usmerimo tako, da bodo koristile njegovim tovarišem v šoli. Povejmo mu, da mora biti ravno zaradi tega, ker morda več »zna«, v šoli od vseh najskromnejšl. Tako lahko otrokovo nadarjenost izkoristimo za oblikovanje njegovega značaja, za vzgajanje njegovega odnosa do ljudi, za vcepljanje tovarištva. Razred v šoli je posebne vrste družina. Ne samo od pedagogov, tudi od staršev je odvisno, s kakšnimi občutki in uspehi se bo ta družinica razšla na koncu šolskega leta. F. N. Revija otroških oblačil, ki jo je priredila ob novoletni jelki na Gospodarskem razstavišču Republiška obrtna zbornica pod pokroviteljstvom okrajne Socialistične zveze delovnih ljudi, je bila razveseljiv prikaz zmogljivosti in sposobnosti naših krojaških obrtnih delavnic. To tembolj, ker smo lahko videli modele, primerne našemu okusu kakor tudi finančni zmogljivosti. In še nečesa smo resnično lahko veseli. Na reviji otroških oblačil, ki je bila prva take vrste v Jugoslaviji, so pokazali kar 7 0 odstotkov modelov v konfekcijski izdelavi in le 30 odstotkov narejenih po naročilu. Razen mnogih domačih gledalcev so si revijo ogledali, na povabilo Republiške obrtne zbornice, tudi sekretarji drugih republiških obrtnih zbornic , Najmlajša in najmlajši maneken na Elitni modni reviji. Punčka nosi oblekico, ki jo je izdelal »Kroj« na Poljanski cesti, blago pa je iz »Tiskanine« Kranj. Fantkova obleka pa je iz blaga novomeške tekstilne tovarne REVUA OTROŠKE KONFEKCIJE POKAZALA VELIKO IZBIRO IN MOŽNOSTI DOMAČE IZDELAVE — REVIJO SO POVABILI- V SARAJEVO X/ VAZE Kaj vpliva Ha staranje" Lepo oblikovane steklenice je mogoče z nekaj spretnimi prijemi in s peščico domišljije spremeniti v lepe vaze. Na steklo narišete kak okrasek ali pa stekleničko pritrdite v okrogli obesek, kakor kaže manjši posnetek omogočila tistim obrtnim podjetjem, ki izdelujejo konfekcijo, pavšalno obdavčitev, ki velja za uslužnostme obrate, le da delajo 25 odstotkov izdelkov po naročilu. V Ljubljani bosta v svoje redne konfekcijske izdelke vključila otroška oblačila predvsem »Modna oblačila« in »Obrtnik«, v Novi Gorici pa bomo zgradili poseben socialistični obrat, ki bo izdeloval zgolj otroško konfekcijo. V bodoče pa bi bilo treba tudi razmisliti o možnosti in o načinu izdelave polkonfekcijskih izdel- kov, ki jih bi naročnik lahko kot polpripravljene pomeril, nato pa bi jih v kratkem času lahko dobil izgotovljene. T&ko izdelovanje oblačil bi bilo nedvomno potrošnikom po volji, ker bi upoštevalo njihovo mero in okus, hkrati pa bi bilo mnogo cenejše od današnje obrtniške izdelave oblek po meri. M. G. bi jih hotefll masirati ln tudi ko noge brišemo, ne pozabimo na masažo s frotirko, tako podvojimo uspeh umivanja. S stalnim umivanjem preprečimo trdo kožo lin žulje na nogah, o tem, -kako pa Jih odstranimo, če Jih že Imamo, pa drugič. V hladnih deževnih dneh, še bolj Pa v mrzlih zimskih se noge rade ohlade. če nimajo dovolj zaščite. To ae zgodil zato, ker Se krvne žilice skrčijo ln s tem ovirajo kroženje krvi in na teh mestih pogosto ozebemo. Tudi na ozeblinah se kasneje zelo rada napravi trda koža ali žulji pa tudi kožni žeblji, ki se pogosto ognoje. Zaradi prezebe tkiva v območju palčne kosti se obseg zunanjega dola kosti poveča, palec se zvrne na sosedni prst in tako še vidneje lzštrll kost, ki izmaliči nogo, ovira hojo ln nekatere tudi močno moti. Tudi proti ozeblinam se moramo in moremo pravočasno zavarovati, kar dosežemo & pravilno nego. Obutev mora biti topla, dovolj velika. Kroženje krvi pa pospešimo z izmenično toplo ln mrzlo kopeljo (dva do trikrat pomočimo noge v toplo vodo približno za pol minute, v mrzlo pa za nekaj sekund. Po kopeli noge masiramo z mazilom, narejenim na osnovi perubalzama, j. Hči se Je pri vrtenju obroča približala omarici ln razbila kristalno vazo. 2ena Je drugič padla na parketu in at zvila prst. Navdušenje ae je poleglo. Jaz pa Bern prišel z novim obročem. •Sklenili smo, da v stanovanju obroča več ne vrtimo,« Je rekel žJahitnik. »Sl ga prinesel snahi za rojstni dan?« »Da,« sem prikimal, »Menda Jo bo veselilo?« »O, čisto niči« Je rekel. »Bolje, da ga Ji ne nosiš pred od. Od sinoči Se ni vstala. Vse kosti Jo bolijo in vročico ima.« Praznovanja ni hllo. Snah«, Je stokala v postelji. Domov grede sem obroč prodal nekomu, ki me Je vprašal, kje se dobijo. Bil Je z dežele in rekel Je, da bo prvi, ki bo prinesel obroč v vas. Bade volje sem ga mu prodal s popustom, nč da bi mu količkaj zavidal za srečo. Kajti »hula-hoop« Je čisto navadni »hopfia-hopl« — skakanje ln preglbavanje pa Je že od nekdaj disciplina telesne kulture. Treba Je Znati. -dV me Je po čeljusti,« Je rekel ln kazal obroč. Drugi večer se Je držala žena za kolke. »Padla sem,« Jo rekla ln kazala obroč. Snaha Je brez muk ln padcev nadaljevala. »Poskusite še vi,« Je rekla. Bil sem Ji hvaležen za uvidevnost, kajti v sobi, kjer so odmaknili pohištvo. Jih Je čakalo pet, d* dobijo obroč v roke. Toda sukanje obroča sem zaradi »čuvanja« avtoritete odklonil. Prlšea sem vendar, da ae pomenim, kaj naj snahi mojega žlahtalka prinesem za rojstni dan. »Kupi Ji hula-hoop«, Je rekel žlahtnik. Naslednjo popoldne sem kupil obroč. Domišljavo sem ga obesil čez rame. Naj vidijo, da sem tudi Jaz moderen. Toda že na prvem vogalu me Je mlin lilo. »Kaj, tako zaostajaš?« me je ustavil znanec. »Mi ga imamo 2e mesec dni. Moj mali ga Je znal vrteti, ko Jih še nikjer ni bilo.« NIČ zato. 21ahtni-kova snaha bo vesela. Ljudje, ki me ne poznajo, pa si naj le mislijo, da sem tla čelu dogodkov. Pri žlahtnita! so se kislo držali. Nejevoljno so gledali mod obroč. CPTA&TO polje DEFORMACIJA po OZEBLIMI za sedemdesetletnike V Jckohami na Japonskem so odprli nenavadno Solo. V njo sprejemajo samo meške ln ženske stare nad 70 let. Zdaj Ima ta šola že blizu looo »Učencev«. Njen cilj Je olajšati starost tem ljudem, da ne bi duševno trpeli spričo nedejavno*« kot posledice starosti. V šoli poučujejo nekatere predmete splošne kulture, ki sl Jih izbere »učenci« po svojih nagnjenjih, razen tega pa prirejajo razne zabave, gledališke predstave in koncerte. Ves sistem spominja na veliko zabavišče za odrasle otroke, prilagojeno miselnosti starih ljudi ln njihovim potrebam. Solo vodijo pedagoški ln psihološki strokovnjaki, ki proučujejo metode pouka ln ravnanja • starimi ljudmi. KOZ N/ ŽEBELJ TRD A KOŽ. A ATROFIJA MlSlCZ KOSTNI ZULJ TELESNA KULTURA RAZGOVOR V ODPRTEM KROGU Tokrat je tekla beseda med člani našega športnega uredništva in člani .Centralnega komiteja Ljudske mladine Slovenije ter predstavniki družbenih organizacij za telesno kulturo o nekaterih problemih telesnovzgojne dejavnosti. Reševanje le-teh si brez sodelovanja mladine, pa tudi njenega vodstva, ne moremo predstavljati. Gre za pravilno povezovanje najpomembnejših niti telesnokulturnega življenja v naši republiki. Glavni tok pa mu daje, oziroma bi morala dajati, mladina. Zato ni samo zmotno, ampak tudi škodljivo, podcenjevati njeno življenjsko in ustvarjalno silo. Z njo je mladina dosegla že niz presenetljivih uspehov na mnogih področjih naše graditve. Razgovor je potekal takole t • ■ ■ Pravočasno pripravimo KADRE ZA BRIGADE KURET: Ali se bo mogla mla-1 dinska organizacija spričo svoje najpomembnejše naloge — nadaljnje graditve avtomobilske ceste Bratstva in enotnosti —polno udejstvovati in sodelovati v te-lesnokultumem življenju, zlasti pri reševanju vprašanj, ki so odločilnega pomena za nadaljnji razvoj in množično rast naših te-lesnovzgojnih organizacij? KROPUŠEK: Zvezna mladinska akcija in delovne akcije nasploh so tudi za razvoj telesne kulture in vzgojo mladine izrednega pomena. Življenje mladine v delovnih brigadah je pestro, njena- aktivnost se razširi, hkrati pa se pri tem ustvarjajo in razvijejo potrebni kadri. Vsekakor se je v brigadah in upamo, da se še bo, telesna vzgoja med mladino zelo razmahnila. ŠLAMBERGER: Kolikor sem zasledoval telesnokultumo življenje v mladinskih brigadah na avtomobilski cesti, sem dobil vtis, da so le-te imele velike težave zaradi pomanjkanja kadrov in da pomoč s strani »Partizana« in športnih organizacij ni bila zadostna. KROPUŠEK: Lani smo na zvezni mladinski akciji mnogo prezrli. Menim, da še zdaleč nismo realizirali vseh želja in teženj glede razvijanja telesne kulture. Kot rečeno, je bil temu v večini vzrok pomanjkanje kadrov za telesno vzgojo v brigadah, torej v enotah, ki bi morale razviti to življenje med mladino. Na zvezni in republiških akcijah niso imeli pravega