IxlllbJ*
Titk petek z datum o« prihodnjega dneva.
Dopisi naj
K Jajc uredništvu lista v Celovec, Pavličeva ulica SL 7.
»e franku jej o la^pe-
Oaebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne In od 3. do 4. uie popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani Bata aapiSejo, druga stran naj bo prazna
r
L
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor pritožiti pobtao znamko.
Glasilo koroških Slooenceo
Tel|a
za celo leto 4 krose.
Denar naj se pošilja točno pod napisom :
Upravniitvu lista ▼ OoIotoh,
Vetrinjsko obmestje št 26.
Naročnina naj so plačuje naprej.
Za Inserate se plačuje po 20 via. od 0H*B8Bd-vrstc vsakokrat
Leto XXXIII.
Celovec, 8. avgusta 1914.
St. 31.
Slovenci in Slovenke !
Vojska s Srbijo je že izbruhnila, svetovna vojska stoji pred durmi! Njega Veličanstvo naš presvitli vladar je v slovesnem manifestu razložil svojim zvestim narodom, da mora kljub svoji priznani miroljubnosti potegniti meč in enkrat za vselej razdreti gnezdo stremljenj, naperjenih zoper čast, varnost in obstoj monarhije. Vse hiti pod orožje. Radostnim srcem zapuščajo očetje svoje rodbine, možje svoje žene, sinovi svoje stariše in se zbirajo pod starodavnimi, zmagonosnimi cesarskimi zastavami. Vse navdaja le ena misel: V boj zoper skupnega sovražnika!
V tem trenotku nas veže vse ena dolžnost, ki jo iz srca radi izpolnujemo. Da vsak izmed nas vse svoje moči posveti v blagor svoje ogrožene domovine, vojak na bojišču, drugi pa doma!
Ljudske vojske, ko si stoje nasproti stotisoči in milijoni bojevnikov, zahtevajo velikih, krvavih in gospodarskih žrtev!
Na tisoče in tisoče kmetskih in delavskih rodbin je brez gospodarjev in rediteljev; mnogim družinam grozi beda in pomanjkanje. Tem moramo v prvi vrsti hiteti na pomoč! Njega ekscelenca gospod deželni predsednik baron Fries-Skene je že za-počel energično in smotreno akcijo v prilog prizadetim družinam odhajajočih vojakov.
Pa tudi za ranjence bo treba skrbeti; to veleva državljanska in krščanska dolžnost in človeška hvaležnost. Tozadevno akcijo vodi pod protektoratom Njega Veličanstva stoječi „Rdeči križ“. Slovenci in Slovenke! Hrabrost in neustrašenost dičita našega vojaka, dobrotljivo in usmiljeno je naše srce.
Zato smo pripravljeni z vsemi silami podpirati in pospeševati vse tozadevne akcije visoke c. kr. vlade in „Rdečega križa“, da se človekoljubni nameni v polni meri dosežejo.
Sporazumno z merodajnim mestom se je v ta namen osnoval podpisani pomožni komite, ki si je stavil nalogo, v najširših plasteh našega slovenskega ljudstva vzbuditi zanimanje za vse vsled vojnega stanja potrebne pomožne akcije, jih med ljudstvom propagirati in na vso moč podpirati. Vsa naša organizacija, zlasti vsa naša društva naj se brez odlašanja postavijo v službo teh domo- in človekoljubnih podjetij!
Darovi, bodisi v denarju, bodisi v živilih, oblekah, perilu, zdravilih, obvezninah i. t. d. naj se pošiljajo na „Družbo sv. Mohorja v Celovcu“, ki bo sprejem potrdila z objavo tozadevnih izkazov.
Denarni darovi se bodo dali deželni vladi na razpolago, z drugimi darovi se bo razpolagalo po navodilih deželne vlade.
Dopisuje se naj na uredništvo „Mira“ v Celovcu, Pavličeva ulica 7; tajništvo razpošlje v kratkem nadrobna navodila.
Slovenci in Slovenke! Prepričani smo, da najde ta poziv glasen odmev v Vaših mehkih srcih in da bo vsak v polni meri storil svojo patriotično dolžnost! Vsak naj da, kar največ more! Nikogar naj ne bo med nami, ki bi ne prispeval po vseh svojih močeh! Kdor hitro da, dvojno da!
Odprl srce, odpri roke, otiraj bratovske solze, sirotam olajšaj gorje! (s. Gregorčič.)
V Celovcu, dne 2. avgusta 1914.
Franc Smodej, dr. Lambert Ehrlich,	Dr. Janko Brejc,	Dr. Valentin Rožič,
tajnika.	predsednik.	blagajnik.
Člani komiteja: Mara dr. Brejčeva, Milka dr. Rožičeva, M. Drahslerjeva, poslanec Fr. Grafenauer,
msgnr. Valentin Podgorc, vladni svetnik Ivan Scheinigg.
Odločitev na severu.
Cela monarhija je bila po nečloveškem umoru v Sarajevu edina v prepričanju, da je treba kaznovati tudi tiste srbske kroge, ki so stali za morilci. Ker Srbija ni ugodila opravičenim zahtevam naše monarhije, bo morala čutiti sedaj našo pest in se pokoriti za svoje grehe. Ves ostali svet je jasno in glasno priznal, da ima Avstrija popolnoma prav, če kaznuje Srbijo tako> da bo imela monarhija pred njo enkrat za vselej mir in se bo mogla gospodarsko zopet razvijati. Le Rusija je hotela nad Srbijo razprostreti svojo roko. S tem si je omadeževala roko. Ne dosti temu! Še hinavsko je postopala. Ruski car je prosil nemškega cesarja za posredovanje pri naši vladi. Med tem časom je pa Rusija zavratno mobilizirala, kar ni pomenilo le vojske z Avstrijo, ampak tudi z našo zaveznico Nemčijo. Tako je morala Nemčija, da je v oboroževanju ne prehiti Rusija, staviti slednji 12urni ultimatum, na katerega so odgovorile ruske straže ob nem-ško-ruski meji. Francoska, zaveznica Rusije, je z raznimi dejanji prekršila mednarodno pravo in povzročila tako vojno stanje med Nemčijo in Rusijo. Francoski letalci n. pr. so metali z letalnih strojev nad Norimbergom bombe. Posledica temu je, da se bo vnela vojska, kakršne še morda svet ni videl.
Usoda vojske se ne bo odločila na bojiščih v Srbiji, ampak na severnem, ruskem bojnem polju. Ni nas pa treba biti strah! Niti Rusija, niti Francoska niste dovolj pripravljeni, da bi bili kos najboljšima armadama na svetu, avstro-ogrski in nemški armadi. Zelo razveseljiva vest prihaja tudi iz Rumunije: Kralj Karol je odgovoril, da bo ostal zvest določbam vojaške konvencije (dogovora) z Avstro-Ogrsko na strani Nemčije in Avstro-Ogrske. Tudi Grčija je izrekla svojo nevtraliteto, kakor tudi zaveznica Italija.
Japonska tudi dviga svojo glavo in grozi Rusom zavoljo Mongolije od azijske strani, na severu pa mobilizirajo Švedi. Rusija bo torej od vseh strani obkoljena in bo prejela zasluženo kazen, ker ščiti državo kraljevih morilcev. Bog z nami in sreča junaška!
Splošna mobilizacija.
Rusija in Nemčija mobilizirata.
V najresnejših časih živimo! Rusija je začela mobilizirati in je s tem pokazala svoje sovražne namene proti Avstriji in njeni zaveznici Nemčiji. Avstrija in Nemčija s te bili prisiljeni k proti o d r e d b a m. N e m č i j a j e takoj začela mobilizirati in Avstrija je odredila splošno mobilizacijo!
Nemčija vpraša v Peterburgu in Parizu.
Berolin, 31. julija. »Norddeutsche All-gemeine Zeitung«, glasilo nemškega državnega kanclerja, piše:
Ker je bilo posredovanje, ki se je zapo-čelo na željo ruskega carja, od ruske vlade s splošno mobilizacijo ruske armade moteno, je vlada Njega Veličanstva cesarja naznanila danes v Peterburgu, da je na tem, da se izvrši nemška mobilizacija, ako Rusija ne ustavi v teku 12 ur svojih vojnih priprav in o tem poda točno pojasnilo.
Obenem se je vprašala francoska vlada, kakšno stališče da bo zavzela v slučaju nemško-ruske vojske. Imenovani list pravi tudi, da pomeni mobilizacija Nemčije vojsko.
Ruski odgovor — splošna mobilizacija.
Na nemško noto je odredila Rusija splošno mobilizacijo armade in mornarice.
Nemška armada mobilizirana.
Berolin, 1. avgusta (ob 5. uri 15 minut popoldne). Cesar Viljem je odredil mobilizacijo cele nemške armade. Za slučaj, da izbruhne vojska, je določeno, da se skliče nemški državni zbor 4. t. m.
Splošna mobilizacija pri nas.
Skoro ob istem času kakor v Nemčiji, se je razglasila tudi pri nas splošna mobilizacija. V Celovcu je bila razglašena v petek dne 31. julija ob 3. uri popoldne.
Ruska mobilziacija vzrok splošne mobilizacije v Avstro-Ogrski.
»Wiener Zeitung« je priobčila naslednjo objavo: Glasom uradnega naznanila z dne 31. julija t. 1. je Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo Najviše blagovolilo zapovedati splošno mobilizacijo armade, vojne mornarice in obeh deželnih hramb, kakor tudi napoved in vpoklic črne vojske. Povod tej odredbi-je, ker je Rusija odredila mobilizacijo. Ta naredba Nj. c. in kr. apostolskega Veličanstva ne vsebuje kakršnekoli tendence, marveč gre le za previdnostno pripravo v svrho neizogibnega varstva monarhije.
Vojska v Srbiji.
Boj za savski most. — Naša armada zmaguje.
Dunaj, 31. julija. »N. Fr. Pr.« priobčuje od svojega zemunskega poročevalca naslednje uradno dovoljeno poročilo (brzojavka je došla brez datuma): V Zemunu so vse luči ugasnjene. Belgrad sam je brez luči. ki so se sicer tako prijazno svetlikale na tostran. Ob bregu stoji mnogo ljudi, odrašče-ni in otroci, ki tiho šepetajo in čakajo na dohod monitorjev. Malo prej je divjal še ljut boj. Že zgodaj popoldne so imele naše težke baterije artiljerijski dvoboj s srbskimi baterijami, ki so stale pri Banici, 5 km južno od Belgrado. Deset minut pred 8. uro zvečer se je začelo pri mostu čez Savo ravno v trenotku, ko so se naše predstraže menjale, ljuto streljanje iz pušk. En avstrijski aeroplan, ki je dospel iz Novega Sada, je preletel srbske pozicije in jih razsvetljeval. Krožil je visoko nad sovražnikom in dajal našim topovom smer in cilj za njihov ogenj. Ob tem času so posegle vmes tudi naše havbice. Njihovi, z občudovanja vredno preciznostjo oddani streli sb sovražno artiljerijo kmalu prisilili k molku. Polagoma je bojni šum potihnil. Sedaj sedimo na motno razsvetljenem kolodvoru in čakamo na stvari, ki imajo priti. Neki štabni zdravnik mi je povedal, da so Srbi prekršili genfsko konvencijo, ker so streljali na voz, ki je pod varstvom »Rdečega križa« po železniškem tiru peljal ranjence na kolodvor. Proti 11. uri ponoči so začeli delovati monitorji s svojimi reflektorji. Končno je iz enega topa zagrmel strel. Natančno se je videlo, kako je granata udarila ob vznožje Kalimegdana, visoke postojanke ob donavsko-savskem kotu na severnem robu Belgrada. Sledil je drugi in tretji strel. Ob Savi nameščeni monitorji so svetili globoko notri do mostu. Ondi je naenkrat opaziti živahno gibanje. Sovražnikove čete se bližajo železniškemu mostu. Takoj otvorijo naše rečne ladje in zadaj postavljene strojne puške brzo streljanje ter pošiljajo svoje smrtonosne krogle v sovražnikov oddelek, ki nudi, presenečen po svetlobi reflektorjev, ugodne cilje. Kratek čas poizkušajo Srbi postaviti se na savskem bregu in odgovarjati na naš ogenj, toda naše strojne puške delajo velike vrzeli v njihove vrste, tako da končno, ko začno proti mostu učinkovati tu^i havbice, beže zapuste svoje postojanke. Srbske izgube so težke. Srbi beže, puščajoč za sabo številne mrtvece in ranjence. Boj na mostu, ki je bil ravno tako težak kakor kratek, je potihnil. Luči na monitorjih pogasnejo. Čez malo časa se zopet zabliskajo. Monitorji preiskujejo sovražni breg. A zdi se, da imajo Srbi s prvo lekcijo dovolj.
