PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Leto VI - Štev. 96 (1487)
Poštnina plačana v g»tovini Spedizione in abbon. post I. gr.
TRST, torek 9. maja 1950
Jubilejna številka
ob petletnici 'Primorskega dnevnika"
Naše uredništvo pripravlja ob priliki pete obletnice izhajanja »Primorskega dnevnika* posebno jubilejno številko. Prosimo vse sodelavce in čttatelje, naj s svojim sodelovanjem prispevajo, da bo naša iubilejna številka čim popolnejši pregled petletne borbe in dela naprednega gibanja na Primorskem in v Trstu.
UREDNIŠTVO
Cena 15 lir
Partizanski tabor v Srednjem Lokavcu ob šestletnici tržaške udarne brigade
Bi suelleižo mnoonosi m za nraisiuo m itarodou
se bomo vsi slovenski in italijanski partizani vedno borili v prvih vrstah, bratsko združeni kot smo bili vedno združeni v osvobodilni vojni, za zgled vsem ostalim -je poudaril v svojem govoru bivši komandant tržaške brigade tov. Eugenio Laurenti
, Nepozabne vtise smo odnesli udeleženci sobotnega in nevskega partizanskega tabora pri Srednjem Lokavcu nad ePovanom, kjer je bila pred šestimi leti ustanovljena prva ®rg.an'2irana vojaška brigada italijanskih partizanov, znameni-a stavna tržaška udarna brigada «GARIBALDI-XRIE£>TE». tabor so prihiteli ne samo iz okoliških krajev Tolminske ^Pavške, temveč predvsem partizani in delavci moški in faske jz Trsta. Saj je bil to v prvi vrsti praznik prav trža-Ph partizanov, ki so hoteli obletnico ustanovitve svoje slav-«brigade dostojno proslaviti.
*°leg mnogoštevilnih preži-?{>h borcev tržaške brigade na B®" z njenim komandantom Laurentijem, je bil nav-tudi bivši komandant iz IX. pDusa tov. BORŠTNAR, da-general major SKALA, blv.
?ačenik štaba IX. korpusa tov.
^JTIMIR-JAKOPIC, tov. TO-® GKMAR, predsednik Zveze g&feanov STO-ja, tov. IVAN . “UENT, minister za prosveto jjjjfe LR Slovenije, tov. JULfJ s®EXRAM in drugi. Goste, ki m ^rfsPeli že v soboto je poli Predstavnik krajevnega Moškega odbora Srednji
Lo-
vee, ki je poudaril, da se je
vno y |em ]jraju y osvobodil-
. ,Voini kovalo bratstvo in e-‘Oost slovenskega in italijan-
Biter
kri za uresničenje ciljev, ki jih je začrtala slavna KP Jugoslavije, ter dejal, da klj«ub poskusom razbijanja enotnosti in bratstva s strani zapadnih imperialistov in kominformistov naše ljudstvo nadaljuje z borbo za uresničenje tistih ciljev, zaradi katerih ie pred devetimi leti zgrabilo za puške. Najmlajša pionirka iz Lokavca hčerka stoodstotnega invalida, NOB je podarila šopek cvetlic.
V nedeljo dopoldne se je vršilo-na kraju ustanovitve brigade slavnostno zborovanje, na katerem sta .govorila biv. komandant IX. korpusa tov. Jože Borštnar in biv. komandant brigade «Garibaldi-Trieste» tov. E. LAURENTI.
8a ljudstva in se prelivala
Govor tov. Jožeta Borštnar ja tov. komandanta IX. korpusa JA
SortrV' Borštnar it najprej go-* “ h Bomenu ustanovitve trsa i brigade, poudaril nato bi . 6 Np Jugoslavije, ki je I iiudarila v sv°ii državi nove Cin ^ 50 z dosledno revolu-t Parno borbo ustvarili vse
do;
'goje
da
danes lahko
Indijo socializem.
.Glede tržaškega .vprašanja jL^Vornik izjavil, da o Trža-ozemlju prav gotovo ne •2?®® odločali ljudje kot je n. J * idali, ki v naši osvobodil-iJVojni sploh ni sodeloval. Le rji, ki so v borbi sodelovali povedo svojo besedo.
Poudaril je dalje zaupanje jugoslovanskih narodov v KPJ in maršala Tita. Posebej je omenil revizionizem revolucionar, nih načel, ki ga uvajajo lcomin. formistični voditelji s tezo, da le sovjetska armada lahko osvobodi zatirane narode izpod suženjstva. Svoj/govor je zaključil z vzkliki slovansko-ita-lijanskemu bratstvu skupni borbi naših narodov, novi sociali, stični Jugoslaviji in maršalu Titu.
Predstavnice tržaških žena, ki so v osvobodilni vojni žrtvo.
Obli
M*
hb,jQa jugoslovanski narodi ne
ilheLi? na*° odnose med soja ^^vninii državami ter de.
toiT na',t;dar dovolili, da bi se Ropalo
T^topa
z njimi tako kot se
s kominformističnimi 1. ki so za svojo osvo-
Bbvatni lltsv štorije malo ali Pa nič.
vale svoje sinove, so tovarišu Borštnarju darovale šopek rdečih nageljev.
Nato je govoril bivški komandant tržaške brigade tov. Eu. genio Laurenti, ki so ga navzoči pozdravili z burnim klicanjem in ploskanjem.
Govor tov. Eugenia Laurentija r komandanta tržaške ud. brigade
i 1
K
»Oh,
'De
a aprila 1944 je bila v ‘°tba J1 °b navzočnosti članov Dib-ijdo IX. korpusa in lco-bov Uhtov italijanskih partiza. “stanovijena udarna bri-i u , aribuldi-Trieste». Trža--^vDim-aG°n' ki je s svojimi akcijami na Krasu in ^ ti, ®atruljo so delovale tja Vršif e nižine, je s tem Jkcij 1 svojo funkcijo izvajanja ? bii ^šega pomena, ki pa !*Vn»e, vedno zelo važne in ter vstopil v višjo fazo ?ie, £ in strateške organiza-Ustanovitvijo tržaške je bila ustanovljena 'isiti ualijanskp brigada v Ju-%i krajini In z njo so Itali-uzira°vali nrvo voiaško or-
li' a
S
‘1‘ e	-■
iiNzir a'i Prvo vojaško Hc. Dno edinico ljudske voj-
(J
k°sV°^ik je nato poudaril Jso alijanskih partizanov, iVi6 borili v vrstah jugo-ijudske vojske ter
jX!5S,jeval:
bAh Partizani! Vsem j31tia !da je bila naša osvo-tiiMcir,« uorba dosledna in re-IiNd !'arila borba. Te borbe fcugt?is^?dili na Podlagi kont-k, kin,,. s svojo nacionalno C V rt0 k.ot se je to doga-ki a i u? državah. Naša vl.ie J®. pila razredna borba, in'bltlca ‘j110 razrednega so-Ddltrit st: kompromitira 0 Poveže z okupator-
Sfi'	’	8-	~	Umrl	Je
iJNt* 110 Dožifi, patriarh č^*!°iniiftlravoslavne cerkve. V5ss, je bolehal že delj
h^^odt0, ^ ~ Jugoslo-ie ,^ravn|k poslov Sekt b° v ^.°r°eil iz Beograda, Sfivne- V .°ne(JeUek prispel v (jteiei D °rek zjutraj ga bo
sti.ras,Sedn-k sr-t' vla“
jem. To je bila glavna zasluga KP Jugoslavije, ki je znala postaviti in voditi takšno borbo in če bi tako ne bilo, danes narodi Jugoslavije ne bi bili svobodni in ne bi gradili socializma, temveč bi bili še nadalje sužnji svoje buržoazije kot je suženj italijansko, francosko, grško ljudstvo, ital.
Takšna lekcija bi morala služiti vsem zasužnjenim narodom; ti narodi bi morali razumeti, da osvoboditev izpod im-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Romunsko industrija pod sovjetsko kontrolo
BEOGRAD, 8. — «Borba» odgovarja danes komentarju bu-kareštanskega radia. Ta je izjavil, da se tuji kapital vedno bolj uveljavlja S jugoslovanski industriji. Glasilo KPJ piže, da ta bedasta trditev niti ne potrebuje komentarja. «C.e pa hočemo že govoriti o tuji kontroli)), piše list, «potein pa je treba povedati, da je prav romunsko gospodarstvo pod popolno kontrolo Sovjetske zveze. To kontrolo vršijo mešane romunsko — sovjetske družbe. Sovjetska zveza kontrolira veliko večino romunske industrije ter stoodstotno produkcijo traktorjev in metana. Se pred ustanovitvijo mešane družbe za premog je Sovjetska zveza kontrolirala 60 do 70 odst. romunske premogovne produkcije. Romunija je vključila vse svoje ladje y mešane paroplovne družbe. Sovjeti pa so s svoje strani ponudili samo one ladje, katere so dobili kot vojni plen v romunskih pristaniščih. Na ta način ne bo Romunija — in to v kratkem času — imela več nobene ladje za svoje potrebe. Poleg vsega tega pa je v vseh teh mešanih družbah ravnatelj Rus, ki dobiva plačo 200.000 lejev. Srednja plača romunskega delavca pa znaša 4 do 5 tisoč lejev«. »Borba« nadaljuje, da je tudi romunska zunanja trgovina popolnoma pod kontrolo Sovjetske zveze in omenja primer, ko je Romunija sklenila trgov-
Zagreb proslavlja petletnico osvoboditve od nacifašizma
Proslavam prisostvujejo tudi angleški sindikalisti - Na festival italijanske kulture - Bivši italijanski partizani na
Zakon „proii oborožitvi"
Nemčije
BONN, 8.	—	Generalmajor
Hodges je danes izjavil tisku, da zakon, ki ga je izdala vrhovna zavezniška komisija danes, določa ukrepe, ki imajo namen preprečiti ponovno oborožitev Nemčije. Ta zakon bo stopil v veljavo 1. junija, ko bo prevzel posle vojaški varnostni urad. Zakon bo .v veljavi do 1. 1952 Nekatere funkcije te kontrole pa so Po izjavah generala Hod gesa predali nemškim zvezn oblastem.
General Hodge je dodal, da se bo tq urad bavil z vojaškimi industrijskimi zadevami in pa z znanstvenimi raziskovanji General je izrazil svoje Pv?D,r.ll Čanje. c'a bodo poročila, ki jih bodo oddale nemške zvezne oblasti o izvršeni kontroli nad industrijo, točna ter da bodo dokaz sodelovanja, na katerem je bil zgrajen sporazum v Pe-tersbergu. Hodge je priznal, da bo kontrola nad nemško industrijo zelo omejena, da bi tako ojnogočili svoboden razvoj in-dustrije.
(Od našega poročevalca)
BEOGRAD, 8. — Današnja «Borba» posveča svojo prvo stran domačim gospodarskim vprašanjem, setvenim delom, ki se -približujejo koncu v vsej državi tekmovanju železničarjev za visoko produktivnost v železniškem prometu itd. »Politika« pa govori med drugim tudi o «Tednu cestnega prometa«, ki se začenja danes na ozemlju LR Srbije ter LR Bosne in Hercegovine.
Glasilo Ljudske fronte «Glas» Pa piše ob 5. obletnici prvega kongresa KP Srbije, ki je bil takoj PO končani vojni. List poudarja vedno večje utrjevanje KP Srbije in naglasa, da ne more nobena sila prisiliti srbskih komunistov, da bi odstopili od linije marksistične resnice in od obrambe svoje neodvisnosti.
V Zagrebu so na seji ljudskega odbora Zagreba proslavili 5. obletnico osvoboditve mesta. Predsednik odbora in tajnik mestnega komiteja KP Hrvat-ske je pri tem poudaril velike uspehe, ki so jih ljudske oblasti dosegle pri obnovi mesta in pri industrijski izgradnji od osvoboditve do danes. In tako tudi uspehe na vseh drugih področjih.
V Skopju se je ob udeležbi 2 tisoč delegatov začela letna •skupščina zveze kmečkih obdelovalnih zadrug LR Makedonije.
Skupina angleških sindikalistov, ki je na obisku v Jugoslaviji. je po krajšem potovanju po Sloveniji, kjer si je ogledala Maribor, prispela v Zagreb. Tu bodo angleški sindikalisti prisostvovali proslavam pete obletnice osvoboditve mesta. Gostje si bodo ogledali na Hrvatskem razna gradbišča v okviru petletke, tovarne v Zagrebu in kmečko obdelovalno zadrugo v bližini mesta. Delegacija bo nato iz Zagreba odpotovala v Sarajevo.
V Zagrebu je te dni bila usta. novna skupščina Zveze hrvat-skih filmskih delavcev. Na tem ustanovnem zboru so pregledali sedanje delo hrvatskih filmskih podjetij in ugotovili; da so po osvoboditvi izdelali več kakor sto umetniških in dokumentarnih ter drugih filmov. Na Hrvatskem je sedaj 240 kinematografskih dvoran, katerih so mnogo zgradili po vojni.
V Beogradu se vrši IX. kongres jugoslovanskih umetnikov. Na njem je govoril tajnik zveze jugoslovanskih umetnikov Branko Sotra. Govornik je o-menil umetniško dejavnost v Jugoslaviji, ki se iz dneva V dan bolj razvija, čeprav se pojavljajo sem pa tja še nekatere napake, katere .ie treba pripisati predvsem pomanjkanju zgledov realistične socialistične umetnosti. «Pos(cus, da bi posnemali umetniške ustvaritve Sovjetske zveze in njihov »socialistični realizem«, nas na noben način ne more ogreti«, je dejal Sotra. ((Umetniške izkuš; nje zadnjih 30 let v Sovjetski zvezi na žalost ne morejo nuditi nobenega vzora našim U-metnikom pri iskanju novih poti naši sodobni umetnosti?).
((Monopolistična politika Ge-rasimova in drugih iz CK VKP (b)», je dejal Sotra, «je prišla ie tako daleč, da je velik del sovjetskih umetnikov postal le poslušno orodje sovjetske politike Omejitev potrebne ustvar-
PARIZ, 8. — Ko napredni svet proslavlja peto obletnico zinage nad nacifašizmom, so se v Parizu začeli razgovori, med katerimi se pripravlja pot novi vojm v initeresu ameriškega imperializma. Dean Acheson, ki je prispel v Pariz, se je danes razgovarjal s francoskim zunanjim ministrom Schu.ma-nom. Eo razgovoru je Acheson izjavil, da »ta se razgovarjaln o položaju v Indokini ter da sta se strinjala s tem. da zahteva tamkajšnji položaj nujnih ukrepov. Dodaj je, da so ZDA mnenja, da je treba tu razviti «odkrit nacionalizem« in da je potrebna tudj ameriška pomoč, tako Indokini kakor, Franciji.
V obveščenih krogih zatrjujejo, da bo vprašanje tndokine glavno poglavje razgovorov v Parizu. Acheson bo jutri odpotoval v London, kjer se bo sestal z zunanjim ministrom Be-vinom.
Kakor izjavljajo v obveščenih krogih, bodo v Londonu razpravljali o Indokini ter o sodelovanju med ZDA in zahodno Evropo. Pri tem bo seveda šlo za to. da se sedanji statut za zahodno Nemčijo temu primerno spremeni
Jasno, da postavljajo ZDA za nemoč Francij; za njeno vojno x Indokini posebne pogoje in zahtevajo, naij Francija dovoli večjo »neodvisnost« Bao Daiu. ki naj bi se nepo-
I1K„	     |	sredino	pogajal z ZDA za po-
. ialne svobode je spremenila I sojilo. Vse kaze, da bo Francija lsovjetsko umetnost y navadno!prisiljena prepustiti vpliv nad
registriranje zunanjih' manifestacij pozitivnih faktorjev sovjetskega življenja«.
Se ta ted.en se bo na Reki pričel veliki festival italijanske kulthlp. katerega se bedo ud - j leži la vsa italijanska kUlturnu i društva iz Istre in Reke. Poleg Goldonijeve komedije *Ea D ; I candiera« in drugih gledaliških | del bodo na festivalu nastopili tudi pevski zbori, razne folklorne skupine, itd. Reški list «La Voce del Popolo« piše,, da bo ta festival dokazal velik razvoj umetniške dejavnosti italijanske narodne manjšine V Titovi Jugoslaviji. Istočasno bodo na Reki odprli razstavo italijanskega tiska V Jugoslaviji.
Od 13. do 20. maja bo v Opatiji glasbeni festival sodobne jugoslovanske glasbe. Festivala se bodo udeležili orkester beograjske opere, zagrebški simfonični orkester, ljubljanski radijski orkester, zbori, solisti in najboljši jugoslov. pevci.
Skupina 36 bivših italijanskih partizanov, ki se je udeležila prvomajske slovesnosti v Beogradu, je prispela v Ljubljano. Del te slkupine se je pripeljal z Reke. Tani so si ogledali delo in življenje v ladjedelnic; in drugih podjetjih, prej pa so bili tudi V Pulju. Diugi del skupine se je pripeljal v Ljubljano s posebnim letalom iz Sarajeva. Tajil so si ogledali nove
gradnje, kakor tudi železarno v Zenici.
Bivši italijanski partizani bodo ostali nekaj dni v Sloveniji.
B. STANISAVLJEVIC.
Londonska policija
preprečila prvomajsko proslavo
LONDON, 8. — v nedeljo je z enotedensko zamudo hotela proslaviti 1. maj krajevna sindikalna zveza. Ker. pa vlada ni dovelila nobenih sprevodov, je sindikalna zveza pozvala delavce, naj se v manjših skupinah dobijo na raznih točkah mesta ter na.i se nato zberejo na Tra-falgar Square, kjer bi bilo nato zborovanje. Policija je skušala zbrane delavce pregnati, vendar pa ji to ni uspelo. Prišla je zato policija na konjih. Do prvega spopada je prišlo v Oxford Cirkusu, kjer je bilo veliko ljudi, ki so prihajali z vojaške parade. Tu je policija aretirala precej demonstrantov. Istočasno je prišlo do spopada tudi na Tiafalgar Square. Delu demonstrantov se je posrečilo prodreti skozi policijski kordon okrog vladne palače. Množica je korakala P° cesti in manifestirala Za mir ter vzklikala prot; atomski bombi. Demonstrante je nato napadla policija na konjih ter jih, nekaj aretirala.
Reki se pripravlja obisku v Sloveniji
Povsem nemoteno, ne da bi se policija zato zmenila, se je na drugem kraju mesta v East Endu vršilo zborovanje angleških fašistov, katerim je govoril Olvald; Moslev, Sele proti večeru se je ozračje v niestu nekoliko umirilo. Rolicij.;ke pa-trole pa so krožile po mestu. Policija ie dala poročilo, da so bili ranjeni nek; policijski cestnik. dva inšpektorja in 9 policajev. Aretiranih pa je bilo 69 demonstrantov.
ski sporazum z Argentino, na podlagi katerega bi morala slednja dobaviti Romuniji volno. Večino te volne pa ni nikdar videla Romunija, ker je nadaljevala svojo pot v Sovjetsko zvezo. Romunske tekstilne tovarne pg predelujejo ruski bombaž z mesečno izgubo 2 milijonov lir.