sistema. Telesne vzgoje nismo uveljavili med tistimi mladinci in mladinkami, ki je že doma niso deležni. Pač pa so se udejstvovali predvsem tisti, ki so se na tem področju udejstvovali že doma. V bodoče bomo morali na zvezni ln lokalnih delovnih akcijah zagotoviti nekakšen minimum telesne vzgoje za vse. Vedeti moramo, kaj hočemo. GLAVIC: Ali imate morebiti na osnovi lanskih izkušenj že sedaj kakšne predloge? Vsekakor jih bo treba že sedaj temeljito obravnavati in se pripravljati na njihovo uspešno izvedbo v brigadah. Študentje Višje šole za telesno vzgojo na praksi v brigadah? KROPUŠEK: Predvsem glede vzgoje tako potrebnih kadrov, ki jih bomo potrebovali v brigadah in ki jih sicer potrebujemo na terenu, bi morale povedati svoje naše telesnovzgojne organizacije in strokovnjaki. Potrebno je zagotoviti realizacijo našega programa v delu z brigadirji na te-lesnovzgojnem področju, predvsem pa zadostno število ustreznih kadrov za brigade. Sleherno brigado, ki bo odšla Iz Slovenije, pa tudi druge, naj spremljajo kot brigadni funkcionarji trenerji, vzgojitelji, razni praktiki telesne kulture itd. Lani je bilo le deloma tako. Računamo na študente Višje šole za telesno kulturo, ki naj bi jim bilo delo v brigadah nujna praksa. Menim, da za študente ne bi bilo slabše, kot na njihovih tečajih v Rovinju, Če bi odšli v brigade z določenimi seminarskimi nalogami. V njih naj bi proučili nekatera vprašanja, ki se bodo z njim ukvarjali v brigadah in ki se bodo pojavile pred njimi kot pred bodočimi strokovnjaki v telesni kulturi. ŠLAMBERGER: Kaj pa mislite o posebnih brigadah »Partizana« in športnih organizacij? KROPUŠEK: Razgovarjall smo se z vodstvi telesnovzgojnih organizacij o tem, da bi nam zagoto- vili svoje kadre. Nekateri so pristaši posebnih brigad »Partizana«, športnikov, tabornikov in podobno, toda za ta način se mi ne navdušujemo. Menda so tudi v Beogradu za to. Centralni komite LMS je mnenja, da bi sedaj, ko so na sporedu razni seminarji za vodstvo mladinskih delovnih brigad, organizirali poseben seminar za športne funkcionarje v brigadah. Naša telesnovzgojna društva in druge organizacije naj bi dala za ta seminar kader iz vrst dobrih organizatorjev telesnokultur-ne dejavnosti in strokovnjakov. »Partizan« Slovenije in» Športna zveza Slovenije se s tem strinjata. POLJŠAK: Zdi se mi potrebno poudariti, da je precej mladinski delovnih brigad sodelovalo tudi pri graditvi telesnovzgojnih objektov in njihovega dela ni za podcenjevati. Svoboda na Viču v Ljubljani je n. pr. zgradila objekt, ki je vreden 60 milijonov, s 17 milijoni, seveda spričo' prostovoljnega dela. Prav tako je bilo uspešno sodelovanje mladine pri gradnjah na Ravnah, pri športnem parku na Kodeljevem in drugod. Hočem namreč poudariti, da je to velikega pomena za idejni razvoj telesne kulture mladih ljudi, ki morda sicer ne izpopolnjujejo povsem programa telesne vadbe, marveč zanjo ustvarjajo gmotno osnovo. Premalo načrtnosti pil lokalnih delovnih akcijah PREDIKAKA: Na občinskih konferencah so sklenili, da bodo tudi za letos organizirali lokalne (občinske) mladinske delovne brigade. 2e lani smo imeli take brigade i>o občinah, ki so pomagale graditi objekte (Izola, Ravne, Ljubljana, Rakek), toda tudi pri teh brigadah je bilo čutiti odsotnost športnih organizacij in celo nenačrtnost pri gradnji teh mladinskih igrišč. LU2NIK: Teh akcij, ki jih je mladina izvedla, je bilo precej. Dobro bi bilo, če bi — po priporočilu s Korigresa — mladina v nekem kraju in morda tudi s pomočjo mladine od drugod, začela graditi v občini nek objekt. Le-tega naj bi po dograditvi tudi prevzela mladina kot organizirana celota. To bi bil nekakšen zametek telesnovzgojnega aktiva. Na ta način bi prišli do širšega vključevanja mladine v telesnovzgojne aktive in organizacije. Glede tega bi lahko že marsikaj storili, če ne bi nekateri klubaški funkcionarji delali vedno po svoje, ne oziraje se na želje in pobudo mladine. Menim, da bi morali proti takim ljudem v telesno- kulturnih organizacijah ostreje nastopati in jih, če bo potrebno, tudi odrezati od telesnokultume- , ga življenja. POLJŠAK: Precej telesno- vzgojnih objektov in igrišč, ki jih je zgradila mladina, jih le-ta sedaj v športnem smislu ne izkorišča. Na Vrhniki so n. pr. zgradili plavalni bazen, uporabljajo pa ga, in še to le za kopanje, ob sobotah, čez teden pa je prazen. Prostovoljno delo — I podpora nabiralni akciji KROPUŠEK: Kjer je mladina | zgradila objekte širšega pomena, S so le-ti postali tudi središče za njeno zbiranje. Zgradili pa smo tudi vrsto manjših igrišč — predvsem v krajih, kjer telesnokul-turno življenje še ni razgibano — ki pa so pozneje ostala zapuščena ali pa so služila bolj za kampanjske prireditve kot pa za načrtno sistematično telesnokultumo življenje. Pri lokalnih mladinskih akcijah pa je bila hiba v tem, da smo jih skušali izvesti v čimvečjem obsegu, n. pr. v Kopru, premalo pozornosti pa smo posvečali delu z brigadirji, ki bi delali po vaseh in občinah. Letos smo se usmerili predvsem na udeležbo mladine pri reševanju družbenega standarda, smotrnem razdeljevanju sredstev in na akcijo, ki jo je mladina sprejela v svoj program — pridobivanje prostorov za telesno kulturo. S to akcijo bo mladina materialno in moralno podprla tudi nabiralno akcijo, ki jo izvajajo po načelih Kongresa po vsej Jugoslaviji. S športno zvezo, »Partizanom«, svetom za šolstvo in drugimi smo razpravljali o tem, da bi pripravili v okviru občin načrt, kaj je nujno in kaj bi bilo moč zgraditi na osnovi sredstev, ki jih predvidevajo. Delovne akcije bi organizirali po šolah, vaseh in občinah. Republiški štab za nabiralno akcijo bo izdal brošuro tipiziranih načrtov za graditev najbolj potrebnih igrišč in naprav s priporočili o tem, kako se da zgraditi hitro in poceni. 2al, pa vsi skupaj še nismo mogli prepričati vseh naših šol za uresničenje gesla — ob vsaki šoli športni objekt! Več kot polovica šol ne razpolaga niti z dvoriščem, ki bi lahko služilo namenom telesne vzgoje. Zato naj bi bil velik del sredstev in mladinskih delovnih akcij usmerjen k šolam, na vas in sploH tam, kjer telesna vzgoja še ni razvita. Seveda pa pričakujemo podporo tudi od šolskih in prosvetnih organizacij. nizatorje, ki bi pomagali ustanoviti aktiv in mu strokovno pomagati. Športni dan... POLJŠAK: Potrebna je enotna akcija. Vzemimo n. pr. športni dan, t. j. prost dan, namenjen telesni kulturi. Bil sem priča, ko so morali učenci že ob 8. uri teči v megli in izvajati proste vaje, ko so imeli športni dan. Ali ne bi bilo bolje, če bi učenci prišli ob 11. uri in program športnega dne izvedli do 15. ure, ko je vreme primernejše. To je bilo namreč v novembru. Toda učitelj se je togo držal šolskih predpisov. PREDIKAKA: Spominjam se športnega dneva v Ptuju. Bil je za vso šolo hkrati. To bi lahko izkoristilo neko športno društvo ali društvo »Partizan« in se povezalo s telesnovzgojnimi učitelji. ... in izvenšolska aktivnost KROPUŠEK: Telesnovzgojna društva, zlasti pa, če bodo ustanovili šolske aktive, bi morala dejansko izvesti ob športnem dnevu manifestacijo aktiva. S tem bi nedvomno zaživela tudi izvenšolska aktivnost. Tudi mladinska organizacija se ogreva za zamisel, da bi pri raznih objektih, oziroma pri društvih, organizirali neke vrste servisov za izposojanje rekvizitov. Izposodil bi si jih lahko vsakdo, član ali nečlan telesnokultume organizacije. Seveda proti primerni odškodnini. Koliko skupin in skupinic ter posameznikov je, ki bi na primer radi tudi tekmovali, pa nimajo opreme. Spomnimo se le n. pr. na razna tekmovanja med pripadniki raznih obrti, med vajenci, med delavnimi kolektivi itd. Na ta način bi telesno vzgojo v nekem smislu pocenili. LUŽNIK: Z ustanovitvijo servisov bi se odnos do izposojenih rekvizitov nedvomno izboljšal. Tisti, ki si ga bo izposodil, ga bo moral ceniti ter paziti nanj. Telesna kultura je bila in še vedno je draga, ker ljudje rekvizite izgubljajo ih ne vračajo. KROPUŠEK: Se en problem, ki se mi zdi pomemben. Naša telesnovzgojna društva bi morala odločneje usmeriti svojo aktivnost tudi izven ožjega društvenega okvira, čeprav vem, da imajo že tako precej dela. V akcijah izven svojega kroga bi nedvomno dosegala uspehe. Društvo, ki je močno, bi v sosednjih vaseh prav lahko organiziralo nastope, privlačne za vsakogar. Tak način naj bi naša društva načrtno raz- Udeleženci: Tone Kropušek, predsednik CK LMS, Tone Poljšak, predsednik OK LMS Ljubljana, Jož« Predikaka, član