Naši vojaki — hrabri kakor nekdaj.
Obnašanje naših čet je nad vso hvalo vzvišeno. Nad 24 ur so stale v ognju, in vse prizadevanje Srbov, da bi se polastili mostu, je izpodletelo ob njihovi vrlosti in budnosti. Prav posebno se je odlikovala mala posadka v finančni stražnici Burna ob malem Vojnem otoku, ki leži ravno nasproti belgrajskemu nabrežju in je vsled povodnji odrezana od ogrskega brega. Posadka je morala prestati glavni napad sovražnih čet, ki so se nahajale na ladjah ob nabrežju. Ko so jih ob nastopivši temi izmenjali z drugimi možmi, so vrli vojaki korakali v svoja prenočišča kakor bi šli z vežbališča. Proti pol eni uri ponoči se je na savskem mostu vnel nov boj, v katerega so takoj energično posegle naše havbice, ki so vrgle 11 šrapne-lov proti srbskim četam. Monitorji, stoječi v bližini velikega Vojnega otoka, so obstre-
ljevali topčiderski park na jugozapadni strani Belgrada. Ob pol 2. uri ponoči se je iz finančne stražnice Burna oglasilo ljuto streljanje iz pušk, ki je čez pet minut zopet utihnilo. Ob 11. uri se je vrnila v Zemun stotnija, ki je bila kot predstraža na zemunskem mostu daleč spredaj in je stala celih 24 ur neprestano v ognju. Pred vojašnico je čakal na stotnijo polkovnik- brigadir in sprejel junaške vojake, ki so kot prva četa armade prejeli ognjeni krst, s kratkim ognjevitim nagovorom.
Junaštvo slovanskih avstrijskih vojakov. Dva mejna lovca preplavala Drino in porušila sovražnikove telefonske žice.
Dunaj. (Uradno poročilo.) Mejna lovca Jožef Hlusek in Ivan Sin iz Šumberka sta včeraj preplavala med sovražnikovim ognjem srednjo Drino, ki je zelo narastla in sta razdrla srbsko telefonsko žico, junaško dejanje, ki zasluži, da se zabeleži v povest-nici naše armade.
Mobilizacija drugod.
Splošno mobilizacijo so odredile tudi Francoska, Belgija, Holandska in Švica.
14 dnevni moratorij.
Dunaj, 1. avgusta. Današnja uradni »Wiener Zeitung« objavlja odredbo, s katero se odredu j e štirinajstdnevni moratorij začenši od 1. avgusta. Moratorij velja^ za privatnopravne zahteve, menice, zadolžnice itd.
Od moratorija so izvzeti:
1.	Zahteve, da se izplačajo zneski do 200 K iz vlog pri kreditnih zavodih ali zahteve proti njim na tekoči račun. 2. Zahteve iz službenih in plačilnih pogodb. 3. Iz najemninskih pogodb. 4. rentne zahteve in pravice na dajatve za prehranitev. 5. pravice na plačevanje obresti in povračilo ka-pitalij iz državnih dolgov in državno jam-čenih obveznosti. Vlada se pooblašča, da sme določiti nadaljnje izjeme k odredbi.
Vojna med Rusijo in Nemčijo.
Spopadi ob nemško-ruski meji.
Allenstein, 2. avgusta ob 6. uri zvečer. (Kor. urad.) Doslej je v splošnem prišlo na meji samo do manjših konjeniških spopadov.
Johannisburg, v katerem se nahaja dragonski eskadron, je bil v tem trenotku na)-paden. Izgube na ruski strani znašajo okrog 22 mož, na nemški strani je nekaj lahko ranjenih.
Nemčija napovedala Rusiji vojno.
Peterburg, 2. avgusta. Peterburška brzojavna agentura poroča:
Nemški poslanik je sinoči ob pol osmih v imenu svoje vlade izročil zunanjemu ministrstvu napoved vojne.
Ruski poslanik v Berolinu.
Berolin, 2. avgusta. »Wolffov bureau« javlja: Ruskemu poslaniku Sverbeje-vu so bili danes dostavljeni potni listi.
Obstreljevanje Libave. — Libava gori.
B e r o 1 i n , 2. avgusta. (Kor. urad.) Mala križarka »Augsburg« poroča ob 9. uri zvečer brezžično:	Bombardiram rusko vojno
pristanišče Libavo. Sem v boju z neko sovražno križarko. Položil sem mine. Vojno pristanišče Libava gori.
Nemški vojaki korakajo na Ruska
»Tagespost« poroča iz Berolina 3. avgusta: Nemške obmejne čete pri Lublinicu so zavzele danes dopoldne po kratkem boju Čenstohovo. Tudi Bendzin in Kališ so zasedle nemške čete. — Prvi bataljon pešpolka št. 155 z oddelkom s strojnimi puškami in ulanski polk št. 1 sta danes zjutraj vkorakala v Kališ.
Nič novega na južnem bojišču.
Dunaj, 4. avgusta. (C. kr. kor. urad.) Na srbskem bojišču ni nič novega.
Vojno stanje med Nemčijo in Francijo.
Z nemško - francoske meje.
K o b 1 e n c. (Kor. urad.) Dopoldne je poizkusilo 80 francoskih častnikov, preoblečenih v pruske uniforme, v avtomobilu pre!-koračiti mejo pri Walbeku, zapadno od Gel-derna. Poizkus se je ponesrečil.
Berolin. (Kor. urad.) Wolfov urad javlja: V včerajšnji noči so opazovali sovražen zrakoplov, ploveč od Kerpricha proti Andernachu. V isti noči je neki gostilničalr s svojim sinom v Kochenu poskusil razstreliti železniški predor v Kochenu. Poskus se je ponesrečil. Oba sta bila usitreljena. Med Diirenom in Kolnom so tudi opazovali sovražen zrakoplov. Pri Weselu so razstrelili neki ruski aeroplan.
Bombe francoskih zrakoplovcev.
Berolin, 2. avgusta, ob 3. uri 5 min. popoldne. Ravnokar je dospelo vojaško' uradno poročilo, da so francoski zrakoplovci blizu Norimberka bombe dol vrgli. Ker vojna med Francijo in med Nemčijo ni napove-da|na, se je s tem zgodil zločin proti mednarodnemu pravu.
Francoska mobilizacija.
Berolin, 1. avgusta. (Koresp. urad.) Wolfov urad izve, da je odredila Francoska ob petih popoldne mobilizacijo svojih vojnih moči.
Luksenhurg zaseden od nemške armade.
Berolin. (Kor. urad.) Wolfov urad poroča: V času, ko še nobenega nemškega vojaka ni na francoskih tleh, so po uradnih poročilih prekoračili Francozi pred napovedjo vojske v kompanijah nemško granico in zasedli vasi Gottesthal, Me-tzeral, Markirch-Schluchtpass. Nadalje so prekršili nevtraliteto s tem, da so francoski letalci v velikem številu preleteli preko Belgije in Holandske v Nemčijo.
Vojaška moč naših zaveznikov in sovražnikov.
Nemški general Blume, znani vojaški pisatelj, je preračunal, koliko vojaštva bi stalo v boju, ako bi Rusija potegnila sedaj s Srbijo in začela proti nam vojsko.
Po njegovih poročilih, ki jih je posnel po ruskem generalu Ridigerju, se ceni vsa vojaška sila Rusije 6 milijonov 665 tisoč mož. Če se upošteva še deželna hramba, ki je ima Rusija 1 milijon 443 tisoč mož, postavi Rusija na bojišče 7 milijonov in pol vojakov. Armada je razdeljena v vojnem slučaju v 37 vojnih korov z 59 infanterijski-mi divizijami, 11 strelnih divizij in 11 samostojnih strelnih brigrad. Poleg tega pride še 34 kavalerijskih divizij, med temi 10 kaza-ških. Deželna hramba ima 40 divizij, 20 prvega in 20 drugega vpoklica,
Ako bi vsa ta moč naenkrat nastopila proti nam in Nemčiji, bi bila seveda nevarnost, da nas ta sila premaga.
Ali pomisliti moramo, da je čisto izključeno, da bi Rusija to število vojaštva proti nam vrgla. Prvič mora imeti Rusija v Aziji veliko vojaštva, da varuje zasedene pokrajine v Aziji in na Kavkazu. Drugič je Rusija y notranjosti gnjila in zelo revolucionarna! in mora imeti vedno polno vojaštva, da nemire zaduši. Ti dve okolnosti veliko število moštva doma vežeta.
Francija ima po najnovejših proračunih 5 milijonov in pol izvežbanih mož. Njena vojska obsega 22 armadnih zborov, od katerih sta dva v Afriki. Poleg tega ima 10 kavalerijskih divizij.
Če bi upoštevali samo število moštva, bi bila trozveza nasproti tripelententi seveda v manjšini. Če pa pomislimo, da so vojaki Avstrije in Nemčijo veliko bolj izurjeni, bolje opremljeni in oboroženi in imajo tudi boljše vojaške sposobnosti, se ni treba bati. da bi Nemčija in Avstrija podlegli.
Rnsiie se ne bojimo.
Čeprav bi se omejitev vojske med Av-stro-Ogrsko in Srbijo ne uresničila in bi Rusija posredovala za Srbijo, ni nobenegai vzroka za strah, ker:
1.	v Rusiji vlada sedaj štrajk, kakršnega še ni doživela nobena država — ruski uradni podatki niso resnični — ;
2.	v Rusiji živeči Poljaki komaj čakajo ugodne prilike, da udejstvijo svoje želje (po odcepitvi od Rusije);
3.	nikjer ni tako zelo ukoreninjen anarhizem in nihilizem (prekucuštvo) kot na Ruskem;
4.	tista država — to je Švedska —, ki ima plačati Ruski star dolg za pred 200 leti odvzeto Finsko, kjer žive podaniki pod naj-hujšim hlapčevstvom, ne bo ostala mirna.