Napredni pravniki ZDA
zahtevajo zopeini sprejem FLRJ v Mednarodno org. pravnikov
NEW YORK, 8. — Jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug poroča, da ie skupščina Zveze ameriških naprednih pravnikov odobrila resolucijo, v kateri obsoja izključitev jugoslovanskih pravnikov iz Mednarodne organizacije demokratičnih pravnikov. —■r Ameriški pravniki so v resoluciji zahtevali, naj ponovno sprejmejo ju-goslcvanslke pravnike v to organizacijo.
Ronai novi predsednik
Madžarske
BUDIMPEŠTA, 8. — Danes popoldne je madžarski parlament soglasno izvolil za novega predsednika Prezidija republike ministra za trgovino Aleksandra Ronaia. Potem, ko so počastili spomin prof. Rudasa, poslanca v parlamentu in enega izmed ustanoviteljev madžarske KP, ki je nedavno umri, se niti z najmanjšo besedo niso spomnili ne zahvalili dosedanjemu predsedniku Prezidija Szakasitzu, ki je podal ostavko.
Pozornost je vzbudila vest, da se je Paul Schiffer, bivši po. membni član socialdemokratske stranke, poslanec delavske stranke in Szakasitzov zet, odpovedal svojemu mandatu. To vest spravljajo v zvezo z drugo, po kateri je bivši član socialdemokratske stranke Zoltan Horvath in poslanec delavske stranke, katerega so lansko poletje ((razkrinkali kot tujega agenta«, na svojem procesu obtožil tudi Schiffera. Pravijo, da ni mogoče priti v stik ne s Szakasitzem, ne z njegovim zetom. Nihče ne ve, ali sta oba v svojem stanovanju,
LONDON, 8. — Jugoslovanski poslanik v Londonu Ob-radi Cicmil, kj je bi! nedavno imenovan za namestnika jugoslovanskega ministra za zunanje zadeve, se je danes poslovil od angleškega zunanjega ministra.
Res, ni mu
Požar v pokrajini Quebec
uničil tretjino mesta Rimovski
QUEBEC, 8. - Velik požar ie uničil skoraj tretjino mesta Rimovski v po* ra j in i Quebec 250 km cd istoimenskega mesta. Požar je zahteval 10 mrtvih 2000 oseb je ostalo brez strehe uničenih pa je bilo hiš. Požar je izbruhnil v soboto popoldne in so ^a peg as. h šele danes zjutraj !>o 30 urah napornega dela. Delo gasilcev je otežkoiil močan veter, ki je rihal z jakostjo 100 km na uio. Skoda te ogromna. Prvi nepo-polni računi kažejo, oa 8«s za desetine milijonov dolarjev škode. Požar je povzroči! daljnovodi visoke napetosti, katere-je pretrgal močan veter v neki žagi-
Ko napredni svet proslavlja 5. obletnico zmage nad nacifašizmom
Začetek uojnohujskaških razgovorov
meil zunanjimi ministri zahodnih držav
Acheson so jo v Parizu razgovarjal s Schumanom, danes pa sc bo v Londonu sestal z Bevinam - Sovjetski odgovor glede volitev v dol mu
tem ozemljem EDA. Toda tudi te račune bo vietnamsko ljudstvo prekrižalo s svojo osvobodilno borbo. Saj je tako imenovana vietnamska vlada zaskrbljena nad sedanj jm položajem. Vladni predsednik je izjavil, da bo prva nalogg nove vlade, ki jo je sestavil, ustanoviti narodno vojsiko, ker ((država ne more biti suverena, če ne more braniti svojih meja, ki so zelo ogrožene«.
Sovjetska kontrolna komisija jo odgovorila na noto občinske, ga sveta glede volitev v vseh sektorjih Berlina. V svojem pismu navaja sovjetska komisija sledeče pegoje:;
1. Svcbodne volitve pod nadzorstvom štirih zasedbenih oblasti na podlagi volivnega ukaza ob prilik; volitev leta 1946; 2. sestava nemške komisije v svrho sestave volivne organizacije. Ta komisija bi morala biti sestavljona na paritetični podlagi med Vzhodom in Zahodom; 3. revizija zakona iz leta 1946. da bivii nacisti, ki jim kak sodni ukaz prepoveduje, lahko volijo; 4. vse stranke, ki jih jq priznala bivša štiričlanska komanda, bodo lahko postavile svoje kandidate. Tako izvoljeni mestni svet bo vršil svoje funkcije na podlagi berlinske ustave iz leta 1946; 6. umik okupacijskih čet; 7. odprava malega okupacijskega statuta, na podlagi katerega se sedaj upravljajo trije zahodni sektorji mesta. Pismo zaključuje, cla bi gdino ii predlogi
HONG KONG, 8, — ((Hong Keng Standard« piše, da so vojne ladje LR Kitajske zapustile pristanišče Julin, ker se pripravljajo na izkrcanje na otokih, ki so sestavni del strateškega otočja južno od Hajnana ob obali In-dokine.
Kot javlja jo trSaški Vbrnin-jormisti v. svojem glasilu «11 Lavoratorev, ki ga izdajajo že skoro dve leti samo enkrat r.a teden, zato pač, da bi jih uradno glasilo KPl laže čim bolj prepojilo z nacionalistično vzgojo italijansketa vodstva KPl, pojde njihov meksi-kanski voditelj Vittorio V:da-li ta teden na romanje po Italiji: v Padovo, Videm, Genovo in v Rim, naslednji teden pa v Milan in v. Benetke. Zdi se torej, da nc bo prav. točno držalo tisto, kar le dejal ko-minformistiini dolinski župan Dušan Lavriha o naci:naV-tič-ni vzgoji italijanskega ljudstva. Ravno narobe! Prat- gotovo so nacionalistično vzgojeni italijanski keminformi. stični voditelji opazili, da italijansko ljudstvo ni še dovolj nacionalistično vzgojeno, in so občutili potrebo, da ga pride v tem smislu vzgaj-it sam Vit. torio V.idali, ki mu bo raznašal pozdrave nitalianissimega» Trsta in še bolj «italianiss.me-ga» Istrskega okrožja po vzoru klerofašistov Bettiola, Bgr-tolija, Rovattije, D.e Castra in drugih CLN-ovskih leaderjev iz irredente Venezie Giulie)>.
Pred odhodom pa je Vidali napisal za zadnjo številko «11 Lavorutoren uvodni članek pod naslovom' «1. legionari di Truman». Kdo so ti «le(/icna-ri». Vidali sicer ne pove. Hoče le dokazati, da je imel prav kominformist Nenni, ko je rimski parlamentarni večini ie več kot pred enim tednom dejal:
«Ce ne boste spremenili politike, boste molčali. V 24 ali 48 urah ne bcste več govorili o Trstu, ne boste več govorili o volitvah v coni B...»
«Queste parole... possono oggi essere documentate con i fatt.i»j pravi Vidali, in njegovi čitatelji nato p članku zastonj iščejo, kje. Vidali ta dejstva. te dokaze našteva, in 'se na koncu čitanja uvodnika upravičeno vprašajo: «Kje so ti Jat ti"?»
Teh dejstev seveda ni in jih tudi ne more bili, kajti ne samo, da je in da bo od Nenni-jevega govora minilo večkrat po 48 ur, ampak parlamentarna večina v rimskem parlamentu še s povečanim besom govori in piše o Trstu in o volitvah v. Istrskem okrožju. Saj je komaj predvčerajšnjim poslala na vse strani — najprej v Beograd seveda — tako imenovano dokumentacijo prav o teh volitvah. Pa saj je tudi dovolj prečitati le naslove tržaškega glasila rimske parlaflientarne večine, «Gior-nale di Trie.T.eu, kjer srečamo dnevno vsaj tri članke «0 Trstu in o coni B», da o Alessi-jevih nUltime NotiZie» %n nje-
nih bombastičnih naslovih sploh ne govorimo.
No, Vidali je hojel v svojem članku povedali pravzaprav nekaj drugega. Zanj seveda ni važno, da se je pri tem ponovno osmešil, kot se lahko osmeši samo tisti, ki se je skregal z zdravo pametjo, ne Pa samo z resnico in hot se lahko osmeši človek, ki vpije, da je komunist, a se pri tem bori za cilje italijanske inirperialistične buržoazije ter pri tem igra celo glavno vlogo.
Tržaško ozemlje še ni izgubljeno za našo emadrepa-triov, pravi Vidali in poziva — elasciando da parte per il momento almeno riserve e rancori» — vse Italijane in celo — Slovence! — na enotnost in jadikuje, «che molti dirigenti degli schieramenti avversari nOn ne. vogliono sape re di unitas «l’anticomuni-smo li acceca», in nato dokazuje, kako njegov ((komunizem« ni več Prgv za prav niti komunizem, kajti, poglejte esule (ki seveda niso nacionalisti ali pa celo fašisti, da bi zaradi tega zbežali iz Jugoslavije!), ti esuli «non ascol-tano soltanto con animo sgom-bro da pregiudizi le proposte dei comunisti, ma le pieditano, le considerano...».
Kakšnih boljših dokazov, hočete še? Saj to je vendar najboljša legitimacija, da se nam vsi od MSI pa do «sociali$tov» della Venezia Giulia priključite v. naši zahtevi po guvernerju, ki je vendar tako modra pot, da je postala celo edina pot za vrnitev Tržaškega ozemlja k «madrepatriji»... Mnenj smo, da pač boljšega dokaza ne more biti, da se je kominformizem v. resnici poj stavil na rep borbe italijanskega imperializma za dosego njegovih ciljev v pogleda Tržaškega ozemlja.
Pa še nekaj! V svojem znamenitem uvodniku o Trumanovih legionarjih si Vidali še vedno ne upa povedati .tržaškim čitateljem, povedati jasno in odkrito, da je njegova frakcija na liniji Pajettovega znamenitega govora. Saj si lahko mislimo, da tem ubogim tržaškim kominjormistom ni lahko.
Oni namreč prav dobro vedo, da niti italijanski narod ni nacionalistično vzgojen, še bolj pa vedo, da tržaško delovno ljudstvo z njegovim italijanskim delom vred pa še toliko manj. Zato Vidali večkrat pomisli na obešanje na tisti prvi drog, ki so mu ga obljubili tržaški delavci za tisti dan, ko bo odkrito prišel na plan s parolo o vračanju Tržaškega ozemlja k «madre-patrijiv...
Res, ni mu lahko...
»JUGOSLAVIJA JE NEODVISNA
tako od Moskve kakor od Washingtona
n
je izjavil podpredsednik ameriške progresivne stranke John- Rogge, ki je na tiskovni konferenci govoril o vtisih svojega potovanja po Jugoslaviji
ge grajal vse te slabe pojave,
lahko zajamčili res demokiatic-.. volitve v Berlinu in pripomogli k nejnški enotnosti.
Po objavi tega pisma je župan zahodnega Berlina Reuter izjavil da ie sovjetski predlog za umik čet'in z» ukinitev delitve mesta v sektorje preden pride do sporazuma, kdo bo nadzoroval volitve, le ((norčevanje«.
Razpored tekem
za Davisov pokal
LONDON, 8.	— S‘svojimi
zmagami so si Švedska, Jugoslavija, Belgija in Italija zagotovile vstop v XI. kolo teniškega tekmovanja za Davisov pokal, Po pravilih bodo morale biti odigrane tekme v drugem kolu najkasneje do 23. maja. Izrael in Poljska bosta igrali v Varšavi 19. in 21. maja. (Prvo kolo). Irska-Monako v Dublinu 18. in 20. maja (Prvo kolo). Ker je bil Pakistan Pre' magan in ker se je Peru umaknil bodo igrali Filipini v tretjem kolu Svedska-Norveška (Kraj in čas srečanja je treba še določiti. Norveška je prešla v drugo kolo, ker se J e umaknila Madžarska). Jugoslavija in Belgija (Kraj in čas je treba še določiti). Italija-Mo-nako (Prvo kolo), Egipt-Dan-ska v Kopenhagenu 19. in 21. maja (Obe prvo kolo), Francija-Švica v Parizu 18. in 2Q. maja (Obe prvo kolo),
NEW YORK. 8, — Podpredsednik VVallaceove progresivne stranke John Rogge, ki se, je te dni vrnil v New York, je imel tiskovno konferenco, na kateri je podal vtise s sveje-ga obiska v Jugoslaviji. Rogge je tudi govoril o sedanjih nerešenih problemih Organizacije združenih narodov.
Na vprašanje novinarjev, kako to, da iP obiskal Jugoslavijo in da se ie v njej mudil 7 tednov.^ ie Rogge odgovoril, da se je žele] na kraju samem seznaniti z razmerami v Jugoslaviji in na lastne oči videti, če jugoslovanska vlada izvaja industrializacijo države v interesu ljudstva «Jaz sem — je pripomnil John Rogge — popolnoma zadovoljen z vsem, kar sem videl Dobil sem ugoden vti?. Industrializacija v Jugoslaviji se izvaja s hitrim terfipom in uspešno v korist vsega ljudstva ter za njegovo blaginjo«.
Na vprašanje, kakšna je po njegovem mnenju poglavitna razlika med stanjem v ZSSR in stanjem v Jugoslaviji, je Rogge dejal, da ne bi mogel podrobneje govoriti o razlikah, ki nedvomno obstajajo. Pripomnil je; ena razlika ie očitna. Gre za pravic« človeka, za indivi-dualne svoboščine. Za razliko od ZSSR vodstvo Jugoslavije mnogo razmišlja o nadaljnjem razširjanju individualnih pra-vic. Jugoslovansko vodstvo posveča mnogo pozornosti vprašanjem 03ebne notude in vprašanjem človečanskih pravic vobče in resno nroučuie vprašanje. kako bi bilo treba v socialistični družbi nadalje razvijati in razširjati človečanske pravice.
Rogge je naglasil, da imajo kulturni in znanstveni delavci v Jugoslaviji vso svobodo ustvarjanja. Tudi v pogle. du — ie dodal Rogge — se Ju-ooslavija razlikuje od ZSSR Razen tega delajo v Jugoslavi-ji na decentralizaciji j,n tugo-slovansko vodstvo se mnogo ukvarja z vprašanji nadaljnjega procesa decentralizacije. Rogge je naglasil, da je zelo zadovoljen s tistim, kar ie slišali od jugoslovanskih vodite, liev o decentralizaciji. Prakbč ni rezultati, ki bodo doseženi v Jugoslaviji, bodo imeli velik, pomen — je dejalj
Govoreč o borbi za mir. je Rogge poudaril primer Jugoslavije. Jugcslavija je neodvisna država v pravem smislu te besede. Jugoslovani rešujejo svo-je lastne probleme sami na svoj način. Do tega imajo vso pravico. Jugoslavija ie neodvisna tako od Moskve kakor tudi od Washingtona. Tudi jaz sodim, da je potrebna dališa pot k miru na svetu. Zaradi te. ga sodim, da moramo pomagati takemu ljudstvu. Jugoslavi. ja ni v nobenem bloku velesil. Jugoslovani so proti temu. da bi se povezovali z bloki velesil. Sodim, da je to pravilna pot« — je nadaljeval Rogge.
Na vprašanje, ka-j misli o političnem položaju v Ameriki, ’■> Rogge naglasil, da ne dvomi y. to, da je ameriški narod odločno proti vojni. Mirovne sil« so v Ameriki zelo močne, toda žal so le-te danes še premalo organizirane. Nadalje ie grajal politiko oboroževanja, poudarjajoč, da v ZDA trošijo preveč denarja za oboroževanje Dalje je opozoril na primere kršitve človečanskih pra. vic v ZDA ter pokazal na Mundtov zakonski predlog kot na zelo nev«ren pojav. Rogge obsoja nove pojave, kot ie od. puščanio iz službe učiteljev in profesorjev pod obtožbo, da so komunisti. Dejal je, da je taka protirdeča kampanja nevarna za sedanje demokratične svoboščine v Ameriki. Ko je Rcg-
pa je pu drugi strani proti temu, da bi se delala paralela med fašistično Nemčijo in ZDA, kot to nekateri poskušajo.
Na koncu je Rogge naglasil, da bo v okviru progresivne stranke odločno nastopil prot j kršitvam individualnih pravic, proti vsem škodljivim pojavom in tendencam v ZDA, in da bo z vsemi silami delal za stvar miru.
Govoreč o problemih OZN, je Rogge poudaril nien pomen in vlogo, pripominjajoč, da je treba krepiti Združen« narode, da bi le-ti zares postali močna organizacija miru in mednarodnega sodelovanja. Vse mednarodne spore ;ie treba reševati v okviru Združenih narodov in vse države morajo imeti pravico, da same na svoj način rešujejo svoje probleme — je naglasil Rogge.
Rogge je dalje poudaril pomen predloga generalnega se. kretarja OZN Trygve Lieja o sklicanju posebnega sestanka Varnostnega sveta. Rogge je vsestransko podpri Liejev predlog. da bi bilo treba čimprej rešiti vprašanje kitajskega predstavništva v OZN, pa tudi druge njegove predloge, koi so predlogi, da bi obravnavali in rešili vprašanje atomskega in drugega orožja :.a množično uničevanje prebivalstva in v-prašanje zmanjšanja oborože. nih sil.
110 mrtvih in 150 ran enih pri železniški nesreči v ndiji
DELHI, 8. — Indijski radio poroča, da se je včeraj zgodila železniška nesreča na glavni indijski železniški progi y bližini Patne, 300 km severno-vzhod-no od Kalkute. Pri nesreči je po prvih podatkih izgubilo življenje 81 potnikov, ranjenih pa jih je bilo 100. Vlak se je iztiril in zdrknil po bregu navzdol 50 m globoko.
2elezniški funkcionarji so izjavili, da je treba nesrečp pri-
pisati sabotaži. 2elezniški funkcionarji pravijo, da so podobno sabotažo, ki je zdaj povzročila železniško nesrečo odkrili prav na istem mestu pred 1 mesecem. V zadnjiih 6 mesecih pa je bilo poškodovanih in uničenih zaradi sabotaže 91 vlakov. Zadnja poročila pravijo da so izpod železniških razbitin potegnili 110 mrtvih. Oblasti pa poročajo le o 83 mrtvih. Reševalna in očiščevalna dela ng progi pa se nadaljujejo.
Z nedeljskega kmečko - gospodarskega posvetovanja I Vprašanje tržaških Upokojencev
Naš kmet ima dovolj življenjske sposobnosti
potrebno pa je, da se tesno poveže v svoji strokovni organizaciji
Na pobudo kmetovalcev dolinske in miljske občine je bilo v nedeljo sklicana širše posvetovanje KZ v Dolini. Posvetovanja se je udeležilo zadovoljivo število kmečkih gospodarjev in gospodinj.
Od ustanovitve dalje se je namreč pokazalo, da je bila ustanovitev Kmečke zveze ne-obhodno potrebna. Komaj par mesecev svojega delovanja že razvija vsestransko aktivnost za zaščito koristi tu živečega poljedelca. Važnost te ustanove pa najbolj potrjujejo številni obiski kmetovalcev, živinorejcev in gospodinj v uradih KZ. Na KZ ne gledajo kot na neko tujo ustanovo, temveč se aktivno zanimajo za njeno utrditev in spopolnitev njenega delovanja.
To se predvsem opaža od čla. nov glavnega odbora pa do imenovanih zaupnikov na vasi. Vedno prihajajo na dan z novimi predlogi in skušajo vodstvo zveze 'čimbolj seznaniti s kmečko problematiko in aktualnimi vprašanji kmetijstva tržaškega področja, cone A.