CK LMS, Janez Lužnik, član izvršnega odbora Športne zveze Slovenije, Ivan Tomažič, član izvršnega odbora »Partizan« Slovenije, Milan Kristan, predsednik mladinske komisije pri Planinski zvezi Slovenije, in iz uredništva: Dušan Kuret, Vlado Slam-berger, Edo Glavič. V, vijala tudi prek sistematične#? organiziranja šolskih tekmovanji izletov in podobno. Tako bi član nekega društva, ki bi zahajali ,* drug kraj, tega tudi temeljiti spoznali. KRISTAN: Skupaj s člani društev bi morali organizirati ta* dejavnost, kot so izleti, taborje* nja in podobno. KURET: Morda bi bilo dobro, če bi dala mladinska organizacij® skupaj z Zvezo društev prijat?" ljev mladine, Počitniško zvezo seveda Planinsko zvezo pobud® za bolj organizirano obiskovanj® naših planin in prirodnih lep0, sploh, zlasti letos ob prosil 40-letnice KPJ in SKOJ. Mladino v društvena vodstva Pomagajmo mladini pri ustanavljanju šolskih aktivov GLAVIC: Kongres, kakor tudi konferenca Zveze športov Jugoslavije, je priporočil ustanavljanje aktivov kot samostojnih telesnokultumih enot. Menim, da bi bilo treba mladini na šolah pomagati pri ustanavljanju samostojnih šolskih društev oziroma aktivov. Morda pa bo mladina z agitacijo med svojimi vrstami še največ prispevala k resnični množičnosti? KRISTAN: Poznano je, da na šolah stvar uspeva tam, kjer je med profesorskim kadrom nekdo, ki se zanima za telesno kulturo. Slabost je po navadi v tem, da imajo ti profesorji ali učitelji tako imenovane »konjičke«, ukvarjajo se enostransko ali le z nogometom, ali le z odbojko itd., toda za začetek je tudi to bolje kot nič. Društva bi morala pomagati tem skupinam s strokovnim kadrom, kajti saj imajo le-tega premalo ali pa skoraj nič. Po šolah bo potrebno razvijati minimalni program, ki ga le-te še nimajo. KROPUŠEK: Po Kongresu nam še ni uspelo osnovati na šolah regularnih aktivov, vendar pa menim, da spričo aktivnosti izven šol, program vendarle izvajamo. Da taka aktivnost obstoja, nam pričajo razne »ekono-miade« in druga medšolska tekmovanja. Bojim se, da Ljudska mladina pri tem ne bo mogla nekaj posebnega storiti, vendar pa mi samo lahko še razvijemo tako aktivnost, ki praktično že obstoja. Pohvaliti je treba planinsko organizacijo, ki je prek svoje mladinske komisije tako razvila svojo aktivnost po šolah. Potrebno je poslati tjakaj le dva do tri orga- KROPUSEK: Za program pro-slatve 40-letnice KPJ in SKOJ je bilo govora tudi o tem, kako po-kreniti široko akcijo za večjo množičnost telesne vzgoje prek množičnih tekmovanj, izletov, taborjenj in podobno. Obstaja predlog, da bi Svet za šolstvo izdal priročnik o majskih izletih. Morda bi kazalo izdati priročnik izletov čimprej za vse leto. Izleti bi bili vezani na zgodovinske kraje in planinske točke. Tak priročnik bi bilo potrebno izpopolniti, ga razširiti in poslati na šole, društva ter v aktive. Lahko bi ga izdali v okviru 40-letnice KPJ in SKOJ. Včasih je bila v radiu tedenska oddaja »Kam v nedeljo!« Morda bi jo kazalo spet obnoviti in izpopolniti! —I—Brzojavke— ■ ADELAJDA 24. Jan. (AFP). — Na mednarodnem tenlfikem. prvenstvu Avstralije Je v polfinalu Ol-medo (Peru) premagaj Mackayja (ZDA) S 3:6. 8:6, 8:1, 3:6, 6:3, Avstralec Praser pa rojak« Mareka s 6:4, 6:4, 6:3. ■ BEOGRAD. 24. Jan. — Sekretariat Šahovske zveze Jugoslavije Je sprejel predlog Šahovske zveze Srbije, da bo XIV. državno prvenstvo v Kragujevcu od 1. do 26. aprila. ■- REKA, 24. Jan. — Z ladjo »vi« sta se sinodi vrnila dva Člana ekspedicije redkega planinskega društva, Id Je osvojila najvlSJli vrh Afrike, KlMmandžairo (6010 m) Ekspedicija Je 11. decembra, po običaju, zasadila na vrh KlMmandžaara Jugoslovansko zastavico. ■ MEGEVE, 24. Jan. (AP). -Prvo meeto na mednarodnem smučarskem tekmovanju v slalomu Je osvojili Pepl Stlegiter s časom 133,6 sekunde. Na drugem mestu Je Mol-terer s 133,8, na tretjem pa Oberalg-neir (val Avstrija) s 137,1. ■ BEOGRAD, 24. Jan. — Boksarska zveza Jugoslavije Je danes prejela ptamo, s katerim Je poljska boksarska federacija potrdila prihod svoje A reprezentance v Jugoslavijo 20. februarja ■ BOMBAT, 24. Jan. (AP). — V polfinalu mednarodnega temliliega prvenstva Indije sta oba Jugoslovana Izgubila. Jovanovič proti Indijskemu prvaku Krtinami 3:6, 2:6, Merlo (Italija) pa je premagal Pa-najotoviča s 3:6, 6:4, 6:3. ■ KARTUM. 24. Jan. (Tanjug). — Pred več kot 25.000 gledalci J« Cr-vena zvezda odigrala prvo tekmo na idanu. Si TOMAŽIČ: Včasih smo v sokolskih društvih organizirali izlete, ki so odlično uspeli. Udeležilo se jih je tudi prek 200 članov in nečlanov. Ob takih izletih smo na vaseh ustanavljali aktive, k njim smo se vračali in jim pomagali. KRISTAN: V zvezi z zaključki Kongresa so nastali drugi problemi. Eden izmed njih je vprašanje gospodarjenja v domovih. V planinskih domovih je veliko materiala, ki ga je treba ohraniti. Mladini pa, ali je včlanjena v planinska društva ali ne, je treba nuditi določene ugodnosti. Tega “mnenja je tudi mladinska komisija pri PZS. / KROPUŠEK: Naloge, ki so pred nami, so torej obsežne in odgovorne, toda- so tudi stvar vse družbe. Kar zadeva mladinsko organizacijo, menim, da mora pomagati mladini, da se bo bolj uveljavila v vodstvih društev, ker je že vseskozi čutiti pomanjkanje demokratičnosti. Največji problem, ki smo o njem že govorili, pa je pomanjkanje telesnovzgojnega kadra, zlasti na šolah. Predlog za izboljšanje stanja je bil že predložen komisiji za telesno kulturo, in sicer gre za naslednje: Višja šola za telesno vzgojo naj bi se reorganizirala v akade- mijo in višjo šolo (iz triletne višJ šole naj bi nastala dvoletna vi»J“ šola). Iz obeh naj bi izšli učitelj" ki naj bi z osmimi semestri en«' ga izmed predmetov na materij8' tično-prirodoslovni fakulteti o°' bili zvanje profesorja. To kar zadeva perspektiv^ reševanje tega problema. Gl'e. sedanjega položaja pa obstoj predlog, naj bi na učiteljiščih vsakem letniku, ko zakon PreTg videva posebno vzgojo, deset d dvajset slušateljev usposobili *, telesnovzgojni pouk. Pozneje ° morali polagati tudi maturo iz * ga predmeta. »Strojnikov memorial« Ljubljana, 24. Jan. Danes vnO* j je začelo v domu »Partizana« vo tradicionalno namiznoteniško t« , movanje za »Strojnikov memon^, V času ko to poročamo, se Je čalo le klubsko tekmovanje pl°n' - Zmagala Je »Litija« ki je premce" Odred s 4:1, tretji Je bil Krim, 'j. žlnar ni nastopil. Plasma Pos? /tj, nlc: Krajger (Fužlnar), Sedev&ic 1 t Omladlič (O). Obe sita Izgubili Krajger j evo z 0:2. v V tekmovanju pionirjev bo«",,, finalu igrala »Jesenice« ln »OP8"^ Ostala tekmovanja, ki v njih so" luje 130 Igralk in igralcev te ve* bov. se bodo nadaljevala Jutri dan. Ob 22. uri bo v festivalni “j rani GR finale tekmovanja za P ‘m RTV med člani »Ljubljane«, 0. Jugoslaviji: Igmanski mar« dranska 10. tel. 22-570. 279-r ČT Mali mozaik — 17.00 DECEMBRA 1958 mi je na teleznl- mj^6^^^Tder ^Geill ški postaji Breg pri Zidanem mostu kapitana Fiabvlo (ponoviitev* — ia in vrgla neka oseba 17. vlaka steklenico UroS Krek- Simfonlettn ib no S™1 ‘n sem P°' ba^a Xba "eobvesUli Tn rt škodbe. Prosim vsakogar, ki jeppo- kilame — 19 30 Radilskl dnevnik znal osebo, ki Je vrgla steklenico, 20.00 Vairietč na valu 327 1 — it o« ,1?,aRl0V najblUSJl postaji Glan Battista ^rgCTieSl: msna - ljudske milice. Za uslugo dobi na- spodai 1 ca, opera v dveh deianilh_____________ |rupančieeeJa°46£°b0veek' i1:49 Klavlr v rtonu - 22.15 V ples- M-14-r PRODAM UGODNO PRODAM gaberden, svetlo zel en e smučarske hlače za srednjo postavo. Korytnlkova 22/11. PRODAM ELEKTROMOTOR 17.5 KS 220/360 13 Kw agregator 120 volt, 100 amp., 1200 Tur, — Naslov v 0'g'asnem ndd-etlku. nem ritmu — 23.10 W. A. Mozart: Koncert za fagot ln orkester v B-duru — 23.30 Sestanek s Caterino Valente — 23.45 Lahko noč vam želi Jackie Gleason s svojim orkestrom KINO — 24.00 Zadnja porodila in zaključek oddaj® II. program 12.00 Nedeljski simfonični koncert — 13.00 Napoved časa, poročila m vremenska napoved — 13.10 Za- 2T* KINO »SLOGA« Ameriški barvni vvestem 1 »Ranč prekletih« Režija: Fritz Lang. Igrajo Marlen« Dietrlch, Mel Ferrer ln Arthur Kev nedy. Predstave ob 15, 17, 19 ln II url. Ob 10 uri matineja istega filma! -Predprodaja vstopnic od 9 do 11 ln od 14 ure dalje! Lp P°d »Koper 17«. staro 48 do 56 let. Resno ponudbo z polnim naslovom oddajte na IiKW RADIO aparat »EUMIG oglesnl oddelek LP pod šifro, »2iv- — “—1— — - — ljenje«. 