Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejemali velja: Za eelo leto predplačan 15 gl(l., za pol leta S gld., za četrt leta
4 gld., za en meseo 1 gld. 40 kr. V administraci ji prejemali velja: Za eelo loto 12 gl(l., za pel leta G gl(l., za četrt lota 3 gl(l., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezno številke veljajo 7 kr. Naročnino projoma opravništvo (administracija) in ekspodieija, Seineniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so cona primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nofrankovana pisma se ne sprejemajo. Yrednlštvo je v Semeniškili ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedeljo in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
Štev. ($7
V Ljubljani, v četrtek 24. marca 1887.
Letnilk X V
Govor g. posl. Mili. Vošiijaka
v državnem zboru dne II. marca 1887 pri razpravi o bankovnem predlogu.
Visoka zbornica! Bodi mi dovoljeno, najprej nekoliko pomuditi se pri opazkah predgovoruika g. poslanca dr. Mengerja iu pri dokazovanji njegove ekscelence g. finančnega ministra. Pred vsem bi se pa rad kratko opravičil, zakaj da sem se pri splošni obravnavi oglasil k besedi.
Ekscelenca g. fiuančui minister dr. Duuajevski je rekel, da v tej zadevi prav za prav ni splošne obravnave. Jaz sem popolno tega mnenja, tembolj, ker je gosp. poslanec dr. M e n g e r, ki je bil vpisau zoper, v resnici tudi le posamezne točke predloga omenjal in po moji sodbi menil, da se mora pri splošni obravnavi poslužiti prilike, vse te točke pre-sojevati, ker bi moral sicer pri vsakem posameznem paragrafu za besedo poprijeti. Tudi jaz sem na tem stališči.
Prehajaje k dokazovanju gospoda poslanca dr. Mengerja gledč važnosti bankovnega vprašanja, menim, da o tem od nobene strani ni nikakega dvoma. Bankovuo vprašanje je z ozirom na denarno stanje v vsaki državi važno; v Avstriji pa je še vse važ-neje zato, ker se gibljemo v postavni obliki dua-lizma. Ne zdi se mi potrebno, posebej pretresati vprašanje, koliko je dualizem vplival ua baukovue razmere, ker je ta točka že tako omenjena v poročilu pogodbinega odbora, h kteremu poročilu se kasneje vruem.
Vravnavo veljave (valute) omenjal je g. poslanec dr. Menger kakor tudi ekscelenca gospod finančni minister. Gospod finančni minister meni, da bi vravuava veljave zahtevala velika denarna sredstva, zahtevala bi, da bi se davkoplačevalcem, sploh državljanom nova bremena naložila, povišala bi toraj že tako nezmagljivo visoke davke. Ako pa pomislimo, da je to vprašanje rešila Italija, država, ki v finančnem oziru, ako govorimo o tako zvanih naravnih pomožnih virih davkoplačevalcev, pač nima nič ugodnejega stanja, kot avstro - ogerska monarhija, bi moralo to na naše cesarstvo spodbudno vplivati, da se resno lotimo rešitve tega prevažnega vprašanja.
Gosp. poslanec dr. Menger je menil, da bi bilo rešiti nujnejih pogodbenih predlogov, nego je ban-kovni predlog.
Gospod finančni minister je pa dobro opomnil, da je bankovni predlog gotov pred nami, drugi predlogi pa ne, da se je zdelo tedaj primerno, tega na dnevni red postaviti.
Gospod poslanec dr. Menger je dalje grajal pokritje s tako zvanimi zlatimi menjicami. Tudi jaz imam pomislike proti temu. Menjica, in če prav se glasi na zlato, je le vedno papir, in papir ostaue papir. Zamorejo nastati razmere, da ti, danes prav dobro založeni papirji, jutri mogoče ne bodo nič vredni.
Pri zlati in srebrni zalogi se to ne more lahko zgoditi. V tem oziru imam toraj tudi svoje pomislike, bi li kazalo v prid kreditu avstro-ogerske banke kar meni nič, tebi nič, tega načina se oprijeti ?
Gospod poslanec dr. Menger govoril je nato o kreditu kmetijskih krogov, in to je prav za prav glavna točka, ktero bi danes tu rad razpravljal, z ene strani, ker čutim, da je to moja dolžnost kot poslanca kmetskih občin, z druge strani pa, ker sem se pri svojem družbeuem stanji pri gospodarskih zadrugah dobro seznanil z dotičnimi razmerami in mi je mogoče, te svoje skušnje visoki zbornici podati.
Kakor znano, imamo hipotek a rni kredit in osebni kredit. Jaz stojim na stališči, da naj se tisti krogi, ktere tii zastopam, dokler le mogoče, ue zatekajo k hipotekarnemu kreditu. Srednji, zlasti pa mali kmetski stan, naj se po mojem mnenji ne opira na hipotekami kredit kot podlago, na kteri zadostuje svojim kreditnim razmeram.
Skrbeti je treba, da se srednja in mala posestva ne obremene s hipotekarnim kreditom. Važno za moje mnenje je to, da je sila drago, oskrbeti si hipotekami kredit. Zlasti ua podlagi naše sedanje postavodaje in na podlagi osnove naših hranilnic, ki so bile pač v prvi vrsti ustanovljene za hipotekami kredit, zanikavam opravičenost hipotekar-nega kredita za srednja in mala posestva.
Toda beseda »kredit" jo taka, da se čuje enako
često iz ust srednjega in malega posestnika, kakor iz ust velikoposestnika, trgovca in obrtnika.
Treba je toraj skrbeti, da se tudi srednjim in malim kmetijam pomaga priti do cenega kredita in v tem oziru imamo označiti velik napredek, odkar je bila dana postava o pridobitnih in gospodarskih zadrugah dne 9. aprila 1873. Oe se je ktera stroka narodnega gospodarstva glede kredita v zadnjem desetletji zelo razširila, razširil se je zlasti zistem pridobitnih in gospodarskih zadrug ali posojilniških zadrug. Posojilne zadruge, take, kakor se sedaj ustauovljajo po zistemu Schultze-Delitzsch-evem ali po Railleisenovem, potrebujejo izdatne podpore od vnanjih kapitalov, ker so krogi, za ktere se te zadruge snujejo, sami na sebi potrebni kredita, namreč kot poedinci. Ako toraj poedinci kot taki nimajo nikakili sredstev, da si ustauove zaklad, s kterim bi mogli posojila potrebnim pomagati, je samo ob sebi umljivo, da tudi združeuje teh udov, t. j. posojilne družbe, ali zadruge, same nimajo nikakih sredstev, da bi svoje namene dosegle, in v tem oziru sem že večkrat sprožil vprašanje, v koliko bi mogla avstro-ogerska banka pomagati posojilnim in hranilnim društvom.
(Dalje prili.)
Cerkveno-politični predlogi v Nemčiji.