V ta namen je bilo sklicano tudi nedeljsko posvetovanje v Dolini, ki je glede na bogato razpravo in številne diskusije precejšnje važnosti.
Zborovanje je otvoril predsednik KZ Kriščak Andrej, in v kratkem nagovoru poudaril pomen zborovanja kakor tudi nujnost, da se na posvetovanju obravnavajo vsa pereča vpraša, n ja, ki težijo kmetovalce dolinsko - miljskega okraja.
Na to je predstavnik KZ nakazal, in obrazložil najvažnejša vprašanja za rešitev katerih se KZ bori, kakor vsak kmetovalec, ker predstavljajo življenjsko važnost za obstoj tukajšnjega kmeta.
Omenil je gospodarsko krizo, ki se že pojavlja na obzorju in začenja pritiskati zlasti na gospodarstvo Francije in Italije. Nedvomno je, da bo takšna situacija utegnila spraviti tudi našega kmetovalca pred resna vprašanja nadaljnjega obstanka. Dejal je: «Naš kmet ima dovolj energij in življenjske sposobnosti, da ne klone v še tako težki situaciji; potrebno je le. da se tesno medsebojno poveže in v sklopu svoje kmečke organizacije zaščiti svoje gospodarske interese«.
Navedel je številne primere, kako se celo gospodarstveniki združujejo v razne oblike organizacij, da zaščitijo in laže branijo svoje gospodarske koristi. Tudi slovenski kmetje na Koroškem so v tem pogledu dobro organizirani. Združeni so v svoji Kmečki zvezi, ki ima za seboj dragocene tradicije že skozi dolga desetletja. S slednjo je KZ navezala medsebojne stike za izmenjavo misli in izkušenj za obrambo kmečkih interesov*
Za tem se je prešlo na razpravo o aktualnih vprašanjih; zapoznela izplačila vojne škode še vedno težijo kmečka gospodarstva, kajti mnogi oškodovanci še vedno čakajo izplačil med tem pa njihovo gospodarstvo peša. Razumljivo je, da že dejstvo, da se te zadeve rešujejo v Rimu, povzroča neizbežno zavlačevanje stvari.
Vse prepočasna je tudi procedura izplačevanja škode povzročene po vojaščini. Zdi se, da se nahaja v teku rešitve še vedno prekp 2000 vloženih prošenj od strani prizadetih kmetovalcev. Poleg tega pa je škoda prenizko ocenjena, tako da se izplačilo reducira na majhne procente stvarne škode. Mnogokrat pa se ob takšnih priložnostih najdejo razni »velikodušni« posredovalci, ki znajo zaradi nepoučenosti kmetov prizadetemu iztrgati od že itak majhnega zneska še kakih 10 do 15%.
Zaradi tega se je na posvetovanju sklenilo, da bodo v bodoče vsi člani te zadeve reševali brez posrednikov naravnost v uradih KZ, ki bo znala pravilno razumeti težnje prizadetih in jih zaščititi v takšnih slučajih.
Zelo živahna je bila razprava glede predvidene razlastitve zemljišč na področju tako ime. novane industrijske cone v Zavljah. Prisotnim je bil obrazložen ves postopek, ki je predviden po zakonu o razlastitvah za javnokoristne namene kakor tudi pravice, ki jih Po zakonu imajo prizadeti.
Prisotni so izrazili mnenje, da morajo v tej zadevi vsi prizadeti kmetovalci nastopiti enotno, kajti tu gre dejansko za del življenjske osnove, ki bo z razlastitvijo odvzeta kmetu. KZ se bo vsestransko zavzela za ugodno ureditev tega vprašanja in že vnaprej vabi prizadete, naj Se zglasijo v ura. dih KZ za nasvete itd. Seveda pa se mora za stvar zavzeti tudi občina Dolina, ki mora v tem primeru nastopiti v zaščito prizadetih kmetovalcev.
Nič manj važno ni tudi vprašanje melioracij in predvsem regulacije reke in drugih vodnih struj, ki povzročajo s poplavami občutno škodo na zemljiščih dolinske občine. Del regulacije je bil sicer že napravljen in se ne ve iz kakšnih razlogov so pristojne oblasti prenehale z deli. Vsako zavlačevanje že začetega dela in tudi ureditve drugih tokov voda bi imela za posledico odvzemanje življenjskih virov prizadetim. Zato naj se z deli nemudoma prične-
Nadalje se je govorilo o tem, da morajo oblasti preskrbeti raznih semen, sadik in drugega iz naravnih virov t. j. iz zaledja, kajti v drugačnem primeru se sadjarstvo in kmetijstvo ne more razvijati pri vsej
dobri volji in kljub trudu, ki ga kmetovalci vlagajo v svojo zemljo. Potrebno je, da se v ta namen tudi ustanovi trsnica in drevesnica na domačih tleh. Seveda je to povezano z ustanovitvijo kmetijske šole in cen. tralne eksperimentalne baze.
Za kmetijsko šolo s slovenskim učnim jezikom
Prisotni so z velikim zanima-razpravljali o dejanski ustanovitve kmetijske
njem potrebi
šole s slovenskim učnim jezikom. Dejali so, da takšna šola ne bo koristila samo mlademu naraščaju, temveč tudi starejšim kmetovalcem, ki bodo na tak način imeli priliko seznaniti se z načinom obdelovanja s primernimi stroji za obdelavo kraške zemlje. Zato bo treba eksperimentalno bazo. kakor tudi učni program prilagoditi tukajšnjim gospodarsko naravnim prilikam. Kmečki mladini je potrebno tudi na tem sektorju gospodarstva dati pravilno vzgojo in usmeritev, da ne bo tavala brezposelna iz dneva v dan.
Naravnost ogorčenje med prisotnimi pa je vzbudila razprava o centralni mlekarni, ki jo nameravajo oblasti ustanoviti neupoštevajoč v najmanjši meri težnje naših kmečkih ljudi in koristi tukajšnjega kmetijstva. Enotno so se izrazili proti ustanovitvi centralne mlekarne predvsem pod takimi pogoji, ki so doslej poznani in v današnjih gospodarskih razmerah, v katerih se nahaja tukajšnja živinoreja.
Odločno so obsodili trmoglavost oblasti ki vztrajajo pri tem, da se centralna mlekarna zgradi, čeravno v izključno škodo kmeta Tržaškega ozemlja
in na podlagi do sedaj poznanih podatkov tudi v škodo potrošnika. Soglasno so sklenili, da bodo enotni proti ustanovitvi centralne mlekarne. Nekateri izmed prisotnih pa so predlagali, naj KZ naslovi poziv tudi na občine in občinske svetovalce, da odločno vztrajajo na stališču proti ustanovitvi tega organizma.
Predlagali so, da se enak poziv pošlje tudi za ustanovitev kmetijske šole in za učinkovitejšo obrambo gospodarskih in vsestranskih interesov kmeta in kmetijstva sploh. Sledile so še druge številne diskusije in priporočila zaupnikov in prisotnih kmetovalcev za ureditev manjših pa tudi splošnih zadev.
Dolinčani so iznesli vprašanje tako zvane tovarne kosti, ki je v bližini smodnišnice in katera povzroča neznosen smrad in je zdravstveno škodljiva za ljudi, ki delajo na poljih bližnje okolice. Pred časom se je zglasila na občini Dolina delegacija prizadetih in zahtevala odstranitev te predelovalnice kosti. Obljubljeno je bilo, da bo v teku 8 dni vse urejeno, Predelovalnica pa še. danes stoji in deluje. Zato je skrajni čas, da občina drži svojo obljubo in stori vse potrebno.
Med diskusijo so se oglasili k besedi tudi lastniki zemljišč v jugoslovanski coni. Skrbijo jih nekatere vprašanja, kot n. pr. postopek za prevoz poljskih pridelkov. KZ bo šla tudi v tem primeru na roko omenjenim kmetovalcem in bo sestavljala,vse potrebne prošnje. Enako se bo zanimala, da se ves postopek čimbolj pospeši itd.
Kmetovalci iz Boljunca so omenili, da se mora KZ na splošno zanimati in pomagati tudi posameznikom za ureditev reklasifikacije zemljišč. Ka-
kor drugod na tržaškem področju je tudi v dolinsko - milj s.kem okraju mnogo primerov, da so kmetje krivično obdav čeni že desetletja. Plačujejo namreč davke za vinograde, njive itd., ki jih ni več in se na istem mestu danes nahaja le kamenje ali pa kvečjemu pašniki.
Nezadovoljstvo vlada med kmeti, tako so dejali Boljunča. ni, tudi zaradi neurejenosti socialnega zavarovanja. Kmet plačuje pri davkih v ta namen občutne zneske, ko pa gre za koristi, jih ne vidi. KZ se bo v tem pogledu zavzela za stvar in bo o rezultatih obvestila prizadete.
se
ved
no zaman ca
KOLEDAR
(fledaiidee - 'duna - Radio-
Torek 9. maja
Gregorij, Prvinica
Sonce vzide ob 4.42, zatone ob 19.21. Dolžina dneva 14.39. Zadnji krajec vzide ob 1.53, zatone ob 11.36.
Jutri sreda 10. maja.
Anton in. Dvorna
PRESKRBA
ta rešitve
Proti birokratičnim predpisom
Prisotne gospodinje pa je naj
bolj zanimalo vprašanje postop ka prodaje mleka. Kritizirale so postopek, ki je birokratičen, Spraševale so, zakaj ne bi za dostovalo zdravstveno spričevalo občinskega zdravnika, da ne bi izgubljale čas po nepo trebnem in hodile na pregled v Trst. Tudi v tem pogledu t. j. glede postopka je bilo obraz loženo da bo KZ sestavljala prizadetim «mlekaricam» in dajala vse potrebne nasvete. Kajti kot rešeno bo morala vsaka prodajalka mleka s 15. majem imeti za to potrebno dovoljenje izdano od tržaške občine.
Kot zaključek posvetovanja so prisotni priporočali naj jih predstavniki KZ čim pogosteje obiščejo in po potrebi naj se skličejo krajevna posvetovanja. Po končanem posvetovanju je veliko število prisotnih, ki še niso bili člani KZ, pristopili v njene vrste.
Tajništvo.
Naši čitatelji se pray gotovo spominjajo, koliko se je že razpravljalo, pisalo in govorilo o problemu tržaških upokojencev. Razni časopisi so prinašali dolge članke, v katerih so predlagal; mogoče in nemogoče rešitve tega vprašanja. Toda minila je tudi ta zima in bližamo se koncu pomladi, ne da bi bila rešitev vprašanja izboljšanja življenjskih pogojev tržaških upokojencev bližja svojemu dokončnemu cilju. Razni odgovorni krogi so sicer dali svoje izjave glede tega vprašanja ter obljubili, da se bodo za rešitev tega še prav posebno »potrudili« — toda kot vedno je ostalo le pri besedah.
Morda bi danes tega vprašanja ne načeli, če nas ne bi udaril v oči članek, ki ga je objavil «Giornale di Trieste«« z dne 7. t. m., v katerem hvali in poveličuje Delavsko zbornico, kateri je uspelo doseči povišanje pokojnin za približno 200 upokojencev Assicurazioni Generali. Članek ie pisan .v takš-šnem tonu, da ima človek nehote vtis, da gre tukai že za rešitev celotnega vprašanja tržaških upokojencev, torej nad 20.000 upokojencev. Pisec zgoraj omenjenega članka nadalje ugotavlja, da bo Delavska zbornica v kratkem prav gotovo dosegla nove «uspehe» ter da se ji bo posrečilo, rešiti tudi vprašanja drugih upokojencev — števila teh nam ni treba niti omeniti, ker gre prav gotovo le za določeno skupino upokojencev, ki bo sicer izboljšanja vesela — a s tem še daleč ne bo rešeno to najbolj pereče in važno vprašanje.
2e večkrat smo poudarili, da čaka na rešitev tega vprašanja okrog 20.000 upokojencev, ki se morajo preživljati s tako
Okolje, ki ni primerno doraščajoči mladini
Menda vsa stoletna mesta razpolagajo Z ostanki srednje-viških stavb in ulic s tistimi, nepriljubljenimi zgkotki, ki bi v. današnjih prilikah ne smeli več služiti ljudem niti kot zasilna bivališča.
Tako imamo tudi v Trstu še vedno dobršen del starega mesta, ki predstavlja tržaški malomeščanski miselnosti kot, v katerem se zbira nevredna usedlina velikega mesta. In to je rgs tako, kajti staro mesto, s svojimi ozkimi, mračnimi labirinti je vedno nudilo najvarnejše zavetišče vsem onim, ki so se umikali roki pravije, najsi bo kriminalcem ali moralnim pokvarjencem. Toda temu ni morda kriva višja sila ali nujnost, ki je ni mogoče odpraviti. Odgovornost za toleriranje pohujšljivega gnezda gre vsekakor na račun dosedanjih oblastnikov, prav tako prejšnjih kakor današnjih, ki tega zla ne znajo odpraviti.
Da ne omenjamo posebej vsakodnevnih konfliktov Po \ tamkajšnjih beznicah, je prav j tako kakor pred vojno tudi v povojnih letih črna kronika največ zločinov in temnih umorov zabeležila v starem mestu. To so običajno zelo žalostne zgodbe, v katere so zapleteni izgubljenci brez vsakršne vzgoje, že od mladosti prepuščeni cesti ter instinktom, ki jih človeška družba obsoja in kaznuje. Poleg tega ilustrira po svoje črni obrobek mrkih zločinov od časa do časa še. pikantna aferica v tej ali oni staromest-ni uličici, v katero so običajno zapleteni sicer plešasti, vendar petični in ugledni meščani in zaradi česar javnosti ni dano, dg bi si ogledala podrobnosti nemoralne, gnilobe.
V vseh takih in podobnih primerih skrbi oblast Za to, da se pač izslede in kaznujejo
-
li, da kraj in prostor vsekakor nista primerna za življenje in edgojo doraščajocih otrok. Ne glede na nedostojna in nehigienična stanovanja, v katerih žive ob siromašni oskrbi, ki gre na škodo njihovega telesnega razvoja, so ti veseli, brezskrbni otroci Upos'avl%-ni porr-n-.m vplivom nemoralnega okolja, ki jih z vsakdanjimi ,n s .odtji- [postavljajo
skromnimi pokojninami, ria ne morejo z njimi kriti niti najnujnejših življenjskih stroškov. Ce se torej Delavski zbornici posreči rešiti v tolikih letih vprašanje 200 upokojencev, ki pa so že doslej prejemali nekoliko višje pokojnine kot ostali, še ni treba za to peti tolike hvale.
Borba tržaških upokojencev, ki je bila vso zimo precej aktivna, se glede na to «zmago». Delavske zbornice prav gotovo ne ■ sme ustaviti - nasprotno! Tržaški upokojenci in z njimi tudi vsi brezposelni delavci morajo za rešitev svojih vprašanj to borbo zaostriti ter še odločneje zahtevati od odgovornih oblasti, da se dokončno izboljša položaj tisoč in tisoč delavcev, ki so žrtvovali svoja najboljša leta, dg bi pripomogli k podvigu gospodarstva na našem ozemlju.
OD DNEVA DO DNEVA
krivci, dg. se zatre nemoralno gnezdo in pomiri javno mnenje. Potem pa znova obsedi, vedno pripravljena stopiti ponovno v akcijo, čim bi prišlo do novega zločina, do nove afere, kakor na primer gasilci, ki ne morejo predvideti, kdaj in kje se bo razplamtel požar.
Gasilci tega v. resnici ne morejo predvideti. Oblast pa bi na mnogovrstne in dokgj preproste načine lahko preprečila
številne kaznive primere, zlasti potem, ko se ti dogajajo najpogosteje v. enem in istem mestnem predelu. In morda bi to zahtevalo manj truda in stroškov, nego teženje javnega mnenja in mobilizacija policijskega aparata ob vsakokratnih razburljivih dogodkih, ob katerih se ponajvečkrat govori in piše o mrličih.
Ako si ogledamo gornjo fotografijo, bomo takoj ugotovi-
vimi primeri in vzgledi spreminja iz nedolžnih otrok v pokvarjene mladoletnike in kasneje v zrele zločince. S x?n; seveda še ni rečeno, da morajo nujno kreniti na krivo pot le zato, ker žive v sfarem mestu, toda nihče, ne more ta iti, da bo dobršen odstotek vsekakor prej zašel tja nego v pošteno življenje, zlasti onih, ki so vsak dan prepuščeni staro-mestni ulici.
Pregovor pravi, da se pijanec spre.obrne. ko se v jamo zvrne. Starejšega, rutiniranega zlikovca tudi zapor ne poboljša in je Pri njem kajpad(i vsak trud Zaman. Toda s tem, da bi dora-ščajočo mladino odstranili iz pohujšljivega gnezda, ji nudili primerno vzgojo in primemo razvelri'o bi onem-n^^^i raz voj pokvarjenega naraščaja in že prvo desetletje bi pokazalo koristne posledice takih ukrepov.
Vendar je, to le eden izmed načinov za pobijanje kriminala in za odpravo nečednih zgodbic iz kronistične zgodovine tega {n onega večjega mesta. Oni, ki bi se hotel s tem vprašanjem podrobneje pečati, bi morda našel še številne uspešnejše možnosti, pri čemer bi vsekakor ne smel zanemarjati izkušenj socialističnih držav, ki so znale v kratkem času docela odpraviti podobna nehigienska in nemoralna legla. In med temi bi med prvimi mogli z vso opravičenostjo imenovati Jugoslavijo.
. L’«Unita» od nedelje poroča, da je občinski svet v Benetkah sprejel resolucijo, s katero zahteva spoštovanje ((mirovne pogodben glede tržaškega vprašanja. V poročilu je rečeno, da je bila resolucija, katero so predlagali keminformisti soglasno sprejeta. Za to resolucijo je glasovalo poleg 17 ko-minformistov, 15 Nennijevih socialistov, 23 demokristjanov, 1 republikanec, 2 svetovalca e-notne socialistične stranke in dva monarhista. Kakor po navadi sg v «rescluciji» ((ogorčeno protestira proti volitvam v jugoslovanski coni Tržaškega ■ozemlja» in se izraža solidarnost z Italijani v Istri, ter terja. naj italijanska vlada zahteva vsaj spoštovanje mirovne pogodbe.
K temu l’((Unitd)> dodaja svoj komentar, v katerem pravi: ((Sprejem resolucije s strani 23 demokristjanskih svetovalcev in članov drugih vladnih strank pomeni, da se tudi v drugih krogih, ki so bili do sedaj na nasprotnem stališču, zavedajo, d.a jih hlapčevska ((atlantska« politika vodi v slepo ulicov.
Ni čudno, da so na omenjeno resolucijo pristali ne samo demokristjani ampak tudi predstavniki drugih italijanskih reakcionarih strank in celo monarhisti, in tudi ni čudno, da «LT/mtd» ugotavlja, ((da se tudi v drugih krogih zavedajo... itd.». Kajti zahteva po spoštovanju mirovne pogodbe, ki jo italijanski komin-
formisti nima ničesar opraviti z uresničenjem Tržaškega ozemlja, kot neodvisne enote, ampak, da hočejo kakor srno to že neštetokrat poudarjali in pojasnili in kar nam je še bolj pojasnil italijanski komunistični poslanec Pujetta — izkoristiti mirovno pogodbo kot najboljše in najlažje sredstvo za priključit"v celotnega Tržaškega ozemlja k Italiji.