5.	za Rusijo tako usodni vojni dogodki 1. 1904. pri tistem narodu (Japonci), ki jih je zadel, še niso pozabljeni, ker uspehi niso bili v nikakem razmerju z velikimi zmagami. Ta država namerava sedaj priti do tistih uspehov, ki so ji bili takrat vsled drugih vzrokov odrečeni;
6.	pomorska velesila (Angleška), ki že dalj časa zavzema v Mali Aziji trdno stališče, ne bo opustila, nobene prilike, da se še bolj utrdi in da vzdrži zaprtje morske ožine Dardanel.
Ne obupavati.
Od različnih strani nam prihajajo vesti, da so ljudje potrti in da opuščajo poljsko delo. Razumemo, da človeka navda žalost, ko vidi odhajati v vojsko svoje drage! Toda potolažijo naj se s tem, da ne pade vsak, ki gre v vojsko. Od 100 jih obleži na bojišču, kakor je dokazano, komaj 5. Tudi ne pride vsak v ogenj, ki gre na vojsko! Če pa bo padel ta ali oni na bojnem polju, naj se zgodi božja volja! Umrl je lepe smrti. Za domovino, za cesarja! Sveta vera sama zahteva od nas, da dajmo Bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega! Namestoi tarnanja naj se v vse naše hiše naseli na-j vdušenje, ker naša armada se bojuje za pravično, sveto stvar! Molite raje, da Bog podeli naši slavni armadi hitro zmago, da se možje, sinovi in bratje hitro povrnejo zdravi in čili v naše vasi, naše domove. Medtem pa pridno delajte na polju! Naši vojaki bodo izpolnili svojo dolžnost! Zato tudi vsi, ki smo ostali doma, ne smemo zanemarjati! svoje dolžnosti! Slabo uslugo bi storili svoj- , cem v vojski, če bi tarnali in pustili neobdelana polja. Ni se treba bati, da pride lakota! Samo delati je treba! Apeliramo tudi na krščansko ljubezen do bližnjega, da drug drugemu pomagate. Kdor je najbolj potreben, tistemu priskočite najprej na pomoč. Ni dovolj samo verovati, ampak treba se je tudi po veri ravnati!
Potrebna vladna odredba.
C. kr. okrajno glavarstvo velikovško je izdalo sledeč razglas:
C. kr. okr. glavarstvo v Velikovcu
29. julija 1914.
Št. 155/P.
Oklic za narodni mir.
Z upravičenim ponosom morem konsta-tirati v svoje največje zadoščenje, da sta se odzvala brez izjeme vojnemu klicu Nj. Veličanstva oba naroda meni izročenega političnega okraja z nepričakovano požrtvovalnostjo in redko navdušenostjo.
Ne bodem zamudil obvestiti mojo pred-stojno oblast o veličastnem patriotičnem gibanju.
V	mojo največjo žalost moram pa slišati, da so zasledovane ugledne osebe v tem zelo resnem času po malenkostnem političnem sovraštvu, so obrekovane in očrnjene, tako da trpe škodo na svoji avtoriteti in časti; to pa so osebe in stanovi, katerih navdušen patriotizem je trdno dokazano.
V	resni uri, ko pozna država le ravno-pravne avstrijske državljane, mora prenehati politična in osebna mržnja, kajti zgoditi se ne sme nikomur krivica. Argumenti političnega boja ne smejo biti merilo za sodbo o patriotizmu, tukaj odločujejo le realni dogodljaji, občo patriotično navdušenje in darežljivost pa ste najjasnejši dokaz uda-nosti do države.
Posebno pa naj bi v sedanjem času popolnoma zginil malenkostni, neplodoviti narodni boj in sovraštvo med narodi dežele, kajti vsi smo v prvi vrsti Avstrijci, kateri moramo zasledovati vsi skupni smoter.
Vsled tega apeliram na vse prevdarne osebe v okraju, da nastopijo energično proti vsakemu političnemu prestopku, bodisi tudi le v besedah. Pripomnim še, da so obenem pozvana c. kr. orožniška postajenačelstva, da v takih slučajih nastopijo na najstrožji način proti vsakemu, ki bi se pregrešil, ter napravijo kazensko ovadbo pri sodniji in pri politični oblasti. .
C. kr. vodja urada;
Lascowski.
Državna podpora vpoklicanih vojakov.
Decembra meseca 1. 1912. se je izdal zakon, na podlagi katerega se zagotavljajo državne podpore družinam mobiliziranih. Ako je vpoklican rezervist ali nadomestni rezervist, tedaj ima njegova družina pravico do državne podpore. Kot sorodniki pridejo' v poštev predvsem zakonska žena in otroci, nadalje pa tudi starši in sestre, otroci nezakonskih mater in nezakonske matere, ako prebivajo v državi in ako so avstro-ogrski državljani, oziroma ako spadajo v Bosno in Hercegovino. Kot pomoči potrebni se smatrajo oni, ki žive večinoma od zaslužka vpoklicanega. Podpora se določa vsako leto posebej in ne sme presegati večine povprečnega zaslužka vpoklicanega. Podpore se sestavljajo v zneskih na podlagi članov družine. Te podpore trajajo' za čas vpoklica v službo, vsled katere dotičnik ne more z delom preživljati svojcev. Podpore dobivajo le potrebni. Ako kdo ubeži, ali je obsojen v težko ječo, ali v še hujšo kazen, odpadejo podpore. Svojcem, katerim je bil hranitelj v boju ubit ali pogrešen, oziroma jet umrl vsled bolezni, dobljene v službi, se dele še šest mesecev podpore. Podpore, ki jih daje država, se ne znižajo vsled morebitnih drugih (privatnih ali občinskih) podpor. Podpore se izplačujejo 1. in 16. dne vsakega meseca.
Preživnina znaša za vsako osebo, ki stanuje:
v	Ljubljani			. 1T4	57
»	ostalem Kranjskem	. F05	5iy>
»	Celovcu		. r27y2	633/4
»	ostalem Koroškem .	.	. iT8y2:	59V1
»	Trstu		. F3oy2	65Č4
»	ostalem Primorskem	. 1-20	60
»	Gradcu 		. r24y>	62y2
To podporo lahko zahteva vpoklicani, če ima še toliko časa, lahko jo pa zahtevajo tudi one osebe, ki imajo pravico do te podpore. Prošnje se vlagajo pri občinskih uradih, ki imajo že tozadevne formularje. Vedno je dobro, če se ima s seboj tudi potrebne dokumente, iz katerih je razvidno, da je prosilec v sorodu z vpoklicanim. Žena mora predložiti poročni list, otroci pa dokažejo svoje sorodstvo s krstnim listom. Če se pa vloži pismena prošnja, je ta kolkovine prosta. Prošnja se more poslati tudi po pošti. V tem slučaju tudi ni treba poštne znamke, če se napiše na kuverto: »Se tiče podpore po vpoklicaneta v vojaško službo. Po § 12. zaikonaj z dne 26. decembra, 1912, drž. zak. št. 237, poštnine prosto.«
Ukaz ministrstev za trgovino in notranje stvari
z dne 26. julija 1914 o ravnanju s poštnimi pošiljatvami.
Z ozirom na ukaz vsega ministerstva z dne 26. julija 1914 (drž. zak. št. 154), s katerim se je začasno ustavil člen 10 državnega osnovnega zakona o občih pravicah državljanov z dne 21. decembra 1867. 1. (drž. zak. št. 142), se izdajajo za ravnanje s poštnimi pošiljatvami vseh vrst za v državnem zboru zastopane kraljevine in dežele naslednja določila;
§ 1.
Pristojna cesarska varnostna oblastva so pooblaščena vse poštne pošiljatve vsake vrste na poštah vsakčas pregledovati po uradnikih, ki so zato pravilno legitimovani, in pošiljatve brez navedbe vzrokov dati zapleniti ali odpreti.
Odposlani uradnik cesarskega varnostnega oblastva sme pošiljatve pregledovati le v nepretrgani navzočnosti načelnika pošt-
nega urada ali uradnika, ki mu poštno in telegrafsko ravnateljstvo posebej naroči ta uradni posel.
§ 2.
Na posebno zahtevanje cesarskega varnostnega oblastva se morajo na poštnih uradih z manjšim prometom oddane ali v izročitev dohajajoče poštne pošiljatve odkazati drugemu poštnemu uradu, da jih eventualno pregleda odposlanec cesarskega varnostnega oblastva.
Dan, katerega se začne in ustavi vsaka posamezna taka naredba, naznani cesa,rsko varnostno oblastvo pravočasno pristojnemu poštnemu in telegrafskemu ravnateljstvu, ki dà potrebna naročila poštam, ki pridejo v poštev.
§ 3.
Vse pošte so dolžne poštne pošiljatve, ki jih predstojna oblastva ter cesar, varnostna oblastva določno oznamenijo, začasno izključiti od odprave in vročitve in jih imeti pripravljene na razpolaganje pristojnim cesarskim varnostnim oblastvom.
§ 4.
Vse pošte so dolžne, vse poštne pošiljatve, o katerih se po pravici domneva, da so v stanu škodovati vojaškim interesom, predložiti poštnemu in telegrafskemu ravnateljstvu, ki mora nemudoma poizvedeti odredbo pristojnega cesarskega varnostnega oblastva.
§ 5.
Pisma z vrednostjo in paketi z napovedano vrednostjo nad 100 kron ostanejo hranjeni na pošti dotlej, da se odloči o zaplembi, in se izroče cesarskim varnostnim oblastvom šele tedaj, če so bili zaplenjeni.
Pisma z vrednostjo in paketi z napovedano vrednostjo nad 100 kron se smejo odpirati le v navzočnosti uradnika T>oštnee-a urada, ki se mu je to naročilo, s previdnostmi, predpisanimi v poštnem prometu za odpiranje takih pošiljatev.
§ 6.
Poštne pošiljatve vsake vrste, ki se izroče cesarskim varnostnim, oblastvom, da jih zaplenijo ali odpro, naj poštni urad vpisuje po njihovih znakih v seznalmek, ki ga je pisati v dveh izvodih. V izvirniku, ki ostane na poštnem uradu, potrdi cesarsko varnostno oblastvo prevzetje; kopija se izroči prevzemajočemu oblastvu.
Poštne pošiljatve vsake vrste, ki jih vrne cesarsko varnostno oblastvo poštnemu uradu, ko jih je pregledalo ali odprlo, naj zopet prevzame poštni urad ter to potrdi v kopiji seznamka.
Take pošiljatve, ki so se bile odprle, mora cesarsko varnostno oblastvo uradno zapreti in opremiti z naznamkom: »Odprla državna policija«.
Sl pošiljafvami, ki so došle poštnemu uradu nazaj od cesarskega varnostnega oblastva, se ravna po navadi.
§ 7.
V tistih mestih z lastnim ustavom, v katerih ni posebnega cesarskega policijskega oblastvay, moral v teim ukazu pristojnemu cesarskemu varnostnermi oblastvu izročene pravice izvrševati tisto okrajno glavarstvo, ki ima v dotičnem mestu svoj uradni sedež ali kateremu poveri izvrševanje teh pravic deželni poglavar.
§ 8.
Ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
0 avstrijskem narodnem gospodarstvu in o vojski.