28X-r Razpisna komisija pri CENTRALNEM ZAVODU ZA NAPREDEK GOSPODINJSTVA V LJUBLJANI - Miklošičeva 4/II razpisuje delovno mesto sekretarja zavoda ^OGOJI: diploma pravne ali ekonomske fakultete oziroma azl 0 uspešnem in samostojnem upravno-organizacijskem in komercialnem delu. Plača po pravilniku zavoda. — Pismene ponudbe sprejemamo do 9. februarja 1959. Republiški organizacijski odbor za pripravo razstave »Družina in g< uUj*tvo lbbO« išče SEKRETARJA 84 samostojno opravljanje organizacijskih in komercialnih poslov v zvezi • pripravo razstave rijave sprejema Centralni zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani, Miklošičeva 4/n. Plača se določi po pravilniku Centralnega zavoda Komisij3 za sprejemanje in odpust delavcev Tovarne žičnih «de!kov »ZICNA« — CELJE, Ipavčeva ulica 20, razpisuje naslednja prosta delovna mesta za: 1. Sefa mezdnega knjigovodstva 2. knjigovodjo plac 8. STENODAKTILOGRAFKO (DAKTILOGRAFKO) za oddelek personale. Dra. PogoJi: pod 1: srednja ekonomska šola oziroma daljša 6trTr.SH v, knjlg°vodstvu — pod 3: praksa v vodenju adminl-“acije in personalne evidence. Prijave z navedbo dosedanjih zaposlitev pošljite na iJ>r^vo Podjetja ali se osebno zglasite pri sekretarju podjet-Nastop službe takoj ali po dogovoru. C 10 Pr°damo Moto: tovorni avto fA tone, znamke »SAURER-KIPER«, 90 KS, leto Izdelave 1952. •r general0 popravljen v brezhibnem stanju. — Cena 4.00f> nnn jf popravljen v brezhibnem stanju. — Cena tetju! dlnarjev — Ogled vsak dan od 6. do 14. ure v pod- Gradbeno podjetje »GRADBENIK« Izola — Tomažičeva 16 SKORO NOVE SMUČI, dolge 220 cm, z robniki, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku Ljudske pravice. --------------------- , ugod- no prodam. Ogled od 17. doT.9. ure. Naslov v upravi lista. REZERVNO KOLO, kompletno, novo, za' Vespo, prodam, bister, Prijateljeva 1, Ljubljana. OTROŠKI VOZIČEK, globok, siv, skoraj nov, ugodno prodam. Knop, Vošnjakova 4/1. TRGOVSKO OPRAVO - primerno za modo, delikateso sli bonboniero — zaradi povečanja lokala prodamo. Ogled: Trgovina GALEB, Čopova 7. Z85~r vnvni zvokd — 14.00 Ljubljanska RAZPIS ^rto^ P°dla8i 90, člena uredbe o ustanavljanju podjetij in razpisuje Komisija za razpis mest direktorjev Občinskega ljudskega odbora LJUBLJANA-CENTER mesto direktorja p°djetja za projektiranje »SLOVENIJA PROJEKT« Ljubljana, Cankarjeva cesta 1 ali ' gradbeni Inženir, inženir-arhitekt, ekonomist a beni tehnik z ustrezno usposobljenostjo, kovni °i °Jane pro*nle 2 življenjepisom, dokazilom o stro-0 nek 2 ra2k*> opisom dosedanjih zaposlitev ter potrdilom ^-•jViblia Zn°Van‘*lJ c'oetav‘^e Občinskemu ljudskemu odboru 28. f na'Center — Kresija, soba št. 24, najkasneje do dne februarja 1939. kiron'ika ln obvestila — 14.15 Pojo »lavni pevci — 15.00 Napoved časa, poro511 a ln vremenska napoved — 15.10 Vesen ritmi — 15.25—16.00 Melodije, ki Jih radi posluSaite. TELEVIZIJA Nedelja, 25. januarja 10.00—10.45 Kmetiljska oddaja — Beograd — 20.00 TV Dnevnik — Beograd - 20.20 Velika bitka v Dražgošah — ob 17 obletnici — Ljubljana — 24.40 Modna revija * Gospo-daTskega razstavišča - LJubljlma 21.40 Mala scena: Pero KvrgiS: Portret Igralca - >2.10 Tekmovanje v namiznem tenisu — prenos lz fe- •KOMUNAi: koprodukcijski barvni dokumentarni flJm »Od Schwarzwalda do Črnega morja«. Tedni), F N 1 DrMrtuvf ob 15 17, 19 ln il url. Ob 10 uri matineja Istega filma l Kiw>j v francoski barv ornem film .Pevec iz Mehike« V nasl. <’’n« T.nt« Mirlnnn Prpriftav^ nh 15, 17, IS ln 21 url. Ob 10 uri matineja Istega filma! K '»'''vunfkfi k”'o- teka predvaja sovjetski barvni film »Revizor« (po Gogolju!) Režija; Vladimir Petrov - 1952. Predstave ob 15, 17.30 ln ob 30 url. Danes zadnjikrat 1 KINO »StSKA«: amer. barvni cinema-scope film »Dirkači«. Predstave ob 15 ln 17 uri. Ob 19 in 21 uri franc, film »Krojač za dame«. Ob 10 uri matineja amer. barv. dnemascope Predprodaja vstopnic v vseh kin*- matm»rafih nr) 9—)1 !n od 14 dalj«, »MLADINSKI KINO LM«: ob 9, 11, 18 ln 17 uri: sovjetski film -Mojstr* ruskega baleta«. Danes zadnjikrat^ Jutri bo na programu amer. film »Bell Jorgovan«. KIN" 'MteSiMOJ.- ob 18 in 291 ameriški barvni film »Komanči«. Zadnjič! ob 10 url matineja »Dolina miru«« ELITNA MODNA REVUl V Festivalni dvorani Nedelja, 25. januarja ob 10: program B - matineja po znilanih conalil ob 15: program A ln ob 18: program B. Predprodaja vstopnic sa vaa prvd* ■■ »tave Je vsak dan od lOJO dali« vtm filma »Dirkači«. Danes zadnjikrat! dan pr) blagajni Festivalne dvoma? Vabila za 256-p stivaJske dvorane — Ljubljana. družabni večer gospodarstvenikov Slovenije ki bo dne 31. januarja 1959 v Ljubljani, na Gospodarskem razstavišču, so razposlana. S temi vabili lahko dvignete vstopnice od ponedeljka naprej pri »PUTNIKU« na Titovi cesti. Dobro mesto na tem večeru si lahko zagotovite le s pravočasnim nakupom vstopnice. družabnega večera, na katerem bodo Igrali naši najboljši plesni orkestri, bodo še poživile družabne igre z nagradnimi žrebanji in drugimi presenečenji. Zato pričaku-jemo na tej prireditvi polnoštevilen obisk kolektivov iz podjetij, ustanov in drugih organizacij. Reklamirajte vabila pri Prireditvenem odboru, Ljubljana — Beethovnova 10. 270 KINO »TRIGLAV« Italijanski barvni clnemascop« fllra »LEPA MLINARICA« V glavni vlogi: Vlttorio De Sica in Sophla Loren. Predstave ob 16, url. Prodaja vstopnic od 10 do li m od 15 ure dalje. it tn » oah>m fes ; -vi" Klf .lOii VABIMO VAS NA v. b* ' Ples lrs 7. FEBRUARJA 1959 — Gospodarsko razstavišče v Ljubljani Opozarjamo vse člane in poverjenike Prešernove družbe da bo veliko nagradno žrebanje za vse člane Prešernove družbe letos meseca maja, ne pa februarja, kot Je pomotoma navedeno na zadnji strani srečk. Pohitite z vpisom v članstvo Prešernove druibel o Jiflefob trm i.tm Vesti iz Maribora Komisija za sprejem in odpust delavcev pri Sladkogorski tovarni kartona in papirja Sladki vrh, pošta Šentilj v Slovenskih goricah razpisuje naslednja delovna mesta za: šefa pogona Pogoji: strojni inženir z najmanj 5-letno prakso, družinsko stanovanje preskrbljeno, samsko na razpolago, plača po dogovoru, analitika Pogoji: ekonomska srednja šola z najmanj 5-letno prakso kot analitik ali v obratnem knjigovodstvu, družinsko stanovanje na razpolago, plača po tarifnem pravilniku. vodjo žične postaje Šentilj Pogoji: visokokvalificiran trgovski uslužbenec z daljšo prakso na vodilnem mestu v trgovini, stanovanje preskrbljeno v jeseni 1959. leta, plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe pošljite na naslov podjetja. 269 DEŽURNA LEKARNA Nedelja, 25. januarja 1959: »lekarna »Center«, Gosposka ul. 12. Ponedeljek, 26. januarja 1939: lekarna »Tabor«, Trg revolucije 3. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Nedelja, 25. Jan. ob 15 url: Gorinšek:' »Silni bič«. Znižane cene. Izven. Zadnjič. Podjetje keramike in elektro-porcelana Izlake razpisuje mesti za: keramika-tehnologa strokovnjaka za vliti in tiskani elektroporcelan in obratovodjo keramičnih obratov ki mora biti keramičar z večletno prakso v keramičnih ali porcelanskih obratih Novo družinsko stanovanje za oba strokovnjaka bo v kratkem času na razpolago blizu letovišča izlaških toplic. Plača po dogovoru. — Reflektanti naj pošljejo pismene ponudbe, ali se naj zglasijo osebno na upravi podjetja. ________________________ 271 ob 15.30 url: Fischer: »Prosti dan«. Gostovanje na Ravnah, ob 19.30 url: Puccini: »Toscu«. I** ven. Predstava v počastitev lH-let« nice rojstva G. Puccinija. Ponedeljek 26. jan.: zaprto. KINO »UNION«: francoski barvni cinemir* scopskl film »Sakrt.menSka trklja«. -PARTIZAN«: ameriški barvni filmi »Jahali so na zapad«. »UDARNIK«: ameriški film »Grand hotel«. 12 PTUJA Slu ZZA "f slovStoTlS ™ NAR0DN1 BAm FLEL razpisuje natečaj me«° ,k/editni*J referentov, analitikov, strojepisk, pravnikov, raulem « in.*?* U!,1%!n?ev 1 »s^znlm strokovnim znanjem v ostalin bančnih poslih m začetnikov. if°!5raz.be..so: Ekonomska srednja šola ali trgovska akademija Hfthn fUlmu ‘zprtom, popolna srednja šola, ekonomska, pravna ali po-dohnu fakulteta z diplomo ter dvoletna administrativna šola. uslužbencih*”16' *“ položajna plača se določa P° Zakonu o i“™ih nasfnift(.Zn„S^Teje? T,slu*boi:? življenjepisom in z opisom dosedanjih službovanj v LiubHsn? Tu°dn0 bank° FV^L ““tral° za LR Slovenijo, personalno direkcijo v Ljubljani. Titova cesta 11, kjer dobijo reflektanti tudi podrobne informacije LR ^loven/je 28 C®ntral° v Ljubljani in za vse podružnice na področju Nastop službe takoj ali po dogovoru. Rok za vlaganje prošenj je 14 dni po objavi razpisa. NARODNA BANKA FLRJ CENTRALA ZA LR SLOVENIJO LJUBLJANA »MESTNI KINO«: amer. barvni puetol. lllm »Gospodar Ballantrea«. Pred* stave ob 15.30, 17.30, in 19.30 url. (Z MURSKE S0B0T6 KTNO »PARK«: jugosl.