Sprejetje kominformistične resolucije v beneškem mestnem svetu pa nam dokazuje dve važni stvari:
1. Da so. demokristjanski in ostali predstavniki italijanskih imperialističnih reakcionarnih
strank prvič v Italiji javno priznali, da je borba za uveljavljanje mirovne pogodbe v pogledu tržaškega vprašanja . najboljše sredstvo za uresniče-\ nje italijanskih imperialističnih ciljev glede Tržaškega ozemlja ter s tem pokazali, da se strinjajo s stališčem uAzione catto-lica», ki predstavlja nekakšno desno krilo demokristjanov.
2. Dejstvo pa, da je bila izglasovana prav kominformistič-na resolucija, nikakor ne pomeni, da so se kominformisti s tem postavili na čelo italijanske imperialistične politike do Trsta. To je samo navidez v primeru beneškega občinskega sveta. Dejansko so s svojo imperialistično politiko italijanski kominformisti postali le privesek in so na repu italijanske imperialistične buržoazije, ki njihovo imperialistično politiko do Trsta le izkorišča za večanje svojega političnega kapitala Pri varanju in izkoriščanju italijanskega ljudstva.
Delitev moke. Z današnjim dnem se je pričela delitev pol kilograma bele moke na osebo vsem potrošnikom mesta in podeželja na odrezek III (bela moka). Delitev se konča 31. t. m. — Cena moki za kg je 83 in 85 lir.
PD
/n
Simon Jenko»
«Vojka Smuc»
javljata, da bo proslava spomina pred. kratkim umrlega slovenskega pisatelja Prežihovega Voranca danes 9. maja ob 20.30 v Ul. R. Manna 29. Sodeluje sopranistka Rožica Kozem.
Zveza prosvetnih delavcev
priredi v četrtek, 18. t. m., izlet v Koprščino. Izletniki si bodo ob tej priliki ogledali tovarne v Izoli in prosvetne ustanove v Piranu in Portorožu. Vabimo člane, da se izleta udeleže v čim večjem številu. Prijave sprejema odbor do vštevši 12. t. m. na sedežu sindikata.
ULICA MADONNA DEL MARE ZAPRTA ZA PROMET
Zaradi del pri polaganju telefonskih kablov bo Ulica Madon-na del Mare med Ulico Cavana in Ulico del Bastione 9. maja zaprta za pešce in vozila.
Rok za prošnje
za popravilo po vojni poškodovanih slavb podaljšan do 31. maja 1950
TRST, 8. (AIS) — Z ukazom ZVU šiv- 90 se podaljšuje rok, katerega določa ukaz štv. 32 z dne 24. novembra 1947 Zg predložitev prošenj za popravo po vojni poškodovanih zgradb s pomočjo tehničnega urada (Ge-nio Civile), do 3i. maja 1950.
Tozadevne po dolečilu ukaza 122 z dne 14 junija 1949 pri civilnem tehničnem uradu (Ge-nio Civile) vložene prošnje morajo biti opremljene z listinami, ki jih našteva člen II-ukaza štv. 90. Ze vložene1’ preš. nje morajo biti dopolnjene z istim; listinami v zgoraj označenem roku do 31. maja 1950, da bodo veljale kot Pravočasno vložene. Ukaz štv. 90, ki je stopil v veljavo z dnem podpisa, bo objavljen v prihodnji številki uradnega -lista ZVU, ki izide verjetno 11. maja 1950.
Sl. H l/KUSKU l\l /1KI) D l\l U  liLKIIALIŠČE
za Tržaško ozemlje
Ob poroki
RAFAELE SAKSIDA
m
STANKA PUPISA
jima želijo tovariši in prijatelji obilo sreče v novem življenju. Torrtaj-Trst, 9. V. 1950.
Smrtna nesreča pod mostom pri su. Ani
Zadnje kolo prikolice kamionove je zavozilo čez telo 37-letnega slikarja Bordenija Marija, ki je za posledicami notranjih poškodb med prevozom v bolnišnico umrl
Včeraj se je v Trstu zopet dogodila zelo huda projnetna nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev 37-letnega slikarja Bordenija Marija iz Ul. Sonci-ni 40. Ob 16.20 je bilo, ko je iz Sv. Save po Istrski cesti vozil proti mestu kamio-n s prikolico TV 12200, katerega je šofiral 45-letni Mardellctto E-milio iz Trevisa. Ko je kamion privozil do višine mosta pri Sv. Ani in hotel obrniti proti novi avtomobilski cesti, ie neki neprevidni pešec, katerega so pozneje identificiral; za 37-letnega Bordenija Marija, stopil s pločnika. Morda si je mislil, da je kamion že zavozil mimo, prepričan, da je brez prikolice. To je naša domneva; kako je bilo, bo najbrže za vedno pstala skrivnost. Dejstvo je, da je nesrečneža prikolica vrgla po tleh, njeno zadnje- kolo pa je nato zavozilo čez njegovo telo.
Ponesrečenca so takoj z nekim priložnostnim kamiono/n prepeljal; v glavno bolnišnico. Ves trud- pa ie bil zaman, ker je Borde-ni Marii med prevozom umrl za težkimi notranjimi poškodbami. Njegovo truplo so zato c-dpeljali v mrtvašnico v Ul. Pieta, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
S svetilnim plinom
je skušal napravili samomor
Ob 18.45 je bilo, ko so včeraj z avtomobilom Rdečega križa prepeljali na II. kirurški oddelek tukajšnje bolnišnice 43-letnega težaka Vidaiija Nikolaja iz Sv. Marije Magdalene Spodnje 276. Obupan nad življenjejn si je s svciiilnim plinom skušal vzeti življenje
ca« Umek Gvido iz Boljunca 67 po nesreči padel na tla ter si pri tem zlomil zapestje leve roke. Zaradi te poškodbe se bo moral zdraviti okrog 20 dni, še za dalj časa pa se bo moral odpovedati svojemu najljubšemu športu.
Se hujša nesreča pa se je dogodila ob 16.40 popoldne na igrišču pri Sv. Ivanu, kjer sta za italijansko nogometno prvenstvo igrali enajstorici »Sv. Ivana« in «Cervinjana». Igralec «Sv. Ivana«, 22-letni Pala-tin Aldo iz Ul. delle Cave 43 je med igro po naključju padel ter si pri padcu zlomil koleno leve noge. V bolnišnici se bo moral zdraviti okrog 40 dni, vprašanje pa je, če bo še Tahio' igraj rtogorhet'.
Nesreči pri delu
Včeraj ob 14.35 so z avtomobilom Rdečega križa pripeljali v tržaško glavno bolnišnico 48-letnega Stanišo Marka z Vrde-le Timinjano 1662. kateremu so odrezali sredinec leve roke Nesreča se mu je pripetila malo prej v Stari luki, kjer se mu je pri delu za pristaniško družbo «Huelter» zavalila na roko kepa katrana. Ponesrečenec bo v 30 dneh zopet zdrav.
Deset minut za njim pa je avto Rdečega križa pripeljal v bolnišnico 41-letnega Cemjavo Ivana 8 Furlanske ceste 232 Tudj on se je ponesrečil v Stari luki, kjer je delal na račun Vojaške uprave. Pri premikanju nekih vagonov mu je ušla roka med dva vagona, ki sta mu jo zlomila, teko da bo dolgo časa nesposoben za delo.
Zlom zapestja in kolena
pri igranju nociomeld
Pretekla nedelja je bila zelo nesrečen dan za ljubitelje nogometne igre, saj sta se v Trstu dogodili kar dve nesreči, katere žrtvi sta postala dva mlada nogometna igralca.
Prva nesreča Se je dogodila ob 11.15 med nogometno tekmo enajstoric «Glinščica-Kolonja». Med igro je 20-letni igralec nogometne en-ajstorice «Glinšči-
Nssreča plezalca v Glinščici
20, uri
Danes 9. t. m. ob gostovanje v KOPRU z igro Lillian Hellm9U0,e
(i
Kobilice
:
NOČNA SLUŽBA LEKARN!
Davanzo. Ul. Bernini 94819; Millo, Ul. BuonarroU ‘ tel. 90488; Minerva, Trg sv. čiška 1, tel. 6862; Mizzan, Trg-nezia 2. tel. 4905; Tamaro-N' -Ul. Dante 7, tel. 7623; Harabagij' v Barkovljah in Nicoli v SKCu« imata stalno nočno službo, m
ROJSTVA SMRTI IN POROKE
Dne 7r in 8 maja se Je ,
Trstu rodilo 13 otrok, P°f0™
sta bili 2, umrlo pa je 22 os> ' Poročili so se: upokojen Ivan Pelizon in gosp0®". Rosalija Cochei, ladijski st'. ničar Ivan Hervatin in &oSV dinja Antonija Baruca.
Umrli so: 32-letni Mario * o, 34-letna Santina M-2 uri stara Alojzija Karli, letna Marija Obad vd. J”. t! 67-letni Karol Germani, 8k . Marija Anna Bel, 69-1 48-letni pei
na
Attilio Praust.
Antonini, 45-letna Anna bernardi, 51-letna Irene JaL.r ’
Ve-
čič por. Salazar, 4 mesece
star
Franko Del Pesco, 64-letm
To-
Focke,
mesecev stari Dario MikeH«!
68-letni Ugo Sambianti
73-
letna Anastasia Cochirop
por. Decavallas, 63-letni a. Schergat 58-letna Irena novič, 80-letni Julij Pohl.
(Oddaja na srednjih
212.4 m ali 1412 kc)
12.00:
la v ital Napoved
turnj pregled (ital.); 14.00 K; cert orkestra Radia Ljublfe
£ d	PrAtrlpr?	\r	ifol * »^*
slov. (slov.);
19.45: K«: 20.00:
glasba; 22.30: ' Pester kotUj1 spored: 23.00: Zadnja por0..,, ital.; 23.05:	Zadnia	poroči^
LJUBLJANA, MARlBpBiJ rel. postaja AJDOVŠClg
(Oddaja na valili 327,1; •* 212.4; 202,1 lil.) TOREK 9. 5. 1950
narodne pesmi; 7.00: Napove"^.
12.00:	Opoldanski	koncert;
Napoved časa in poročila:
Veder opoldanski spored; ‘"(ji*
■ijA
13.40:
14.00:
Prelepo vreme pretekle nedelje je zvabilo v naravo tudi 29-letnega Tornata Gvida iz Rocola 745. Napotil .se je v Glinščico, kjer se je zabaval s plezanjem na tamkajšnje skale. Njegova ljubezen do tega nevarnega športa p-, mu je postala usodna. Pri poskusu, da bi preplezal neko skalo, -je iz neznanih vzrokov pade; s sed. mih metrov višine. Z avtomobilom Rdečega križa so ga takoj prepeljali v glavno bolnišnico, kjer se zdravniki o njegi-vem stanju še niso izjavili.
Kolona koraka proti Lokavču
Govor tov. JE, JLanr entf ja
Partizanski tabor t Lokaven
Nastop bivše kulturne skupine IX. korpusa
(Nadaljevanje s 1. strani)
perialističnega izkoriščanja in nadaljnja borba za zgraditev boljšega sveta, socialističnega sveta, ni in ne more biti dar, ki se ga lahko prejme od zunaj, temveč je lahko edinole plod lastne borbe. Sedanji dogodki na zapadu in na vzhodu dokazujejo v zadostni meri pravilnost te linije.
Kdor ne uresničuje te linije konča neizbežno s tem, da služi protirevoluciji na škodo revolucije .In nič ne pomagajo klevete niti pretnje niti demagogija, da bi z njo prikrili to sveto resnico. Spričo poteka dogodkov, oportunizma, v katerega so padla vodstva raznih komu-
nističnih partij in birokratizma vodstva Sovjetske zveze, je razumljivo, da je objavljanje zgodovinske resnice zapeklo in dvignilo številne proteste tistih, ki so bili s tem prizadeti. Toda kljub temu ostane stvarnost vedno stvarnost, kajti resnica se ne more uničiti. Kdor hoče uničiti resnico postane smešen in pade v absurdnost. V takšnem položaju so danes kominformisti na čelu z voditelji Sovjetske zveze.
Kominformisti zanikajo našo osvobodilno borbo in jo nazi-vajo «vergognoso passato«; imenujejo nas špijone Gestapa in agente imperializma; vodijo breznačelno sramotno gonjo proti nam. Hoteli bi sramotiti
našo borbo in naše žrtve, toda to jim ne uspeva, kajti moralno so preveč na nizki stopnji, da bi mogli zatemniti slavo osvobodilne borbe-
Ne morejo uspeti, kajti kdor misli, dd lahko blati in obrekuje takšno borbo kakršna je naša, ki smo jo doživljali in vodili skupaj z narodi Jugoslavije, borbo, ki jo je občudoval brezpogojno ves civilizirani svet, kdor misli, da lahko dela to brez kazni, je lahko samo: ali norec, ali pa podlež. Mnenje takšnih ljudi pa se ne more upoštevati.
Tovariši partizani! Pretekli petek je dnevnik «L’Unita», glasilo KPI, časopis, ki ga na večno sramoto vodstva KPI vodi fašistični «federale», fašistični dobrovoljec v španski vojni in pisec knjig, v katerih se slavi fašizem in dviga v sedmo nebo njegov volja Mussolini, ta časopis torej je objavil članek G. Jakseticha, v katerem se pisec zaganja proti naši borbi in proti naši današnji manifestaciji. Nezaslišano stališče tega gospoda kominfor-mista bo prejelo odgovor, ki
ga zasluži, odgovor, ki ga bo privezal na sramotni stolp. Toda ob’ tej priliki ugotavljamo vsaj — še enkrat — že zastarelo navado kominformistov, da z neverjetno debelo kožo pripisujejo svoje lastno početje drugim.
Ugotavljamo vsaj, da ta ko-minformistični gospod, ki je bil za časa pripadanja našim vrstam vzor oportunizma in kompromisarstva, bi hotel danes pod plaščem Kominforma izvleči na dan svoj nacional-šovinizem.
Danes boleha italijanski ko-minformizem na šovinizmu do kosti in bi hotel iztrgali tudi jugoslovansko cono Tržaškega ozemlja ljudski oblasti ter jo izročiti klerofašistični oblasti italijanske buržoazije. Danes italijanski kominformizem zanika revolucijo in se strinja z buržoazno kontrarevolucijo, ki delavstvu krati njegove pravice.
Zato mora biti danes vsakdo od nas borec za obrambo revolucije in napredka. Borec, ki brani revolucijo, brani osnovna načela delavstva proti zapadne-
mu imperializmu, ki bi ga ho. tel zasužnjiti po eni strani, po drugi strani pa proti korninfor-mističnemu birokratizmu, ki bi hotel to delavstvo varati, da bi ga nato zasužnjil.
Herojska borba, ki jo vodijo narodi socialistične Jugoslavije proti kominformističnemu revizionizmu- se ne omejuje samo na borbo Jugoslavije in Sovjetske zveze, temveč je načelna borba, ki se tiče interesov delavcev vsega sveta. To je resnica, ki si vedno hitreje krči pot. Zaradi tega ne bijejo te bitke samo narodi Jugoslavije, temveč so z njimi vsi pošteni in iskreni delavci, vseh narodnosti, ki so privrženi stva. ri delavske morale in politike Borba narodov Jugoslavije za ^graditev socializma v svoji državi in za obrambo svoje socialistične domovine, ki jo kominformisti obrekujejo, je del tiste borbe, ki jo delavci v drugih državah vodijo za obrambo revolucionarnih načel, v obrambo marksizma-leninizma proti revizionizmu in oportunizmu kominformistov in proti silam reakcije.
To sta dva vidika istega vPra. šanja; z reševanjem enega, se rešuje drugo Zato se idealno borimo v istem taboru in je zaradi tega dolžnost vsakega italijanskega ali slovanskega ali francoskega ali angleškega ali ameriškega itd. delavca, da se ne odstrani od borbe, tem-veg da v njej sodeluje z vsemi svojimi silami. Zaradi tega mi partizani, Itali-jani in Slovani, združeni v bratstvu kot smo bili združeni v osvobodil, ni vojni, smatramo za svojo častno nalogo biti v prvih vrstah za zgled vsem ostalim.
Moremo in moramo biti, ka‘j. ti mi nismo novinci v borbi, temveč smo zrasli jn se kalili v tej borbi. In na ta način bomo torei italijanski partizani ideino obnovili našo tržaško brigado, ki bo z delavskimi brigadami vsega sveta ustvarila tisto ljudsko armado, ki bo z razvitimi zastavami podrla vse prepreke in korakala v svetlejšo bodočnost osvoboditvi in bratstvu vseh narodov nasproti. To je bil in je še vedno naš ideal, tako kakor ie bil di al naših tovarišev, ki so padli v trdi in krvavi borbi«.
Pred zaključkom zborovanja je nastopilo sedem članov bivše slavne in po vsej Primorski in Beneški Sioveniji med osvobodilno borbo priljubljene Kulturne skupine IX. korpusa. Člani so izvajali najpriljubljenejše točke svojega partizanskega programa. Tov. Irma je najprej zapela ginljivo Kajuhovo «Bosa pojdiva, dekle, obso-rej...», in marsikatero oko poslušalcev, ki so se spomnili naših talcev in vtisov, ki so jih preživeli, ko so tovarišico Irmo poslušali peti to pesem na partizanskih mitingih često tudi med pokanjem bomb in granat v skoro neposredni bližini, se je zasolzilo. Tovariši Polde, Jože in Joco so predvajali Seli-škarjeve in Borove partizanske pesmi, tovarišici Nedeljka in Irma sta zapeli nekaj narodnih, Nedeljka je recitirala Gregorčičevo «Soči», vsi skupaj pa so zapeli »Že nam sonce lepše sveti« in druge partizanske, prireditev pa so zaključili z znamenito «Vezo», ki je vzbudila burjo smeha, nakar smo skupaj zapeli «Hej brigade«.
Zborovanje je bilo zaključeno z ((Internacionalo« ob navdušenem ploskanju udeležencev tega nepozabnega partizanskega tabora.
Koncert orkestra
Ljubljana; 14.30:	Iz	glasB^
življenja v Kranju; 14.40: jrr SKUD »France Prešeren« i* nja; 15.00: Napoved časa in čila; 15.10: Popoldanski k<) koncert; 16.00:	Šolska	uf*,.
osnovne šole.	|B
18.00: Pisan spored izvaja ansambel Radia Ljubljane: , j« Govorna oddaja; 18.45 goslovanskih avtorjev poje j kJJ nistka Maruša Pestctnik, P* t9.~
virju Marijan Vodopivec; Uganite kaj^ igramo; 20.00: ’ ,eir
iz ljubljariTnega operneg«
lišča; 22.00: Prenos poročal 23.00: Najn°V
A
ne postaje Beograd; 22.15: Ž_anVtj5 nočni spored; poročila.
KBNO
Hossetti. 16.30: «Vojak >Z c .
de«, Nelson EdčDv. -ih s*11 Escelsior. 16.30: «Mož moJin Ginger Rogers.
Fcnice. 16;30: «Južnjak s
Red Shelton. Filodrammatico.
obroč«.