Nemški »kulturkampf" traja že nekako 15 let; napovedal je vojsko leta 1872 knez Bismark katoličanom na vseh straneh. Redna vojska bila mu je nemški državni zbor in v njem tri stranke: u a-cij on al -liberalci, „fo r tsc h r i t t"-l er j i in prosto-konservativci. Pomožne čete bili so muprotestantovski pravni (a ne pravični) učenjaki, n. pr. dr. Emil Richter, — prej katoličanom prijazen, v tem času sovražen — in njegovi učenci: dr. Rich. D o ve, dr. Emil Fried-berg in prof. Pavel Hinschius. Priskočili so jim izdajalsko ua pomoč še s t a r o k a to 1 i č a n i, ali bolje novi protestautje in njih učenjaki; imenujemo le enega, nesrečnega Schulte-ja, ki se
LISTEK.
Franjo Ondriček.
Svoji k svemu a vždy dle pravdy.
Palacky.
Pomljivi besed slavnega zgodovinarja bratskega nam roda, zbrali so se prošli tedeu prijatelji umetue glasbe dvakrat okrog slovečega goslarja češkega, da čujejo čarobne glasove, koje izvablja umetnik dragoceni svoji vijolini. Po pravici smemo Slovani ponosni biti na moža, kakor je Oudriček. Po pravici pa je tudi on smel pričakovati, da ga bodo, ko dojde v tretje v belo Ljubljano, za glasbo vneti Slovenci sprejeli prijazno, ga radostno poslušali. Vse to se je zgodilo. Sicer je utihnil nam glas njegove vijoline, a spomin na umetnika, spoštovanje do njega bode ostalo. Zapustil je morda za dalje časa naše mesto, nam ostaneta njegova koncerta nepozabljiva.
A — dasi bi to ne smelo biti — smo vendar menda že tako vstvarjeni, da takoj, ko zagledamo
tega ali onega imenitnika ali izvrstnika, vprašamo prav naivno: Kdo je? Kaj je? Odkod je? — Ne smelo bi, rekel sem, to biti, kajti osebne in zasebne razmere dostikrat na nas tako vplivajo, da nam ni mogoče objektivnim biti nasproti človeku, kterega značaj ali lastnijo želimo označiti. Tega se našemu umetniku ni bati. Pustil je Ljubljano za seboj, a tudi spomin nam je zapustil, da smo imeli priliko čuti — nenavadnega goslarja. — Misleč toraj, da vstrežem osobito nekterim svojim prijateljem po deželi, ki niso imeli prilike osebno slišati umetnika, podam v naslednjem nekaj životopisnih črtic s po-sebuiin ozirom na šolanje njegovo.
Franjo Ondriček rodil se je dne 29. aprila 1859 na Ilradšinu v zlati Pragi — toraj v kraji, kjer skoro vse gode, kar — da govorim z narodnim izrekom — leze in gre. Oče njegov bil je takrat kapelnik neke glasbene družbe, ki je na zahtevo v gostilnah ali po kavarnah svirala. Sedaj je oče nastavljen v Pragi pri deželnem gledališči kot prvi vijolinist. Prve poteze na goslih prejel je deček od očeta svojega, iu vijoliua mu je tako priročna postala, da so se že
sedemletnemu dečku, ko je zasviral z nežnimi prstki, vsi čudili. A mladost njegova bila je trpka in mračna. Oče, ki je moral skrbeti za mnogobrojno družino, skušal je z mladim nadarjenim goslarjem čem preje tem bolje se okoristiti in ga je uredil med svojo godbeno družbo. Toraj pa j'e moral deček po celo noči vleči z lokom po struuah in to v prostorih zakajenih in zaduhlih, tako, da je le čudo, kako da je deček, sicer slabotnega zdravja, vse to prestati in prenašati mogel. In vendar je v glasbi vidno napredoval. Gnalo ga je toraj silno po višem naobra-ženji. A kako si tega priboriti? Očetu bil je doma kot vijolinist nujuo potreben, podpore tudi ni bilo od nikodar pričakovati. Dalje časa vrelo je v mladeniču, dokler ni vskipel iz njega sklep, da si hoče na vsak način poiskati višjo šole za svoj instrument. V najtežavuojših razmerah za izvršitev tega sklepa posredoval je kritik »Bohemije", Ulm, po svojem vplivu toliko, da je bil mladi Franjo sprejet v Pražki konservatorij. Tu je prišel pod vodstvo tedanj profesorja, sedanjega vodje konservatorija, Bene-vica, ki je izredni talent mladeniča hitro opazil.
je prej slavno odlikoval, braneč katoliško cerkev in njene pravice, a sedaj postal eden najbolj zagrizenih njenih sovražnikov.
Tej mogočni vojski nasproti bojevali so se katoliški škofje; bojevali so se srčno, branili vstrajno sveto reč. Zapuščali so raje svoje škofije ter umikali se v pregnanstvo, kakor bi bili izdali cerkev Gospodovo in njene pravice. Spomnimo se le junaka Le-dochovvskega iu Kolinskega nadškofa Mel-chers-a, ki sta za svoje junaštvo dosegla od sv. očeta čast kardinalsko. S svojimi škofi, s svojimi duhovniki, kterih veliko je moralo zapustiti svojo domovino ter brez domovja, brez zaslužka, v revščini umirati na ptujem, stale so nepremakljivo katoliške sreuje, ter v zagovarjalce svojih pravic volile si nevstrašene poslance: katoliški cen trum, na čelu mu »malo-ekscelenco" dr. Windthorst-a in barona Frankenstein-a.
Vojska ta je dolgotrajna; a vojske še sedaj ni konec, zakaj v vladni Nemčiji se ravna po geslu: „Macht geht vor Recht" — moč veljil, a ne pravica. Konečno pa bo pravica vendar zmagala; in lahko rečemo, da že zmaguje. Oni mogočni kancler »iz jekla in železa", ki je še nedavno trdil, da ne pojde v „Canosso", je tam že pouižno potrkal, če ga sprejmejo. Sprejeli so ga sicer, uslišali mu tudi prošnjo: podpirali so ga namreč v njegovi skrbi za zunanjo moč države v vprašanji glede septenata
—	sedemletnega obroka za zvišano število armade
—	vendar obljubiti je moral, da hoče polagoma konec storiti „kulturkampfu". Polagoma pravim, ker naenkrat postati iz Savla — Pavel, iz tigra — jagnje — tudi knez Bismark ne more, če tudi zntl v svoji politiki barve spreminjati kakor kameleon.
Kakor je bil pokazal Bismark že z novelo dne 21. maja 1886, da hoče biti katoličanom prijaznejši, se kaže to tudi z novimi predlogi, podanimi pred par tedni nemškemu državnemu zboru o cerkveno-političnih zadevah. Ni sicer veliko, o čemur je odnehal Bismark; a upati je, da se bode sv. očetu in „centrum"-u posrečilo, priboriti kmalu nemškim katoličanom enako prostost, kakor jo vživajo prote-stantje.