-italij. film »Cesta, dolga leto dni«. Predstave ob 9.10, 14, IT ln 20 url. VESTI (2 TRBOVELJ KINO »DELAVSKI DOM«: jUROSl.-italij, film »Velika sinja cesta-. »SVOBODA u«: franc, film »Ljubimce Lady Chatterley«. Zahvala. Primariju dr. Krasniku za uspešno operacijo ln ostalemu strežnemu osebju za skrbno nego 50 prisrčno zahvaljujem. - Franc Medvešek, Trbovlje. CELJSKE VESTI SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČI CELJE Sreda, 28. januarja ob 20: Karl Wltt-linger: »otroci teme-. Premiera. -Red premierski in izven Četrtek, 29. januar]a ob 20: Kliči »M« za umor — Gostovanje v Velenju. Petek, 30. Januarja ob 19: Kliči »M« za umor — gostovanje v Vidmu* Krškem. Sobota. 31. januarja ob 20: »Otroci teme«. — Red sobotni in izven. Nedelja, 1. februarja ob 14: Kliči »M« za umor — gostovanje v TopolJlcl. Ob 20: Kliči hM* za umor — gosto« vanje v Šoštanju. Ob 20 v Celju: E. 0'Neill: -Elek-tra v črnini«, - Gostovanje AIU U Ljubljane. (2 ŽALCU film kino Ameriški barvni clnemascop« »Princ igralcev«. 12 ROGAŠKE SLATINB KINO Ameriški barvni film »Pony express.« Ljudsko revijo Prešernov« družbe % OBZORNIK dobite v vseh knjigarnah kioskih trafikah IZ NOVE GORICE KINO amer. cinem. film »Prlne »SOCA«: študent . »SOLKAN«: franc, film »Salemske te rovnlc*«. Zdravniško dežurna služba ZDRAVSTVENI DOM IJUBLJANA-CENTER Nočna zdravniška dežurna služba za nujne obiske na bolnikovem domu od 20. do 7. ure zjutraj, ob nedeljah In praznikih ves dan: Miklošičeva 21, telefon 39-191. Za obiske otrok kličite isto telefonsko številko. Dežurni zdravniki: 25. Jan.; dr. Jerše Marjan, 26. Jan.: dr. Puppls Hubert, 27. jan.: dr. Podobnik Jože, 28. Jan.: dr. Kozak-Bizjak Vlasta, 29. Jan.: dr. KaJzelJ Mirko, 30. Jan.: dr. Vrbica Milena, 31. Jan.: dr. Oolmajer Janka.' ZDRAVSTVENI DOM LJUBLJANA-8E21GRAO Zdravniška dežurna služba do 30. januarja 1959: dr. Naglas Marjan, Lavričeva S a, telefon 31-28«. ZDRAVSTVENI DOM LJUBLJANA-MOSTE 25. Jan.: dr. Petek Anton, ZD Moste, Krekova 5, tel. 31-359. Dnevna ln nočna; 26. Jan.: dr. Bartol Ivana. ZD Moste, Krekova 5, tel. 31-359; 27. Jan.: dr. Kikelj Nada, ZD Mo» ste, Krekova 5, tek 31-359: 28. Jan.: dr. Stamač Milena, Gra-blovlfieva 18, tel. 30-738; 29. Jan.: ZD Moste, Krekova 5, te* lefon 31-359; DNEVNE NOVICE PLANINSKI PLES BO 2*. FEBRUARJA NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU. REZERVIRAJTE MIZE! 30. Jan.: dr. Petek Anton. ZD Moste. Krekova 8, tel. 31-359; 31. Jan.: ZD Moste, Krekova 5. telefon 31-359; 1. febr.: ZD Moste, Krekova 5, telefon 31-359. V vseh primerih, ko Je zdravnik odsoten, kličite telefon LM 30-300. ZDRAVSTVENI DOM LJUBLJANA-SlSKA 25. Jan.: dr. Rafko Ponikvar, Ljub* liana. Celovška 25. tel. 20-748; 26. Jan.: dr. Vidmar Dragic«, Černetova 31, teL 22-831; 27. Jan.: dr. Voglar Zlatko, Celovška 34, tel. 21-808; 28. Jan.: dr. Gašperlin Janez, Černetova 31, tel. 22-831; 29. Jan.: dr. Gombač Nevenka, Černetova 31, tel. 22-831; 30. Jan.: dr. Jenkole Rozalija, Černetova 31. tel. 22-831. ZDRAVSTVENI DOM LJUBLJANA-VIC Do 30. Jan.: dr. Jagodič Bori«, Rožna dolina, Cesta XV. št. 1«. telefon 22-437. Od sobote, 24. januarja 1959 dalje bo v ZD Vič popoldanska dežurna služba samo v ambulanti Mirje le za nujne primere od 14-18. Nedeljska dežurna služba od 8-12 v ambulanti Mirje, Trg mladinskih brigad 3, teL 21-797. ZDRAVSTVENI dom LJUBLJANA-RUDNIK 25. In 28. januarja: dr. Lobe Franc, ■ Njegoševa 28, tel. 31-841; 27., 28., 29. in 30. januarja: dr. Velikonja Tine, V odsotnosti zdravnika kličite telefon LM 20-500. Uprava Ljubljanskih mlekarn sporoča cenjenim potrošnikom metla Ljubljane, da trenutno primanjkuje litrskih stekiienic za mleko. Dobavitelj steklenite, ki bi moral v mesecu novembru in decembru 1968 dostaviti našemu podjetju coa 30.000 litrskih steklenic za mleko, Je ustavil proizvodnjo zaradi nujnih popravil strojev, tako da smo za nedoločen čas prisiljeni nuditi cenjenim strankam v svojih poslovalnicah dnevno nekaj količin odprtega miie-ka. Občni zbor Zgodovinskega društva za Slovenijo bo v ponedeljek, 2. februarja ob 3. uri v študentski sobi seminarja za zgodovino (v poslopju Narodne in univerzitetne knjižnice, Ljubljana, Turjaška 1, pritličje desno). Vabimo vse člane, da se ga udeleže. l-ravna iakulteta v Ljubljani obvešča da bosta v torek, dne 27. t. m. ob 13. uri promovirana tov. Bonač Vladimir za doktorja družbeno-političnih znanosti in tov. Rozman Vilko za doktorja pravnih znanosti. Promocija bo v sejni dvorani rektorata Univerze v Ljubljani, Trg revolucije 11/11. Doktorsko disertacijo bo branil tov. Vasilij Melik, univ. predavatelj, v ponedeljek, dne 26. januarja 1959 ob 9. uri v sejni dvorani rektorata Univerze. Naslov teme Je: »Volilni sistem na Slovenskem 1801-1918«. Vstop prost. Elektrotehniško društvo LRS -sekcija praktičnih tehnikov sporoča vsem zainteresiranim, da se prične v torek, 27. Januarja 1959 ob 16 v sindikalni dvorani Elektro Ljubljana-mesto, Ljubljana, Krekov trg 10/1, trodnevni tečaj o avtomatiki, relejih in toplotnih napravah. Predavatelji so strokovnjaki Tovarne električnih aparatov TELA-Ljubljana. Vabimo vse prijavljence, da se tečaja zanesljivo udeleže. Ljudska univerza obvešča vse delavce v kovinski stroki, kakor tudi uprave podjetij ln sindikalne organizacije, da prireja dopisni tečaj za pridobivanje kvalifikacij v kovinski stroki. Tečaj se bo začel v začetku februarja. Učna snov bo Izhajala v zvezkih ter bo deljena na splošni ln strokovni del, ki bo spremljan tudi s seminarji. - Prijave sprejema Uprava Ljudske univerze. Ljubljana, Cankarjeva c. 5/m do 15. februarja 1959. Vsa podrobna pojasnila dobite prav tam. Društvo kmetijskih Inženirjev ln tehnikov Slovenije obvešča, da bo zborovanje kmetijskih strokovnjakov dne 20. ln 21. februarja t. 1. v Festivalni dvorani, in ne 13. ln 14. kot Je bilo prvotno napovedano. Na programu bodo aktualni problemi kmetijske proizvodnje. Člane in sorodna društva vabimo k udeležbi! - Odbor. Vzgojna posvetovalnica pri Svetu za Šolstvo ln lzvenšolsko Izobraževanje OLO Ljubljana v času od 21. Jan. 1959 do vključno 3. febr. 1959 zaradi tehničnih ovir ne bo sprejemala strank. Prosim potnike, ki so potovali z avtobusom dne 7. rtec. 1957 iz Ljubljane v Maribor z odhodom ob 7.35 url ter so bili priče manjšo prometne nezgode avtobusa SAP-Turlst biroja s tovornim vozom 3 km pred Mariborom, da ml javijo svoje naslove. - ?ane Klemenčič, Ljubljana, Zofke Kvedrove 2ff. VA2NO OPOZORILO! Mestni zavod »Snaga« v Ljubljani Je od leta 1957 dalje prek Javne objave ponovno opozoril uporabnike stanovanjskih ln poslovnih prostorov, da Je. z odloki posameznih občin na območju mesta Ljubljane določeno splošno obvezno odlaganje ln odvoz smeti ter odpadkov samo potom tega zavoda ter da je treba plačati predpisano tarifo tudi v primeru, če bi neupravičeno ne koristili zavodovih storitev. Podjetja, ustanove, družbene organizacije in ostali uporabniki poslovnih ln stanovanjskih prostorov so bili glede na to povabljeni, da naj sporočijo zavodu svoje potrebe ln predloge za odvažanje odpadkov, obenem pa so bili opozorjehi, da je treba v proračunih pravočasno predvideti tudi stroške za te pristojbine. Ker nekateri še vedno, ne odlagajo in odvažajo smeti ter odpadkov tako, kot Je i navedenimi odloki urejeno in tudi nimajo dovoljenja o spregledu obveznosti, opozorimo ponovno, da je zavodu »Snaga« te od maja 1937 predpisana obvezna tarifa za njegovo dejavnost ln da bo zaradi tega treba plačati zapadle račune od tedaj dalje v vsakem primeru. S tem v zvezi zopet spomnimo organizacije, naj sl V proračunih za leto 1959 zagotovijo pptrebna denarna sredstva, tudi za te Izdatke v zadostni višini. Mestni zavod »Snaga« ZAHVALA Vsem, ki so na kakršenkoli način sočustvovali z nami ob tragični izgubi našega sina in brata SLAVOJA BUTINARJA šoferja TNZ iskrena hvala. Posebna zahvala TNZ Ljubljana, članom godbe LM, ObLO Herpelje-Kozina, vojaški garniziji v Podgradu, članom LM, ki so imeli častno stražo, govornikom in pevcem, množičnim organizacijam v Podgradu ter vsem darovalcem vencev in cvetja ter končno vsem, ki so spremili našega po- : kojnika v tako častnem številu. Podgrad, dne 23. januarja 1959. MAMA, sestra LUIZA. brata ALOJZ in JOŽE, ; Uit M lili bratranec RUDI v DIREKCIJA MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANA Združenje dramskih umetnikov Slovenije Osnovna organizacija Zveze komunistov in sindikalna podružnica sporočajo pretresljivo vest, da je danes zjutraj umrla naša draga JCLUA STARItBVA GLEDALIŠKA IN FILMSKA IGRALKA članica našega gledališča od prvega dne Kolektiv gledališča in vsi prijatelji njene umetnosti se bomo poslavili od pokojnice v avli Mestnega gledališča v ponedeljek 26. januarja med 10. in 12. uro. Komemoracija bo prav tam ob 11. uri. Pogreb bo v ponedeljek 26. januarja ob 16. uri iz Nikolajeve mrliške veže Med nami bo vedno živela Ljubljana, 24. januarja 1959 Društvo kmetijskih Inženirjev in tehnikov Slovenije ln Društvo veterinarjev ln veterinarskih tehnikov Slovenije vabita člane In ostale na plesno prireditev, ki bo v Festivalni dvorani dne 21. februarja letos ln ne 14. februarja, kot je bilo prvotno objavljeno. - Vstopnice bodo v prodaji od 2. februarja dalje. Vabljeni! - Odbor. GLEDALIŠČA DRAMA Nedelja. 