16:
«preC'
Alabarda. 16.00: «Carrr-en»' Haywort. Glen Ford. r0ioi)9', Garibaldi. 15.00: ((Velika gr Dennis, 0'Kee,'e.	p
Ideale. 16.00: »Vražja voj«
slav
ioA
no Taranto.
Iinpero. 14.00: «K vrag Miša Auer.	r0%
Italia. 16.0i:	»Velika 8
Dennis, OKeefe.	J11
Viale. 16.00:	»Rdeči SoK-iees.
quts Sernas in Tamara	jo*
Vittorio Veneto. «Povn.'', mov, Lassi«. Tehnikom'-
.j«1'
Adua. 16.00: »Tragedija na flku«.
Armonia narjl«,
Azzurro
pjC'
Mature.
Belvedere.
vi
16.00: «
Franke1
nstc'
možgani«.	po'
Lumiere. 16.00: «Otoški 1
-tep'
((Pot
ion*'
Sv
Jean Tlsseu.	ka	je
z. Vid. 16.00: »Poroka J
v. vio. lovu. zadeva«, Lana Turne'-
maž Stampeta, 69-letna Mila Bonat, 72-iet?a
Facchinetti vd Marija Pizzetti vd- -■ — letna Marija Sandrin Por- 9 ra, 17-letni Fabio Olivptto,.^
lUla
peter
II RADIO H*
JU60SL. CONE THSTJ
valov1"
TOREK 9. 5. 1950
6.45: Poročila v ital. in oWaVj;, sporeda; 7.00:	Napoved	^a,sanij
poročila v slov.; 1.15 Jutra
e1??*??- -	..	...	12.3?
Opoldanski koncert; --.j. Igra vaški kvintet; 12.45:_ POjjo:
in objava sporeda; {Lj časa - poročila;
Iz zbirke novih plošč; 13.45:
14.30: Pregled tiska v ital.; Pregled tiska v slov, ,,,-sti 17.30:	Politične aktU0‘n^
(ital.); 17.45: Popevke ob sp.»o0: ljavi veselega kvinteta; j»j5: Ljudska univerza (ital.)L L0|« Schubert:	Kvartet v “'„'>i 13 j
((Deklica in smrt«; 18.45: P°L-ed-v hrvaščini; 19.00: Glasbena 39:: igra; 19.15 Poročila v ital.: 1 ;r(j|
Poročila  ---------------- ’-',’ltU	■
pregled
Giušepe Verdi: Moč usode !Jfn» ra v 4. dejanjih); 22.00: __P£fI(ii
Zadnja porocu^js: -,!ov.: 23.10 Objava sporeda; Plesne uspavanke.
>
■A
nhia
vremenska napoved in °“isnt dnevnega sporeda: 6.30: SK>vt, (r
-Ulit MtOllll, I.VZV. ITOP	U
poročila in radijski	1\
AA - A«^ldn«<-I.i	l.lR
Gospodarska reP°L(iii
ijte
g it*
3»'
rn°
14 45:	((PogU11""
R. Vvdmark	v!c“
16.0.0: ((Naskok«-
tor
ipo-
un»-
Charles Laugton.	_
»Ob morju«. 16.00: "bo	| 531
Marconi. 16.00: ((Usmi!Jen ritan«, G. Coper.	„.0rpiJ°
Massjmo. 16.00: «Zl«ti
NoBv°ob 'Se. 16.00: «Dve- «r
Odeon.' 16.00: «Ji>rM,ny Radio. 15.30: «Trije Missourijg«. .. m0ja»- ** Savona. 14.00: »Hči moj tad Lamaruue.	bnoe
Venezia. »Tot* v levjem Vera Carir.t.
Vittoria, 16.00: «Prava
Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - GL Silvio Pellico ljlL nadst. - Telefon 1L32
j*.© odgovor, ki so ga zaslužili
Partizani Iz Doberdoba Proti raz bi,ja št v u
'azkrinkane zlonamerne trditve kominfor mističnih
Nak
ov - Kaj išče Zvonko v Doberdobu?
. «dnevi je pokrajinski od-“minformističnega ANPI-u°rice sklical množični jujkk partizanskih horcev iz Ker so uvideli, da ‘ “iim razbijaškim delom ne h usPevati. so na ta sesta-j. Povabili tudi take ljudi, ki _ nikoli sodelovali na kakr-kj.? način y partizanskih Jr1, at«pak s0 jih na seji 5 P°Wicali samo za to, da (, UsPeli v svoji razbijale} pro*islovenski delavnosti, ta. Pa so se sestanka u-tudi tovariši, zvesti tradicijam, ki ne s kominformistično fg’ Unijo vodstva ANPI-Jpiova prisotnost je spra-*!ra'
njihovem razbija-
jj, ravnotežja organizator-tf^Hka, vendar jih to ni
KS.
1%* -ega
je zanimivo ugo-■ “ejstvo, da so kominfor-*tJ}} prvaki poklicali na ta tudi ljudi, ki se polili;, udejstvujejo v trža-jj/^Uinformistični Vidalijevi t jl)l’ kot je bil n. pr. Zvonku Nabrežine in ki je bil %S ^aP°ulen v Tržiču. Ko-(1 raiisti so upali, da bo i-t!(®0Vornik na doberdobske lje ^ kaj več vpliva, ker UVfk° med njimi zaposle-tržiški ladjedelnici in od koder
'j8? delavnicah. kt^. gov°rnika prav gotovo
“ ie Zvonko pričel z govo-iw Vsi Prisotni brez razii Jotovih da ni bil n-egoV
0riti. o organizaciji tli llov' d zboljšanju delo-(jj. Partizanske zveze itd., blapf. bii njegov glavni ev . ti novo Jugoslavijo in ljudstvo, ki > veskimi napori iz dneva
'lil
c' v Ul. Contavalle
^edel jo okrog 8. ure zve-, a se družina Tomadin še s sprehoda domov,
i-
5, - vlomih v stanovanje ‘ijUžine v ui. ContaVal-zV2.
ki
te
v
Spretni tatovi, najbrže že več ča-■Pravljali na obisk To-<l0Va hiše, so prebrska-^ stanovanje in našli v *V*U omare v spalnici 1 lir. v gotovini. Ker je knp&ro« dovol'j- niso se do. kal,- ,8eSa in jo urno, po-Cim so se Toma-
i%V !l dom°v so takoj
•o^ \ * žalostno posledico ^tijpm k° so si opomogli od Ustili .i^nenadenja, so Policijo, ki je še iste.
eta Pričela s preiskavo.
v dan bojuje borbo za izgradnjo socializma, in da poleg te ga blati in napada Demokratič no fronto Slovencev kot edino in resnično predstavnico interesov slovenskega ljudstva y T taliji.
Govoril je tudi o tržaškem vprašanju, Q stališču Vidalijeve frakcije do tržaškega vprašanja. ki je stališče italijanske partije, katerega je v parlamentu obrazložil kominformistični prvak Pajetta. Iz besed poslanca Pajette je razvidno nacionalistično stališče italijanske partije do tržaškega vprašanja, stališče na osnčrvi katerega KPI zahteva priključitev Trsta k Italiji. Zvonko pa je to zamolčal ih je vkljub neizpodbitnim dejstvom trdil, da Jugoslavija prodaja Trst Italiji. Zato mu je nekdo od zboroval cev dejal, da se moti in laže ker i<e KPI dejanski prodajalde Trsta italijanski buržcaziji.
Razen nekaterih zaslepljenih kominformistov je večina zborovalcev obsojala govor pritepenca Zvonka.
Po ((političnem« poročilu je sledilo ((organizacijsko poročilo«, ki ga je imela kominfor-mistka Mira. Večina njenih besed je bila usmerjena proti tov. Ladiju Dorniku. Dejala je, da je deloval proti ANPI-ju ter bil izključen, ker se ni brigal za rešitev partizanskih vpra sanj.
Odgovor na te klevetmške trditve je dal tov. Dornik ram, Ki. je točno in s številkami o napravljenem delu dokazal kaj v«e je bilo storjenega za Partizane. Pozval je Miro in njej enake, naj navedejo konkretne dokaze svojega dela. Ker s tem niso mogli postreči, in to iz e-iiostavnega razloga, ker obstala njihovo delovanje samo iz klevetanja in zmerjanja, so se kaj kmalu znašli v zadregi in bili prisiljeni najprej priznati, da ie tov. Dornik v partizanski zvezi odgovarjal z.a slovenske partizane, pozneje pa so m -rali tudi demantirati svojo trdi tev o njegovi nedelavnosti in pi-iznati, da je bil dejansko va žen .‘teber partizanske organizacije. Tako je še tistim redkim kominformističnim naivnežem, ki verjamejo lepim besedam svojih voditeljev, kaj kmalu postalo jasno, da ni nedelavnost tov. Dornika in gošola, vzrok njihove izključitve, ampak da sta bila o-menjena tovariša izključena iz ANPI-ja samo in izključno zaradi tega, ker nista odobravala resolucije Informbiroja in raz-bijaškega ter nacionalističnega delovanja onih, ki so dvigali
rve češnje in drugo sadje ^zelenjava na noriškem trgu
te«? ««**»» „.
i, dni Pojavile prve
zastavo Kominforma ter pričeli razbijati enotnost slovenskega ljudstva in blatiti čast slovenskega partizana.
Sestanek je zaradi tega dosegel prav nasprotni namen kot so si želeli njegovi organizatorji. Dosegel je, da je še tistih nekaj Jjudi, na katere so ko-minformistični prvaki polagali svoj up, spoznalo razbijaške in protislovenske namene Zvonka, Mire in njihovih oprični-kov, ki so osramočeni zapustili Doberdob, ker jim je ljudstvo dalo zgovoren nauk, da v tej zavedni slovenski vasi, ki je v času narodno * osvobodilne borbe enotno nastopala v borbi proti fašizmu in nacizmu, o-ni in njim podobni nimajo kaj iskati.
S skladu z valcun šovinističnih manifestacij v naši pokrajini so imeli včeraj podobno manifestacijo tudi videmski dijaki. Zbralj so se v dopoldanskih urah, ker jim je za to dalo dovoljenje šolsko skrbništvo, ki jih je tako rekoč napodilo na ceste ter jim zaukazalo, naj kričijo proti Jugosla.viji in zahtevajo Trst za Italijo.
Ko so korakali v sprevodu po mestnih ulicah, so s seboj nosili transparente, na katerih je bilo napisano:	«Trst,'	Zadar,
Split, Dubrovnik« in peli fašistične in iredentistične himne. Ljudje, ki so vso to komedijo opazovali, so se zgražali.
Sprevod se ie pomikal po mestnih ulicah. Prišel je tudi pred sedež pokrajinske Delavske zbornice. Na klicanje «Trst Italiji! Istro Italiji!« je prišel na balkon bivši tajnik videmske federacije KPI, ki je vzel v roke veliko trikoloro, zamahnil nekajkrat z njo po zraku, potem pa jo razobesil na balkon. Na cesto je poslal še enega člana federacije, ki se je z drugo veliko zastavo postavil na čelo sprevoda in odkorakal pred njim ter pri tem vzklikal kot šovinistični mladinci za njim. Vsi tisti pa, ki so bili za njim, predvsem pa v prvih
ŠOVINISTIČNA MANIFESTACIJA V	‘TalSS
kominformističnim
Kominformisti načelu sprevoda
Duhovnik, predstavnik vlade: „Ali ste pripravljeni stopiti v borbo za osvoboditev Istre?" - Odgovor naščuvanih, golobradih šovinističnih mladincev: „Da!"
vrstah sprevoda, so bili sami pristaši fašistične MSI, kar je bilo razvidno tudi iz znakov, ki so jih imeli Pripete na prsih.
Sprevod je zavil tudi pred sedež videmske federacije KPI, kjer so kominformistični voditelji prav tako razobesili rdečo m italijanska državno za‘
stavo.
Kljub temu c!a so šli mani-festanti tudi pred sedeže drugih političnih organizacij, katerih narava je izrazito reakcionarna in njihova vsebina dc skrajnosti protiljudska, ni bilo nikjer jnogoče zaslediti kaj takega, kar sta napravili Delavska zbornica in federacija KPI.
Ob zaključku se je sprevod ustavil na trgu, kjer je spregovoril uradni predstavnik italijanske vlade, neki duhovnik, ki je v svojem govoru med drugim dejal:
«Ali ste pripravljeni stopiti v borbo za osvoboditev Istre?«
Šovinistični golobradi mladinci, ki so jih naščuvali, so zakričali: «Sj!».
Človek, ki je vse to poslušal, je imel vtis, kct da prisostvuje govoru pokojnega Duceja, ki je prav talko pozival črnosrajčnike ma pohod proti Dalmaciji in drugim jugoslovanskim krajem. Toliko bolj pa se je moral zgroziti, ko je videl na čelu te komedije same predstavnike italijanske kominfor-mistične partije, ki se je ponovno pokazala, da ne zna drugega, kot da s.toji na repu italijanske buržcazije in da ponavlja njene zahteve. Ce je to taktika italijanske partije, potem moramo priznati, da vodstvo niti zdaleka ni sposobno voditi borbe italijanskega delovnega ljudstva, ampak da bo
med kcminfcrmističnim vodstvom in delovnimi množicami,
Neljubo srečanje Vespe z avtomobilom
V nedeljo popoldne se je 30-letni agent javne varnosti Na. poli Pasquale zaletel z «Vespo» v avtomobil GO 439, v katerem se je vozil 45-letni Lecpold Doljak. Pri trčenju sta agent kakor tudi lastnik avtomobila ostala nepoškodovana. Eri nesreči -je najbujše posledice u-trpela ((Vespa«, za katero bo moral Napoli potrositi 7000 lir, če bo hotel še z njo na sprehod.
Nogometna tehma meri licejem in univerzitetnimi študenti
KINO
VERDI. 17: «Pust v Kostariki«, C. Romero.
VITTORIA. 17: «Adam in Evelina«, S. Granger. CENTRALE, 17: ((Trgovci z belim blagom«, M. Toren in G. Brent.
MODERNO. 17: «Brez usmiljenja«, C. del Poggio.
EDEN. 17:	«Ne ubijaj«, K.
Laughton.
P.o napetem pričakovanju
zadnjih dni sta se končno v nedeljo, 7. aprila t- 1. srečali na igrišču y Sovodnjah enajstorici dijakov slovenskega liceja v Gorici in ge,riških univerzitetnih. študentov.
Igra sama je bila zelo hitra, zlasti med vrstami liceja, do-čim se niso mogli akademiki ubraniti licejske premoči in so korak za korakom prepuščali igrišče, tako da v drugem polčasu licejski vratar sploh ni imel posla. Prav lepo ga je bilo gledati, kako se je ob svojih vratih srančil in iz daljave opazoval potek igre. Med vrstami liceja, v katere st« pristopila tudi dva učiteljiščnika. se je opazila precejšnja premoč: med najboljše lahko štejemo napadalno trojko, in sicer -Eržena, Bavcona in Koršiča, dečim se je odlikoval tudi srednji half Sfiligoj, kj je vsako žogo uspešne ubranil. Med akademiki pa, lažen Winklerja, Šuligoja in Klavčiča, se je pokazalo veliko pomanjkanje znanja, zlasti y podajanju.
Igra se je pričela ob 18. zvečer. Takoj v začetku so licejci napadli in kmalu se je Koršiču posrečilo poslati žogo v mrežo. Cez četrt ure je po Erženu sledil drugi gol, kmalu nato pa ji- .še Bavcon zabil tretji gol za licej. Akademikj so nato sku
tudi uspeio. a uspešna licejska (hramba jim je takoj prekrižala račune. Tako se je prvi polčas končal s 3:0 za licej
V drugem polčasu pa nj bilo opaziti resnega odpora s strani akademske napadalne vrste, m Koršič je v peti minuti zabil svoj drugi gol, to je četrti gol za licej. A vrsta golov ni še bila zaključena. Bavcon je. v štirih minutah zabil kar dva gola. Dve minuti pred koncem pa je med gnečo, ki je bila nastala pred vrati akademikov. Zavadlal vrgel še enkrat žogo v nasprotno mrežo, in tako su je tekma končala z rezultatom 7:0 za licej.
Po tekmi Pa se ie °b navdušenju zmagovalcev vršila še majhna veselica V sovodenjski gostilni in akademikom ni ostalo drugega, kot da so požrli zbadanje licejcev:	((Pojdite
igrat ščinke!«
B.
seznam odcih za leto IG
Goriški župan sporoča, da je vsem davkoplačevalcem pri občinskem davčnem uradu v Ul: Crispi 3 na vpogled II- dodatni seznam občinskih davkov za leto 1950.
Prizadeti si seznam lahko
šali preiti v napad, kar jim jej ogledajo v uradnih urah.
VOZNI RED NA GORIŠKEM KOLODVORU Odhodi:
Proti Trstu: 6.18, 7.33, 9.53, 10.50, 14.11, 15.43, 16.20 (delavski, skozi Ronke, ukinjen ob nedeljah), 19.18, 22.15.23.29.
Proti Vidmu: 5.14, 5.59, 6.57, 8.29, 12.35, 14.10, 17.21,	18.42,
20.14 in 22.16.
Prihodi:
Iz Trsta: 5.51, 6.55, 8.11, 8.27, 12.31, 14.06, 17.17, 18.36, 20.12 in 22.14.
Iz Vidma: 6.15, 7.31, 9.51, 10.46, 14.09, 15.41, 19.16, 22.11 in 22.37.
NOV VOZNI RED KI STOPI V VELJAVO Z DNE 14. MAJA 1950 Odhodi:
Proti Trstu: 6.23, 7.25, 8.39, 10.20, 14.07, 15.52, 16.40, 19.30, 22.32 in 23.30.
Proti Vidmu: 5.07 (bržovlak), 5.45, 6.37, 8.11, 12.33, 13.48, 17.26, 18.54, 20.05, 22.50.
Prihodi: lz Trsta: 5.43, 6.36, 8.09, 8.25, 12.31, 13.46, 17.24, 18.49, 20.03, 22.46.
Iz Vidma: 5.01, 6.19, 7.23, 8.37, 10.16, 14.04, 15.49, 19.28, 22.31 28.29.0.
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl. Cesare Battisti 2 - Telefon 70
120 brezplačnih mest v domovih oddiha
in In
V POČASTITEV TITOVEGA ROJSTNEGA DNE
Prvega pomladanskega '.r.lski kmetje so te dni ( * v mestp že več stotov •čsenj. Meščanj in izvoz-Pmniii po tem sadu, ki jo, naše pokrajine. Prve »ia seveda. kakor vsak delek precej drage. ua s.e le sukala od 100 Pth. 0 lir. Danes pa so že Po 100 lir in drob-
T,^di p° 80-
s?dnje pridelke, ki jih V?em trgu v obilici, \%)!l ,prvi krompirček, ki
Mr
ega graha, ki je 140 lir kg. Najdražji
1 po 80 do 100 lir za Menjavo je opaziti k '«0 a9*
'H Javo so kot vedno lii D r(Cena katerih se suče
V ftdf- 350 lir za k«. Tudi Mo	ie precej drag, od
ti) je B	Ur. Lepa sočna so-
V *‘r do 60 lir' špinaža
2a kg, cikorija po 15. ača po 90, koromač M n‘2(>l -je po 120 do 160 Kar se pa tiče lan-
ga, se njihova cena iz dneva v dan viša. Jabolka so po 80 do 120 lir, medtem ko so pomaranče od 100 do celo 240 lir. Zadnje čase se je precej podražilo tudi korenje, na 120 lir za kg.	 (
Kamionova prikolica zadela ob tricikel
Na ovinku med Ul. Codelh in Ul XXIV. maja je včeraj
neki kamion s prikolico m na tovorjen z moko z zadnjim delom trčil ob tricikel, ki ga je vozil Ziani Karel iz Ul. Morelh št. 6. Sunek prikolice je bil tako močan, da se je tricikel z možem vred preobrnil. Ziani je pri padcu zadobil težjo rano v glavo in je pričel takoj močno krvaveti. Očividci ne sreče so poklicali takoj rešilni avto Zelenega križa, ki ga je odpeljal v občinsko bolnico Brigata Pavia.