Omenjeni novi predlogi — ki so pa le en korak naprej k miru, še ne pomirje, nikar mir sam — obsegajo v glavnih potezah to-le:
V I. členu dovoljuje se škofoma v Limburgu in Osnabriicku osnovati si duhovsko semenišče ter v njem vzgojati — ne sicer popolno neodvisno
—	prihodnje duhovnike. Isto se je bilo dovolilo že z lansko novelo škofom Fuldskemu, Hildes-heim-skemu, Paderborn-skemu in Trier-skemu. Ni pa še to dovoljeno onim škofom, ki imajo v svojih škofijah državne bogoslovne fakultete, kakor so: Kolin, Vratislav, Miluster, Erraelaud. Tudi se ta pravica, kteri se pa cerkev nikakor ne more odpovedati, še ni dala škofijam, v kterih Poljaki prebivajo, namreč Poznanj-Gnezdnanski in Holmski (Kulm).
člen II. določuje, kedaj sme država ugovarjati, da škofje ne nastavijo kakega duhovnika za župnika, župnije upravitelja ali njegovega namestnika. Rimska stolica dopušča tak ugovor samo pri župnikih. Kako se bodo v tem oziru pogodili in kako se bodo zedinili o vzrokih, zarad kterih naj bi bil veljaven tak ugovor, učila bo prihodnost.
Člena III. in IV. zagotovljata cerkvenim pred-
stojnikom neomejeno disciplinarno oblast nad svojimi duhovniki; od cerkvenih kazni in censur pa naj bi se ne smeli posluževati »excommunicationis majoris".
člen V. dovoljuje naselitev redovnikov in redovnic, pa samo onih, ki pomagajo v dušnem pastirstvu, ki se pečajo z deli krščanske ljubezni, ali ki živ3 p o b o ž-nosti v premišljevaluem življenji (vita contempla-tiva). Ne bili bi pa pripuščeni Jezuiti in vsi njim sorodni redovi: Redemptoristi, Lazar isti, duhovniki od sv. Duha in G o s p č od Presv. Srca (du sacre coeur). (cf. Veriug, Kirchenrecht, edit. II., 1881, pag. 177.) — Tudi naj bi bili prepovedani v prihodnje vsi redovi, možki in ženski, kterim je namen pečati se z vzgojo mladine. Še celo dopuščeni redovi bi ne smeli v šolah podučevati. —■ Ta točka je na pol piškav oreh, vržen katoličanom, ki so pričakovali zdravega z dobrim jedrom, vzlasti če premislimo, da se je pred „kulturkampfom" večina katoliške ženske mladine v Nemčiji izobraževala po samostanskih šolah.
Pri tej omejenosti glede dopuščenih redov pa si vlada pridržuje še vso (presodilno in določilno) oblast, naj se namreč ta ali oni red dopusti ali ne; še celo že dopuščen red bi smela sama prepovedati in redovnike izgnati.
To je vse, kar hoče Bismark katoličanom pri-jenjati. Prebito malo! Zakaj, še naj bi ostal v veljavi »kancelparagraf", še naj bi država nadzorovala deljenje sv. zakramentov, še naj bi država gospodarila s cerkveuim premoženjem; še naj bi smeli staro-katoličaui ali novi protestantje jemati katolikom njih cerkve in kapele; še naj bi smela država zadržavati škofom in duhovnikom njih plače; tudi še nadalje naj bi ne bili po pruski ustavi katoličani enakopravni s protestanti!
Dokler se vse to ne spremeni, ni govoriti o trajnem miru med cerkvijo in državo v Nemčiji.
„Kulturkampf" naj toraj še traja? Naj se še za naprej kratijo katoličanom pravice? Upajmo, da bode potovanje Bismarkovo v „Canosso" prineslo nemškim katoličanom kmalo trajni mir. Upajmo, da bode končan ta dolgotrajni boj v slavo sv. cerkve, v slavo Leonu XIII., v časni in večni blagor nemškim katoličanom!	—r.
Politični pregled.
V Ljubljani, 24. marca. Notranje dežele.
Prihodnja seja avstrijske gospodske zbornice bo v soboto 26. t. m., ker vlada želi, da bi se bankin predlog prej ko prej rešil in sprejel. Komisija gospodske zbornice je že končala posvetovanje o tem predlogu, ter je proti sklepu državne zbornice paragraf 102 spremenila. Glasiti se ima ta paragraf tako, kakor ga je vlada nasvetovala.
V avstrijski državni zbornici nadaljevala se je 23. t. m. razprava o bolniških blagajnicah; veliko vrišča je napravil § 60., kteri zahteva, da naj policija nadzoruje blagajnico. Liberalci so jako vdrihali po policiji, kajti po njih nazorih policija nima drugega opraviti, nego da nadzoruje iu stra-
huje »klerikalce in črnuhe", ki imajo zunaj dežele svojega poglavarja.
V hrvaškem deželnem zboru vršila se je 22. t. m. razprava o podaljšanji postavodajalne dobe poslancev na pet let. Od opozicije so govorili: Beruta, dr. Grzanič iu Mazura. Ker se ni nihče več oglasil, je naznanil predsednik, da bodo konečni govori v četrtek (tedaj danes). Opozicija misli postavo o Srbih hudo napasti, ker jej manjka navadne določbe, da ima ban to postavo izvršiti. Iz tega pa sklepa opozicija, da hoče ogerski naučni minister, oziroma ogerski ministerski predsednik vtikovati se v šolske in verske zadeve hrvaških Srbov.
Vitanje države.
Kaj pravijo ruski vladni krogi po napadu na cara? Pravijo, da je ustavoverna stranka panoga nihilizma. Carovi svetovalci mislijo, da ni pravi čas, da bi se vpeljala ustava. Panslavisti žele samo-oblastno vlado, ter pravijo, da je najbolje, če car sam vlada, dokler se Rusija ne raztegne do pravih meji. Zarad napada se baje sedanja politika carova ne bode spremenila. Kakor vse kaže, tako brž že ne, ali kdo ve, kaj vmes pride, kdo ve, kedaj da krtovi, ki v Evropi pod zemljo rijejo, pridejo na površje. Kedar se to zgodi, takrat postanejo vsa zatrjevanja o miru prazna.
V	Petrogradu zarot ni konca ne kraja. Sedaj se zopet po časnikih pripoveduje, da so dijaki napadli kuratorja vseučilišča, generala Novikova, in rektorja Andreijevskega; zgodilo se jima ni nič. Dijake so zaprli. V gubernijskem mestu Pensa so zasledili gnjezdo teroristične stranke. Zalotenih je 23 članov, med njimi so uradniki in častniki. Preesednik okrožne sodnije se je hotel sam usmrtiti.
V	FilifiOpelju zbrali so se 20. t. m. poslanci raznih okrajev iz vzhodne Rumelije. Sklenili so braniti nezavisnost združene Bolgarije na vsak način. Osnovali so »zvezo rodoljubov", ta si je zbrala odbor 24 udov, za predsednika je bil imenovan čamakov. Odbor se ima ustavljati domačim in vuaujim sovražnikom Bolgarije.