IDunaj, 30. julija. (C. kr. kor. urad.) »Neue Freie Presse« priobčuje članek tajnega svetnika dr. Rud. Siegharta o avstrijskem narodnem gospodarstvu in vojski. Pisatelj se vprašuje, ali more avstrijsko prebivalstvo gledati z zaupanjem na narodnogospodarsko: pripravljenost držaje, ter izjavlja, da se mora na to vprašanje brezpogojno in neomejeno pritrdilno odgovoriti. Avstrijsko narodno gospodarstvo da je pripravljeno za vse slučaje, ki jih vojska nanese. Kar je bilo slabotno in negotovo, da je v krizah zadnjih mesecev zdavnaj popadalo in zamrlo, ostalo pa da je jedro našega gospodarstva in to je zdravo in trdno. Vsaka
skrb, vsak strah za premoženje, ki se ga je zaupalo zakonitim državnim organom, je nesmisel in zločin. Članek povdarja, da se v vojnem času nikdar ne sme pozabiti, kair tudi uči skušnja, da slede vojskam časi gospodarske povzdige; to se je z izredno jasnostjo ‘pokatzaloi po nemškoArancoski vojski, po burski in tudi po zadnjih balkanskih vojskah. V modernem narodnem gospodarstvu pač tiči neka čudovita prenavljajoča sila, vsled katere si vselej z izredno naglico opomore. Predvsem pà se ne sme pozabiti, da je vojska proti Srbiji vojska za narodnogospodarske interese, katere je treba obvarovati neprestanih vznemirjenj, ki izvirajo iz srbskih rovarij. Guverner dr. Sieghart izjavlja nato, da se nam niti zaradi našega denarstva niti glede državnih dolgov ni ničesatr bati od vojske. Naš denarni sistem je postavljen na takoi trdne podlage kakor katerikoli v Evropi. Naše rente nesejo po sedanjem kurzu obilno 5 odstotkov kar pomeni nenavadno visoko ren-tabiliteto, zlasti ker na kako konvertiranje v doglednem času sploh ne mislijo. Kdor vkljub temu položaju, kakršen je zdaj, rente projdaja, ne škoduje samo državi, ampak tudi sebi, ker ima pri kupčiji zgubo, ki se ne da popraviti. Še veliko bolj nespametno bi bilo jemati vloge iz bank in hranilnic in denar domov znašati. Taka dviganja so nespametna in obsodbe vredna, ker je kakovost avstrijskih hranilnic in bančnih zavodov nad vsak dvom vzvišena. Občinstvo ima zgubo na obrestih in plačilna sredstva, ki so gospodarskemu življenju na razpolago, se brez razloga manjšajo. Ravno tako je obsodbe vredno, če kdo zdaj iz nepotrebnega strahu akcije, ki jih ima, za vsak denar razmeče. Akcije dobrih industrijskih in prometnih zavodov so za občinstvo naj-pripravnejše vrednote. Železen rudokop, petrolejski viri, pristaniške naprave, to so stvari, ki jim nobeni, še tako veliki politični in vojni zapletki ne morejo narediti škode. Papirji, za katerimi ne stoji nič drugega kakor uljuden prospekt, so v Avstriji k sreči nepoznani. Mi nimalmo, pravi dr. Sieghart, nobenih fantazijskih vrednot, nobenih fatamorganskih efektov, nobenih po-temkintekih akcij. Kdor bi se danes dal zmotiti v strahu zaradi vojske in bi upravičene deleže pri industrijah in prometnih družbah od sebe zmetal, bi škodil sebi in državi in bi samo tistim bogastvo delal, ki so dovolj pametni, da se za! temi zakladi vpog-nejo in jih poberejo.
Najnovejše vesti.
EVROPA V OGNJU. — NAD 20 MILIJONOV VOJAKOV NA BOJIŠČU. — ANGLEŠKA NAPOVEDALA VOJSKO NEMČIJI. — JAPONSKA TUDI POSEŽE VMES? — VESTI O LOVČENU NERESNIČNE.
Odkar obstoji Evropa in njena zgodovina, ni bilo še nikdar tako velikanske vojske, kakor je sedanja, ki se je začela z av-stro-srbskim konfliktom. Zares vojska, kakršne še ni videl svet! Vojske z milijonskimi armadami, s šrapneli in strelnimi puškami. Prva; moderna vojska v času tega velikanskega preobrata in industrializacije Evrope.
Kakšno velikansko bojno polje se zgrinja pred nami! Vojska na severu in jugu, na vzhodu in zahodu, na vseh stratneh sveta. Vojska na suhem in na morju, na zemlji in v zraku, vojska vseh in proti vsem in vsega proti vsemu! Vojska, v kateri se bo rešilo evropsko vprašanje, ki ima v sebi toliko zapleti j ajev, toliko ugank in toliko rešitev. Rešilo se bo tisto vzhodno vprašanje, ki leži na Evropi že stoletja. Rešilo se bo balkansko vprašanje, ki je bilo vedno kamen spodtike in jabolko razdora v celi Evropi. V Evropi se je nabralo toliko netiva, toliko napetosti in električne sile, da je moralo priti enkrat do katastrofe in eksplozije.
Danes stoji v ognju vsa Evropa, na bojišču bo stalo mnogo nad 20 milijonov vojakov, ki bodo dajali Evropi drugo lice, druge smeri in drugo karto!
Avstrija in Srbska ste že teden dni v vojski, na francosko-nemški meji in nem-ško-ruski se že tepo. Avstrija bo pomagala na severu Nemčiji, Italija bo na jugu šla proti Francozom. Anglija se je že odločila in bo lovila laške in nemške ladje po morju. Kakšna slika!
Nevtraliteto v vojski so proglasile: Belgija, Nizozemska in Švica. Te so mobilizirale, ampak samo zato, da bodo vsak prehod borečih se sovražnikov skozi svojo deželo preprečile.
Danska, Norveška in Španska bodo ostale najbrž tudi nevtralne in bodo stale samo na straži, da kdo v njih ozemlje ne vdere. Mogoče je tudi, da se zapleteta v vojno Bulgarija in Tui-čija, in sicer z Grčijo. V tem slučaju bosta imela opravka zopet z Rumunijo.
Človeku se kar vrti, če premisli, kaj lahko vse nastane iz tega evropskega požara. Koliko novih sporov, novih vprašanj, novega nezadovoljstva, novega ognja in novega oi’ožja!
Angleška napovedala Nemčiji vojsko.
B e r o 1 i n, 5. avgusta. (C. kr. koresp. urad.) Wolfov urad poroča: Včeraj kmalu po 7. uri zvečer je došel na nemški zunanji urad angleški poslanik v Berolinu ter je v imenu Angleške napovedal Nemčiji vojsko. Angleški poslanik je zahteval svoje listine, da takoj odpotuje iz Berolina.
Zakaj je Anglija napovedala Nemčiji vojsko?
Bruselj, (Koresp. urad) Nemška vlada je belgijsko vlado prosila za dovoljenje, da bi smele nemške čete korakati skozi Belgijo. Nemška vlada je pristavila, da prevzame vsako jamstvo po nedotakljivosti Belgije in da ji vsako škodo povrne. Belgijska vlada je ta predlog kakor tudi tozadeven ultimat nemške vlade odklonila, nakar -je zapustil nemški poslanik Bruselj. Dvor in vlada sta se baje podala v Antwerpen.
Dunaj, 3. avgusta. Poročevalec »Neue Freie Presse« brzojavlja:	Tu prevladuje
mnenje, da je Anglija voljna, da se vojske ne udeleži, če Nemčija izjavi, da hoče nevtralnost Belgije spoštovati. (Kakor znano, je Nemčija Belgiji za prehod nemške armade stavila ultimat.)
B e r o 1 i n 5. avg. (Kor. urad) Wolfov urad javlja: Kmalu po včerajšnjem govoru državnega kanclerja v nemškem drž. zboru, v katerem je bilo prostodušno priznano, da se je stopilo na belgijska tla in da se je s tem kršilo nevtralitetno stališče Belgije ter se je izrekla volja nemške države, posledice tega zopet popraviti, je prišel k državnemu tajniku Jagu angleški poslanik ter je zahteval v imenu svoje vlade zagotovilo, da se ne izvrši nobeno kršenje belgijske nevtralitete od strani Nemčije. Državni tajnik je angleškemu poslaniku takoj izjavil, da takega zagotovila ni mogoče dati vsled tega, ker je Nemčija prisiljena zavarovati se proti vpadu francoskih čet skozi Belgijo v Nemško ozemlje. Kmalu po 7. uri zvečer je prišel na nemški zunanji urad angleški poslanik ter je v imenu svoje vlade napovedal Nemčiji vojsko. Kakor čujemo je Nemška vlada vse druge pomisleke zapostavila za vojaške ozire dasi je tako morala računati s tem, da bo s tem angleška vlada dobila vzrok ali povod se vmešati.
V Londonu.
London 3. avg. Kljub poletju, v katerem času je bil London druga leta popolnoma zapuščen, je zdaj v Londonu vse zbrano- kar je za javno službo in varnost potrebno. Z dopustov so se morali vrniti vsi policisti. Častnike, ki naj bi dobili v sredo ponoči dopust, so ob 10. uri zvečer obvestili, da se ne smejo odpeljati. Večina policistov straži ladjedelnice, kjer z največjo naglico delajo. Policija je morala prevzeti tudi del vojaških stvari.
Angleška zbornica in vojska.
London, 4. avgusta. (Kor. urad) Ponedeljek, dne 3. avgusta, je imela angleška zbornica sejo, v kateri je državni tajnik Sir Grey podal poročilo o kritičnem položaju v Evropi. Izvajal je sledeče: Anglija je bila vedno za mir. Vsi dokumenti, ko bi se objavili bi to pričali. Francija je napadena. Njeno brodovje bo varovalo obrežje v Sredo-zemskeem morju, njena severna obal bo pa izpostavljena sovražnemu brodovju Nemčije. Anglija se zaveže, da bo ščitila severno obal Francije, kakor hitro se nemško brodovje v kanalu ali pa v vzhodnem morju prikaže. To ni vojna napoved. On je dal tako zagotovilo francoskemu poslaniku. Zato pa potrebuje odobrenja parlamenta. Nemčija
baje ne namerava francoske severne obali napasti. To bi pa bila po njegovem mnenju Anglija jako slab zaveznik Francoske, ako bi to storila. Drugič. Francoska je obljubila, da Belgije ne bo prestopila, ako tega ne bo storila Nemčija in prekršila nevtralnost Belgije. Nemčija pa je rekla, da ničesar ne reče, ker bi znala taka zagotovitev njene načrte izdati. Pač pa je namignila, ako bi Anglija ostala mirna, če bi Belgija po končani vojski zopet svojo obliko in zemljo dobila tako, kakor jo ima sedaj. Sir Grey pravi, da je odgovoril. da bo Anglija čuvala svoje koristi in svojih dolžnosti ne bo zmešetarila. Belgijski kralj je poslal angleškemu kralju brzojavno prošnjo, v kateri ga prosi, naj Anglija varuje neodvisnost Belgije. Angleška je v tem zmislu tudi posredovala. Če izgubi Belgija svojo neodvisnost, jo izgubi tudi Nizozemska, in potem se bo šlo za naše interese. Če bomo sedaj s svojo mornarico ščitili svojo trgovino, svojo obal in interese, bomo veliko manj trpeli, kakor bi, ako bi ostali popolnoma pasivni.
Povišanje obrestne mere v Angliji na 10%.
London Z. avg. (Kor. urad) Angleška banka je zvišala obrestno mera; od 4 na 10 odstotkov.