ROJSTVA SMRTI IN POROKE
V goriški mestni občini je bilo od 1- do 6. maja t. 1. 12 rojstev, 8 primerov smrti, 8 vknjiženih porok in 7 porok.
Rojstva: Turšič Armand, Do-brevi Margarita, Bellino Mari-za, Duše Donatella, Komel Lavra, Lippi Livij, Zinar.i Mavri-cij, Del Piero Ornella, Spessot Diego, Polenčič Fabij, Strossar Marija, Marizza Ivan.
Smrti: 73-letni kmet Klavčič Jakob, 62-letni trgovec Furlani Avgust, 4 mesece stara Di Bia-gio Laila, 83-letni upokojenec Kolman Narciz, 54-letna gospodinja Zuppel por. Calderari Dusolir.-a, 52-letna uradnica Zamparini Jožica, 81-letna upokojenka Devetak Marija, 58-letni zidar Ciglič Alojz.
Vknjižene poroke:	orožnik
Eramo Jakob in gospodinja Rampazzo Elda, knjigovodja Komavli Jožef in gospodinja Basaldella Santina, orožnik Fe-de Karmelo in učiteljica Scollo Carmela, častnik ital. vojske Civitelli Karel in gospodinja Vaglio Ivanka, železničar Sfiligoj Alojz in gospodinja Mar-letta Francka, agent Brandolin Brur.o in delavka Kocijančič Marija, podčastnik Ambruoso Jožef in učiteljica Calcagno Ni-koleta, delavec Simeoni Marij in tkalka Brandolin Dolores.
Poroke: dr. Farroco odv. Roman in uradnica Alteo Silvana, kovač Vecchiet Alojz in gospodinja Saksida Pavla, uradnik Feresin Arrigo in učiteljica De Colle Lilijana, kmet Gandolfo Dominik in bolničarka Ličen Natalija, kapitan ital. vojske Ferrera .Jakob in učiteljica Colla Eleonora, geometer Lippi Jordan irj učiteljica Sorrentino Ana, državni uradnik Gubana Bruno in državna uradnica Stanta Julija.
Zmaga Ljudske fronte na volitv.ah 16. aprila 1950 je ponoven dokaz njene pravilne politične linije in linije njenih voditeljev pod vodstvom KP.
Dp je to res velika Zmaga, nam potrjujejo naslednja dejstva: 1. Zmeda, v kateri so se znašli vsi reakcionarni in kominformistični elementi po volitvah, ko so propadli vsi njihovi načrti, da bi razbili Slovansko italijansko ljudsko fronto. 2. Dokazuje to tudi letošnja proslava 1. maja, ki je soupadla z zaključkom 1. štirimeseč.ja našega enoletnega gospodarskega plana_ Nad 20 tisoč ljudi koprskega okraja je proslavljalo medraroini praznik delovnega ljudstva ‘n zaključek tekmovanja na najbolj slavnosten način ter v takšnem razpoloženju, kot še nikoli preje.
V zvezi s temi uspehi je sprejel na svojem sestanku dne 5. maja okrajni odber SIAU v Kopru ter okrajni odbori vseh množičnih organizacij tega okrajg skupno s člani krajevnih organizacij sklep, da se tudi letos izvede 20 dnevno tekmovanje na čast rojstnega dne maršala Titg.
To tekmovanje bo obsegalo;
1. Vsi frontovci In člani ostalih množičnih organizacij na j izvrše vsaj 20 ur prostovoljnega dela na enem 0d objektoo, ki so že v planu.
2. Vsi odbori baz SIAU r,aj v tem tekmovanju izvršijo že prrevzete naloge in prijavijo vsaki mesec 4 odstotke svojih članov n frontovske delavske brigade, občnem naj se Postavi vaška frontovska brigada z nalogo, da, bo nudila pomoč družinam tistih članov, ki se bodo udeležili dela v brigadah na okrajnih in okrožnih objektih.
3. V tem tekmovanju naj se izpopolnijo vsi bazni odnosno kvartni odbori množičnih organizacij po novem ustroju - s pmpadajočimi aktivi in komisijami Prav tako naj se izvede popis vseh članov fronte za razdelitev novih izkaznic SIAU za leto 1951.
4 Mladina ima v tem tekmovanju kot prvo nalogo razširitev svoje organizacije. Njena druga naloga je formirati nove mladinske prosto-voljne delovne brigade za izpolnitev letnega plana. Priporočamo, da sledijo posne-
majo mladinci drugih sektorjev mladino iz sektorja Sv. Peter, ki je že. Postavila svojo brigado z 82 člani.
5. Zene naj ukrenejo vse potrebno, za ustanovitev novih jasli. To je zlasti potrebno ta,m, kjer obstajajo delovne zadruge. Pripravijo naj tudi prostore, (cjer naj bi se čimpreje m vsaj v prihodnjem šolskem letu odprli novi otroški vrtci. Na ta način se bodo žene osvobodile drobnega delu m jako lahko vključile v produkcijo.
6. Zveza primorskih partizanov, ki ni nikdar zaostajala za ostalimi organizacijami, bo po našem prepričanju tudi ob tej priliki SV0j0 dolžnost izpolnila in se bo postavila na celo ostalih množičnih organizacij.
7. Enotni sindikati ««j streme za tem, da dvignejo normo in povišajo storilnost dela ter tako prekoračijo plan. Delajo naj tudi na tem, da razširijo s' ojo organizacijo in vključijo vanjo nove čla-_ ne ter razdelijo izkaznice
8. Prosvetna društva naj s novimi plani *razširijo svoje odseke ter pripiavijo primerne sporede za sprejem štafete in proslave na večer pred rojstnim dnem tovariša Tita.
9. Na področju fizkulture in športa bo ZDTV vključila nove člane ter izvedla vrsto športnih in telovadnih nastopov.
10. Pionirji bodo poleg uče;
Šoferski tečaj
Pod vodstvom Ljua-ske tehnike v Kopru se je pričel te dni tečaj šoferjev-amaterjev. Tečaj je organiziran v dveh oddelkih, in sicer posebej za Slovence in posebej za Italijane. Odziv je bil talko velik, da je sedaj na razpolago samo ie nekaj mest v oddelku za Slovence.
Ljudska tehnika je uredila teoretično učenje na ta način, da ima posebne predavatelje za mehaniko, elektriko, pravna dotočila o premetu, tako da bp dobil vsak tečajnik temelj to teoretično znanje, ha n« govorimo o praktičnem izkustvu vožnje z vozili n» motorni pogon.
Obveščamo interesente, da bo vodstvo tečaja sprejemalo te čajnike samo ie ta teden in da Se kasneje ne bo oziralo na nove priglašence.
nj a nabrali mnogo starega železa, steklu, papirja, kosti, cunj itd. za, produkcijo. Njihovi odredi naj med seboj tekmujejo f obiranju či šen j, da tako prihranijo druge delovne sile.
11. Delovne Zadruge in kmečke nabavno — prodajne zadruge naj delajo na tem, da bodo čim boljše izvršile odkup pridelkov in izboljšale način dela.
V smislu zgoraj omenjenih točk napoveduje okrajni cd-bor iSIAU v Kopru okrajnemu odboru SIAU p. Bujah tekmovanje. Trudili se bomo. da pa ta način čim lepše počastimo rojstni d ar. našega ljubljenega voditelja maršala Tita.
Vse sile za čim boljšo izvedbo Titovega, tekmovanja! Okrajni cdbor SIAU v Kopru
ze po-Piranskih
Piran
Nekdaj in danes...
Na tem mestu sipo novno poročali ladjedelnicah. Marsikomu gotovo še ni znano, da so te ladjedelnice last jugoslovanske zasebne družbe. Gospodarstvo tega podjetja je izkazalo za preteklo leto okoli 2 in pol milijona dobička. Toda v časih kapitalističnega izkoriščanja človeka po človeku bi ta dobiček ostal v žepu akcionar-jev, medtem ko bi od njega ne imeli nobene koristi tisti, ki so največ prispevali za gospodarski uspeh podjetja, to je delavci in nameščenci. — Prav tako ne bi niti pare od vse te vsote investirali v izboljšanje in razširitev objekta.
Danes se je v tem oziru zgodila sprememba in delničarji Piranskih ladjedelnic so določili 500.000 dinarjev za nagrade delavstvu, njihove kulturne potrebe, za ureditev rdečega kotička in podobno. Ves ostali znesek dobička pa bodo vložili v investicije za nove ladjedel-niške naprave, obnovo dosedanjih, za izboljšanje socialnega stanja kolektiva v prvi vrsti menze za delavce in nameščence ter drugih ustanov.
Razume se, da je vsa naša socialno misleča’ javnost z veseljem pozdravila ta sklep last. nikov Piranskih ladjedelnic.
Korte
Mieno proMjno delo
dosego Meti
Po zadnji volivni borbi je postalo tudi v naši vasi vse bolj živahno. Velik vpliv na ljudstvo je napravila tudi -mogočna proslava 1. maja v Kopru. Domačini se vse bolj zavedajo svoje dolžnosti do skupnosti,
V glavnem smo si v Kortah postavili nalog-o, da bomo v tem letu postavili pod streho zadružni dem. Od volitev sem
Obveščeni smo, da je glavni odbor ES Jugoslavije dal članom naših Enotnih sindikatov na razpolago 120 brezplačnih prostorov v domovih oddiha v Sloveniji. Prav tako je dovolil v poletni sezoni poleg tega znatno znižanje cen za stano-
vanje in prehrano po vseh
je komaj 18 dni, toda frontna1 svojih domovih, brigada je napravila že 1091 i	.	.	,	-
% ll- , ,	,.	Omenjena brezplačna mesta
ur prostovoljnega dela. Zlasti
pripravljamo in odvažamo se- bodo predvsem na razpolago
daj kamenje. Vsa dela vodijo našim udarnikom in tistim to-množrene organizacije, Zveza varišem in tovarišicam, ki so
primorskih partizanov, BI Al) ln ASIZZ. Vse organizacije so' resno prijele za delo. tako da noče nobena ostati za drugo. Dnevno je po 7 tovarišev v kamnolomu in tudi v nedeljah pride na delo precejšnje število prostovoljcev. V brigado se je do sedaj javilo 10 omili, ki bodo šli sedaj na pomoč na delo v Koper.
se najbolje izkazali pri prostovoljnem delu ali, ki so s svojo dejavnostjo na ta ali oni način pripomogli čim več za dvig proizvodnje in koristi skupnosti.
Ta sklep bo omogočil našim delavcem, da bodo lahko pod najugodnejšimi pogoji
slavije pa so zopet pokazali svojo naklonjenost do naših sindikalistov ne glede na njihovo narodno pripadnost.
prefeklosljo
Vse nase stremljenje jr osir- letovali v najiepsih krajih Slo-
dotočeno na izvedbi in uspehu venije kakor tudi v domovih
ka°bomo“ Kortoh^nadoknadili	ki	iim	bodo	nudili	VSC
letos vse tisto. kar smo zarnu- za oKrePitev njihovih moči in dili lani.	zdravja. Enotni sindikati Jugo-
R-l in na odre-Srt* mn 101 bo PfeJel vsak-
fcrtlOon' na 0(Jre?ck R>-5-rj0-.to”, 8. na odrezek Rl-5-
St V e*a mila 100 K in
ANj	Rl-5-50—104 sardin
H H
loTa0 R'z in na odrezek i 'k,*, n Prejel vsa-kdo mi-X » ,a odrezek R2-5-50—202 2Vet» od|ezek K2-5-50—203 In na oditi * »	•***■*	sardin eno
D-2 in na odrezek
V5oŽ' 0a na PrE'iel vsakd0 mU
V J 6 Odrezek ICI-5-50—302 odrezek 113-5-50-■L-slj^Pila 100 g in na
304 .sardin eno
V 'i
fc.3oo 40r 'r° IM |n na 0drezek 'n n° drejt-l vsakdo rni-etne»»a Odrezek Dl-5-50— 83 d-"' 100 g.
bn —« Inna odrezek Prejel vsakdo 150
>co IV,
™1 h„ 'n na odrezek
0-2
Prejel vsakdo 150
na odrezek
G-5-50—701 bo prejel vsakdo 150 g mila.
Na nakaznico VC-R in na odrezek VC-R-50—104 po prejel vsakdo mila 150 g, na odrezek VC-R-50—105 slaokorja 800 g in na odrezek VC-R-50—106 toaletnega
mila 100 g.
Na nakaznico VC-M in na odrezek VC-M-50—6 bo prejel vsakdo maščob 800 g In na odrezek VC-M-50—7-1 mesa 150 g, na odrezek VC-M-50—8-II mesa 150 g, na odrezek VC-M-50—9-III mesa 150 g in na odrezek VC-M-jO 10-IV mesa 150 g.
Na nakaznico VC-K, ki ima odrezke 88-1, 16-II, 22-111 se delijo krušarice (moka, testenine, koruzna moka itd.) na Isti način, kakor v zajamčeni preskrbi
Po členu 1. pravilnika o uvedbi in načinu uporabljanja novih živilskih potrošniških nakaznic imajo le določeno število odrezkov (kuponov) za kupovanje žitnih izdelkov, drugih predmetov zagotovljene preskrbe In določeno število odrezkov za kupovanje predmetov dodatne preskrbe.
Potrošniške nakaznice imajo naslednje število odrezkov za kupovanje žitnih izdelkovi
Obroki zajamčene preskrbe
za mesec maj 1Q5Q
Nakaznice Rl imajo 173 odrez. 115 odrezkov z označbo I.
kov z označbo I, 45 odrezkov z označbo II in 22 odrezkov z označbo III, skupaj 240.
Nakaznice R2 imajo 123 odrezkov z označbo' I, 30 odrezkov z označbo II in 11 odrezkov z označbo III, skupaj 164.
Nakaznice R3 imajo 99 odrezkov z označbo I, 15 odrezkov z označbo II in 11 odrezkov z označbo III. skupaj 125.
Nakaznice Dl imajo 74 odrezkov z označbo I In 15 odrezkov z označbo II, skupaj 89.
Nakaznice D2 imajo 74 odrezkov z označbo I in 15 odrezkov ? označbo II, skupaj 89
Nakaznice D3 imajo 74 odrezkov z označbo I in 15 odrezkov z označbo U, skupaj 89.
Nakaznice G imajo 74 odrezkov 7. označbo *.
Dodatne nakaznice NOS Imajo 15 odrezkov z označbo I.
Dodatne nakaznice BOL imajo
Za nakup drugih predmetov zagotovljene preskrbe imajo potrošniške nakaznice naslednje število odrezkov:
Nakaznice 'Rl imajo 12 odrezkov po 100 g za maščobe, 12 odrezkov po	250	g	za	meso, 15 odrezkov po	100	g	za	sladkor in 3
odrezke po 50 g za kavo Nakaznice R2 imajo 11 odrezkov po 100 g za maščobe, 10 odrezkov po	250	g	za	meso, 12 odrezkov po	100	g	za	sladkor in 2
odrezka po 50 g za kavo.
Nakaznice R3 imajo 10 odrezkov po 100 g za maščobe, 8 odrezkov po	250	g	za	meso, 10 odrezkov po	100	g	za	sladkor in 2
odrezka po 50 g za kavo Nakaznice Dl imajo 4 odrezke po 100 g za maščobe, 3 odrezke po 250 g za meso, 15 odrezkov po 100 g za sladkor in 1 odrezek po 100 g za kakao.
Nakaznice D2 imajo 6 odrezkov
po 100 g za maščobe, 4 odrezke po 250 g za meso, 10 odrezkov po 100 g za sladkor in 2 odreika po 100 g za kakao.
Nakaznice D3 imajo 8 odrezkov no	100	g	za maščobe, 5	odrezkov
po	250	g	za meso, 10	odrezkov
po	100	g	za sladkor in	3 odrezke	po	100	g za kakao.
Nakaznice G imajo 6 odrezkov po	100	g	za maščobe, 7	odrezkov
po	250	g	za meso in 6	odrezkov
po	100	g	za sladkor.
Dodatne nakaznice NOS imajo 5 odrezkov	po	100	g	za	maščobe,
8 odrezkov	po	250	g	ga	meso, in
16 odrezkov po 100 g za sladkor
Dodatne nakaznice BOL imajo 5 odrezkov	po	100	g	za	maščobe,
12 odrezkov po 250	g	2a meso
!n 10 odrezkov po 100 g za S]adj kor.
Potrošniki lahko kupujejo na odrezke za žitne izdelku:
Na odrezke z označbo 1 kruh iz enotne moke, kruh Iz bele moke enotno moko In belo moko.
Na odrezke z označbo II vs» to kar z označbo na I ln testenine ter pšenični zdrob.
Na odrezke z označbo lil koruzne izdelke (koruzni zdrob ali moko),
Žitne izdelke kupujejo potrošniki tako, da oddajo pri nakupu pšeničnih ali koruznih izdelkov določeno število odrezkov, in sicer: za 1 kg kruha iz enotne moke 8 odrezkov, za 1 kg kruha iz bele moke 12 odrezkov, za 1 kg enotne moke 11 odrezkov, za 1 kg bele moke 15 odrezkov, za * kg pšeničnega zdroba 15 odrezkov, za 1 kg testenin 16 odrezkov, za i kg koruzne moke 11 odrezkov (III), za 1 kg koruznega zdroba 13 odrezkov (III).
Prodajalne kruha, moke ln 0-stallh izdelkov iz moke rr.oraio v svojih prostorih izobesiti tablico s katere je razvidno, katera vrsta izdelkov in koliko odrezkov sc odreže za 1 kg posameznega predmeta. Ta tablica mora biti iz-obešena na vidnem mestu
Tobačnih izdelkov prejme vsakdo na odrezek številka 40, 41, 42. 43, 44 po 140 g.
Pod kakavnimi proizvodi se razumejo kakao, čokolada (trda ali polnjena) in čokoladni bonboni, Vse to se deli v razmerju z obstoječimi zalogami. Kakavnl Izdelki se bodo delili, če jih bo dostavilo, podjetje Prerad.
Meso se deli tedensko po 1/4 od skupne mesečne količine.
Ljudska tehnika pri nas
Tehnika je velikega pomena za človeštvo in dandanes stoji znanost že tako visoko, da je z najnovejšimi izsledki ogromno obogatila tehniko. Kultura in tehnika kažeta splošno izobrazbo naroda. Ljudske množice Sg morajo zavedati, kaj pomeni tehnično močna država in morajo svojo oblast podpirati v njenih težnjah za eini popolnejšo uporabo tehničnih 'zumov in iznajdb v praksi.