O priliki 90. rojstnega dne nemškega cesarja je bila 22. t. m. večerna zabava pri nemškem poslancu v Parizu, ktere so se vdeležili: francoski vojni minister B o u 1 a n g e r , ministerski predsednik G o b 1 e t , minister vnanjih zadev F 1 o u r e n s , potem Freycinet, L e s s e p s in več poslancev, med temi Clemenceau in A n d r i e u x. Ministerski predsednik Goblet je po brzojavnem potu poslal čestitko francoske vlade do nemškega cesarja za njega 90. rojstni dan.
Pruski kulturni boj podžigajo "razun liberalcev tudi protestantovski konservativci, kterim ne gre v glavo, da bi pruska (protestantovska) država sklenila mir z Rimom, ter nehala preganjati katoliško cerkev in prijenjati v nekterih stvareh katolikom, dočim oni (protestantje) ne dobe nikakih posebnih izjem. Pred vsem se boje nameravanega nastavljanja nuncija v Berolinu, napadajo škofa Koppa, ponujajo svoje nasvete gospodski zbornici, ter jo nagovarjajo, da bi zavrgla nasvete, ki merijo na to, odpraviti majeve postave in napraviti mir v deželi. Od po-slaniške zbornice za gotovo pričakujejo, da bode zavrgla cerkvene predloge. Vendar je pa s prvimi člani cerkveuega predloga, ki govore o prostosti službe božje iu o delitvi sv. zakramentov »Deutsche evang. Kirchen-Zeitung" še zadovoljna. Vse drugače pa misli o redovih, o kterih piše tako-le: »V re-dovih razodeva rimska cerkev tako obilno moč, tako krepko propagando navzlic drugim veroizpovedanjem, tako silno sredstvo za boj, da mora poprej mir nastati in duhovi se vpokojiti, preden se more misliti na to, da bi se duhovne zadruge zopet nazaj poklicale, kakor se to v Nemčiji sedaj namerava. Dr. Kopp zahteva povrnitev vseh pruskih cerkvenih redov in njih premoženja. Ako se to zgodi, vrnili se bodo v Nemčijo takoj jezuitje in njim sorodni redovi. To vendar ne gre; naj se dopuščajo redovi, ki se pečajo z deli ljubezni, usmiljenja in misijoni; naj
ter se pobrinil, osobito za to, da so ga profesorji tudi izven šole podučevali v teoriji, da ni za drugimi gojenci zaostajal.
Tri leta ostal je v Pragi spopolnujoč se pri Benevicu. A tudi tu ga več ni strpelo. Želi si ogledati drugih krajev, tujih dežel in ondi nadaljevati študije svoje. Po koncertu, kterega je dal v Pragi, kteremu je prisostvoval tudi W i e n i a n s k i, zapustil je svoj rojstni kraj, ter odšel v rezidenco francoske republike. Skozi dve leti vspopolnjeval se je ondi pod vodstvom Massartovim, ter dosegel po neumornem naporu tehniško izurjenost, kakoršue je po svetu iskati treba. V raznoterih mestih na Francoskem je za tem koncertoval; odtod se prepeljal na Angležko, kjer je pri vseh koncertih obilo pohvale. Dospevši slednjič domov, koncertoval je na Dunaji, kjer so ga občinstvo, časnikarstvo in strokovnjaki sprejeli in občudovali kot godbenika prve vrste. Kot takega se je tudi v Ljubljani pokazal.
Nenavadne muzikaše kritikovati je težko in kočljivo, in še strokovnjakom glave beli. A dasi lajik v glasbi, ne morem se zdržati, da bi ne na-
risal vsaj v nekterih obrisih glasbeni značaj Ondfičkov. Da bi ga vi videli! Mirno vzame lok in potegne ž njim čez strune; igraje svira najburnejše »allegro". In vse njegovo prednašanje je polno najtežjih glasbenih okraskov, največe tehniške težave presvira vam z največo lahkoto. To pokazal je tudi s tem, ker ignl navadno najtežje kompozicije. Ernst-ov Fis-moll koncert in Paganinijeve »Oarovniške varija-cije" gotovo spadajo med najtežje, kar se je kedaj skladalo za gosli — a vse je teklo tako mirno, a vendar živahno, sedaj močno topeče in drugič zopet sreč pretresajoče izpod loka, da so poslušalci kar strmeli.
Še jeden dokaz za tehniško izobraženost našega umetnika. Pred nedavno poročal je Dunajski sloveči glasbeni kritik Ha nn sli k v »Neue Freie Presse" o vspehu koncerta, kterega je dal izvrstni goslar A. Wilhelmj. Res, da kritik sam omeni, da stavi na koncertanta, kakor je ravno Wilbelmj, najviše zahteve, pridene pa takoj, da Ondriček Beethoven-ov koncert a-moll boljše, tehniško bolj popolno igrd, Dego Wilhelmj.
To je kritika iz ust moža, ki današnjemu svetu nekaj velj! Nam pa jo tem bolj merodajna, ker izhaja od nam nasprotne strani, od koder imamo čestokrat priliko spoznati, da se vse, kar je slovanskega, tako rado »na steno pritiska" in pozabljivosti prepušča. Nasprotniki češkega umetnika sami morajo svetu oznanjevati, da je najbolj tehuiško dovršen na vijolini — Franc Ondriček.
Komaj osemindvajsetletni umetnik je srednje postave, polnega obraza, živahnega pogleda. Gosti, črni lasje vsipajo se mu do ramen in črne brke pod nosom značijo inteligentni obraz umetnika — Slovana.
Utihnil glas je vijolin, — Strunar odbrenkal je: — v Ljubljani. A radi zabilježimo veselo vest, ktero je dal pri odhodu svojim prijateljem in častilcem, da hoče k letu zopet obiskati brate svoje Slovence. Mi pa mu kličemo: Srečno pot v širni svet! Pa tudi: Na svidenje! In kedar-koli: Dobro došel v beli Ljubljani.	K.
država dovoljuje tudi vzdrževanje redov, ki se pečajo s pastirstvom in 8 premišljevanjem, in to takrat, ko bode mir zagotovljen, a povrnitev Jezuitov in šolskih redov naj ne trpi nikoli! V prvi vrsti gre zahtevati več samostalnosti in bogatejših sredstev za evangeljsko cerkev. Ako se ne sprejmejo opravičene tirjatve, naj se niti pičice ne prijenja, kar se tiče redov. Redovi za obstoj cerkve niso potrebni; nahajajo se katoliške dežele, kjer redov ni. Privoščimo katoliški cerkvi nje pravice, a mi ne bodemo plačevali stroške za to; niti naj se to ne zgodi nam in našemu veličastvu na škodo." Toliko je strpljivosti pri protestantih in toliko privoščijo nam katolikom. Kje je toraj nestrpnost?!