Bitke med nemškim in angleškim vojnim brodovljem še ni bilo.
B e r o 1 i n, 3. avgusta. Wolfov urad demontira v Londoinu razširjetne govorice o spopadu nemških in angleških vojnih ladij v Severnem morju.
Japonska se pripravlja.
Poročali smo že, da hoče Japonska izkoristiti sedanjo evropsko vojsko, da reši mongolsko vprašanje. Uradni list japonske vlade poroča, da se je vršil važen ministrski svet, kateremu je prisostvoval tudi japonski cesar. Ako bi Japonska sedanjo priliko izrabila bi gotovo potegnila za seboj celo Kitajsko, kjer je protiruska agitacija silno razvita, tako da je o priliki proglašen j a kitajske republike prišlo skoro do rusko-kitajske vojske. Ako nastopita ti dve azijski državi proti Busiji, bi bila ta zelo oslabljena v svoji evropski vojski. Odločitev Japonske je tedaj največje važnosti.
Odličen Japonski državnik se je te dni izrazil :
Jaopnsko ljudstvo stoji s svojimi simpatijami na strani Nemčije in Avstroogrske. Odnošaji Japonske do teh dveh držav soi bili vedno najboljši; še pretekli mesec je bivala na Dunaju japonska vojaška komisija, ki je bila sijajno sprejeta; s posebnim priznanjem se je izrazila o izvrstnih uredbah v naši armadi in se tudi veliko naučila. Soglasno mnen je japonskih vojaških krogov je, da sta avstrijska in nemška armada najboljši v Evropi. Rusija se je veliko naučila iz svojih porazov v rusko-japonski vojski in mnosm popravila, vendar ruska armada še ne stoji na višku časa. Japonska spremlja avstroogrske zastave z najiskrenejšimi željami.
Japonska ima proste roke.
Tokio 5. avg. (Kor. urad) Japonski zunanji minister je izjavil v nekem pogovoru, da ne obstoje med Japonsko in Rusijo nika-ki dogovori, ki bi vplivali na sedanji položaj.
Oboroženje Japonske.
Budimpešta 2. avg. (Kor. urad) Mis-kolczki gimnazijski profesor Ljudevit Fri-decky, ki biva od konca junija na studijskem potovanju na Japonskem, je pisal nekemu prijatelju v Miskolczu, da se Janonska s strašno naglico oborožuje, da zopet z Rusijo obračuna in da so že vse priprave končane.
Zveza med Avsfro-Ogrsko in Japonsko?
Na Dunaju je grof Berchtold konferiral z japonskim poslanikom, da se med obema državama sklene zveza, po kateri se Japonska zavezuje, pomagati Avstriji, ako jo napade Rusija. Avstrija pa izreče zato svoj popolni desinteresement na daljnjem vzhodu. — V Monakovu vlada glede tega koraka Japonske in radi pogajanj grofa Berchtolda nepopisno navdušenje.
Vesti o zavzetju Lovčena — neresnične.
Dunaj, 5. avgusta (C. kr. koresp. urad) Vesti o zavzetju Lovčena, torej čnogorskega ozemlja z vsemi s tem zvezanimi podrob-
nostmi so popolnoma neosnovane. Na črnogorski meji sedaj ni padel še noben strel, niti od naše niti od črnogorske strani. Sovražnosti so se dosedaj vršile edino-le ob srbski meji. Ne glede na male boje pred Belgradom in ob Drini, o katerih se je že poročalo, so se vršili le spopadi obmejnih straž in patrulj. Javnost mora že iz večkrat pojasnjenih razlogov potrpeti, da se bodo dogodki res vršili.
O črnogorski gori Lovčen, ki štrli nad trdnjavo kotorsko, kakor omenja zgoraj uradna brzojavka, so se v zadnjem času razširjale vsakovrstne neresnične govorice in vesti. Črnogorska divizija iz Podgorice je bila dne 26. julija mobilizirana in je odšla dne 29. in 30. julija na Lovčen. Isti dan so postavili Črnogorci na gori 38 novih ruskih brzostrelnih topov z malim kalibrom. V Črnigori vlada veliko pomanjkanje živil. Zmanjkalo je tudi vžigalic, moke in soli. Plen iz Skadra je nerabljiv. Črnogorska mobilizacija, zlasti zaseden j e Lovčena, se je izvršila dne 30. in 31. julija. Na Lovčenu vlada med črnogorskimi četami velika nezadovoljnost, pomanjkanje kruha in vode. 13 litrov vode stane 4 K.
.	XXX
MED RUSIJO IN NEMČIJO.
Bitka med Rusi in Nemci.
Kònigsberg, 4. avgusta. (C. kr. kor. urad.) Nemške čete so naskočile Kibarty. Rusi so se umaknili proti vzhodu, pustivši Nemcem mnogo vjetnikov. Nemške izgube so majhne. (Kibarty je majhen kraj na Ruskem blizu meje, ob strategično važni železnici, ki vodi v Kovno.)
Nemci ujeli 8 ruskih ulancev.
Kònigsberg, 5. avgusta. (Koresp. urad.) Pri Lengwetkenu so ujeli nemški čr-novojniki osem mož neke ruske ulanske patrulje. Privedli so jih v Kònigsberg.
Ruski napad na Memel odbit.
Wolfov biro poroča: Del posadke Me-mela je dne 3. t. m. odbil napad sovražnih mejnih straž v smeri od Krottingen. Memel je najsevernejše mesto Nemčije. Šteje 20.000 prebivalcev, ima precejšnjo luko in je važno trgovišče za les iz Rusije in žito iz Lita-ve. Leta 1812. so Memel zasedli Rusi.
Boji na šlesko - ruski meji.
Katovice, 3. avgusta. Od tu se čuje iz vzhoda močno gromenje topov. Pričel se je boj na Przemsi, mejni reki proti Rusiji. Meja je oddaljena od tu le dve uri.
Demonstracije proti ruskemu poslaniku v Berolinu.
B e r o 1 i n, 3. avgusta. Ruski poslanik je danes opoldne zapustil Berolin. Pred poslaništvom se je zbrala velika množica. Ko so člani poslaništva stopili v avtomobile, je množica klicala fej. Poslanika so spremljali policisti.
Zaplenjenje ruske denarne zaloge.
Berolin, 5. avgusta. (Koresp. urad.) Pri tukajšnjih velebankah so zarubili naložene ruske denarne zaloge kot lastnino sovražne velesile.
XXX
Rusija zbira velike sile ob rumunski meji.
Bukarešt 3. avg. Adeverul poroča: Ruska vlada je po svojemu poslaniku Po-klevski-Kozielu obvestila našo vlado, da so vse ruske meje nasproti Rumuniji zaprte in da smejo voziti vlaki le do meje. V Unghe-niju, ruski obmejni postaji pri Jasiju, koncentrirajo se ruske čete, v Kišenevu stoji 20 vojaških vlakov, ki so pripravljeni, da prepeljejo ruske vojake na rumunsko mejo. V Skuleni, obmejna točka ob besarabsko-ru-munski meji, je došlo več artiljerijskih polkov. Material za zgradbo mostov je na ruski strani ob rumunski meji pripravljen. Prebivalstvo v Jassyju in v okolici je zelo razburjeno, ker se trdi, da nameravajo Rusi zasesti Moldavo.
XXX
Rumunska odločno za trozvezo.
Bukarešt. (Kor. urad) V »Universelu« objavlja podpredsednik rumunske zbornice Store uvodnik proti izjavam proti naši mo-
narhiji in izvaja: Manifestanti in časnikarji, ki zahtevajo, da naj zasleduje Rumunija politiko, ki naj bo naperjena proti Avstro-Ogr-ski, naj ne pozabijo, da so klici naperjeni proti monarhiji, klici za Rusijo. Vpraša, če so manifestantom znane posledice njih ro-vanja. Morebiti bi bile take demonstracije umljive, če bi ostala avstro-ogrska-srbska vojska lokalizirana, a o stališču mednarodne korektnosti se ne morejo opravičiti. Če pa pride do velike vojske, naj Rumunija ne pozabi, zakaj Rusija Srbiji pomaga. Vzrok ni slovanska sentimentalnost, marveč da se uniči Avstro-Ogrska v smislu besedi nekega ruskega državnika, da vodi pot do Dardanel čez Dunaj, a ta pot vodi ob enem tudi čez truplo Rumunije. Če zmaga Rusija, Evropa ne bo imela nikakega povoda, da ji pomaga, če bi hotela Rusija iz Rumunije napraviti nekaj ruskih provinc. Večkrat že je hotela Rusija razdeliti Rumunijo, vedno se je uprla Avstro-Ogrska, tista Avstro-Ogrska, proti kateri se zdaj demonstrira. Na strani Av-stro-Ogrske ostane vsekakor narodna samostojnost Rumunije nedotaknjena, če že tro-zveza zmaga ali ne. Mednarodna politika ne sme biti čuvstvena. Edinost Rumunije brez strankarske razlike edino jamči za bodočnost dežele. V Rumuniji se nahaja tudi mož, ki lahko to naziranje primerno izrazi.
XXX
Srbi zopet streljajo na donavski parnik.
Iz dunajskih listov posnemamo: Nižje srbskega kraja Praova so Srbi streljali na a,vstrijski parnik. V kratkih presledkih je priletelo na parnik čvetero strelov, od katerih sta dva prevrtala zgornji del ladje. K sreči ni nihče ranjen. Poveljnik ladje je nato prekinil vožnjo, ker bi bil prišel v najbližji stik srbskega obrežja. Potem se je parnik »Karl Ludovik« obrnil na rumunski otok Ostrovulmare blizu Gogosa. Ondi je bil usidran parnik »Bela«, katerega so spotoma Srbi tudi obstreljevali. Oddali so 29 strelov. Trije mornarji so bili težko ranjeni in so jih prepeljali v bolnico Turn-Severin.
Kako je bilo ob Hartwigovi smrti.
O tem priobčuje graška »Tagespost« z Dunaja sledeče poročilo: Kakor je dobro poučena oseba informirala vašega korespon-denta, se je smrt ruskega poslanika Hart-wiga v Belgradi! dogodila tako-le: Splošno se je neprijetno opažalo, da se poslanik Hartwig zadušnic za umorjenega prestolonaslednika Frana Ferdinanda ni udeležil. Ko se je avstro-ogrski poslanik baron Giesl vrnil v Belgrad, ga je Hartwig takoj prosil za razgovor, da bi se opravičil glede tega očitanja. Hartwig je razburjeno povdarjal, da se ni samo udeležil zadušnic, marveč da je pri tej priliki tudi nosil veliki križec Fran Josipovega reda, katerega mu je podelil sam cesar Fran Josip in na katerega je posebno ponosen. Baron Giegl je pustil v največji razburjenosti se nahajajočega poslanika Hartwiga mirno izgovoriti, nato pa mu je rekel mirno in hladno: »Ako Vaša ekscelenca misli, da me boste mogli s to komedijo preslepiti o resničnem stanju stvari, potem se motite!« V tem trenotku je baron Giesl potegnil iz žepa pismo, v katerem je bilo jasno in neovrgljivo s Hartwigovim rokopisom samim dokazano, da je vedel za sarajevski atentat. To je Hartwiga tako zadelo, da je skočil po konci in se v zavesti dokazane krivde od srčne kapi zadet zgrudil. Da se za vse slučaje zavaruje, je baron Giesl odredil, da so se vsi v sobi se nahajajoči predmeti takoj shranili, med temi tudi ostanki onih dveh cigaret, ki jih je Hartwig kadil pri baronu Gieslu in ki jih je vzel iz svojega lastnega etuija. Takoj začetkoma razgovora je najmreč Hartwig prosil, da bi smel kaditi svoje lastne cigarete. Nadalje se je protokolarično dognalo, da Hartwig ni pri baronu Gieslu ničesar jedel, ne pil.