25. Jan. ob 15: Mihalkov: »Sestero mušketirjev«. Izven ln za podeželje. Znižane cene. (Vstopnice so še v prodaji.) uo i».^u. »najakovski: »Velika želita« Izven in za Dodeželje. (Vstopnice so še v prodaji.) Ponedeljek, 26. Jan.: zaprto. Torek, 27. Jan. ob 19.30: Cankar: »Za narodov blagor«. Abonma K. (Preostale vstopnice so v prodaji.) Sreda, 28. jan. ob 19.30: Miller: »Smrt trgovskega potnika«. Abonma H. (Preostale vstopnice so v prodaji.) Četrtek, 29. Jan. ob 19.30: Majakovski: »Velika žehta«. Abonma S. (Preostale vstopnice so v prodaji.) Petek, 30. Jan. ob 15: 0’Neill: »Elektra v črnini«. Prireditev ZSJ na Akademiji za igralsko umetnost. Izven. Znižane cene: ob 19.30: Schiller: »Don Karlos«. Abonma E. (Preostale vstopnice so v prodaji.) Opozarjamo na nedeljsko popoldansko predstavo Golleve otroške Igre »Jurček«, in na nedeljsko večerno lzvenabonmajsko predstavo »Smrt trgovskega potnika«, ki bo tokrat uprizorjena zadnjič za Izven. Za obe predstavi veljajo znižane cene. OPERA Nedelja, 25. Jan. ob 15; Veirdi: »Tra-viota« Izven in za podeželje. Ponedeljek, 26. Jan. zaprto. Torek, 27. Jan. ob 19.30: Puccini: »La Boheme«. Abonma red F. (Vstopnice tudi v prodaji.) Sreda, 28. Jan. ob 19.S0: Mascagnl: »Cavallerla rusticana«, Leoncavallo: »Glumači«. Abonma red C. (Vstopnice tudi v prodaji.) Četrtek, 29. jan. zaprto. (Vstopnice za sobotno premiero in za »Trubadurja« bodo v prodaji od srede, 28. jan. od 17. dalje.) MESTNO GLEDALIŠČE I.JUBLJANA Gledališka pasaža Torek, 27. jan. ob 20: Držlč: »Tripče de Utolče«. Premiera. Abonma red Premierski. Četrtek, 29. Jan. ob 20: E. de Flllppo: »O te prikazni«. Abonma Kolektivi A. Vstopnice so tudi v prodaji. Premiera in repriza komedije »Tripče de Utolče« odpade zaradi smrti igralke Julije Staričeve. Vstopnice za premiero veljajo za torek. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana - Mestni dom Nedelja, 25. jan. ob 15: J. Splcar: »Pogumni Tonček«, pravljična Igra z godbo in plesom, popoldanska predstava. Izven. ob 17: J. Splcar: »Pogumni Tonček«, pravljična Igra z godbo ln plesom, popoldanska predstava. Izven, ob 19.30: Blsson-Carrč: »Maškarada«, veseloigra. Večerna predstava. Izven. - „ Sreda, 28. Jan. ob 18: J. Splcar: »Pogumni Tonček«, pravljična igra z godbo ln plesom. Popoldanska predstava. Izven. Sobota, 31. Jan. ob 20: Br. Nušlč: »Gospa ministrica«, veseloigra. Izven. Nedelja, 1. febr. ob 15: J. Splcar: »Pogumni Tonček«, pravljična igra z godbo in plesom. Popoldanska predstava. Izven. ob 17: J. Splcar: »Pogumni Tonček«, pravljična Igra z godbo ln plesom. Popoldanska predstava. Izven. ob 19.30: Blsson-Carrž: »Maškarada«, veseloigra. Večerna predstava. Izven, predprodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje telefon 32-860. EKSPERIMENTALNO GLEDALIŠČE Ljubljana — Križanke Ponedeljek, 26. Jan. ob 20: J. Anoullh: »Sola za očete*. Premiera. Gostovanje gledališča »Ad hoc«. Uprizoritev komedije sodobnega francoskega dramatika J. Anoullha, so pripravili: režiser Draga Ahačlčeva, ln scenator ing. arch. Niko Matul, kostumograf ing. arch. Milena Kumar-Matulova, glasbo Je prispeval Lojze Reblč; Izvajajo: Janez Albreht, Anka Cigojeva, Draga Ahačlčeva, Andrej Kurent ln Maks Furljan. Plesno medigro, v koreografiji Jaka Hafnerja, izvajata Štefanija Sitarjeva, in Jaka Hafner. Vstopnice so v prodaji danes Jn jutri od 10 do 12 ln dve uri pred predstavo; rezervacije po tel. 21-472. MLADINSKO GLEDALIŠČE Ljubljana - Kino dvorana »Soča« Nedelja, 25. jan. ob ,10.30: »Vodnjak želja«. Omnibus mladinskih Igric. Vstopnice so v prodaji po enotni ceni 30 din pri blagajni kina »Soča«. OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Komenskega 12 Nedelja, 25. Jan. ob 16 url: »Janko in Metka«. Pravljična igra z godbo in plesom: ob 20 uri: Skowronski-Slotwinski: »Direktorjev rojstni dan«. Satira. SKUD TINE ROŽANC (Gostovanje v Domu Svobode Vič) Nedelja, 25. jan. ob 17: Raoul Praxy: »Maščevanje«, drama v šestih slikah ln »Sončarica«, komedija v enem dejanju. Prodaja vstopnic od 10—12 in od 15 dalje. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg it. 2 Nedelja, 25. jan. ob 11 url: Fr. Milčinski: »Zvezdica Zaspanka«; • ob 15 uri: V. Clnvbulk-P. Dežman: »Igračke na cestah«. Prodaja vstopnic pol ure pred pričetkom predstavo prt gledališki blagajni. Torek, 27. jan. ob 17 url: Dr. Jan Malik: »2ogica Marogica«. Sreda, 28. jan. ob 17 uri: J. Kalnar: »Zlatolaska«. Četrtek, 29. jan. ob 17 uri: Pr. Milčinski: »Zvezdica Zaspanka«. Petek, 30. jan. ob 17 uri: O. Wilde: »Srečni princ«. Sobota, 31. Jan. ob 17 uri: J. Kalnar: ob 20.30 uri: J. Kalnar: »Zlatolaska«. Nedelja, 1. febr. ob 11 uri: Dr. Jan Malik: »2oglca Marogica«, ob 15 uri: Dr. Jan Malik: »2oglea Marogica«. Prodaja vstopnic od ponedeljka dalje na upravi Resljeva cesta 36 od 10-12 ure (razen nedelje) ln pol ure pred pričetkom predstave pri gledališki blagajni. Rezervacije na tel. 32-020, ROČNE LUTKE Resljeva c. 36 Nedelja, 25. Jan. ob 17 uri: N. Simončič: »Zmešnjava«. Prodaja vstopnic pol ure pred pričetkom predstave pri gledališki blagajni. Sreda, 28. Jan. ob 15 Uri: N. Simončič: »Zmešnjava«. Nedelja, 1. febr. ob 17 uri: N. Simončič: »Zmešnjava«. Prodaja vstopnic od ponedeljka dalje na upravi Resljeva cesta 3(1 od 10-12 ure (razen nedelje) in pol ure pred pričetkom predstave pri gledališki blagajni. Rezervacije na tel. 32-020. Novoustanovljeno LJUBLJANSKO POTUJOČE GLEDALIŠČE LJUBLJANA se bo prvikrat predstavilo v prostorih Sindikalnega doma ž® ničarjev v Ljubljani, Parmova tu.. s 1. predpremiero 26. Jan. ob 20.su Claude-Andre Puget: »Srečni dne komedija v 3 dejanjih. Režiser: M* Kalan, član MG, osnutek scene » pravil: akad. slikar Milan Buujj kulise izdelala kulisama Ljubija1" -ga potujočega gledališča pod voastv Rudija Ivanjka. Nastopajo: Ru** brožlč, Zora Šuštar, Breda Zajlc, * mlslav Ivanovič, Vlado Megli® Janko Stanič. .m Vstop prost. Vstopnice ®e . t,ij-uro pred začetkom predstave pri “ gajni Sindikalnega doma. DELAVSKI ODER Miklošičeva 27 2. predpremiera 27. Jan. ob ># JL Claude-Andre Puget: »Srečni ““S* komedija v 3 dejanjih. Cenjene goste vljudno proslfii®' zasedejo svoja mesta točno ob čem uri. Upr*7* PREDAVANI! Predavanje Zlatka Gorjana o ceu. V ponedeljek, 26. t. m. ob 20 Bo klubskih prostorih, Tomšičeva 13> daval pesnik ln prevajalec Zlatko Jan lz Zagreba o Joyceu ln njego^rij, romanu »UUks«. Društvo slovenj književnikov ln Društvo prevaja«-■ Slovenije vabita k predavanju vs»> jih snov zanima. Ljubljanska podružnica D rus' kmetijskih inženirjev In tehnikov redi v ponedeljek dne 26. Januarja ob 18. uri v prostorih agronomske kultete v Ljubljani (poljedelski ratorij) strokovno predavanje z niml diapozitivi: Delovanje, učinek rentabilnost gnojenja z umetnimi 6‘‘ Jill na travnikih. Predaval bo nik Commerce - ing. Mirko Leskos^J Zaradi aktualnosti teme vabimo j* člane, kakor tudi absolvente in dente višjih letnikov agronomske ^ M*1 kultete k številni udeležbi. ' Prirodoslovno društvo vabi predavanje asist. SAZU Stefana_________ chlellja: Vtlst. biologa Iz Crne Predavanje z barvnimi diapozitivi,^ v torek, 27. Januarja ob 20 v prir00 slovnl predavalnici na univerzi. u Društvo gradbenih inženirjev tehnikov LRS, Ljubljana prireja v »>., do, 28. Januarja 1959 ob 20 v pred®:4 nlci rudarskega oddelka na Aškerci, 20 debatni večer o temi: DlmenflJL, ranje ojačenega betona proti Referat ima univ. prof. ing. SvetkO pajne.j Vabljeni. Vstop prost. / ZAGREB knjigarna »MLADOST«, Praška1 LPY-V-32, 33 obr. • Krsto Odak GODALNI KVARTET op. 3» Izvaja »Zagrebački kvartet* lllllllllll4llllllB!llllllMl|j|i^ BAZPISI Za vedno me Je zapustil moj skrbni ln nenadomestljivi mož, oče, sin, brat, zet in svak STANISLAV KOŽUH vlakovodja JZ Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo 25. Januarja 1959 ob 16.30 lz Jožefove mrliške vežice na 2alah. Ljubljana, 24. januarja 1959. 