Laški general G e n e v Masavi je izročil Ras-Alulah-i glavarje Savrtov. Ministerski predsednik je to vpričo nekterih poslancev grajal, in vladni ukaz se je brzojavno nazuauil generalu Gene-ju. Dalje se poroča iz Afrike, da, ko je prišel trgovec Vogt s tisoč pušek v Asmaro, so takoj izpustili Salimbeuija in tovariše; pridržali so pa samo poročnika Savor-rouxa. Ras Allulah hoče še imeti pušek in streliva, potem pa pismeno zatrdilo, da Italija ne bode več zasedla Uaha in Arafalia. Rod Savrta je hotel oproščene Italijane zopet vjeti, ker je general Geue izročil več glavarjev rodu Savrta, ki so se podali v njegovo varstvo. Major Boretti je zabranil vjetje. Ali general Gene ravnd po svoje, ali po višem (tajnem) ukazu? Toliko je gotovo, da Lahi ne odobravajo njegove politike. General Saleta je šel 21. t. m. na ladijo in je ukazal vkrcati več vojakov.
Iz Rima razglaša „Agenzia Štefani" depešo, ktero je poslal minister vnanjih zadev, grof Robilant, generalu Gene-ju, ki se glasi: „Vaša telegrafična naznanila so napravila prav slab vtis na javno mnenje. Z našo častjo se ne strinja, da ste Ras-Aluli poslali zaplenjene puške in da ste mu izročili ubežnike, ktere je potem usmrtil; kajti ta Vaš čin zelo močno škoduje naše koristi. Ravnali ste na svojo roko in brez dovoljenja in navoda. Spoznavam, da se je to zgodilo z ozirom na okoliščine, ki so meni neznane. Ustavite se na potu, po kterem ste sedaj hodili. Ako Vam Ras-Alula zopet kaj omeni o Savoiroux-u, ne odgovorite mu. Ne izzivajte ga, dokler povelja ne dobite. Z vjetim Savoiroux-om sicer lahko stori, kar hoče, a posledice temu naj si sam pripiše. Mi pa bodemo ravnali tako, kakor se to spodobi naši časti in kar ugaja našim koristim". — Kaj bode nasledek temu? Vidi se, da Abesinci niso zadnji, kedar grč koga speljati ua led.
Izvirni dopisi.
V Stangi, 20. marca. Kakor menda drugod, tako je tudi pri nas snežilo prav čvrsto, prav po zimsko od nedelje do petka. Imamo snega prav na debelo povsod. Tudi pod strehami, ki so z opeko krite, ga je dosti. Ta sneg našim ljudem letos jako škoduje, ker pomanjkuje skoraj vsim živinske klaje; za slamo namreč je prav huda. Zato pa ima tako visoko ceno. Že čez en goldinar se plačuje stari stot. Pa to bi bilo še, da bi se le dobila! Nekteri so že živino zdaj v reso gonili. Robidje so nosili, da bi ubogo žival preredili. Živine imajo ljudje pri naš obilo. Ali prodati je ni moč, ker ima vedno prav nizko ceno. Navadno se pa še ne vpraša zdaj za živino, če ni kaj posebnega.
Kmet je pa revež, če za živino ne more nič vtržiti. Res, lani so naši ljudje precej za jabelka dobili. Ali to je bilo pa tudi vse. Včasih so dobili tudi kak goldinar za cviček. Ali zdaj že kake tri leta ne rodi več trta. Zastonj je delo. Vinograde je tu najbolje popolnoma pustiti in ondi sadja nasaditi. Sadje jim bo vsaj včasi več neslo kot trta. To se je lani prav pokazalo, ter so dobili nekteri po 100 do 150 goldinarjev za same jabelka. Za češnje, hruške in kostanj so pa še posebej nekaj dobili. Sadijo radi pri nas drevje. Samo premalo ga snažijo. Ljudje so pri nas prav zdravi. V šestih mesecih sta le dva umrla.
Naše okrajno glavarstvo je bilo za časa vojaškega nabora letos vendar eno pametno vkrenilo, in sicer to: Prepovedala je šnops točiti za oni čas v Litiji, tako je prav! „Vivat sequens!"
Z Dunaja, 23. marca. V dan sv. Jožefa, ki se pa na Dunaji ne praznuje kot praznik, imel je slovenski klub svoj sedmi večer. Večer ta bil je od-menjen prosti zabavi in petju. Slovenski dijaki na Dunajskem vseučilišči peli so pa ta večer res tako izboruo, da bi se bili lahko ponašali s svojim petjem v vsacem koncertu, ter vstregli s svojim petjem lahko tudi strogi kritiki.
Predsednik kluba, gosp. Navratil, bolan je še ■vedno, zato pozdravil je v njega imenu g. Ciperle ■došle gospode. Po njegovem predlogu prevzame predsedništvo tega večera državni poslanec gosp. Ferjančič.
Berila ni bilo ta večer. Odbor stavil ga ni zato na dnevni red, ker je hotel dati ta večer priložnost vdeležnikom, da se pogovarjajo obširniše o zadnjem predavanji g. prof. Stritarja, kajti ideje, koje proglasil je on zadnjič, vredne so gotovo globokega premisleka. In res, govorilo se je mnogo o zadnjem berilu, iu zato bilo je jako dobro, da se ni priredilo novo berilo temu večeru.
Dalje predlagal je g. prof. Šuklje, naj se razširi slovenski klub v slovensko društvo, ter naj se v ta namen prirede pravila. G. Pukl odgovarjal je, da je bila to že misel odbora, ki je ustanovil klub, samo čakati je hotel, da vidi, bode se li z vspehom moglo ustanoviti tako društvo ali ne. Po predlogu g. Majarona bili so izvoljeni enoglasno v odbor za posvetovanje pravil gg.: Navratil, dr. Ferjan-čič, Šuklje, Pukl in Ciperle. Ta odbor poročal bode v enem prihodnjih večerov o novih pravilih.
Kar se tiče daljne zabave, omenim le toliko, da na Kranjskem, ali na Slovenskem ne bilo bi se mogoče čutiti človeku bolj domačemu, nego ta večer v hotelu Royal na Dunaju. Slovenski klub pokazal je, da je popolnem na svojem mestu in da so njega ustanovitelji zadeli pravo.
Iz Celja, 23. marca. (VIII. Letno poročilo katoliškega podpornega društva v Celji pod pokroviteljsvom premilost. in prevzv. knezoškofa Lavantinskega Jakoba Maksi-miljana za leto 1886.) Namen katoliškega podpornega društva je vsled § 1. društvenih pravil: »podpirati učiteljice in učenke na privatni dekliški šoli v celjski okolici, pa tudi druge ubožue otroke po primeri društvenega premoženja".
Ta namen se je z božjo pomočjo in podporo blagih dobrotnikov, društvenih prijateljev in udov srečno dosegel tudi pretečeno leto. Kakor kaže račun o dohodkih in stroških, smo imeli v tem letu več stroškov kakor dohodkov. Vzrok je v tem, ker se je poprejšna trirazredna dekliška šola razširila v jeseni leta 1885 v četirirazredno; to pa je poprejšno mesečno nagrado za učiteljstvo zdatno povzdignilo. Pomankljej s 15 gld. 69 kr. se je poravnal s prihranjenimi preostanki prejšnih let. Vsled tega se je zaloga društvene blagajnice koncem leta 1886 zmanjšala proti letu 1885.
Katoliško podporno društvo šteje 49 ustanov-nikov, 290 rednih letnih udov, 115 podpornikov, skupaj toraj 454 udov.
Občni zbor se je obhajal dne 21. novembra v dvorani „pri Slonu". Med letom je imel odbor štiri seje.
Po društvenih pravilih znaša ustanovnima vsaj 40 gld.; letni znesek rednih udov vsaj 2 gld.; znesek podpornikov vsaj 52 kr. na leto. Toda mnogoteri častiti društveni prijatelji so više odrajtali, kakor redno letnino, ktere smo pa že čez leto objavili.
Ob koncu leta 1886 je obiskovalo našo štiri-razredno dekliško šolo 222 učenk, večidel iz Celjske okolice. V šolskem letu 1886/7 podučuje v četrtem razredu s. Angelija Križanič, v tretjem s. Bonaven-tura Suhač, v drugem s. Lidvina Purgaj in v prvem razredu gospodičina Ana Ivalmus. Krščanski nauk uči v vseh štirih razredih č. g. Valentin Mikuš, mestni kaplan. Po spričevalu gospoda okrajnega šolskega nadzornika za šolsko leto 1885/6 je stanje naše dekliške šole prav hvalevredne.
Katoliško podporno društvo jo skrbelo tudi to leto za hrano, obleko, obutev, za nakup podučnih knjig in zvezkov za najubožniše učence in učenke okoličanske šole. 23. decembra 1886 je bilo obda-rovanih (ob božični veselici) 49 dečkov in 53 deklic.
Stroški za božične darove (obutev in obleko) so znašali 203 gld. 95 kr. Toda v tem znesku niso všteti stroški za obutev in obleko, ktero je oskrbel mnogoterim šolskim otrokom za Božič blago-rodni gospod Konrad Vašič, grajščak itd. poleg Celja. Ob štirih dnevih med tednom hodi na kosilo k šolskim sestram 60 učencev in 80 učenk.
Za te izvanredne stroške skrbi »sirotinski zavod" našega društva, — ki je imel v letu 1886 vseh stroškov: 408 gld. 55 kr.
V teku leta 1886 nam jo pobrala nemila smrt nektere ude, kterih bomo težko pogrešali. V Ljubljani je umrl vč. gosp. Janez Pribovšic, c. kr. vojni kurat. zvesti podpornik društva od njegovega usta-novljenja sem; v Skalah g. dek. Trafenik; na Gornji Iludinji je umrla Ana Dimec, ki je naši šoli sporočila 200 gld; v celjskem mestu g. Franc Vrečko, hišni posestnik, ki jo društvu volil 194 gld. Toda do konca leta 1886 se ti zneski še niso izplačali.
Nemogoče je bilo med letom se vsakemu prebla-gemu udu posebej zahvaljevati za poslano zneske, pa vsaj tega tudi niso pričakovali. Zahvaljujemo se njim toraj zdaj ter njih najuljudnejo prosimo: naj nam vsi ostanejo zvesti še na dalje, kajti drugače ne bomo mogli izvrševati društvenega namena. Enako prosimo vse prijatelje mladine, naj podpirajo po svojih močeh naše podvzetje ter pristopijo, ako tega še niso storili, katoliškemu podpornemu društvu v Celji.
Omeniti nam je tudi, da se je meseca decembra 1886 v poslopji čč. šolskih sester v zvezi z našo dekliško šolo odprl na stroške družbe sv. Cirila in Metoda šolski vrtec za tiste otroke, kteri še niso zreli za šolo. Učiteljica v tem vrtecu je gospodična Irma Fabijani.
Vsem častitim udom se naznanja, da se bo v četrtek pred cvetno nedeljo t. j. 30. marca ob 8. uri predpoldne v kapeli Matere Božje Sedem žalost Celjske farno cerkve obhajalo mrtvaško sv. opravilo za vse rajne dobrotnike našega šolskega zavoda.
Slednjič se javlja, da zamorejo društveniki vsako nedeljo od 11. do 12. ure predpoldne izposojevati si knjige iz društvene knjigarno v poslopju čč. šolskih sester. Red izposojevanja jo priobčen v knjigarni. Pri tej priliki pa prosimo najuljudneje one p. n. društ-vonike, kteri imajo primerne knjige podučnega ali zabavnega obsega, pa jih sami ne potrebujejo, naj je blagovolijo darovati knjigarni katoliškega podpornega društva.
Častitim gg. čitateljem podamo naslednji natančni pregled dohodkov in stroškov »katoliškega podpornega društva v Celji":
Dohodki leta 1886:
Prem. in Prevzviš. knez in škof Lavautinski Jakob Maksimilijan ........
Celjska posojilnica.....
Mariborska posojilnica .... Iz zapuščine rajnega č. g. J. Zelenca ........
Ustanovnina.......
Doneski rednih letnih udov . . Doneski podpornih udov . . . Letne obresti od dveh državnih
obligacij ......
Dolžno pismo po J. Turnšeku in M.
Dimecu po imenu 100 gold. Neimenovan dobrotnik ....
Skupaj . 1557 gld. 57 kr. in ena obligacija za 100 gld. Gotovina leta 1885 . . . . . 78 „ 80 „
Skupaj . 1636 gld. 87 kr. in ena obligacija za 100 gld.
Stroški leta 1886:
Nagrada častitim šolskim sestram ,
učiteljici in gosp. katehetu 1078 gld. — kr.
Za kurjavo (drva in premog) . 217	„ 20	„ Mizarska, ključarska in lončarska
dela in popravila .... 165	„ 89	„ Zavarovanje šolskega poslopja in
dimnikarju......11	„ 94	„
Eazne knjige in tiskovine ... 68	„ 75	„
Davek od vrta...... 4	„ 61	„
Doklada za nakup božičnih daril 100	„ —	„
Eazne malenkosti..... 5	„ 67	„
Skupaj . 1652	gld. 06	„ Dohodki so znašali zraven obliga
cijo za 100 gld. (po imenu) 1636	„ 37	„ toraj primankljaj . 15	gld. 69	kr. Iz posojilnice se je vzelo za pokritje stroškov . . . . . 100	„ —	„
toraj ostane v blagajnici koncem
leta 1886 ...... 84 gld. 41 kr.
Premoženje „kat. podp. društva" koncem 1. 1886:
V	blagajnici.......84 gld. 41 kr.
V	celjski posojilnici..... 402 „ 48 „
Obresti od te svoto.....18 „ 80 „
2 obligaciji po 1000 gld. po kurzu
800 gld....... 1600 » — »
1 obligacija za 100 gld. po kurzu
80 gld..... . . 80 » — »
Skupaj . 2185 gld. 69 kr. Sirotlnska zaloga:
Dohodki leta 1886 ..... 410 gld. 84 kr.
Stroški........ . 408 „ 55 „
V	blagajnici dne 31. decembra
1886 ........ 2 gld. 29 kr.
20 gld. — kr. 150 » - „ 50 ,, —
50 110 981 61
71
86
84
50 „ — »
Imetje slvotinskega zavoda:
Obligacija po kurzu.....80 gld. — kr.
V	celjski posojilnici koncem 1. 1886 98 „ 49 »
V	blagajnici..........2 ., 29
. 180 gld. 78 kr. Imetje »katol. podp. društva" znaša 2185 ,. 69 „ Skupno premoženje toraj . 2366 gld. 47 kr. V Oelji meseca februarja 1887.
Odbor »katoliškega podpornega društva ".
JožefŽičkar, načelnik. MihaŽolgar, namestnik. Frančišek Irgl, blagajnik. L j ude vi t Hu-d o v e r n i k, tajnik. K onradVašic, F r a n c e L i-povšek, Karol Šah, France Kmecl, F ranče Krašovic, Miha Vošnjak, Ivan Ivrušič, J o ž e f L e v i č n i k, pregledovalci društvenih računov.
Domače novice.
(Popravek.) Kar je včerajšnji »Slovenec" o po-svečenji čč. gg. bogoslovcev tretjega leta poročal, ni resnično, poročal je le po zmoti; ker premili knezoškof o tem še niso nič odločili.
(V katoliški družbi) je včeraj govoril gosp. ka-tehet A. Kržič, ter čital dve povesti iz življenja rodbinskega, v kterem čuje „Angelj Varh" in vlada verska in prav krščanska izreja, kar je bilo ne le podučno, marveč tudi spodbudno in celo ginljivo. Ker je prihodnji vže tihi teden, utihnejo za zdaj ob sredah navadni govori v družbi katoliški.
(Predrzni psovki »Uredništva Slovanovega" nasproti ponižna prošnja): „I)okler pišem glagole II. vrste na —niti, —nil p. dvigniti, dvignil: naj mi bode milostno dovoljeno, da jih smem pisati tudi v trpnem deležniku in v glagolniku, celo po pravilu dosedanjih slovnic slovenskih (cf. Metelko str. 108, 214; Janežič str. 83, 84; Šuman str. 63, 64) na —njen, —njen je p. dvignjen, dvignjenje; kedar jih pričnem pisariti na —noti, —nol p. dvignoti, dvignol, tedaj čem jih pisati dosledno na —nen, —nen je p. dvigneu, otrpnen, otrpnenje.
Profesor A. Trstenjakove slovnice n e z n a te l j.
(Osnova obrtniške šole.) Kakor se čuje, ima drugo leto v Ljubljani osnovati se obrtniška Šola, h kteri bota c. kr. ministerstvo in si. magistrat Ljubljanski vsak po svojem pripomogla.
(Režiserju in vodji dramatične šole g. Borštniku) na korist priredi dramatičnega društva odbor dne 27. t. m. v čitalnični dvorani predstavo z burko: »Zmešnjava na zmešnjavo." Gospod Borštnik stekel si je z marljivim svojim podučevanjem v dramatičnega društva šoli, kakor tudi s premišljeno, dostojno svojo igro na slovenskem odru, vzlasti pa s tem, da je vedno skrbel za to, da je poštene in podučljive igre na oder spravljal, toliko priznanja iu pohvale, da ni dvomiti nad polno hišo.
(Ves železniški promet) iz Ljubljane v Reko in Trst se je še le včeraj pričel.
(Kmetijsko potovalno predavanje) ima tajnik c. kr. kmetijske družbe, gospod Gustav Pire, v nedeljo popoludne 27. t. m. po cerkvenem opravilu na Dobrovi.
(Letošnji snšcev sneg) je vsestransko veliko škode napravil. Vodstvo železnic izdalo je več sto tisočakov; po mestih mestna gosposka mnogo tisočakov. Marsikteremu kmetiču pokvaril je sneg streho; živalic krilatih in štirinogatih premnogo umorila je lakota zarad snega. Tako nam tožijo vsa pisma, ktera smo prejeli, ter nektera že objavili, druga še bomo. Bog zna, če ne bode zlasti po vinogradih tudi veliko škode.
(Postaja Sv. Jošt.) Dne 1. aprila odprla se bode med železničnima postajama Kranj, Podnart in Kropa postaja „Sv. Jošt". Na tej ostajali bodo vlaki za ljudi štev. 1711, 1712, 1713, 1714, 1715 in 1716. Dobivali se bodo na postaji tudi vozni listi.
(Vabilo.) .Bralno društvo" v Žužemberku priredi v nedeljo, 27. t. m., petje in predstavo s sledečim vsporedom: 1. P1. S. Vilhar: »Domovina", mešan zbor. — 2. A. Hajdrich: »Jadransko morje", možki zbor. — 3. Fr. Gerbic: jjSlavčeku", čveterospev za ženske glasove. — 4.
, J. N. Vogl: »Glas domovinski", čveterospev za možke glasove. — 5. Dr. B. Ipavec: »Slovenec sem", možki zbor. z bariton-solo. — 6. A. Foerster:
»Kitica slovenskih narodnih pesmi", mešan zbor. — 7. »Brati ue zrni", gluma v jednem dejanji. — Začetek ob 8. uri zvečer. — Udom je dovoljeno, vpeljati neude.	Odbor.
(Potres.) Od Št. Lov reuca se nam naznanja, da se je dne 22. t. m. zvečer ob l/< na 9. uri čul potres z lahkim sunkom, trajajoč kakih šest sekund. Sunk prišel je od severo - zapada proti jugo-vzhodu. Poroča nam dalje prijatelj našega lista o tem potresu sledeče: V sobi, kjer sem stal, nisem čutil, da bi se bila soba zazibala, ampak malo oknice, ki drži v kuhinjo skozi pol metra debelo steno se je tako treslo, da je moja žena zaklicala: »Kdo pa je?" Mislila je, da kdo trka na oknice. Tudi cvetica, ki je stala v sobi z imenom »škrnicel" (Calla-Richardia), se je s perjem pogugala sem in tje iu potem navzgor iu navzdol. Potem toraj sodim, daje bil pravi potres, če tudi ne ravno občutljiv. — Tudi v Ljubljani se je govorilo, da je bil mali potres 22. marca zjutraj.
(Odlični Celjski volilci) skleuili so 20. marca pri volilnem shodu namesto dr. Forregerja postaviti za kandidata g. dr. Dragotina Gelingsheima, c. kr. pristava pri okrajni sodniji v Kozjem (Drachen-burg) na Spodnjem Štajarskem. Imenovani je baje vsem vrlo pravičen mož.
(Poziv) na drugi redni glavui zbor podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu, ki bode v nedeljo 3. aprila 1887 ob 1/iQ. uri popoludne v dvorani »Slovanske čitalnice". Dnevni red: 1. Nagovor prvomestnikov. 2. Izvestje zapisuikarjevo. 3. Izvestje blagajnikovo. 4. Posamični predlogi in želje. 5. Volitev načelništva. 6. Volitev zastopnika za veliko skupščino. Spoštovane gospode društvenike vabi, da se v obilnem številu vdeleže važnega letnega zbora
načelništvo.
Telegrami.
Pariz, 24. marca. Časnik ,,Journal des Debats" naravnost ugovarja, da bi bila Rusija Franciji zvezo ponudila.
Atene, 24. marca. „Havas" poroča: Poročila iz Bolgarije, da Grki nameravajo na meji Macedonije ustajo napraviti, ima le namen, javno mnenje Evrope zapeljati, da bi s tem lastne namene, Macedonijo proplaviti, zakrili. Grško ljudstvo in grška vlada, z resničnim prizadevanjem sedajno stanje, status quo, ohraniti, bi poskus upora gotovo ne podpirali.
Umrli so:
23. marca. Marija Novak, gostija, 54 let, Kravja dolina št. 11, Caries. — Viktorija Androjna, privatnega uradnika žena, 41 let, Gospodske ulice št. 10, spridenje mozgov.
V boln išnici:
18.	marca. Liza Keržišnik, gostačeva žena, 53 let, rak.
19.	marca. Matevž Vodnik, Žagar, 39 let, jetika.
20.	marca. Anton Oven, pek, 53 let, jetika.
21.	marca. Jožef Kuhar, strežar, 32 let, jetika. — Alojzija Vesel, kondukterjeva žena, 57 let, jetika.
V vojaški bolnici:
16. marca. Markus Stefanič, vojak 17. pešpolka, 24 let, osepnice.
T u j c i.
22. marca.
Pri 1Maliču: Biihm, Bernauer in Fridrich, trgovci, z Dunaja. — Kranok, trgovec, iz Gradca. — M. Discher, trgovec, iz Gornje Avstrijskega. — Katarina Eisenzopf, zasebnica, iz Štajarskega. — Demeter Kuroppi, kupčevalec, iz Trsta.
Pri Slonu: Prano Wcber, trgovec, iz Ginunda. — K. Lowit, trgovec, iz Linca. — W. Zikmundofsky, trgovec, iz Grossbarda. — Korosi in Kaufmann, trgovca, iz Gradca. — Dom. Paskotini, c. k. major v pok., iz Ptuja. — Fr. Premrov, trgovec, iz Miirtensbaclia.
Pri Tavčarji: Adolf Mei.vnor, potovalec, iz Nemčije.
Pri Južnem kolodvoru: Jožef Sclnvarz, potovalec, z Dunaja. — J. Platzer, trgovski pomočnik, iz Gradca. — M. Orel, trgovec, iz Šoštanja. — A. Rebescliini. kupčevalec, iz Litije. — Klemenčič, posestnik, iz Trebnjega. — Božnar, posestnik, iz Št. Ruperta.
Vremensko sporočilo.
g Čas Stanje	g n --Veter Vreme S««1 i
nnn7nvani» «»l">mer» toplomer*
opazovanja T mm p0 Celliju	g «
17. u. zjut.l 738 17 + 2 0 1	kezv. oblačno „ on
23.2. u. pop. 737-61 + 7 6	si. zap. oblačno
9. u. zvee. 735 05 + 5 4	si. jzap. „ de/'
Oblačno in deževno. Srednja temperatura 5 0° C., za 0 5" nad normalom.
DuitajHka horzn.
(Telegratično poročilo.1 24. marca.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	81	gl.	—	kr.
Sreberna „ 5% ., 100.', (s 16% davka)	82	.	05	„
4% avstr, zlata renta, davka prosta	1' 3	,	50	„
Papirna renta, davka prosta	97	„	70	„
Akcije avstr.-ogerske banke	881	,	—	„
Kreditne akcije . .	286	„	—	„
London.......127	„	75	„
Srebro.......—	„	—	„
Francoski napoleond......10	„	12'/» „
Ces. cekini.......6	„	—	„
Nunske marke .	62	„	70	„
>oooooooooooo<
Službe pri cerkvi m
išče v cerkvenih opravilih dobro izurjen mož, kojega žeua je spretna perica. Lepa spričevala in lepo vedenje prosilca bolje priporočajo, kakor besede.
Več se izve pri opravništvu »Slovenca".
€*nmtav Treo,
trgovec v Ljubljani Preširnov trg
priporoča prečastiti duhovščini: Cerkvene sveče iz umetnega
voska razno velikosti, . ki. gl. 1-30 Cerkvene sveče iz stearina
razne velikosti ... „ „ —'90 Cesarsko olje, čisto ko voda „ „—-34 Gumy olibanum (kadilo) . „ „ 1-20
kakor tudi raznovrstno špecerijsko blago.
Zagotavlja se točna in poštena postrežba.	(2)
Skoraj zastonj!
Popotni pledi z barvasto krajevino po 190 cm. dolgi in
135 cm. široki......po 1	gld. 90	kr.
Angležke posteljne odeje iz tkanega
flanela, posebno veliko ...	„ 2 „	85 „
Pivovarske odeje prve vrste ...	„ 1	„	90	„
Služabniški koci.......„ 1	„	60 „
Konjske odeje, posebno veliko in fino
2u0 cm. dolgo 140 cin. široke .	„ 1	„	90	„ razpošilja proti povzetju
3X. KUNDBAKIN,
Taborstrasse 28, Dunaj.	(5)
—■ i..... *
Hajboljši I paj)ir za cigarete
LE HOUBLON
Francoski izdelek CAVLEY-a & HENRY-a v Parizu.
Pred ponarejenim svarimo!
Ta papir priporočajo gg. dr. J. J. Polil, dr. E. Ludwig, dr. E. Lippmann, profesorji kemijo na Dunajski univerzi, jako toplo in to zarad tega, ker jo jako fin, popolnoma čist, in ker nima prav nobenih škodljivih snovi primešanih.	(24)
Pošti le zveze. Odhod iz Ljubljane.
V	Novomesto vsak dan ob 6 zjutraj, sprejema blago in popotnike. Prostora jo za pot ljudi.
V	Lukovco preko Domžal vsak dan ob 7 zjutraj.
V	Kočevje preko Velikih Lašič vsak dan ob '/,7 zjutraj-
V	Kamnik vsak dan ob '„5 popoludno poleti, ob 3 pozimi.
V	Polhov Gradec in na Dobrovo vsak ponedeljek, srodo, petek in soboto ob '/,5 popoludne poloti, ob 2 pozimi.
Na Ig ob l/,5 popoludno poleti, ob 3 pozimi.
Prihod v Ljubljano.
Iz Novega mesta vsak dan ob 2 popoludne.
Iz Lukovce vsak dan ob 5. uri 25 min. popoludno.
Iz Kočevja vsak dan ob 6. uri 20 min. popoludno.
Iz Iga vsak dan ob 8. uri 30 inin. zjutraj.
Iz Kamnika vsak dan ob 9. uri 5 inin. dopoludne.
Iz Polh. Gradca in Dobrove vsak ponodeljok, sredo, petek in soboto ob 9. uri 15 min. dopoludne.