Dnevne novice in dopisi.
Razburljive neresnične vesti raznovrstne vsebine raznašajo brezvestni ljudje po Celovcu in po deželi, tako da je bila oblast prisiljena, v razglasih svariti ljudstvo pred takimi kaznjivimi govoricami. Gotovi ljudje ne morejo zapopasti, da moramo v sedanjih,
tako resnih čfvsih imeti pred očmi edinole našo skupno ogroženo domovino! Z žalostjo pa opažamo, da gotovi elementi smatrajo ravno sedanji položaj za primeren, da raznašajo zoper ljudi, ki so jim neprijetni, različne, izmišljene vesti. To početje povzroča mnogo nepotrebnega razburjenja med ore-bivalstvom. Zato so že »Freie Stimmen« svarile pred raznašanjem takih vesti, ki niso uradno potrjene, in so vrgle nekatere take novice kot gole izmišljotine, kakor vesti o 17. pešpolku, razširjene po Spod. Koroškem, da je neki vojak s sabljo pobil nekega! duhovnika itd. Zato se pridružujemo mnenju »Freie Stimmen«, da je na mestu, da javna oblast z vso resnobo in strogostjo nastopa zoper tiste, ki si taka lažnjiva poročila izmišljujejo ali kolportirajo ali na podlagi izmišljenih vesti posameznike ova-dujejo, ljudstvo pa razburjajo. Osebe, o katerih se spravljajo v svet neresnične vesti, najdejo v svoje varstvo pomoč pri sodišču.
Deželni prispevek za družine vpoklicanih in »Rdeči križ«. Deželni odbor je daroval 5000 K za družine vpoklicanih in 5000 K deželnemu društvu »Rdečega križa«.
Kurzi »Rdečega križa« za bolniške strežnice. Tečaj za bolniške strežnice je otvoril dne 3. avgusta deželni sanitetni referent dr. Vičič na učiteljišču v navzočnosti Nje ekscelence baronice Lucy Fries-Skene, ki je prisostvovala pouku, ki je nato sledil, do konca. Število udeleženk se je moralo skrčiti na 30, da bo pouk uspešen, se bodo vršili tečaji za druge udeležence, ki se javijo, pozneje.
I. izkaz darov, poslanih slovenskemu pomožnemu komiteju: Družba sv. Mohorja 500 K, dr. Janko Brejc s soprogo 200 K, Hranilno in posojilno društvo v Celovcu 100 K, msgr. Valentin Podgorc 50 K, urednik in korni vikar Franc Smodej 20 K.
Oklic. Poleg bolniških strežnic je treba še zdravniških in pomožnih moči, izvežba-nih v desinfekcijski (razkuževalni) službi. Zato se obrača deželna vlada na vse vojaške službe proste zdravnike, medicince in druge visokošolce kakor tudi na vse druge vojaščine proste može s prošnjo, da se prostovoljno posvetijo sanitetni (zdravstveni) oskrbi. Vsi tisti, ki so volje zavezati se, da vstopijo v prostovoljne sanitetne kolone »Rdečega križa« in so na razpolago v uporabo za bolnišnice in zatiranje epidemičnih bolezni, naj se prejkoslej ustmeno ali pismeno javijo v sanitetnem oddelku deželne vlade. V slučaju potrebe bi se vršil tam tudi tečaj o desinfekcijski praksi in zatiranju epidemij.
Predpisi o nedeljskem počitku popolnoma razveljavljeni. Na podlagi cesarske naredbe z dne 31. julija 1914 so se z ministrskim ukazom z dne 31. julija 1914 zakoni z dne 16. januarja 1895, drž. zak. št. 21 in z dne 18. julija 1905, drž. zak. št. 125, o nedeljskem in prazničnem počitku v obrtnih obratih in tudi na podstavi teh zakonov izdane naredbe v polnem obsegu začasno razveljavili. Vsled tega je obrtni obrat začasno popolnoma neomejen.
Darovi za vojake. Na poziv preblago-rodne gospe Lucije baronice Fries-Skene na občinstvo za darove (smotke itd.) vojakom, je v ta namen prejelo naše uredništvo sledeče darove: Hranilno in posojilno društvo v Celovcu 10 K, msgr. Val. Podgorc 5 K, profesor Janez Hutter 3 K, stolni župnik M. Kovač 5 K, stolni vikar A. Millela 3 K, gdč. M. H. 1 K, J. pl. Kapus 3 K, Fr. Errath 1 K, dr. J. Brejc 10 K, J. Tavčar 5 K, dr. Ferd. Miil-ler 5 K, dr. Čemer 1 K, dr. Schaubach 2 K, župnik Fr. Kolarič 4 K. »Družba sv. Mohorja« 30 K, dr. Rožič 5 K, ga dr. Milka Rožiče-va 2 K, podružnica »Ljubljanske kreditne banke« v Celovcu 25 K, Fr. Sadnikar 5 K, uredništvo »Mira« 5 K, skupaj 130 K. Zbir-Jta se je izročila c. in kr. vojaškemu postajnemu poveljstvu, ki je izreklo darovalcem v imenu c. in kr. armade iskreno zahvalo.
Zoper draženje živil. Zadnji čas se je opažalo, da so šle cene živilom navzgor, česar gospodarski položaj prav nič ne opravičuje. Zato ne bo nepotrebno, če opozorimo, da splošni kazenski zakon za gotove oblike oderuštva z živili določa kazen. Po § 482. k. z. je obrtnik, ki prodaja v splošno nakupovanje blago, ki spada k vsakdanjim potrebščinam za življenje, če svojo zalogo prikriva ali se brani od tega kateremukoli kupo-valcu prodajati, kriv prestopka in se ga ka-
znuje v prvem in drugem slučaju z denarno globo, v tretjem slučaju pa z izgubo obrtne pravice. Po 9 484. k. z. se tako zadržanje, če se zgodi ob času javnega nemira, poleg izgube obrtne pravice kaznuje z dno do šestmesečnim zaporom.
Sumljivi ljudje. Po zanesljivih vesteh se nahaja v naši monarhiji večje število tujih prekucuških elementov, ki so javni in državni varnosti v največji meri nevarni. Zato se razglaša splošni poziv, uradne organe iz patrijotične dolžnosti podpirati v tem, da se ti nevarni elementi narede neškodljivi. Resna, z dokazi podprta obvestila se naj pošiljajo na vojni nadzorovalni urad v čojnem ministrstvu.
Osem bratov na vojsko. Iz Celja se poroča: Veliko zanimanje in začudenje je vzbudil tukaj v ponedeljek dne 27. julija nek kmečki voz, okinčan s cvetlicami, ki se je pripeljal iz neke občine v Savinjski dolini. V Celju so ljudje voz, na katerem je bilo 8 bratov-rezervistov, pozdravljali s posebnim veseljem. Star Savinjčan, kmet Jožef Prinčič, je pripeljal sam svojih 8 sinov, ki so bili vsi poklicani pod zastavo, v vojašnico. Vseh 8 bratov je oženjenih, imajo svoje družine in so samostojni posestniki. Ko je oče-star-ček jemal slovo od svojih osmero sinov, je bridko zajokal. Ko je želel vsem srečen povratek in jim dal svoj očetovski blagoslov, se je žalostno odpeljal domov.
Koko pišete vojakom. Za časa vojske se za armado na bojnem polju ustanovi posebna vojna pošta. Važnejše določbe za poštni promet v vojski so sledeče: Za pisma in dopisnice. Častnikom, vojakom in odpoklicanim rezervistom se zamorejo odpošiljati dopisnice in pisma. V ta namen se upeljejo posebne dopisnice, takozvane »dopisnice za vojno pošto«, katere dobivajo vojaki zastonj, zasebniki pa proti plačilu 1 vinarja pri poštnih uradih. Na pisma in na imenovane dopisnice ni potreba prilepiti nikakih znamk. Ta določba je stopila v veljavo s 1. avgustom t. 1. Z vojnim poštnim uradom se zamorejo dopošiljati tudi listi, tiskovine, vzorci in kupčijske listine. Te pošiljatve pa morajo biti opremljene z znamkami, kakor navadno. Vsak vojak dobi, ko dospe na svoj določen kraj, svoj natančen naslov, oziroma številko vojnega poštnega urada. Nedovoljene poštne pošiljatve. Z vojnim poštnim uradom se ne smejo pošiljati priporočena pisma, nakaznice, čeki in paketi, naslovljeni na častnike in vojake. Denarne pošiljatve se zamorejo dopošiljati z vojnim poštnim uradom le potom denarnih pisem in ne več, kakor 1000 kron. Pošiljatve s pomanjkljivim ali nedovoljenim naslovom se ne dostavljajo. Vsa nadaljnja navodila je posneti iz dotičnih razglasov, ki so pribiti v poštnih uradih, po mestu in v občinskih uradih. Če komu glede poštnih določb ni kaj jasno, morajo mu poštni uradniki dati potrebna pojasnila.
Straža ustrelila stražo. »Edinost« poroča: V nedeljo dne 26. t. m. zvečer ob četrt na 11. uro se je pripetila na kolodvoru v Ajdovščini nesreča, da je straža ustrelila stražo. Vojaška dvojna straža čuva namreč municijo, naloženo na postaji v vagonih. Vsled teme in nevihte in ker je baje ena straža hotela drugo nekoliko »potegniti« s tem, da se je drugi straži približala in se na klice »stoj !« ni vstavila in ni odgovorila, je druga straža ustrelila. Ranjenega vojaka so takoj prepeljali v bolnišnico v Gorico, kjer pa je takoj pri poskušeni operaciji umrl. Tako je plačal šalo z življenjem. Oba vojaka sta Slovenca.
Globasnica. (Vodovod). Kakor je znano, dodelal se je za kraje: Globasnica, Mala-vas, Šteben in Strpnavas veliki moderni vodovod, ki je gotovo največji na Spodnjem Koroškem; dolg je 10 kilometrov.
Ker tako velikansko delo seveda veliko stane, in je vodovod zgrajen ne samo za par let, temveč za sto in morda še več let, in bi kakšna napaka pri delu lahko pokvarila vodovod in napravila velike stroške, se je moralo delati silno previdno in dobro. Kar je bilo z ozirom na trpežnost vodovoda absolutno potrebno, tam se ni smelo varčevati, ker bi takšno varčevanje bilo lepemu delu le v škodo.
C. k. vlada na Dunaju je dala dosedaj že lepo podporo 43.500 K ter je obljubila v primeri k deželni podpori, ki znaša 10.000 K, še nadaljno podporo. C. k. vlada in tudi de-
želna uprava pa sta umevno zahtevali, da se mora delo izvršiti pod nadzorstvom državnega ali deželnega inženirja, in se je samo pod tem pogojem dovolila subvencija ali podpora.
Celo delo se je oddalo glasom občinske seje podjetniku Francu Wagner za 94.539 K 84 vin. Račun za podjetniku oddano delo se ne samo ni prekoračil, ampak se je delo izvršilo nekoliko ceneje.
Ali g. inženir, ki je delo nadzoroval je po pravici zahteval marsikaj drugače in tudi več, ker se je pri delu pokazalo, da je bil plan pomanjkljiv.
Razume se samo po sebi, da se je moral stavbni komite naročilu g. inženirja ukloniti in sicer iz dvojnega vzroka: 1. da vodovod ne bo pomanjkljiv in 2. ker bi občina drugače ne dobila visokih podpor. Kaj bi pač koristilo, če bi si občina* prihranila par tisoč kron, ko bi potem 53.500 K in še nadaljne obljubljene podpore od države in dežele ne dobila, kajti pomanjkljiv vodovod država in dežela ne podpirate.
Zavoljo dela, ki se je moralo izvršiti po naročilu g. inženirja drugače ali v večjem obsegu, se je celi račun moral prekoračiti za 6039 kron in 6 vin.
Tega pa ni kriv ne župan, ne komite in ne občina, temveč dejanska potreba, ker bi bil vodovod drugače slab in bi se tudi podpore ne dobile.
Veliko dela je napravilo stavb, komiteju in posebno še županu veliko dela in skrbi, ker je ravno med delom izbruhnila znana denarna kriza med balkansko vojsko, vendar so se premagale vse velike denarne ovire, tako da bo celo delo, ako še pride zadnja obljubljena podpora, skoraj plačano in bo morebiti le malo še ostalo. Vsi računi so bili pregledani in potrjeni od g. deželnega inženerja, ki je delo nadzoroval, potrjeni so od c. kr. okrajnega glavarstva v rešitvi ko-lavdacije. Vodi se natanko vodovodna knjiga, kjer je vse zapisano, kaj se je prejelo in izdalo in zakaj se je izdalo, in vsak izdatek ima svoje potrdilo. Župan za svojo veliko skrb in delo ni računal in tudi ni prejel za vsa svoja pota in stroške niti rujavega groša. Ako je kdo radoveden, naj se potrudi v občinsko pisarno in bo videl, da je veliki račun natančen in se ujema do zaldnjega vinarja.
Sveta vojska.
Prevalje. Dne 28. junija je imel g. Puhar iz Ljubljane predavanje o alkoholizmu in je svoja izvajanja ilustriral s slikami. — Govor je bil izreden, tembolj, ker se gibanje proti alkoholu pri nas šele začenja. Udeležba je bila bolj sredna, ker se je predavanje naznanilo šele par dni prej. A udeleženci so z napetostjo sledili izvajanju g. Puharja, katero je bilo preprosto, a zelo vabljivo in videlo se je govorniku, da mu besede pridejo iz dna srca. Učinek je bil ta, da so debele solze stale v očeh zakrknjenih, a drugače dobrosrčnih pijancev. Upajmo, da bodo temu predavanju sledila še druga od strani vodstva Svete vojske v Celovcu.
Kazaze. (Mladi junak i.) Ganl jivo slovesnost smo imeli v naši farni cerkvi na praznik sv. apostolov Petra in Pavla, ko je bilo sprejetih 42 šolskih otrok v I. stopnjo Družbe treznosti »Svete vojske«. Res junaki so in junakinje! Kajti mali so še in mladi, pa so že spoznali, da je treba jim, če hočejo kdaj postati klobri možje in vestne žene, da si že v mladosti kaj odrečejo. Pristopili so otroci z dovoljenjem svojih starišev. Zbrali so se čedno opravljeni, s šopki na prsih, pred župniščem, odkoder so odkora^ kali med zvenenjem zvonov v cerkev. Po končani pridigi so bili vsi imenoma poklicani, na kar so se postavili v vrstah pred glavni oltar, odkoder je bil kratek nagovor in kjer so nato kleče molili zavezo in molitev za zdržnost. Ko so potem dali voditelju roko in sprejeli sprejemne podobice, je sledila slovesna sv. maša, pri kateri so prejeli skupno sv. obhajilo. — Da bi jim sledili še drugi in da bi vsi stariši izpregledali, da je njih malim ta reč dušno in telesno neškodljiva, ampak le koristna. — Med vpisanimi je 14 dečkov in še enkrat toliko t. j. 28 deklic. Dečki, glejte, da ne zaostanete!
Cerkvene vesti.
Molitve v vojskinem času. Za čas vojske se odreja sledeče:	1. Ves čas med vojsko
naj se v vsaki župni cerkvi vsak dan.enkrat po glavni sveti maši ali pri glavni božji službi po sveti maši moli z ljudstvom molitev »Ob vojski« (v litanijski knjigi na strani 48.) z enim očenašem in češčenomarijo. 2. Prvo nedeljo po izbruhu vojske naJj bo ali dopoldne ali popoldne pred izpostavljenim Naj svetejšim v vsaki župni cerkvi slovesna molitvena ura z rožnim vencem in litanijami in naj se prej primerno oznani. — Kn. šk. krški kapitularni konsistorij, Celovec, 27. julija 1914.
Ravnate'] p. Vaclav Lerch S. J. f. V nedeljo, 26. julija, je došla v Celovec prežalost-na vest, da je nenadoma umrl na potovanju v Maria Schein v samostanu Schlagl na Zg. Avstrijskem preč. g. p. Vaclav Lerch, bivši ravnatelj celovške bogoslovnice, na otrpnjenju možgan. Rajni je bil blag in pobožen mož, ki je užival splošno spoštovanje in ljubezen. Dosegel je starost 69 let. Dolgo časa je deloval kot misijonar in je objavil tudi mnogo spisov verske vsebine. Imenovan je bil za spirituala (dušnega voditelja) v Maria-Scheinu, kamor pa ni dospel, ker ga je Bog prej poklical s tega sveta.
Gospodarske stvari.
- Mlekarstvo.
(Piše Fr. Krištof, živinorejski inštruktor.)
(Dalje.)
Mlečna shramba.
Pravilna shramba za mleko mora biti svetla, zračna, hladna in ne prevlažna. Svetloba uničuje bakterije, svež zrak ovira razvoj škodljivih bakterij, suh prostor ovira en del razvoja škodljivih kali mleka.
Kaj ne, to so lepe pobožne želje mlekarstva, vendar ne nemogoče. Gospodinja, ki ima več mleka in dosti prostorov na razpolago, naj odloči en prostor, četudi majhen, samo za mleko. Tu mora vladati največja snaga. Tudi posode ali vzidanega malega basena za mrzlo vodo, kjer se mleko hladi, ne sme manjkati. V krajih, kjer se ima vodovod na razpolago, se to lahko naredi, da sveža voda pri enem koncu priteka, na drugem odteka. Gospodinja, ki mora mlefco shranjevati v jedilni shrambi, naj pazi vsaj na to, da izpolni, v kolikor je mogoče, navedene pogoje. Predvsem pa mora paziti, da ne daje v to shrambo stvari, ki gnijejo ali močno kislo dišijo. Razkroj gnilih stvari povzroča smrad in razvoj škodljivih bakterij, ki mleko lahko popolnoma pokvarijo. Mlečna shramba mora imeti betoniran tlak, da se lahko pomije. Okno mora imeti mrežo, tako gosto, da muhe ne morejo skozi. Nič ni tako neokusnega, kakor mlečna shramba, v kateri je veliko muh. Nadalje mora biti shramba tako narejena, da lahko prihaja svež zrak in odhaja slab zrak s pomočjo ventilaci j, katere morajo biti zamrežene, da nimajo miši in podgane dohoda. V taki shrambi se človek prijetno počuti, tembolj še, ako je svetla in pogostokrat pobeljena. Apneni belež pomori gnezda bakterij.
Z vso odločnostjo naj nastopijo gospodinje proti običajnim zaprtim mlečnim omaram. Že beseda mlečna omara pove, da je to shramba edino samo za mleko. Navadno pa imajo v njej tudi druge reči, ki ne spadajo v mlečno omaro.
Pomisliti je samo potreba, da se gorko mleko nalije v latvice, katere takoj postavijo v omaro, ter jih zaprejo. Iz gorkega mleka odhajajo plini in gorkota in mleko se skisa, vsled tega postanejo omare vlažne
in so pravo gnezdo bakterij. Take omare se tudi hitro pokončajo, ker vlažnost les pokvari, da hitro razpada. Ako že morate imeti res mlečne omare, naj bodo tako narejene, da bodo služile svojemu namenu. Na omaro pritrdite na obeh straneh žična-sto mrežo in sicer tako, da bode imel zrak svoj tok ravno čez latvice. Tako bosta imela zrak in svetloba dostop, mleko bo ostalo sveže in zdravo.
Postavljati mleko po sobah, kjer se sta-nuje, je odločno odsvetovati. V takih prostorih nima mleko le slabega okusa, ampak se tudi napraši. Omeniti je še, da se mleko ne sme shranjevati v zaprtih golidah. Ako se v golido shrani, mora biti odprta. Mleko v zaprtem vrču zaduhlo diši.
Ako si mleko po molži precedila, za tem v vodi ohladila ter postavila v snažno nalite latvice v zračno in svetlo shrambo, imaš lahko zavest, da si izpolnila vse potrebne pogoje modernega gospodinjskega mlekarstva.
Poraba mleka.
Mleko služi v gospodinjstvu v vsestransko porabo. Lahko se isto uživa takoj po molži še gorko, če je krava v resnici zdrava, kuhano in kislo. Umešano z moko, jajci in drugim se porablja za najrazličnejša močnata jedila.
Iz mleka se pridobiva smetana, katera se porabi v kuhinji ali sveža ali pa se iz nje upini surovo maslo. To se lahko skuha v maslo, da se ohrani dalje časa.
Sir izdelujemo iz mleka na naraven in umeten način, mehkega ali trdega, trpežnega ali manj trpežnega, za takojšno ali poznejšo porabo, iz polnega, polposnetega ali posnetega, iz sladkega in kislega mleka.
Skiuta se (dobiva v večjih sirarnah, kjer se siratka po sirenju še enkrat segreje na visoko stopinjo (90" C). Na dno se vsede beljakovinasta snov, ki jo imenujemo skuto. Uživa se ravno tako kot sir. V nekaterih krajih imenujejo svežo sirnino žmitek, kar pa ni pravilno.
Sirotka se sladka ali kisla porabi za krmljenje prešičev. (VS sirotki 'zaostane še nekaj tolšče, beljakovine, mlečnega sladkorja in rudninskih snovi. Mladim pujskom se sme krmiti le popolnoma sladka in segreta sirotka.
Pinjenec je ostanek vpinjene sladke ali kisle smetane. Vsebuje precej beljakovin, malo tolšče, nekaj mlečnega sladkorja in soli. V poletnem času služi za pijačo ali pa se pokrmi starejšim prešičem, mladim do 12 tednov starim pujskom pinjenec lahko škoduje, ker povzroča drisko.
Posnemanje mleka
se lahko izvrši na naraven in umeten način. Tolšča je specifično najlažji del mleka, zato se lahko loči od ostalih delov. Razloček med naravnim in umetnim posnemanjem je samo ta, da pride tolšča pri naravnem posnemanju sama na površje, pri umetnem pa se izloči s pomočjo centrifugalne sile.
Naravno se posnema mleko, ako se nalije v posodo, kjer pride tolšča, ki jo imenujemo smetana, na površje in se odstrani s pomočjo žlice posnemulje. Bolje se mleko posname, ako ga vlijemo v plitve latvice, debelejše in drobnejše tolščne krogljice ložje prodro ostale dele mleka in se v obilnejši množini naberejo na površju. Mleko tudi postavimo na gorke prostore, ker je segreto mleko bolj redko. Napaka je le ta, da se mleko na gorkem prehitro zgosti, tolščne krogljice ne morejo prodirati skozi zgoščeno mlečno plast in zaostanejo v mleku. Pri gorkoti 18 do 20" C se mleko v 24 urah posname.
Mleko še lahko posnamemo, ako je postavimo gorko v mrzlo vodo. Pri tem se hoče temperatura mleka in vode zednačiti,
v vodi kakor mleku se vrši neko vrvenje, segreta oziroma ohlajena plast se premika toliko časa, da je tempei-atura mleka in vode enaka. To vrvenje povzroča, da ostane smetana, ki je specisično najlažja snov v mleku, na površju. Na ta način se v prav kratkernj času lahko posname in se dobi smetana za potrebno porabo, mleko ostane sveže, medtem ko se v latvicah skisa. Gospodinja si lahko po potrebi izbere način posnemanja.
Raznoterosti.
V zadnjem hipu preprečena pomorska nesreča. Naj večjemu francoskemu oceanskemu parniku »La France«, ki je bil šele pred kratkim izgotovljen, bi se bila kmalu pripetila ista nesreča, ki je doletela pred kratkim parnik »Empress of Ireland«. Katastrofa bi bila še večja kot pri »Empressu« že zaradi tega, ker je imela »La France« mnogo več potnikov na krovu in ker bi se bila potopila bržkone tudi ladja, kateri se je izognila »La France« v oddalji komaj 50 metrov. Kapitan parnika »La France« poroča o tem slučaju sledeče: Mornar, ki je bil na straži, je zagledal v mali razdalji pred parnikom neko veliko črno stvar,-ki se je bližala silno hitro parniku. Uvidel sem takoj strašno nevarnost, da trčimo s tujo ladjo, ki nas ni opazila. Odredil sem vse, da obrnem ladjo iz smeri nasprotne nam ladje. Z velikanskim naporom se nam je posrečilo, da smo ladjo nekoliko obrnili in v istem hipu je že priletela mimo nas tuja neznana nam ladja. Bila je oddaljena od nas, ko smo se srečali, le nekaj metrov. Šele na to so potniki izvedeli, v kakšni strašni nevarnosti so se nahajali. Kapitan ni mogel dognati imena parnika, ki bi bil skoro povzročil zopet velikansko pomorsko nesrečo.
Od levov napaden. V Čikagu v Severni Ameriki je pet levov požrlo 26 let starega Dietricha, voditelja nekega gledališča v Čikagu, ko je stopil v kletko, da jim da jesti. Levi so last zaročenke Dietricha. Ko je pet levov napadlo Dietricha, ki je kmalu izginil v njih žrelih, je zbežalo iz kletke pet mladih levov, velikih kot volkovi. Oskrbniku levov se je po daljšem trudu posrečilo, da je spravil ubegle leve skupaj in jih zaprl v železniški voz, ne da bi se bila zgodila še kaka druga nesreča. Oskrbnik levov Cord pripoveduje nesrečni dogodek takole: Dietrich je šel v prostore, kjer je bilo pet velikih levov. Jaz sem mu sledil. Teddy, največji lev se je pričel igrati z Dietrichom. Dietrich zapove levu naj se vleže. Isti trenutek pa skoči Teddy za hrbet nesrečnega Dietricha in ga začne obdelovati z gobcem in kremplji. Ko pa so to videli ostali štirje levi, so se tudi oni vrgli na Dietricha, in kar je sedaj sledilo,, je bilo grozno, je dejal Me Cord, ki same groze ni mogel naprej govoriti. »Moj Bog, po meni je«, je kričal Dietrich v zadnjih trenutkih, »spravite zveri od mene, požrle me bodo!« To so bile njegove zadnje besede, in naprej se ni slišalo ničesar kot rjovenje sestradanih zveri, ki so se pulile za truplo Dietricha. Zdaj je eden strgal eno roko s trupla, zdaj drugi nogo itd. ter vsak za sebe požiral dele nekaj kosti in kože, so rešiil z veliko težavo, ker levi nikakor niso pripustili, da bi se jim odvzel njih plen. Policistom in ognjegascem se je konečno posrečilo spraviti ostanke trupla iz kletke. Dočim so levi požirali Dic-tricha, se je mudila njegova zaročenka pri mestnem nadzorniku zoologijskega vrta in mu pravila, da so njeni levi najbolj krotki na svetu in popolnoma varni.
Ali ste že pridobili „Miru“ -- novega naročnika? --
Knjisoveznicn Družbe sv. Mohorju v Celoucu
M Uk	trpežno in okusno.	Vetrinjsko obmestje (Viktringerring) 26	Cene zmerne.
opremljena z najnovejšimi stroji z električnim nagonom
se priporoča za vsa v stroko spadajoča dela od preproste do najfinejše izpeljave.
I
Hranilno inposojilno društvo v Celovcu
uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
Razglasilo
zastran podpore potrebnih svojcev mobiliziranih.
Postava z dne 26. decembra 1912, drž. zak. št. 237, zagotavlja potrebnim svojcem podpore.
Potrebni so tisti, katerih vzdrževanje je bilo dozdaj večjidel odvisno od pridelka k vojakom poklicanega, ako niso v stanu sami se vzdrževati.
Pravico do podpornega pripomočka imajo:
1.	Zakonska žena in zakonski potomci,
2.	zakonski predniki, bratje in sestre, starši obeh zakonskih, nadalje nezakonska mati in nezakonski otroci tedaj, ako je bilo njih vzdrževanje dozdaj odvisno od poklicanega in je zavoljo poklicanja v nevarnosti in ako se nadaljni v postavi imenovani pogoji ujemajo.
Terjatev se naj naznani pri županstvu prebivališča, za v Celovcu stanujoče pri mestnem magistratu.
Formularji se dobijo pri mestnem magistratu, oziroma pri županstvu.
Naznanilo naj odda ali mobilizirani mož sam ali pa podpore potrebni svojci, njih postavni zastopniki in končno v sporazumu z imenovanimi občina, v kateri prebivajo podpore potrebni.
Vzdrževalni pripomoček se izplačuje sprejemalcu v polmesečnih obrokih 1. in 16. dan vsakega meseca zanaprej ob dnevih, ki bodo določeni po podporni komisiji. Vzdrževalni pripomoček obstoji za vsakega svojca, ki ima pravico do podpore, iz ene vzdrževalne vsote in, ako ima plačevati stanovanje, iz ene vsote, ki iznaša polovico vzdrževalne podpore.
Za svojce pod 8 leti obstoji vzdrževalna podpora iz polovice izrečene odmere. Vkup-na vsota svojcem dovoljenih vzdrževalnih vsot ne sme biti večja kakor povprečni dnevni zaslužek mobiliziranega moža.
Ako se pripeti, da je znesek, ki ga je mobilizirani stalno dajal svojim svojcem, manjši kakor vzdrževalni pripomočki, ki jih ima dobiti po postavi, se mora spadajoči vzdrževalni znesek za razloček zmanjšati.
Tudi se na to opozarja, da je visokost vzdrževalne vsote in postopanje različno od postopanja na podlagi postave z dne 21. julija 1908, drž. zak. št. 141, o vzdrževalnih zneskih za svojce tistih mož, ki so k vojaškim vajam, oziroma k prvi vojaški izobrazbi poklicani.
Občina sme predplače na državne podpore dajati.
Deželna vzdrževalna komisija za Koroško.
Predsednik:
Lobmeyr 1. r.
Pozor !
na Koroškem
se odda s 1. oktobrom 1.1. pod ugodnimi pogoji v najem. Pojasnila daje upravništvo lista „Mir“ v Celovcu.
Izjava.
Ker so se o moji osebi razširjale popolnoma izmišljene, zlagane vesti, izjavljam, da bom zahteval zadoščenja pri sodišču od vsakega, o katerem izvem, da širi o meni take vesti.
Žrelc, dne 31. julija 1914.
Dr. Janez Arnejc, župnik.
Kupujte pri tvrdkah, ki in-serirajo v „ffliru“!
G G G G G G G G G G G G G G G G G
□a

3L-3L—3U-IL—.L 3L J L
je nanovo izšla knjiga:
Življenje svetnikov in svetnic božjih.
Spisala dr. J. Rogač in M. Torkar.
Dva dela, druga izdaja.
Cena: Mehko vez. K 8‘—, za družnike G K 6-—, po pošti franko K1‘— več. — Q V dva dela trdo vez. z usnjatim hrbtom n K 12>—, za družnike K 8*80, po pošti n franko K 1*— več.	jrj
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Trst, dne 29. julija: 38. 80. 34. 40. 68. Dunaj, dne 1. avgusta: 66. 22. 16. 86. 90.
Javno izjavljam, da se bo moral pred sodiščem zagovarjati, kdor bi dolžil mojo hčerko protipatri-otičnih klicev.
Žrelc, dne 1. avgusta 1914.
4	Janez Krumpl,
p. d. Krumpl.
‘■Mili/r '■smi '■Miii/r '■v

POZOR!
Odda se
veliko gostilniško
obrtno podjetje na Koroškem
s 1. oktobrom 1914 pod ugodnimi pogoji v najem. Pojasnila daje upravništvo lista »Mir« v Celovcu.
11 tv 11 ^ 11W11111 ^ 11 r 11 ^
Edino slouensko narodno trgousko-obrtno podjetje
Hotel Trabesinger
O CfelilllCBl» VelikuDška cesta št. 5.
Podpisano vodstvo hotela Trabesinger se vljudno priporoča vsem velecenjenim slovenskim in slovanskim gostom-potnikom, ki prenočujejo ali za več časa ostanejo v Celovcu. V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina iz Slovenskih goric. Gostom-abstinentom se postreza z raznimi brezalkoholnimi pijačami. Na razpolago j e tudi kegljišče poleg senčnatega vrta, pozimi toplo zakurjeno. V hotelu Trabesinger dobite vsak dan, posebno pa ob sredah zvečer, prijetno slovensko družbo. Slovenski potniki in rodoljubi, slovenski romarji, ustavljajte se samo v edini slovenski gostilni »Hotel Trabesinger« v Celovcu, kj er boste vedno dobro postreženi. — Za mnogobrojen obisk se priporoča
usdstoo hotela Trabesinger.
podružnica Ljubljanske kreditne banke v Jelovcu.
Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni fondi okroglo K 1,000.000*—.
Denarni! Hess na 9 1/ R Sni® se olire-
slnjeiopo * \l 0
od dnevi vlogo do dneva vzdiga.
Bentni davek glada banka sama.
Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši.
Zamenjuje In eskomptuje Izžrebane vrednostne papirje In vnovčuje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti knrzni izgubi.
Vinknlnje in devinkuluje vojaške ženltnlnske kavcije. Eskompt in incasso menic.	Borzna naročila.
Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spijeta, Trsta, Sarajeva, Gorici in Celja.
Denarne viene v tekočem računu obrestujejo se:
po dogovoru od ^	®/() naPrei-
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah, — Odgovorni urednik: J. Gostinčar, drž. posl. — Tiska Kat. tiskarna v Ljubljani.