2alujočl: žena Kristina, otroka: Saška ln Milan, mama Marija, bratje lu sestre ter ostalo sorodstvo. Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš dobri mož, brat in stric MATEVŽ KAKL Pogreb pokojnega bo v torek, dne 27. januarja ob 15. uri Iz Krištofove mrliške vežice na 2alah. Žalujoči: žena MALČI, brata FOLT1 in MAKS, sestra JOHANA In nečakinja BERTA Klemenčič. Razpisna komisija pri Kiin1^ bolnicah v Ljubljani razpisuje sl6“ delovno me3to Stomatološka klinika; MESTO ZOBOZDRAVNIKA . NA STOMATOLOŠKI KLINI«* Prošnje vložite na Razpisno k°!55 sljo Kliničnih bolnic v Ljubljani« * loška 2. Razpisna komisija pri .g OKRAJNEM ZAVODU ZA SOCI*£P ZAVAROVANJE V LJUBLJANI razpisuje sledeča delovna mesta: ZA PODRU2NICO V DOM2ALAH! pripravnika III. vrste. ZA PODRU2NICO CERKNICA: j* pisarniškega uslužbenca III. “ ZA PODRU2NICO GROSUPLJE: pripravnika III. ali IV. vrste, upravnega uslužbenca III. vrst® ZA PODRU2NICO KAMNIK: ,1U)‘ upravnega ali pisarniškega u»* benca III. vrste., finančnega uslužbenca IV. vrS^jt«‘ pisarniškega uslužbenca IV. ZA PODRU2NICO LITIJA: ,e, finančnega uslužbcnca III. upravnega ali pisarniškega benca III. vrste. ZA PODRU2NICO TRBOVLJE: p uslužbenca I. vrste s pravn<> ^ kulteto, ali upravnega usluz^ ca IIL vrste. ZA PODRU2NICO VRHNIKA: .UF pisarniškega ali finančnega us benca IV. vrste. ZA PODRU2NICO ZAGORJE: ,at pisarniškega ali upravnega »* benca III. vrste. >rrSt<‘ pisarniškega uslužbenca IV. v‘ ZA PODRU2NICO KOČEVJE: . pripravnika in. ali IV. vrste. ^ Plača in položajna plača po o Javnih uslužbencih. ju' pn UKiajnem zavoau za soria.'-varovanje v Ljubljani, Mlkl°sl ' 24/1. cesta 21 VESTI 12 KRANJU Delavski svet, upravni odbor in sindikalna podružnica Tekstilne tovarne »MOTVOZ IN PLATNO« Grosuplje sporočajo žalostno vest, da je po kratki in mučni bolezni preminil član delovnega kolektiva VINKO JANEŽIČ šofer — mehanik Dolgoletnega, zvestega in požrtvovalnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu. Pogreb dragega pokojnika bo dne 25. januarja 1959 ob 16. uri iz hiše žalosti v Hrastniku pri Grosupljem na pokopališče v Šmarju. Grosuplje, dne 24. januarja 1959. »STOR2IC«: ob 9 uri matineja škega barvnega filma »Kart*® srce«. Vstopnina 30 din; -vat ob 10.30 uri: češki barvni film vojak Svejk«; »J'1 ob 13 url: nemški barvni flU" prostora za divje živali«; ob lS, 17, 19 in 21 uri: amer. b“ei* clnemascope film »Zeleni Pr>reii'' »TRIGLAV«: ob 13 ln 19 url: P*,«« poljskega filma »Resnični * vojne«. ^SVOBODA«: ob 14 uri: nem. “”jn» film »Kamenlto srce«. Vstop 30 din; «11* ob 19. 18 ln 20 uri: češki barv« »Dobri vojak Svejk«. »NAKLO«: ob 18 uri: nem. barv«; »Ni prostora za divje živali ob 19 url: nem. barvni film " nito srce«. , .»of* »KRVAVEC-CERKLJE«: ob 1« ,lnAV-amer. barvni film »Steza slon 2 BLEDA Ob 10, 15, 18 ln 20 uri: amer, film »Belo pero«, Vesti z Jesenic in ol Zdravniška dežurna služb*' Tancer Avgust. GLEDALIŠČE »TONE CVf*** JESENICE Nedelja, 25. »Gozd«, jan. ob 14.30: ob 19.30: Ostrovski: ' P stovanje dramske sekcije »Svobode« Kranj. Zveze * ugodne. mn K°mlsija za štipendije pri SGP »Projekt« - Kranj *‘azpisUje na ggnovi Temeljnega zakona o štipendijah 'Uradni Ust 32/55) naslednje štipendije: 1 za Študij na pravni fakulteti 5 za študij na gradbeni srednji šoli 2 za študij na ekonomski srednji šoli 2 za študij na gradbeni delovodski šoli Šol rnteresenti noj pošljejo pismene prošnje s podatki o omnju na naslov: SGP »PROJEKT« — KRANJ, Cesta JLA 8, “j* do 28. februarja 1059. ""'^'"■""'iiinnmimnniinnniiiiniiiiiimiiiiiinniniiimnnnHiiiiiiniiiiiiiiiiMniiiiniiniimpmimimmiiimniimnmmiiimniiiitiiiiiiiiirnniiniiiiiiiiiiMniiMiiimiiiiJiii licitacija Vojne pošte 9685-21, Ljubljana •iv ^°jno pošta 9635-21 Ljubljana bo imela v svojih prosto-*in v Ljubljani, Metelkova 4 prvo javno ustno licitacijo *<* dobavo 8500 m3 drv, kvalitete po JUS - D. B 5 023/1955 •.Orientacijska vrednost 21,000.000 dinarjev. Dobavni rok “aJKasneje do 30. oktobra 1959. d- kotači ja bo 25. februarja 1959 ob 9. uri v zgoraj nave-aeruh prostorih. darstravico do sodelovania Pri tej licitaciji imajo vse gospo-“rsKe organizacije in podjetja v okviru svojih dejavnosti. v . Ponudniki — udeleženci licitacije morajo prinesti s se-Dri ffrancijsko Pismo za znesek 420.000 dinarjev, potrjeno 07i_ kakor tudi pooblastilo gospodarske organizacije ‘roma podjetja, katerega zastopajo. Iz pisarne vojne pošte 9685-21, Ljubljana Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih raz-meriJ Pri podjetju JUG0TEKSTIL — Impex - Ljubljana Cankarjeva 1/IV ra z P i s u j e delovno mesto Sefa finančnega knjigovodstva Pismene ponudbe pošljite na zgornji naslov. Nastop službe po dogovoru. K za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij and j “striji obutve »PLANIKA« v Kranju razpisuje ^slednja prosta delovna mesta: • |sistenta tehničnega direktorja — strojni ali kemični in- 2 enir z nekajletno prakso ali brez nje; referenta biroja za napredek proizvodnje — strojni ali j emični inženir z nekajletno prakso ali brez nje; vzdržcvalnih obratov — strojni inženir z dve- do tri-k^n?. prakso, strojni tehnik z desetletno prakso ali visoko--?'{'icirani strojni ključavničar z nad 15-letno prakso, ^ zeleno v čevljarski ali njej podobni stroki; tef ere?t® za organizacijo — ekonomist z dokončano fakul-5 to ali ekonomsko srednjo šolo z nekajletno prakso; a®a^tika za analizo trga — ekonomist z dokončano fakul-, to ali ekonomsko srednjo šolo z nekajletno prakso; ,razvojnega oddelka — visokokvalificiran čevljar z ? »ec kot 15-letno prakso; a,1 kvalificirane gumarje. p Ca P° tarifnem pravilniku podjetja, »udbe pošljite do 20. februarja 1959 n na upravo podjetja. OBVEŠČAMO Vse svoje cenjene stranke in poslovne prijatelje, da smo se preselili j* dosedanjih poslovnih prostorov na Titovi cesti 19 Poslovne prostore na Miklošičeva 4, pritličje Telefoni: uprava 21-053, komerciala 20-377 in 20-021 »kooperativa« EKPORT-IMPORT — LJUBLJANA « 257 Komisija za sklepanje in odpoved delovnega razmerja pri Železarni jesenice razpisuje mesto za strojnega inženirja — asistenta za vzdrževanje valjavniškib naprav Zaželena je nekajletna praksa. Samsko stanovanje preskrbljeno, družinsko stanovanje v juliju letos. Ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite do 15. februarja 1959 na personalni oddelek 2elezarne Jesenice. J 3 Upravni odbor KRESNISKA INDUSTRIJA APNA, KRESNICE razpisuje naslednja delovna mesta za: tehničnega vodjo Pogoji: gradbeni ali strojni inženir z najmanj S-letno prakso ali strojni oziroma gradbeni tehnik z najmanj 5-letno prakso na vodilnih mestih. finančno knjigovodkinjo z najmanj 3-letno prakso administratorko z znanjem strojepisja in korespondence ter najmanj 3-letno prakso. Plača po dogovoru. Za tehničnega vodjo bo na razpolago družinsko stanovanje v juliju t. 1. Za finančno knjigovodkinjo in administratorko pa je na razpolago .samska soba. — Ponudbe pošljite na upravo podjetja najkasneje do 31. januarja t. 1. 265 Bilančni obrazci za leto 1958 »URADNI LIST FLRJ BEOGRAD« je na temelju odloka za finance FLRJ št 14-1727/1 pooblaščen, da tiska in razpošlje obrazce za zaključni račun ZA GOSPODARSKE ORGANIZACIJE ZA LETO 1958 Za LR SLOVENIJO je »URADNI UST FLRJ« po» veril izključno pravico prodaje in razpečavanje obročev za ZAKLJUČNI RAČUN za leto 1958 »DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE« V LJUBLJANI. V prodaji bodo: a) kompleti »DOHODEK« b) kompleti »PAVŠAL« c) posamezni obrazci Pozivajo se vse gospodarske organizacije v LRS, da se zaradi nakupa in prevzema teh obrazcev obračajo na najbližjo knjigarno ali papirnico, ali pa neposredno na »DRŽAVNO ZALOŽBO SLOVENIJE« V Ljubljani. Uradni list FLRJ — Beograd 289 Razpisna komisija pri Jugoslovanski investicijski banki, centrali za LRS, Ljubljana, razpisuje na podlagi določil čl. 32-41 zakona o javnih uslužbencih (Ur. list FLRJ St. 53/57) list i in centrali za LRS, Lju čl. 32-41 zi' naslednja delovna mesta: A. V CENTRALI V LJUBLJANI: 1. Šefa službe režijske likvidature s srednjo strokovno izobrazbo in prakso. 