Predvsem pa je to pereča naloga socialističnih	ko*
tudi držav, ki se usmerjajo k socializmu. Tega se vodstvu teh držav, kot tudi njih ljudstva prav dobro zavedalo. Vse mlade, novo nastale demokratične države si predvsem prizadevajo izpopolniti tehniko, jo propagirati med najširše sloje ljudstva in dvigniti s teni svojo državo na raven tiatih, katerih tehnika se je pričela razvijati že pred sto leti. Novt pogoji, v. katerih se te države razvijajo, so najboljši porok za uspešno izvršitev te naloge.
To velja tudi za socialistično FLRJ. V nekih pogledih zanjo ie bolj. Saj Je znano, da uiia Jugoslavija za razvoj tehnike največ možnosti. Ko je p0 zaslugi NOB vstala nova Jugoslavija* kj se je otresla vseh svojih zajedalcev od posameznikov do kapitalističnih družb, ki »o izsesavale njeno kri, nje-na naravna bogastva ,in surovine, se je Jugoslaviji odprla nova pot — pot neslutenega gospodarskega razvoja in napredka-
Jugoslovansko ozemlje, ki xe razprostira na severnem delu Balkana, vsebuje največ naravnih bogastev, ki so potrebna za razvoj tehnike, Jugoslavija prednjači po množini in kako v osti svojih rudnih bogastev v vsej Evropi. Ogromni so njeni zakladi boksita, svinca, antimona. železa, bakra, rjavega premoga; tudi lesa jim ne manjka, kar nam pričajo šiml gozdovi, ki se razprostirajo po vsej Jugoslaviji. Ljudska oblast se svojih nalog zaveda in dela z vsemi sllajni na tem, da dvigne narodno blagostanje.
Pogoj za to je močno razvita in vsestransko poznana termika, ki Jo v Jugoslaviji lahko upravičeno imenujemo ljudsko tehniko, ker je v resnici lasi vsega ljudstva.
Del jugoslovanske skupnost: narodov je tudi jugoslovanska cona Tržaškega ozemlja, saj prebiva v njej isto ljudstvo, ki se je borilo skupno z jugoslovanskimi narodi za svoje pravice in torej upravičeno zahteva živeti in delati v sklopu nove socialistične Jugoslavije. Da bo uspeh čim večji, je tud[ ta cona krenila na pot planskega gospodarstva. Pri tem ii Ju. goslavija močno pojnaga.
Da dvigne zanimanje za teh ni ko, je ljudska oblast izdelala ukrep o poslovanju organizacij, ki naj se nazivajo klubi Ljudske tehnike. Prvi se je temu pozivu odzval Piran, in sicer Pomorski tehnikum. 15. de cenibra 1949 je bil -ustanovni občnj zbor tega klUba. Čeprav je bil začetek združen s' precejšnjimi težkočaml, je dobra volja dijakov in profesorjev lehniku.ma, kj so se za mlado organizacijo iskreno. • zavzeli* premagala vse, tako da šteje danes 126'članov ln mnogo gostov. Zanimivo je, da prejema naročila z vseh strani ter jih tudi vestno in strokovno izvršuje.
Sv. Anton
Prelom s
V naši vasici, k; se razprostira na gričih nad Koprom, živi danes okoli ‘200 kmečkih družin. Kot povsod v Istri smo tudi pri nas preživljali do osvoboditve bedo in izkoriščanje. Na vasi so živeli med ubogimi kmeti trgovci,, gostilničarji in kulaki, ki so kajpada mnogo zaslužili ir: žlyeti udobno. Nasprotno pa mali in srednji kmetje niso mogli preživljati svojih družin. To ni čudno, ker so morali prodajali svoje pridelke pod ceno, kar pa so imeli kupovati so morali plačati drago. Zaradi premajhnih dohodkov so se zadolževali pri bogatejših kmetih in trgovcih v upanju, da bodo poravnali dolg ob žetvi ali trgatvi. T di ko -je prišel ta čas, je bilo 1 p-nikov preveč in pridelki preskromni, da bj zadostovali z.a lastno prehrano in za kril je dolgov. Posledica je bila, dj je raslo število revežev, premoženja bogatinov so se dvigala, revnih kmetov pa propadala. K vsem tem nadlogam je naraščala biez.jo elro t in beda. Ostalo je še poslednje upanje — izseljevanje v tujino.
To stanje je ukinilo leto 1943, ko .se' -je izkoriščano ljudstvo začelo zbirati na borbo proti tujim in domačim zajedaviem. Pritisk nacifašistov, ki sr hoteli, da bi sodelovali z njimi, ni zalegel in naša vas je sodelovala s tisto vojsko v kateri so bili naši očetje, bratje in sestre, to je NOB. Ta nas je. osvobodila fašističnega jarma in končno nemške okupacije
Od prvega dne svobode j« prišla oblast v roke delovnega ljudstva, in z rrjo smo si pričeli graditi lepše življenu. Danes ne vlada več izkoriščanja človeka po človeku, z agrarno reformo smo dobili zemljo, kruha imamo zadosti doma in se nam ni treba izseljevati v tujino.	\
S pomočjo ljudske oblasti smo obnovili šolo, popravili smo si ljudski dom. zdaj pa si gradimo lep in velik zadružni dom, v katerem se bomo vzga, jali in si kovali lastno srečo.
Gostovanje SNG iz Trsta
Slovensko narodno gledališče Iz Trsta bo danes 9. maja ob 8. uri zvečer y gledališču Kopru ponovilo dramo v treh dejanjih «ftobilice», ki jo je spisala Lillian Heliman v režiji Modesta Sancina, i Ta predstava je namenjena zlasti za našo šolsko mladino.
NOGOMETNO PRVENSTVO STO-ja
ARRIGONI-AURORA 4:3
Z nedeljsko zmago si je Arrigoni zelo popravil svoj položaj v kvalifikacijski lestvici ter bo letos verjetno osvojil najvišji naslov nogometnega prvaka STQ-ja
Arrigoni : Aurora 4:3 Montebello : Gorica 3:0 Piran : Sv. Ana 2:0 (par (orfait) Sv. Ivan:Brtonigla 2:0 (p. for.) Meduza : Novi grad (neodigrana) Ljubitelji nogometa v Izoli so bili v nedeljo priča eni naj lepših in najbolj borbenih nogometnih tekem, kar jih je bilo odigrano za nogometno prven-
stvo STO-ja. Na zelenem igrišču sta se srečali enajstorici iz Izole in Kopra, dva nasprotnika, ki se letos borita za časten naslov nogometnega prvaka za Tržaško ozemlje. Ob 15.30 sta še predstavili sodniku Blasonu iz Trsta in več kot dvatisočgla,-t’i množici, ki je igralce navdušeno pozdravila, enajstorici v tej postavi:
ARRIGONI: Chelleri, Corbato, Gianni, Pugliesi II, Perentin, Miloch, De Grassi, Paoli Gordini, Pugliesi I in Colomban.
AURORA: Dcbrigna, Perini, Stelfe, Vattovani, Scher, Apollo-nio, Grio, Fantini, Favento, Luglio in Zetto.
GOLI: Gordini v 13', De Grassi v 19’, v prvem polčasu; Paoli v 16’ Gordini v 17’, Grion v 19’ Zetto v 42’, in Fantini v 43’, dru.
gega polčasa.
Posedanji nogometni prvak STO-ja Aurora iz Kopra je prišel v Izolo v spremstvu več sto navijačev, ki so se morali sicer razočarani vrniti v Koper, saj je njihov ljubljenec izgubil dve dragoceni točki proti svojemu najnevarnejšemu tekmecu Arrigoniju. Kljub temu pa se lahko tolažijo z dejstvom, da so koprski igralci pokazali zmagovalcu enakovredno igro. Tolažijo se lahko tudi s tem, da je Arrigoni nastopil v svoji najboljši postavi, z vsemi tistimi igralci, ki drugače igrajo tudi za tržaške nogometne klube, to so med drugimi tudi Pugliese, Paoli, De Grassi, Miloch in Chelleri.
Takoj po začetnem žvižgu sodnikove piščalke so pričeli Koprčani z dobro premišljenimi kombinacijami prehajati pred nasprotnikov gol. Ker so
bili napadalci Aurore dobro podprti od srednje linije, jim ni bilo težko osvajati teren ter preko svojih hitrih kril ogrožati Chellerija. C» bi napadalci ne bili tako neuravnovešeni ter zaslreljali več lepih prilik za dosego gola, bi bili prav gotovo oni fr vi, ki bi potresli nasprotnikova vrata. Tako pa so lzolani vzdržali začetni tempo Koprčanov ter v 13’ s protiak-cijo nevarno predrli pred koprski gol, kjer je. njihov srednji napadalec Gordini z glavo prestregel Paolijevo parabolo ter žogo neubranljivo mimo presenečenega Dobrigne poslal v mrežo.
Ta gol je zadostoval, da se je slika na igrišču spremenila ter so domačini vedno čeiče napadali. Ze Čez 6 minut so rezultat povišali z neubranljivim voley strelom desnega krila De Grassija. Od tega trenutka do
konca prvega polčasa so bili lzolani, dobro podprti od svojih navijačev, stalno v premoči do konca prvega polčasa. Tudi prva tretjina drugega polčasa so domačini obdržali peklenski tempo iz prvega dela igre ter v 16. in 17. minuti zabili Koprčanom še dva gola. Najprej je bil uspešen Paoli, ki je z ostrim strelom s iti metrOvke presenetil sicer dobrega vratarja Do-brigno. Eno minuto kasneje pa je postavil končni rezultat srednji napadalec Gordini, ki je ušel koprski obrambi in z nekaj metrov plasiral mimo vratarja P gol,
Vse je kazalo, da bodo Koprčani odšli z igrišča visoko, poraženi. Na veliko začudenje vseh pa sa Koprčani povezali svoje vrste ter v preostalem delu igre trikrat presenetili o-brambo Arrigonija. V 29’ je, zabil prvi gol za spoje barve Grion, ki je izkoristil center desnega krila Fantinija. V 42’ je levo krilo Zetto v drugič poslal žogo v mrežo Arrigonija, eno minuto kasneje pa je Fantini s krasnim strelom postavil končni rezultat,
Z nedeljsko zmago si je Arrigoni zelo popravil svoj položaj v kvalifikacijski lestvici ter bo letos verjetno postal nogometni prvak STO-ja.
NOGOMETNO PRVENSTVO JUGOSLAVIJI
BDEČ A ZVEZD A IZ BEOGRAD!
spomladanski prvak Jugoslavija
Z nedeljsko zmago se je ljubljanski Odred, ki igra v II. zvez' ligi, povzpel na drugo mesto v kvalifikacijski lest#
m
Košarkucski ekipi »Že-lezničarja ‘ iz Beo-ijrada (v balih dresih) in „ Trsta", ki sta igrali v pnomajskem športnem tednu ZD1V
Preteklo nedeljo so bile za nogometno prvenstvo Jugoslavije na sporedu samo tri še neod-igrane tekme pred zaključkom prvega dela prvenstva, spomladanski prvak Jugoslavije pa je postala Rdeča zvezda iz Beograda, ki ima tri točke več od drugo’ plasiranega splitskega Hajduka. Kljub temu pa moramo takoj poudariti, da so mož• nosti. za končno osvojitev prvenstva veliko večje za Hajduka, ki bo v drugem delu prvenstva od devetih preostalih te, kem odigral kar devetina sv o» jem igrišču pred domačimi navijači. Ko smo že omenili, da se je spomladanski del prvenstva zaključil, p dramo poudariti, da bo sedaj skrb vseh jugoslovanskih voditeljev nogometa kakem tudi vseh ljubiteljev te lepe športne panoge namenjen le enemu cilju — pripravi jugoslovanskih igralcev, ki bo-
IZ1DI I. LIGE
Budučnost-Sarajevo Rdeča zvezda-Spartak Metaiac-Partizan
2-1
2-1
1-0
LESTVICA
TERME ZA DAVISOV POKAL
MONTEBELLO - GORICA 3:0
IH« - AMILU
STRELCI: v prvem polčasu Mandanicl v 40'; v drugem polčasu v 15 Mitri in v 32, Krečič.
MONTEBELLO: Marchesi, Čarni, Schrot, Pizzigo, Combi, Mat-tiasi, Pischiutta, Morsini, Manda-nici, Krečič, Mitri.
GORICA:	Budkovič, Ferlolja,
Srebnič, Nanut, Madin, Figel, Fedon, PeTsolja, Zanetti, Ciotti.
Sodnik: Tramarin iz Trsta.
Goričani so prišli v Trst a odločnim namenom, da bodo enajstorici Montebela, ki je v prvem delu prvenstva zelo. nesrečno startala, odvzela obe točki ter si tako popravila svoj ne
padalci. Pri Monicbclu moramo \ pohvaliti vse igralce, med ka- ;
terimi pa je bil za razred ali dva boljš; povsod navzoči Krečič. ki je igralec prefinjene teh- | nike in dobrih kombinatornih I zamisli.
Prvi polčas je bil zelo živa- J hen ter so se napadi menjavali \ iz enega polja v drugo. Domačinom se je šele v 40’ posrečilo, da so premagali žilavo obrambo Goričanov ter s soloakcijo Mandanicija v 40’ prišli vj vodstvo.
Začetek drugega polčasa je
JUGOSLAVIJA	SE JE Z ZMAGO	NAD
KJER BO IMELA ZA SVOJE NASPROTNIKE TENIŠKE IGRALCE BELGIJE
Rdeča zvezda
Hajduk
Partizan
uraanso
Metalac
Naša krila
Sarajevo
Lokomotiva
tsuoucnost
Spartak
9 t 1 0 23 6 17 9 5 4 0 13 7 14 9 S 1 3 II 12 11 n 3 3 3 11 12 9 9 3 3 3 13 15 9 3 2 4 11 9 9 3 2 4 11 14 9 2 1 S 7 13
n 2 1 C 9 12 6
I 1«
7 16
IZIDI II. LIGE
Odred-11. oktober	4-0
Proleter-Mllicioner	1-0
Zelezničar-Podri nje	0-0
Kvarner-Varbar	1-0
Metalac-Napredak	3-1
storice jugoslovanskega nogometnega prvenstva, še popolnoma odprto, saj je kar 7 nogometnih enajstoric, med katerimi je le ena ali dve točki razlike.
K., Danič, Albi, Rege*
v Franciji
V: četrtek se je začel v Mar-
seilu IV. mednarodni turnir v sabljanju, na katerem 'sodelujejo tudi jugoslovanski sabljači. V finalnem tekmovanju mladincev v floretu je zmagal Jugoslovan Soj at s 6 zmagami, tudi ostala tri mesta so zasedli Jugoslovani Vasin, Gašparac in Zivkovič. Najboljši francoski tekmovalec si je priboril šele četrto mesto.
Drugi dan tekmovanja v meču se je jugoslovanski reprezentant Kržišnik uvrstil v polfinale. v sablji se je Jugoslovan Tretnjak uvrstil med prvo osmdrico. Drugi naši tekmoval-ci so izpadli iz nadaljnjega tekmovanja. Od tekmovalk je zavzela prvo mesto Jugoslovanka Kristijanova.
Mladinski nogometni pokal
Koštaluiiga-Dijaki 9:5
LESTVICA
TOKRAT JE SLA ZOGA V AUT
preveč rožnat položaj v kvalifikacijski lestvici. To bi jim morda tudi uspelo, če bi ne naleteli na odlično razpoloženega nasprotnika, ki je imel v levi zvezi Krečiču najboljšega igralca, pravega uspiritus rnoven-san vseh omembe vrednih akcij, ki jih je započel Montebelo Tako je bilo prekrasno nogometno igrišče na stadionu «Pr-vi maj» priča zanimivi in borbeni prvenstveni tekmi med dvema nasprotnikoma, ki sta igrala s srcem in dušo. če bi napad Goričanov ne bil tako neodločen pred nasprotnikovim golom, bi bil morda rezultat precej drugačen. Na vsalc način pa bi odšli z, igrišča veliko bolj častno poraženi, če že ne z eno točko v žepu. Med Goričani je dal zelo dobro igro vratar Budkovič. Prav tako pa je bila dobra tudi ožja obramba ter srednja linija. Popolnoma pa so ra-
zočarali, kot smo že omenili, na
potekel v ostrih protinapadih gostov', ki so na vsak način hoteli. izenačiti. S hitrimi kombinacijami so osvajali teren ter nevarno napadali vrata Montebela. Ves njihov napor pa je ostal brezuspešen, največ zaradi neodločnosti njihovih napadalcev. Obramba Montebela je favorizirana z netočnostjo nasprotnikov strelcev vzdržala vse napade, ki so se vrstili eden za drugim do končnega sodnikovega žvižga, poleg tega pa so Montebelčani znali izrabiti dejstvo, da so gostje zanemarili obrambo ter z dvema soloakcija-ma Mitrija in Krečiča postaviti končen rezultat.
V petek, soboto in nedeljo je bilo na teniškem igrišču na $a-lati odigrano I. kolo teniškega tekmovanja za Davisov pokal med najboljšmi igralci Jugoslavije in Avstrije. Jugoslovani so bili veliki favoriti, saj štejejo v svojih vrstah igralce mednarodnega slovesa in vrednosti, kot so Mitič, Palada in Branovič. Vsi trije so letos že sodelovali na več mednarodnih turnirjih ter dosegli zelo lepe rezultate, posebno Mitič, ki je že dolga leta najboljši jugoslovanski teniški predstavnik. Kljub vsem tem ugotovitvam pa je kazalo, da bo borba veliko bolj ostra, rezultat mnogo bolj negotov, prvi dan tekmovanja. to je v petek, je namreč Mitič nenadoma obolel. S tem se je zanimanje zelo dvignilo, ker se ie pričakovalo, da bo Avstrija nudila jugoslovanskim teniškim igralcem zelo močan odpor. Istega, če ne še bolj optimističnega mnenja, so bili seveda Avstrijci, ki so ob novici, da je prva raketa Jugoslavije Drago Mitič obolel, upali, da jim bo uspelo premagati Jugoslavijo ter sc tako kvalificirati za nadaljnje tekme za Davisov pokal.
Te njihove želje pa je prekrižal Palada Josip, ki je v igrah posameznikov nadomestil Mitiča. Kljub svojim. 36 letom je za-igralkct v svoji mladosti teroba svoja nasprotnika prepričljivo nadigral. Prav tako je Palada zaigral odlično tudi j igri dvojic ter gre prav njemu velika zasluga, da je Jugoslavija prešla prvo zapreko ter se kvalificirala za II. kolo, ki bo odigrano v Zagrebu. Njen drugi nasprotnik bodo teniški igralci Belgije,
Nemčija
Gertrude Herrbruck je postavila V Manheimu nova nemška rekorda v plavanju na 100 in 200 m hrbtno z 1:14.9 (preje 1:15.0) in 2:47.2 (2:49.5).
Zaradi Mitičeve bolezni so Jugoslavijo v borbi proti Avstriji zastopali v igri posameznikov Palada in Branovič. v igri dvojic pa Palada in Milojkovič. Njihova nasprotnika sta bila Avstrijca Redel in Huberi, Medtem ko je Redcl že starejši igralec, ki že več let zastopa Avstrijo v tekmovanjih za Davisov po-
kal, je Hubert 20-letni mladenič, ki je,na začetku svoje teniške kariere.
