Tri možuosti nemške zapadne ofenzive Vedao slabši gospodarski položaj sili Nemce v hitro odločitev na zapadu. Da izsilijo nemške čete na zapadni fronti zmago ali propast, so dane vrhovnemu nemškemu poveljstvu po francoskih razmotrivanjih tri možnosti: 1. Obkrožitev francosko-angteške fronte s severa. Za ta primer bi morale glavne nemške sile udariti preko Belgije in njene prestolnice proti Ammiensu in na Pariz. To je stari nemški načrt iz leta 1914, samo da. bi seda.i nemška vojska radi motorizadrje lahko štirikrat hitreje prodirala kakor v r?.četku svetovne vojne. 2. Nemško levo krilo bi moralo brez ozira na nepristransko Švico iznenada suniti na severno pobočje pogorja Jura in udariti preko Dijona na Pariz. 3. Tretji poskus napada bi se lahko izvedel s pomočjo klešč na podoben način kakor na Poljskem. Nemške čete bi se naj lotile i&točasno napadalnega pohoda na severu pi*eko Belgije in na jugu preko Švke. Na ta način bi se kakor kiešče približale osrčju Francije ter se pognale nad Pariz. Ob veej glavni bojni črti, ki jo ščiti francoska Maginotova linija, pa bi se držali Nemci obrambno in bi skušali s posameznimi večjimi ter manjšimi sunki nase pritegriti ter vezati čim več francoskih in angj< "kih čet. I.Ioč angleške vojne sile na Francoskem Angleški vojni minister Hore Belisha je navedel 11. oktobra v parlamentu podatke o dosedanji vojni sili Anglije na francoskih tleh. G. minister je rekel: »Leta 1914 smo v šestih tednih po napovedi vojne Nemčiji spravili v Francijo 148.000 mož, sedaj pa smo prepeljali v petih tednih po objavi vojne 158.000 mož. Naše sile so bile prepeljane v Francijo brez motenj in brez vsake nesreče. Dp sedaj pa smo prepeljali v Francijo tudi že 25.000 motoriziranih vozdl, vštevši tu tudi tanke, od katerih so nekateri zelo veliki in tehtajo po 15 ali več ton. Pehota je oborožena s 50 strojnimi puskami in 16 puškami za borbo proti tankom in z ostalim orožjem, računajoč to orožje za však pehotni bataljon posebej.« Posebni nemški ukrepi Po poslušanju govora angleškega miniBtrskega predsednika in po nad triurni seji nemške vlade, o čemer poročamo pod zaglavjem »Kaj pravijo odgovorni činitelji«, je odredil Hitler posebne ukrepe vojaškega značaja na zapadnem bojišču. Dejal je, da se bo podal sam k svojim četam na zapad. Nemški vrhovni generalni štab se nahaja v bližini Siegfriedove obrambne črte, kar je dokaz, da bo začela Nemčija svojo veIiko ofenzivo na zapadu. Prebivalstvo obmejnih nemških mest Aachen, Dusseldorf in več drugih mest v Porenju je dobilo nalog, da se pripravi na preselitev, v kolikor je še ostalo v teh mestih. NemŠki obmejni fcegunci bodo nastanjeni po izpraznjenih judovskih šoiah v Berlinu. Francozi poguali v zrak tri mosfov« V minulem tednu je vladalo na zapadnem bojišču deževno vreme z gosto meglo. Vršile so se le manjše praske med patruljami ter obstreljevanje iz topov na obeh straneh. Največji dogodek preteklega tedna je bila po uradnem poročilu iz Berlina od Francozov izvršena razstrelitev treh mostov preko obmejne reke Ren. Razrušeni so bili poznani renski most pri Winterdorfu, pri Breisachu in pri Neunbergu. Nepoškodovan je ostal le le most pri StrassDogodki na morfu Nasprotajoča si poročila o bitki angleških bojnfli ladij z nemšldmi bombniki Angteško mornariške poveljstvo poroča, da je prišlo 9. oktobra zahodno od norveške obale do večje bitke med angleškirai bojnimi ladjami ter nemškiini bombniki. Angleško protiktalsko topništvo je sestrelilo tri nemške bombnike, medtem ko sta morala dva prisilno pristati na danskem ozemlju. En nemški bombnik je moral pristati v danskih vodah. Angleški opazovalci poročajo, da je sledila eksplozija in da je bilo letalo uničeno. En bombnik pa je moral pristati na norveskem ozemlju. Angleške bojne ladje niso utrpele nobene škode. Nobena bomba ni zadela svojega cilja. — Angleško pomorsko poveljstvo poroča tudi, da so angleške bojne ladje v borbi uničOe nemško podmornico. Nemci trdijo o isti bitki, da se je razvila borba med nemškimi bombniki in angleškimi vojnimi edinicami južnozahodno od norveške obale. V tej borbi so nemški. bombniki dvakrat zadeli angleške ladje. Isti dan popoldne, 9. oktobra, kakor zgoraj označena bitka, se je vršila še ena, Ko so se pojavili v bližini južnozapadne norveške obale v spremstvu bojnih ladij nemški nosilci min in cistern, ki so imele nalogo oskrbeti nemške podmornice v njihovih oporiščih na Baltskem morju, se je razvila med angleškimi bojnimi ladjami in letali ter nemškimi edinicami bitka, v kateri so Angleži nemško brodovje razprsli. Nemškim ladjam je uspelo, da eo se umakniie v jmraku. Občutne izgube na obeh straneh Angkško vrhovno mornariško povel^stvo je javilo 14. X., da je bila od nemških podnaornic potopljena 29.000 tonska bojna ladja »Royal Oak«.. Na ladji je bilo 1200 častnikov in mož. Rešenih je krog 414 mož. Potopljeni velikan je bil spuščen v morje novembra 1914 in je stal 550 milijonov dinarjev. »Royal Oak* je bila oborožena z 8 topovi kalibra 38.5 cm, 12 topovi 15.2 cm, 8 topovi 10.2 cm, 16 brzostrelnimi topovi po 4 cm, 18 strojnicami in 4 protiletalskimi topovi. Dolga je bila 189.12 m in široka 31 m. Kot ena najstarejših angleških vojnih ladij je bila 1. 1934. modernizirana in letos junija zopet uvrščena v aktivno službo. V svetovni vojni se je udeležila bitke pri Jiitlandu in je bila v španski državljanski vojni težje poškodovana. S torpediranjem omenjene ladje je utrpela v tej vojni angleška vojna mornarica drugo težjo izgubo. Kot prvo so potopile nemške podmornice matično ladjo za letala »Courageus«, ki je tudi spadala med obnovljene angleške vojne ladje. V minulem tednu so imeli tudi Nemci na morju težke izgube. Angleški rušilci so uničili 12. X. eno podmornico, 13. X. pa kar tri. Dve od potopljenih sta bili veliki in za kretanje na širokem morju zgrajeni. Nemška vojna mornarica je bila v tej vojni že ob 18 podmornic. KaJ pravifo odgovomi €3initelji? Hitier ponovil mlrovno ponudbo V zadnji Stevilki »Slov. gospodarja« smo priobdiJi Hitlerjeve mirovne predloge, katere je podal v svojem govoru pred državnim zborom v Berlinu 6. oktobra. Dne 10. oktobra je otvoril nemški kancler v Berlinu vpričo večdesettisoč oseb novo vojno zimsko pomožno akcijo za leto 1939/40. Ob tej priliki je Hitler ponovil zgoraj omenjeno mirovno ponudbo s poudarkom, da Nemčija nima razloga, da bi se bojevala z zapadom. Nemčija se je odlločila, da th_ v primeru, če bi bili njeni predllogi odklonjeni, vojno sprejela in potem borbo vzdržala tako ali tako. Kancler Hitller je dejal dobesedno: »Nas še tako dolgo ;rajanje borbe ne bo utrudilo. Pred nami jje večno življenje naroda. Naj traja čas, v katerem bi moralo omagati življenje na¦oda, še tako dolgo, mi ne bomo omagali, se ne bomo umaknili in v nobenem primeru ne bomo obupali.« Francoski predsednik vlade za popolno zmago pravice Isti dan kakor nemški kancler je govoril francoskemu narodu po radiju ministrski predsednik Daladier. V svojem mirnem in stvarnem govoru je francoski vrhovni državnik med drugim odklonil Hitlerjev mirovni predlog z besedami: »Kaj je rekel Hitler v svojem zadnjem govoru v državnem ziboru 6. oktobra? Zasedel sem Poljsko. Zadovoljen sem. Napravimo sedaj mir! Toda mi to govorico že poznamo. Tako je govoril tudi po avstrijski zasedbi, nekaj mesecev nato pa so prišli na vrsto Sudeti. Ponovil je zatem zopet ista zagotovila, nekaj mesecev kasneje pa se je Nemčija polastila vse Ceškoslovaške. Tudi tedaj so nam rekli v državnem zboru, da noče Nem-