2. Šefa službe skladov za kreditiranje stanovanjske izgradnje z višjo ali srednjo strokovno izobrazbo in prakso. 3. Samostojnega kreditnega referenta z visoko strokovno izobrazbo. 4. Samostojnega kreditnega referenta s srednjo strokovno izobrazbo in prakso’. 5. Samostojnega referenta-analitika z visoko strokovno izobrazbo. 6. Samostojnega referenta-knjigovodjo s srednjo strokovno izobrazbo in prakso. 7. Samostojnega referenta s srednjo strokovno izobrazbo — za posle v personalni službi. 8. Štiri referente s srednjo strokovno izobrazbo ih prakso — za delo v bančnih poslih. B. V PODRUŽNICI LJUBLJANA: 1. Tri samostojne kreditne referente z višjo strokovno izobrazbo ali s srednjo strokovno izobrazbo in-prakso. 2. Referenta za režijsko likvidaturo s srednjo strokovno izobrazbo. C. V PODRUŽNICI KOPER: 1. Sekretarja podružnice s srednjo strokovno izobrazbo In prakso. 2. Referenta-blagajnika s srednjo strokovno izobrazbo in prakso. • Službeno razmerje in prejemki se uTejajo po določilih zakona o javnih uslužbencih. Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe Za delovna mesta pod A — na personalno službo Jugoslovanske investicijske banke, centrala za LRS, Ljubljana. Cankarjeva 18; pod B — na podružnico Jugoslovanske investicijske banke, Ljubljana; pod C — na podružnico Jugoslovanske investicijske banke, Koper. Komisija za razpis mest direktorjev podjetij in obrtov pri Občinskem ljudskem odboru Ljubljana-Bežigrad razpisuje v smislu 21. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov mesto direktorja komunalnega podjetja LJUBLJANSKE MLEKARNE Ljubljana, Vodovodna cesta 94 Kandidat mora biti inženir-agronom ali ekonomist s petletno prakso na vodilnem položaju ali pa mora imeti srednjo strokovno izobrazbo in 10-letno prakso na vodilnem položaju. Kolkovane ponudbe z opisom strokovne prakse in življenjepisom pošljite Občinskemu ljudskemu odboru Ljublja-na-Bežigrad; Ljubljana, Parmova 33, najpozneje do ponedeljka, 9. februarja 1959. * . .. . ■ 264 —...... Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnega raz-rja podjetja * »15. SEPTEMBER«, tovarne cementa in salonita v ANHOVEM •' '• .* V/. ' ; • razpisuj« naslednji uslužbenski mesti za: 1. obmtovodjo stranskih obratov 2. sobnega tehnika Ža razpisano mesto pod 1 se zahteva strojni inženir s 5-letno prakso ali strojni tehnik z 10-letno prakso. Plača p6 dogovoru, družinsko stanovanje preskrbljeno. Za razpisano mesto pod 2 se zahteva srednja zoboteh-nična šola z dvoletno praksa Plača po pravilniku Obratne ambulante. Nastop službe pod točko 1 in 2 takoj ali po dogovoru. Ponudbe vložite do 15. februarja na tajništvo podjetja »15. september«, Anhova 242 Gospodarske organizacije za blagovni promet! Izšla jC 42. številka časnika »NASA REČ«, ki je v celoti posvečena ■■ : pojasnilom za izdelavo tarifnih pravilnikov - ovnem - Časnik prinaša ii učinku. -4WMP - .. Časnik je izšel v povečani nakladi. Cena izvodu je 50 din. To številko'lahko dobite v prodajalnah časopisov v Beogradu, Zagrebu, Novem Saau in v uredništvu časopisa »Naša reč«, Beograd, Moše Pijada 14/IV, telefon 30-481/444. 619 Komisija za sprejem in razrešitev delovnega razmerja pri delavskem svetu Tovorne gumijevih izdelkov »SAVA« Kranj r az P i s u j e naslednja delovna mesta za: > PRAVNIKA — pravna fakulteta in nekajletna praksa. Družinsko stanovanje na razpolago ob koncu tega leta. REFERENTA ZA TARIFE — popolna srednja šola in 5-let prakse, ali nepopolna srednja šola in 10-letna praksa. SOCIALNEGA DELAVCA VODJO IZPLAČILNEGA ODDELKA — popolna srednja šola. - - BOLNIČARKO — bolničarska šola, po možnosti usposobljena tndl za laboratorij v obratni ambulanti. Medicinsko sestro — šola za medicinske sestre, lahko tudi slušateljica šole, ki smo jo pripravljeni štipendirati. Prošnje pbšljite najkasneje do 10. februarja 1959 na kadrovski Oddelek podjetja. • ^ K 10 Komisija za uslužbenske zadeve Občinskega ljudskega Odbora KRANJ razpisuje na podlagi 33. člena zakona o Javnih uslužbencih (Ur. list FLRJ, št.-53-664/57) naslednja delovna mesta z&: Sefa pravne službe Pogoji: pravna fakulteta s prakso. - Komfortno stanovanje zagotovljeno sredi lete 1959. lefa odseka za gozdarstvo Pogoji: gozdarska fakulteta ali gozdarska srednja šola z najmanj 5-letno prakso. kmetijskega inšpektorja - agronoma Pogoji:, agronomska fakulteta s 3-letno prakso ali srednja kmetijska šola s 5-letno prakso. kmetijskega inšpektorja — kmetijskega ‘ . tehnika vsa delovna mesta v upravi ObLO Kranj Pravilno kolkovane prošnje z izčrpnim življenjepisom pošljite do 28. februarja 1959 na naslov: Komisija za uslužbenske zadeve Občinskega ljudskega odbora Kranj. 272 Č2ZZS2 Wka Konitari* Casoptsno-založnlško podjetje -Ljudska pravica«, Ljubljana, Kopitarjeva 6, teleton 39-181 - Notranjepolitična gospodarska rubrika Nazorjeva lOril telefon 20-507 in 22-621 - Kulturna linica .'ln’ ‘elefon 31"357 ~ u&rava Trubarjeva 24, telefon 22-401 in 22-492 - Naročnlnskl oddelek PetkovSkovo nabrežje 25. telefon 22-494 » Oglasni oddelek Kopitarjeva 4 telefon 31 358 - na Titovi cesti 15, telefon 22-322 — Mesečna naročnina 250 din, za tujino 500 din — Tekoči račun 600-705—1-1893 - Poštni predal 42 — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov np vračamo. NEDELJA, 25. JANUARJA Nov avto »FIAT 800« bo žreb marca 1959 namenil enemu Izmed tistih, ki boste dotlej poslali upravi »LJUDS K E PRAVICE« v Ljubljani po petnajst kuponov v obliKj spodnje risbe ovitka RIO z različnimi arabskimi številkami (od 1 do 30) ter hkrati s tem Se po Sest izrezkov rdedeg® pravokotnika z belim napisom -Čudovit za pranje perila* •* originalnega ovitka praška RIO. ki ga kupite v trgovini I Stan drvar ie zgradil »svet«, ki ga obidete v nekaj minutah iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi® Tudi Vi lahko prejmete lepo zapestno uro za zlatnik bogato kolekcijo proizvodov ZLATOROG v zameno za sr®" brnik, ki ju najdete v prašku RIOl Najden zlatnik ali sreM" nik pošljite na naslov: ZLATOROG, Maribor. Priložite »v« naslovi Drobne Nemci veliko dajo na svoj karneval, ki traja že vse od začetka leta. Tudi letos so miinchenski umetniki izoblikovali iz ledu Don Kihota, njegovega spremljevalca Sančo Pansa in Kihotovo kobilo Rosinanto, vse skupaj kot karnevalski' simbol svoje ustvarjalnosti. Zraven ledene skulpture je nabiralnik, ki vanj spuščajo mimoidoči prispevke za bolne in brezposelne umetnike DVIGALO JE DRAŽJE KOT AVTOBUS Podatki o življenjskih stroških v danskem glavnem mestu kažejo, da ljudje {»'.ačajo za dvigala znatno ve* kot za vcinJO' z avtobus;, s katerimi potujejo na delovna mesta. Medtem ko so delavci v KJfl-benhavnu plačali lani za hi&-na dvigala povprečno po 260 kron, Jilt Je stala volnja z avtobusi le kakih 200. VETER JE USTAVLJAL LADJE Močan veter Je pred dnevi oviral ladje, ki so plule čez Atlantski ocean. Nekaj velikih ameriških in italijanskih čezoceanskih ladij, ki bi morale pristati v New Yartcu 7. januarja* J« '.prkkelo na cilj 24 ur kasneje. HIDROCENTRALA V T1DETO " 'T' • zastrupljen, vendar se mi zdi, da se tak'e dogajajo pogosteje, kot si po navadi misli111 ’ »Najbrž imate prav. Ce bi imel kdaj 0Au' viti s kriminalnimi primeri, bi nemara ta osoi’1 mil. Kakor veste, se ukvarjam le s Pr jpi, * lastninskih pravic in z notarskimi zadeva oporokami in z zakonskimi razvezami.« »Ko že govoriva o oporokah,« je kakor grede rekel Peter, »ali bi pokojni Boyes kaj podedoval?« »Kolikor mi je znano, se mu ni obetaJpn ijf nobena dedičina. Njegov oče ni prem°že ’ ed' deželi živi. Vsa družina sodi k obžalovanj® nemu akademskemu srednjemu sloju. X* 0ie verjetno se mi zdi, da bi pokojni Phil kdaj rj< doval kaj več kot nekaj sto funtov, Pa bi preživel vse sorodnike.« »Slišal sem, da živi nekje bogata teta.* »Seveda mu lahko poveš. Sčm sem te povabil eato, da bi si ustvaril pravo predstavo o njeni Izpovedi. Tisti zavitek pa bomo skušali najti.« Advokat Crofts ni bil posebno navdušen, ko Je slišal zgodbo. »Svaril sem vas,« je rekel. »Saj vendar veste, da ne more biti nič dobrega, če pokličete policijo na pomoč! Zdaj jim je ta reč znana in jo bodo zasukali po svoje. Cemu nam niste povedali prej?« »Prekleto!« se je ujezil Peter Wimsey. »Tri mesece časa ste imeli, pa niste ničesar našli. Policija je odkrila to reč v treh dneh. V našem primeru je čas dragocen.« »2e, že,« je ugovarjal advokat. »Ne pozabite, da bo policija zdaj brskala, dokler ne najde tistega zavitka!« »In kaj potem?«