Zgorgj omenjeni jugoslovanski in avstrijski teniški igralci so bili prejšnji petek, soboto in nedeljo dragi gostje zagrebških ljubiteljev teniškega športa, ki so vse tri dni skoraj napolnili tribune prekrasnega teniškega igrišča na šalati. Po odigranju obeh himen in po kratkih nagovorih športnih predstavnikov obeh držav se je v petek pričela prva točka tega zanimivega srečanja med Jugoslovanom Pa-lado in Avstrijcem Redlom. Redi, katerega vsi poznajo tudi po tem, da je brez ene roke, odlično razpoloženemu levičarju Paladi ni mogel nuditi bog ve kakšnega odpora ter je že v treh setih podlegel preciznim Faladovim udarcem ter njegovi tehnični igri. Enaka usoda je kmalu nato doletela tudi dru-
PALADA
jic. Jugoslavijo sta zastopala Palada in Milojkovič. Avstrijo pa Redi in Hubert. Proti pričakovanju sta Avstrijca v igri dvo jic nudila Jugoslovanoma zelo močan odpor ter sta morala Palada in Milojkovič pokazati vse kar znata, da sta lahko v 3 setih premagala svoja žilava nasprotnika. S tem se je Jugoslavija praktično že plasirala za II. kolo, saj sta za zadnji dan tekmovanja, t.j. v nedeljo 7. t. m., ostali na programu samo še dve točki, v igri posamezni-lxn\ ki končnega rezultata bistveno nista mogli več spremeniti. šlo je samo za to, če bo Avstrijcem uspelo vsaj častno podleči Jugoslovanom. Odlično razpoložena Palada in Branovič pa sta tudi zadnji dan odlično zaigrala ter v obeh igrah premagala svoja nasprotnika. Tako je Jugoslavija zmagala z rezultatom 5:0 ter se tako plasirala v II. kolo, ki bo, kot smo že omenili, odigrano v Zagrebu z ' belgijskimi teniškimi igralci, ki so v I, kolu premagali Pince.
Rezultati: Palada - Redi 6:3 6:2. 6:2: Branovič - Hubert 6:2. 6:1, 6:4; Palada	Hubert 7to,
6:4, 6:4; Branovič	Redi 8:6;
6:1, 6:1.
— Igra dvojic: Palada-Milojko-vič — Reil-Hubert 7:5, 6:1, 7:5.
Belgija • Finska 3:0
BRANOVIČ
igri dvojic pa sta Vacher - Bri-chant premagala Salo in For-smana 6:4, 6:2, 6:3.
Švedska - Holandska 4:1
Metalac
Odred
Sloga
Kvarner
Proleter
Pod rlnje
Napredak
Železničar
Milicioner
Vardar
11. oktober
9 12 6 11 6 11
9 5	2	3	14
9 4	3	2	19
9 4	3	2	15
9 4	3	2	17	19	11
9 4	3	2	12	11	11
9 3	4	2	11	11	10
9 3	4	2	12	15	10
9 3	3	3	9	16	S
9 3	2	4	II	17	S
9 2	2	5	6	I	6
9 0	1	1	6	32	1
kostalunga: Lordec, Bobi, Cernec, Ghira, Carpani, France-scon, Guidi, Koslovi,, Pelicon, Parussi.
dijaki: Ban, Pereč, Vouk, Gravalja, Slavec, Sedmak, Gare-doni, Berce, Tončič, Stoka, Kuret.
Z e rezultat nam pove, da sta pri. tej tekmi bili zelo slabi obrambi obeh enajstoric ter zelo uspešna oba napada. Seveda moramo takoj pripomniti, da je Kostalunga imela mnogo več od igre, predvsem zato, ker ima v svojih vrstah zelo dobre igralce z lepo bodočnostjo, kot ‘so: Guidi, Koslovič in Pelicon. Pri dijakih je bil med najboljšimi vratar Ban, ki je ubranil, kar se je ubraniti dalo. Omenimo je, da je serijo golo.v otvo-ril igralec dijakov Tončič.
Škedenj-Prosek 2:0
SKEDENJ: Senabor, Baša, Rutar, Primavera, Abbondanza, Bernossi, Ulisse, Rutar H, Ter-novič, Arrigoni, Cotar.
PROSEK: Regent V., Daneu M., Pertot B. Ukmar, Regent O., Da-
gega predstavnika Avstrije mladega Huberta, ki je tudi nudil drugemu igralcu Jugoslavije Branoviču ie rahel odpor ter mu je prav tako, kot njegov kapitan proti Paladi, podlegel v treh setih.
V soboto, drugi dun teniškega dvoboja med jugoslovanskimi in avstrijskimi teniškimi igralci je bila na sporedu igra dvo-
Tudi belgijskim, teniškim igralcem je v I. kolu tekmovanja za Davisov pokal uspelo, da so premostili prvo zapreko, ki so jim bili teniški predstavniki Finske ter se tako plasirali :a II. kolo ki ga bodo igrali z Jugoslovani v Zagrebu. Belgijci in Finci so igrali v Bruslju, kjer Belgijcem pred domačim občinstvom ni bilo težko zmagati, saj so že po prvih dveh dneh dosegli rezultat 3:0 ter s tem možnost nadaljnjega tekmovanja.
Rezultati; Jacgucs Brichant (Belgija); Sahari Salo (Finska) 6:4, 8:6, 6:4; Philippe Vacher: Penti Forsman 6:2, 6:0. 6:2. v
Na Holandskem so se v petek, soboto in nedeljo srečali v tekmovanju za Davisou pokal teniški predstavniki švedske in Holandske. Švedom, H s padajo med najboljše predstavnike evropskega tenisa, je uspelo premagati Holandce, ki pa so svojim renomiranim nasprotnikom nudili močan odpor ter jim odvzeli celo eno točko.
Rezultati: Bergelin (švedska): Lank (Holandska) 6:3. 6:3, 6:1: johanson: Van Meergeren 6:1, 6:2, 6:4; Bergelin: Van Meergeren 6:1. 6:2. 6:2; Johanson: Lanh 6:2. 6:2. 6:4. V igri dvojic pa sta zmagala Holandca Van Sirot in Rinkel. nad Ber-gelinom in Johansonom z rezultatom 6:3.5:7. 2:6. 8:6. 6:1.
Avstrija
Škotsko nogometno moštva Hibernians je izgubilo, svojo prvo tekmo na gostovanju v Avstriji proti Rapidu na Dunaju z 2:3 (1:2).
do socialistično domovino za stopali na svetovnem prvenstvu v Braziliji.
Kot smo že rekli, so bile v nedeljo odigrane samo tri tekme, ki so daie sledeče rezultate: Buduinost je premagala Sarajevo, Rdeča zvezda Spartaka, Metalec pa Partizana.
Medtem ko so torej nogometne enajstorice I. jugoslovanske lige„ v glavnem počivale, pa so nogometni predstavniki posameznih mest, ki sodelujejo v drugi zvezni ligi, imeli polne, roke dela, saj so bile odigrane vse tekme na sporedu.
Napredak, ki je bil še dva tedna od tega na prvem mestu v kvalifikacijski lestvici in kateremu je že ljubljanski Odred nedolgo tega naložil kar 7 golov, je padel s prvega na osmo mesto. Tudi skopski Vardar, ki je veljal za favorita v tem prvenstvu, je ponovno zgubil ter si tako želo pokvaril mož-nbsti za prestop v prvo zvezno ligo.
Ljubljanski Odred, v katerega vrstah je tudi nekaj mladih igralcev tržaške Ponziane, in sicer Paoletti, Segala, Pertot in Benvenuti, je preteklo nedeljo z visokim, rezultatom premagal svojega nasprotnika ter tako zasedel drugo mesto v lestvici. Uspešni so bili še Proleter in Metalac, dočim sta Železničar in Podrinje remizirala.
Ce pogledamo kvalifikacijsko lestvico II. zvezne lige, vidimo da je vprašanje, kdo bo uspel v svojem podvigu, to je zbrati toliko točk, da se bo kvalificiral med najboljše ena}-
Cok.
Za mladinski nogometni I
kal sta se preteklo nedeljo s 1 čali enajstorici iz Skednje n
Proseka, ki sta pokazali -e ^ volj lepi in dobri nogome.
pohvaliti /0^
kar ju moramo je bila hitra, komb.— borbena. rezultat P<t M jv,. , vilnejši, če bi se teklM 6 la neodločeno. Vendar P®5 nočemo reči, da tl zmage niso zasluzili-so namreč, ker so bili bolj odločni ter so « stiti prilike za gol. ______.
PRIZOR S TEKME BELLO B-DINAMU
Italijansko nogometno
Novara je	iJuvel?
Igrala neodločeno v ir
Tudi preteklo nedeljo j*# italijansko nogometno j.-stvo v polnem, teku, le odigrane vse tekme./
J
presenečenje je vsem,
/v» J V
kom -pripravila Novara, - m uspelo doseči neodločen
tat V. Torinu proti PnX',Mj (j nemu Juventusu, Prav *
omembe vreden poraz
plasiranega Milana V- i 00»»
tnf
pum
ter poraz Rome, ki se at obstanek v 1 ligi, katero ) magala Venezia, ki je ~tl I sojena za izpad iz I.
Rezultati: Bari -Bologna - Padova 0:0, Atalanta 4:0, Fiorentina' g no 4:1, Inter - Genova zio - Palermo 5:0. Sam Lucchese 3:1, Triestina. ' tl, Fatria 2:2, Venezia - m" Juventus Novara 1:1. j
Brazilija
Po končanem odstopi" M
lificiranih remezeni(Wc
ske in Turčije od
Ir
:05*l
A
na svetovnem, nogome venstvu sta ostali nel' , dve mesti, na kateri je zacijski komite vključil “T ločeni državi Francijo tugalsko, tako da bo P° f pu Peruja in Ekvadorjijr lifikacijah na IV. slCs prvenstvu v nogometu valo naslednjih 16 drlo' jip
Evrope: Italija, Angllr'
slavija, Švedska, S ja. Francija in PortuO/ f ’ Južne Amerike: Braz»"
Čile, Paragvaj "Lm
Vlja, —	..J',,
vaj, iz Severne in Rre,lM rilce: Mehika in ZDA "M
zije: Indija.
Danska /
Na plavalnem irobdffi
dinskih reprezentac t?
je zmagala Danska
■X
mi pred Švedsko 84M 7(0
nn	m	>	>	,
ško 72, doseženi pa Kr*
k (
slednji rezultati: čcAi m prosto: Ove Pef^i, ',t
1:10.5, Nygaard m prosto: Moeller-lš^jAj
Madsen 5:52.3, 200 in m j % sen 3:04.8, Ilansen ^ t« hrbtno: Olsen 1:18-0- ^
TEKMA V ODBOJKI MED NOVINARJI IN SV. IVANOM
HiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiHniiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiniinintiiuiHiiuiMmimninmmminniHMHM
zneje je bilo, ko se je sosed <jeia nikomur krivice! V moji sem pogled v njegov nemirni	»Zavoljo	— dekleta?« sem za
Debeljak na poti iz Loke usta- glavi se je vse vrtelo, vse se obraz in ničesar mu nisem od- ječal.
vil pred mojo vežo. Videl sem, |e sukaio v tei glavi, da bi me govoril.	itFueehrnpneill	pravi,	da	za-
SPISAfc:
mi je potem pripovedoval, da je brat drugi dan prišel h grajski glavarici ter jo na kolenih prosil, da bi se zavzela za revno deklico in jo branila pred surovimi hlapci. Jurij mi o tem ni (ničesar povedal, pač pa se je gospa v resnici brigala za deklico
živeli smo v groznih časih! Jezus Kristus pa mi je bil prva in zadnja tolažba!
XI
PRIZOR Z NEDELJSKE TEKME MONTEBELO- GORICA
Po kratkem premolku je še dostavil: «Ko si pa ravno v Loki, ne bo napačno, če stopiš h gospodu baronu, da naj mehko ravna z Agato!«
Ali mi ni hotelo v glavo, da bi prosjačil okrog iFiekteta«, ki me je vrgel v klat10’ Tako mot-na je bila takrat v meni posvetna ošabnost!
Se to naj zapišem; Ko smo prišli do prvih hiš v Zminjcu, se je stemnilo nebo in kar v
hipu se je usula toča, debela ko kurja jajca. Komaj smo zbežali pod streho. Toča pa je razbila polja in zeleno drevje od Brodov do loškega mesta. Žita, ki so lepo kazala, je stolkla v zemljo in marsikomu je vzela kruh, da je potem stradal v zim).
Pri temni noči smo oddali
Agato na grad. Jaz sem takoj odrinil domov. Jurij pa je ostal v mestu. Schvvaillstrigkh
Nad mojo hišo je ležala Gospodova roka! Težka kakor ze-lezo in trda kakor skala, ki tiči v trebuhu gore, odkar je bila ustvarjena! Molili smo, udeleževali smo se božje službe — ali Gospod se ni omehčal, ker ni mogel pozabiti Jošta Schvvarz koblerja krvave smrti! In tako se je srdil, da je tri otroke obeh in otrok otroke, ker sta bila oba velika grešnika tako Polikarp Khallan kakor Jošt Schwarzkobler!
Ne vem, koliko tednov po-
da bi rad govoril z mano. Tedaj smo sosed je živeli med sabo v ljubezni: kar je bolelo enega, je občutil tudi drugi in, če je ta jokal, se prvi ni smejal, kakor je to pri Nemcih menda v navadi. Od takrat, ko so nam Agato odpeljali, pri nas nismo veliko delali. Le toliko smo gledali, da živina ni stradala in da ni žeje trpela; v drugem pa smo roke križem držali ter si skrivoma brisali oči. Tudi gospodar ni bil drugim v zgled, postopal je, kakor je postopala družina.
Tisto popoldne, ko se je sosed vračal iz mesta, sem torej sedel brez dela na klopci pred hišo. Glodalo mi je po možganih; Kaj je mogla, pri ljubem Jezusu in Kristusu, zagrešiti, kaj je vendar počela Agata, da Jo je smela pravica potegniti k sebi? V cerkvi in povsod pa so nas poučevali, da pravica ne
dela nikomur krivice! V moji glavi se je vse vrtelo, vse se je sukalo v tej glavi, da bi me bilo, ko bi me ne bil v svojo brambo sprejel patron ,sv. Izidor, zapustilo se tisto malo pameti, katero je dodelil gospod Bog visoškim sinovom!
Pred mano je torej obstal Ja- i
kob Debeljak. Opazil sem, da išče besede, katere je hotel
^pregovoriti. Njegovo lice ni kazalo krvi in ustnice so se mu tresle, ko jih je skušal odpreti. Nekaj trenutkov sva se gledala in takoj sem opazil, da ima sosed v očeh vse polno vode. »Utrgala se bo skala,« — sem si dejal — »in kakor se je zvalila na očetov grob, se bo zvalila sedaj name!« — Sosed si je opomogel ter izpregovoril s prisiljeno lahkodušnostjo:
«Novi škof je včeraj prišel. Loka je bila pokonci. Dve imeni ima, Janeza Frančiška ga imenujejo.«
Vedel sem, da to ni tisto, kar mi je hotel povedati. Tiščal
sem pogled v njegov nemirni obraz in ničesar mu nisem odgovoril.
»Pri Vodnih vratih je prijahal,« je govoril Debeljak, »in starešinstvo ga Je pozdravilo. Janeza Frančiška ga imenujejo, da ti povem.«
»O našem dekletu si kaj sli-
šal?« sem zajecljal boječe.
Nisem bil slep in opazil sem, da Je ravno zaradi dekleta prišel k meni. Pogledal je proti nebu in beseda je težko prihajala iz njega
«Cakaj no, da ti povem! Na trgu sva se srečala z mestnim pisarjem, saj ga poznaš, gospoda Boltežarja. In ta mi je naročil, da naj ti povem Čakaj no, da ti povem « Na
čelu se mu je nabirala rosa-»Kaj mi je že naročil? Čakaj no, da ti povem — — Novi škof je prišel in gospodi Bol-težar, ki je tvoj prijatelj, bi ti svetoval, da stopiš k škofu, da bo prav in da ne bo škodovalo -------»
voljo dekleta! Čakaj no, ravno zavoljo dekleta, in da ne bo škodovalo —»
«Ali se briga škof za take malenkosti?« sem vprašal plaho
#Fueehmpfeill pravi, da se briga!«
Zaihtel sem; «Za božjo voljo, kaj pa imajo proti dekletu?!«
Odgovora ni hotelo biti. Debeljak je na vse strani obračal svoj obraz, tudi je nekaj brskal s prsti po sivih laseh. Končno je zamolklo odgovoril: »Dolže jo, da je delala točo, da je tvoje prašičke jahala nad tvojo hišo in da se je s hudičem rada imela,«
Planil sem kvišku. Kri je zakipela v meni in svet je razpadal okrog mene!
»Jezus Kristus! — ali ste nori? — naša Agata, moja Agata -----»
,	Nadaljevanje	sledi
(vse D) 1:23,4, 4x100f Danska 4:52,2, SueBtS Norveška 5:04.7: ntfffiS m prosto,-
sto: sen (N) Barnkop
M, n 0'
Wcsteson
Petersen (D) 5;„,«
(D)
" [U' o,vi i" Ls»
5:12-7.
2:49,1, A 2:52.0, 100 m hrbtno: son (oba S) 1:09.6, 1:17.4. 4x200 m
9:35,5, Norveška ND 10:20.2. (Finska in renče 10:28.4.)
Š A H
V Budimpešti ^ vodi Bo.
V1
el
lesluvs^,,
V XIII. kolu snh°Vsvlt%t nirja kandidatov :*-eni t” prvaka so bili dos ~	^
zultati;	rem‘i,. I
Keres : Smislov strin ■ Flohr 1:0, afi*j
stein : Flohr 1:U.’S^ J lienthal 1:0, Kot° SzabO 1:0, Boleslavski :	.,-
boljši P03*™
njena v
slavskega.
P0 XIII. k°lu tabeli naslednje
je
S0
nie
točk
Boleslavski nedokončano P isiu* .i Bronstein pa X-stahlbeKl J dorf 6 in vol, ’sta fn polji
tov in Lilienthal ^ neM
Szabo 4 in PoJ	plobt
čano partijo leT
03.803, — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska št. 73-38
UREDNIŠTVO: ULICA M0^ECCH1, K^8, UL nad,. ~oJezl0nvsakVmm*vTsine v Slrt^^stol^li^rg^všm 60, fmančno-uprSvnl 100, osmrtnice^ lir. OGLASI: od 8.30-12 In od 19-18 . ^2^ Cene oglasov^ ^ % gt0lpC8 M vs? vrste og.asov po _10 _dln. _	___ __
Odg. urednik
STANISLAV RENKO. - Tiska Tržalkl tlskarsk! zavod. - Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco l-II,, Tel. 11-33 - Koper, ul. BatUstl SOla-I, Tel. 70.
ni FLRJ: izvod 4.50. m"*'
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: izvod 3, mesečno 70 din; iiru:  - ^»eg3
Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Ljubljana, Tyrševa 34 • tel. 49-63, tekoči raču«> pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska