PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI.
GESLO: ZA VERO IN NAROD — ZA PRAVICO iN R^N^fu — OD BOJA DO ZMAGE!
STEV. (No.) 186
GLASILO S- EL DELAVSTVA — DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOL1ETU — IN S. P. DR. SV. MOHORJA V CHICAGO
CHICAGO, ILL., SREDA, 26. NOVEMBRA — WEDNESDAY, NOVEMBER, 26, 1924."
Slovesno slavljenje desetletnice Družbe Sv. Družine v Jo lie t, 111.
(Dalje).
LEP PRIZOR PRI BLAGOSLOVLJENJU ZASTAVE. _
VESELO RAZPOLOŽENJE DOMAČIH IN TUJIH GOSTOV. OTVORITEV POPOLDANSKEGA PROGRA-MA.
RAZNE VESTI.
Slavnostni obredi v cerkvi so se vršili na najlepši način.' najprvo se je blagoslovilo novo društveno zastavo ali ban-dero, kateri je kumovalo ne-broj boter in boterc. Za častnega očeta in mater sta bila zastavi ugledna in občespo-štovana Mr. in Mrs. Anton Nemanich st. Za njima je bilo večje število boter in bo-1 terc, katerih vseh imena poročevalec ne ve. Za temi je bi-, lo nešteto tovarišev in tovari-šic, ki so prisostovali blagoslovi jen ju zastave. Na ta način jih je veliko izjavilo, zlasti iz drugih naselbin, da še niso videli blagosloviti zastave, namreč ob tako veliki navzočnosti boter in boterc in tovarišev in tovarišic. Bilo je res lepo, tako je potrdil vsakdo, ki je bil navzoč.
Po blagoslovljenju zastave je bila slavnostna pridiga.' Takoj po pridigi pa se je služila slovesna sv. maša z leviti, katero je daroval preč. g. M. Butala pomožni župnik slovenske cerkve sv. Jožefa v Jolietu ob azistenci domačega g. župnika in drugega g. po-1 možnega župnika.
Po končani cerkveni slavno-sti so društva in zunanji gostje odšli v šolsko dvorano, kjer ( se je-serviralo kosilo in dru-' ga okrepčila, katere so tako, okusno in spretno pripravile, vrle jolietske žene in dekleta, j ki zaslužijo v tem oziru naj-; lepšo pohvalo. V tem oziru se jaz popolnoma strinjam z nekim gospodom, ki mi je nekoč j dejal, da ljudje brez vsega-lahko prestanejo — le brez kuharic ne morejo. Kajti, ka-j dar začno želodci kruliti, tedaj jih ne utolaži nihče, kakor samo dobre kuharice. Zato spretne in dobro izvežba-ne jolietske žene in dekleta zaslužijo, da jim pripnemo ta' prvo in ta veliko zvezdo na' prsa!
V dvorani so Šumeli pogovori prijateljev in znancev. Rojaki (nje) iz domače naselbine Jolieta, iz Chicage, Ottawe in Waukegana, ki so Po družbi sv. Družine bratje in sestre so si segali v roke — stiskali desnice in se marsikaj Pogovorili o preteklosti in sedanjosti. Beseda je dala besedo in fletno je bilo v prijateljski družbi. Pa kakor vedno, čas je imel tudi to pot hitre noge — on beži in se u-niika naprej, nas pa pušča zadaj za seboj vsako uro in vsa-ki dan starejše. Tako tudi tukaj, komaj so se razvili do-bročutni prijateljski pogovori* že je bila ura dve in treba .ie bilo v Slovenijo dvorano na igro.
Točno ob 2. uri popoldne so se odprla vrata Slovenija dvorane. v katero se je vsul celi tok številnega občinstva. Začele so se polniti vrste sedežev, ena vrsta za d^ugo je postajala polna, dokler se ni velika prostorna dvorana napolnila do zadnjega kotička. Ve-jih je stalo v ozadju, ki mogli dobiti sedeža.
Med čakanjem na program so zabavali občinstvo v dvorani Miss Mary Šetina, Miss Louise Nasembeny in Mr. Rafko Zupanec Jr. z jako krasnimi točkami na klavir. Igrali so tako lepe komade, da so prav vsem ustregli, kar je pričalo burno ploskanje po dvorani ob koncu vsake točke. . Nekako ob pol 3. uri se je dvignil zastor in na sredi odra je bila razpostavljena krasna nova društvena zastava ali bandero s prelepo sliko sv. Družine. Z velikim burnim sploskanjem je občinstvo pozdravilo novo zastavo. Živahno ploskanje je bil nekak izraz notranjega čuta, ki je glasno govoril, pod teboj zastava naša, bomo šli krepko naprej, za napredek našega društva sv. Družine. (Dalje sledi.)
-o-
Vojni tajnik Wilbur prosi potrebni denar za mornarico.
Washington. — Na eni strani pokončujejo — na drugi zidajo .Truplo, katero bi imela biti ena največjih ameriških bojnih ladij, in bi nosila ime Washington ,je bila obsojena — uničenju.
Dva dni so sipali jeklo s topovskih žrel, ne da bi imelo kaj vspeha: truplo ladj.e so še vedno zibali morski valovi. Ker pa je za uničevanje dovolj priprav na razpolago, ni ušlo "smrti," temveč je šest zračnih letal s svojimi 1.600 funtov težkimi bombami potopilo na dnu morja $30,000.-000 vredno nedogotovljeno bojno ladjo.
Drugo poročilo se pa glasi, da prosi vojni tajnik Wilbur za potrebno svoto denarja, s katerim bi se našo mornarico postavilo na stališče, kakor je bilo določeno na tozadevni konferenci.
Umor radi ljubosumnosti.
Los Angeles, Cal. — Ljubosumnost je gnala Z. R. Southerna, šoferja, da je prišel mirno v pisarno R. E. Mačka, starega 50 let, ter ga, ne da bi rekel kako besedo u-strelil v pričo svoje žene, ki je zaposlena kot stenografi-stinja pri Mačku. Mack, smrtno zadet, je omahnil na pol odprto okno, kar je zapazil neki policist in šoferja prijel ravno pri vratih, ko je hotel ubežati.
Mrs. Southern, ki je stara 28 let in šele pred kratkem zopet pričela živeti s svojim soprogom s katerem sta bila ločena, je opravljala ' službo stenografistinje pri Mačku proti volji soproga.
Ko je bil Southern aretiran se je zjokal, in rekel, da je moral to storiti.
Trgovina z dragulji oropana za $30.000.
Roparji so vdrli v trgovino z zlatnino na 122 W. Madison St. Chicago, 111. od koder so odnesli $3.760 v gotovini in zlatnine v vrednosti od $25.-000 do $50.000. O roparjih ni sledu.
—	Duluth, Minn. — Glasom poročila iz Dulutha se bo to zimo delalo v železnih rudnikih s polno paro, in sicer severno v državi Minnesota in severno države Michigan.
—	Mexico City. — Charlie Chaplin, znani filmski igralec se nahaja v Mexico City, kjer bo poročil svojo soigralko Mehikanko Lito Grey.
—	Orlando, Fla. — Nečak
. bivšega guvernerja Browarda iz Floride, Napoleona B. Browarda je ustrelil do smrti Mr. , Cady, kateri je streljal tudi na svojo ženo, a jo ni zadel. Mr. Cady je izpovedal oblastim, da je hotel Browarda le prestrašiti z revolverjem, ker ni hotel iti domov in da se je revolver po nesreči sprožil.
—	Wilson, N. C. — Henry Groves Connor, zvezni sodnik, je v nedeljo na svojemu domu v starosti 74 let preminul.
—	Rhinelaender, Wis. — Arthur Hansen, 23 let star, je šel na lov preko ledu, kateri se mu pa udere. Dasi je bila pomoč takoj pri roki mu življenja ni bilo mogoče ote-ti, potegnili so mrtvo truplo iz jezera.
—	Santa Monica, Cal. — Ralph H. Jennison in Miss Ruth G. Wilson sta kolidira-la s svojim letalom 200 čevljev visoko v zraku z nekim vojaškim letalom, kjer sta bi-
j la oba ubita; pilot in opazo-j valeč v vojaškem letalu pa močno ranjena. ) — Omaha, Neb. — Od tu-jkaj poročajo spojitev dveh bančnih podjetij in sicer: O-maha National bank in Corn Exhange National bank.
—	Novice iz Chicago, 111. — Policist Edward J. Cleary, 27 let star, je hotel aretirati nekega črnca ko ga je zalotil
i pri vlomu, kateri je pa bil pri-Ipravljen z revolverjem in ta-j koj sprožil ter smrtno zadel •^policista.
J — V Chicago se je pričela i vojna med takozvanimi "gangsters" in voditelji. Ni še dolgo ko so pokopali enega; leži že drugi na mrtvaškem odru. To pot sta dva* sovražnika "carju podzemeljskih beznic" kateri je sedaj vodil salon v Cicero, 111., Eddie Tan-celnu upihnila življenje. Med bojem je bil težko ranjen tudi Tancelnov morilec imenovan "Klondike," katerega i-ma oblast v rokah, ranjen je pa tudi drugt" napadalec Tan-celna, kateremu se je posrečilo ubežati. — H. Washington, 7143 Yates ave., kateri je še za časa vojne kjer je bil ranjen in navzet plina nesposoben za delo, je pri odpiranju okna v tretjem nadstropju se nagnil preveč naprej in zgubil ravnotežje ter padel na tlak, kjer je bil na mestu mrtev. — Andrew Krenkowtie 50 let sta delavec, je bil najden v stranski ulici na 1006 Polk cesti mrtev. Vzrok smrti alkohol. — Črnca Mrs. William je v prepiru s svojem možem na 3137 zabodla soproga z nožem, da je bil takoj mrtev. — Fred Zieske, star 74 let je v nedeljo dopoldan v cerkvi pri službi božji na na-gloma umrl. Zapušča osem o-trok.	>
PRIJET SLEPAR.
Leo Koretz, slepar, ki je osle-paril več bogatašev v Chicago je v rokah pravice.
Leo Koretz, ki je na prefri-gan način osleparil več čika-ških bogatašev za približno $2,000.000, so ga izsledili v Halifax, N. S., kjer je živel pod drugim imenom.
Koretz se je ujel na ta način, ker je kupil veliko posestva za $40.000, poleg tega pa Še porabil za popravo in pcizi-davo nadaljnih $30,000. Živel je zelo potratno, kar je vzbudilo sum v nekaterih in ker ni nič tako skrito, da bi ne bilo očito je prišlo na uho oblastim v Chicago, 111., od koder so bili takoj detektivi poslani v Halifax, kjer so ga aretira-; li in privedli v Chicago, 111. i Med tem ko je on razsipalj denar za nepotrebno, se je morala njegova žena, ki se nahaja v Winetka sama pre-: življati z delom, a njujin sinj Mentor je moral opustiti u-j panje, da bi šel v višje šole ra-i di pomanjkanja denarja.
Aretiran je bil ravno ko se je vrnil domov iz mesta kjer se je po boljših klubih in ple-siščah zabaval. Nekdo potrka na vrata in Koretz vpraša kdo' je in kaj da hoče. Vrata se od-pro in strogi glas, ki pravi, da hočejo njega v Chicago ga o-supne; še bolj pa ko začuti mrzlo železo krog zapestja o-beh rok.
Leo Koretz je izginil iz Chi-
Iz Jugoslavije.
TIMOTIJEVIČEVA AKCIJA BREZVSPESNA. — RADI-ČEV PRELOM Z BLOKOM. — DRUGE ZANIMIVE. VESTI.
cago, 111., okoli 5. leta 1923.
decembra
-o-
Mati rešila-otroke iz goreče hiše.
Faytteville, Tenn. — Izbruhnil je ogenj v hiši Mrs. Allan Taylor. Hiša je bila naenkrat vsa v plamenu in vsak izhod zabranjen, a junaška mati ni izgubila prisotnosti duha, prva misel ji je bila, da reši svoje tri otroke. Enega za drugim je iz prvega nadstropja lepo spustila na ulico, nato pa prevzeta od dimu padla okrog in je zadobila zelo hude opekline. Otroci so pa zadobili le malenkostne praske.
Močna struja med radikali; proti sporazumu.
Splošno se je pričakovalo, da bo dokončana najnovejša etapa v krizi, ki je iznačila za mandatorja krone Kosto Timotijeviča. Prišli so do novih dokazov, da je med radikali zelo močna struja, ki je proti sporazumu in proti anti-korupcionistični politiki. Zato je jasno, da je Timotijevi-čeva akcija propadla. Radikali se niso izrazili za politiko v smislu mandata, kakor ga je dobil Timotijevič, in s tem so onemogočili koncentracijo.
-o-
Radičev prelom z blokom.
Radič je imel 1. novembra v Zagrebu govor, v katerem je napovedal najostrejšo opozicijo — ožjemu bloku. Ozmerjal je Davidoviča, Nasta-sa Petroviča, grozil dr. Spa-hu in dr. Koroščcu in SLS. o-čital, da nima poguma povedati, da samo v monarhiji mora biti tako korupcija, to se pravi z drugimi besedami, nihče drugi nima poguma go-i voriti o kroni javno take pro-staške reči, kakor jih je Radič na tem govoru v Zagrebu. Radič je zahteval od bloka, da ustvari s HRSS. federalistični blok v parlamentu. Blok pa je skoro vsak dan vabil Ra-diča, da bi prišel nekdo od njegovih ljudi če se sam ne upa, v Belgrad na razgovor o stvari. Dr. Korošec in dr. Spalho sta se v načelu izjavila federativni blok v parlamentu, pa Radič ni poslal nobenega svojega človeka doli, tudi njegov poslanec Bači-nič ni imel nobenega pooblastila za kako oficijelno izjavo.
-o-
I č
Sporazum na Kitajskem.
Peking, Kitajsko. — Gen. Feng Yu-Hsiang, kateri je zapustil bivšega vojaškega po-jveljnika pekingske vlade, Wu-Pei-Fuja, se je odločil, da odda svoje poveljništvo "fuan Chi-Juiju ministrskemu podpredsedniku. Gen. Feng, bo najbrže odpotoval iz Kitajske.
-o-
znanec napadel posestnika Franceta Brezarja iz Dolenje vasi ter mu oropal listnico z vsebino 2500 Din. Isti večer je hotel izropati tudi mesarja Turnška, nakana se mu pa ni posrečila.
Spomenik dr. Kreku.
V poslopju Zadružne gospodarske banke so postavili spomenik, doprsni kip dr. Kreka. Umetniško delo sta izvršila naša domača umetnika brata Kralja.
-o-
Velik vlom v Slovenski Bistri-
Dne 29. oktobra je drzna družba vlomila v prodajalno Danijela Omerza v Slov. Bistrici in mu odnesla 5000 Vardar cigaret, 1500 Kosova in 1500 Jadran cigaret, več kilogramu tobaka, cele kose manufakturnega blaga, salame, konjaka, okrog 800 dinarjev gotovine itd. Skupna škoda znaša nad 30.000 dinarjev.
-o--i
Tatvine v okolišu sv. Barbare.
Janezu Inga v M. Zimici so ukradli neznani zlikovci obleko, nikelnasto uro in dvesto dinarjev gotovine. Skupna škoda 500 dinarjev. Istega dne so se preselili k Rozi Krepek in njeni rejenki odnesli nekaj gotovine. Bolje so pa naleteli pri Fr. Mikiču v Sp. Koreni. Pobrali so razne obleke in perila za 2200 dinarjev,. Lizi Tašner v 2ikovcih pa vsakovrstnega perila v vrednosti 1425 Din. Sumijo, da o-biskuje okoličane neki 20-let-ni mladenič. Izsledili ga še niso.
20 oseb ponarejevalcev (War-Saving Stamps) pod ključem.
Chicago, 111. — Včeraj so aretirali dvajsetega sokrivca ponarejevalcev znamk. Zadnji aretiranec je 41-letni Do-minick Sacco 841 South Hal-sted St. Ta sleparija je prišla na dan v Lowell, Mass., in drugih vzhodnih državah. Tajno policijo je pa sled prignala v Chicago, 111., kjer so zajeli kolovodjo in plošče s katerimi so ponarejali znamke.
Romanje bivših vojakov v Sinj.
Dne 9. t. m. se je vršilo romanje bivših dalmatinskih vojakov h Gospej Sinjski. Mnogi so romali bosi preko planin.
-o-
Smrt potapljača.
Eden najboljših potapljačev v Sibeniškem primorju je bil 24 letni Tome Curavič iz Krapuja. Pred kratkem se mu je med poslom pokvaril potapljaški aparat in Curavič se je zadušil. Potegnili so mrtvega iz morske globine.
-o-
Smrtna kosa.
Umrla je v Tržiču skrbna, krščanska mati Marjeta Ma-renk, vdova sodne sluge v 80 letu starosti. — Umrl je v bolnišnici v Ljubljani po dolgi iir mučni bolezni g. Anton Ma-zovec s Perovega pri Kamniku, oče g. profesorja Ivana Mazovca.
— San Yuan, P. R. — W. Russel Winslow iz Carthage, In d., univerzitetni profesor v Porto Rico je umrl za posledicami ko mu je pri kopanju v morju odgriznila riba roko.1
Brezno ob Dravi.
- Odbor za Volčičev spomenik je kupil od g. Milana Lenarčiča v Josindolu rajnemu župniku Miroslavu Volčiču spomenik za 10.000 Din. Ta spomenik je slovesno blagoslovil msgr. dr. Anton Medved dne 2. novembra.
-o-—
Rop pri St. Ru per tu. Na cesti Topole — St. Rupert, občina Braslovče, je ne-
Vlomi.
Neznani storilci so vlomili skozi okno v trgovino konsum-nega društva v Breznem ter odnesli več metrov raznega blaga, sukna, žameta, klota, 5 parov čevljev in nekaj kuhinjskih loncev. Društvo so na ta način oškodovali za 508& Din. — V barako, last Alojzi-(Dalje na 4. strani.)
DENARNE POŠILJAJTE
V JUGOSLAVIJO, ITALIJO* AVSTRIJO. ITD.
Naša banka ima svoje lastne avet« s pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše po.oiljatre so dostavljene prejemniku na	aft
na zadnjo po i to točno in brez vsafc*» gra odbitka.
NaSs cene mm pošiljke ▼ ^"Trrj*1? li lir«h so bile včeraj sledeiet Skupno i poštnino:
500 — Din ........$ 7.90
1,000 — Din ........ $ 15.45
2,500 — Din ........$ 38.50
5,000 — Din ........ S 76.50 ?
10,000 — Din ........ $152.00 ]
100 — Lir ........ $ 5.10
200 — Lir,........ $ 9,85
500 — Lir ........ $ 23.75
1,000 — Lir ........ $ 46J25
Prt PofcUatvah nad 10.000 1Mb. i na<D2.000 Ur poseben oopuat.
Ktr »e cena denarja čestekj(
mmk dtnUknt toerta ntpticake* Jp obfolutao nemogoče Meč* Zato se pt*${j*tve um <!ne, ko sl

. .. s... v . ..


-AMERIKANSKI SLOVENEC" IN •'EDIHOST."
Prvi in najstarejši slovenski katoliški list v Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen leta 1891. Edinost leta 1914.
The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in
Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. — Issued every Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY: — 1
Edinost Publishing Company
1849 — West 22nd Street,
Telephone: Canal 0098.
Tuesdaj
BL
Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates
ljudi, se jim s tem dela krivico, kajti Slovenci nesnage ne ljubijo.
Smelo pa trdimo^ da ko bi bili vsi drugi narodi tako čisti in bi tako snago ljubili, kakor jo ljubimo Slovenci, v kolikor se tiče vzdržavanja snage okrog stanovanj in na ulicah, bi marsikatera ulica in okolica zgle-dala precej bolj, kakor pa zgleda.
BtAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto ................$4-S0
Za Zedinjene države za pol leta ................$2.001
Za Chicago. Kanado in Evropo za celo leto ...$4.75»
Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta......$2-50
SUBSCRIPTION: For United States per year ..................$4^0
For United States per half year ..............$2.00
For Chicago. Canada and Europe per ytear ...$4.75 ^or Chicago. Canada and Europe oer v«ar S2.50
"'Entered as second class matter June 27, 1924, at the post office at1 Oitcaco Illinois under the Act of March 3 1879 "
Zapravljanje ljudskega denarja.
GJasom washingtonske razoroževalne konference med štirimi pomorskimi velesilami Veliko Britanijo, Francijo, Japonsko in Združenimi državami, je Amerika tekom zadnjih let uničila že več modernih bojnih ladij. Na ljubo britanskim in japonskim zahtevam si Amerika zmanjšuje svojo moč na morju.
M1KLOVA ZALA".
DANES V SREDO VEČER IN JUTRI V ČETRTEK POLDNE SE PRIREDI NA SLOVENSKEM D] TIČNEM ODRU V CHICAGO KRASNO ZGOl SKO SLOVENSKO LJUDSKO IGRO "Mil ZALO."
Slovenci imamo par jako lepih in obenem zgodovinsko interesantnih ljudskih iger. Te igre so v resnici žive slike posnete iz življenja našega tr
Rothbury, Mich. krivi za vse zle posledice na-— "Vsi za enega, eden za šega naroda, katerega je oku- kmeta in slovenskega ljudstva
slika tega življenja in trpljenja. Slovensko dekle, ki je bilo ugrabljeno in odvedeno turško sužnost, doma pustilo ■ vse najdražje, z njo odvedeni pečega slovenskega naroda, kit mladi otroci — doma vsled te-biva ob sinji Adriji od Trigla-| ga žalostne družinske razme-va doli do Hrvatske, katero re in drugo, je kričoča slika vg zemljo namaka stoletja in tej interesantni narodni slo-stoletja znoj slovenskega venski igri.
Zanimivost te igre je tal
vse." — Ako je to geslo kdaj žilo slabo časopisje. In kot sploh. Zgodovina našega ma-	velika, da je vredna in
veljalo kakemu narodu, po- taki bomo imeli težak odgo-	dobrega naroda je kro-	dostni vzrok, da napolnite
nana po večini s samim tr-	dragi rojaki in rojakinje oba-
njem, ki znači trpljenje in ve-	krat danes, v sredo večer ob
tem gotovo velja najbolj tudi	vor pred strogim sodnikom,
nam katoliškim Slovencem v	Kako malo se mi tega zaveda-
Ameriki. Ali žalibog take	mo ! ? Uprava lista A. S. in E-
bratske ljubezni dosedaj še	cHnosti nas vedno opominja,
nimamo, da bi se podali eden	prosi in navdušuje za večje
drugemu roko in, da bi šlo	zanimanje lista, ki nas bra-
složno za našimi idejami in	ni in ščiti pred sovražnikom,
nazori, katere nam nalaga sv.	Mi pa vse to mirno gledamo in
vera in naša katoliška Cer-	njih opomini gredo mimo na-
kev. Sovražniki delajo na vso	ših ušes, dasi dobro vemo, da
moč in pretege, da bi nas uni-	se ne gre za kake sebične na-
v četrtek večer t. na Zahvalni dan
likanske žrtve. Kdor te slo-: 8. uri in venske zgodovine ne pozna,; j. jutri kdor jo ni še dobro premiš-; ob 2. uri popoldne cerkve Ijeval, ta ne more biti bogve- dvorano. Pridite od blizu i kak slovenski patrijot. Zakaj i daleč, nobenemu ne bo ž vzroka, radi katerega bi mo- da je prišel pogledati to en ral ta slovenski rod ljubiti in. izmed najlepših ljudskih iger za njegov dobrobit goreti, ne ki jih imamo Slovenci, nožna. Slovenski narod je pre-l Obenem je pa ta igra tudi
čili in katoliško cerkev spra- mene ali miljondoralski fond. lil cele potoke krvi proti kr- prirejena v tako plemeniti in vili s površja.	, Kampanja za vse naročnike j volokom Turkom. Slovenci in koristen namen, da je dolž-
Ali ste videli, kako so za- gre proti koncu in bo tudi j Hrvati so tvorili obrambeni nost slehernega Slovenca od hrbtni Kukluksklani. Pri zad-; morda odločilna. Seveda, ako zid, za katerim se je zapadnai blizu in daleč, da pride na to
Proti zmanjšanju moči na morju, dasi je tudi jako njih volitvah so v državi Mi- se doseže zaželjeni vspeh, da evropska kultura mirno raz-Zo m* tnlil™ nnwirr^o AmmV rUiof™ i chigan izza gosto zamrežene dobimo dnevnik bodosežen ve- viiala in napredo
važno vprašanje že ni toliko ugovora. Ampak dejstvo, da Amerika uničuje in potaplja svojemoderne bojne ladije pa zasluži ugovor in resnega obsojanja.
Ameriški davkoplačevalci, ki iečiio pod velikan
ijala in napredovala. Po na-
igro in s tem tudi pomaga dobri stvari. Kaj naj bo med na-
1 ograje privlekli na površje lik triumf za nas katoliške ših krajih so pustošili nekdaj- mi ameriškimi Slovenci
je velika krivica storjena davkoplačevalcem, ki so morali te milijone prispevati.
tu. Ako bi bila ta njihov a-
mendment prodrl na površje nismo hoteli odzvati njihovim m j . , i j.	>,, ,. . in postavil postavo, potem bi resnim opominom.
Te dni so bombardirali na mornariškem vezbali-j ogrožala tUdi katoliško čuteč! Kakor ima sovražnik Pra-
ke žrtve in če dnevnika ne bo, teri narod okusil.	poldne, da
pade krivda, na nas. ker se] jn j^-a "Miklova Zala" ip Zalo!"
vidimo "Mik lov o
Fotografirani svedrovci. ma zasine električna luč in sli-
^ ,	• • i i 1	- j	---i i - i	I	!	i Ubogim vlomilcem postaja ka vlomilca se že upodobi na
SCU blizu virgmske obale eno izmed najmočnejših boj- narod. Kajti resnica je, da a-j vico širiti svoje umazano ča- j njihovo "delo" dan za dnem fotografski plošči. Ko odkrije-
nih ladij Washington. Ali je pa treba tako močne in j ko bi se J*im posrečilo uposta- sopisje, toliko bolj imamo težje. Kovinaste blagajne za1 jo vlom, vzemo ploščo in jo
moderne parnike res pošiljati na dno morja? Ali bi se vHi sa™e p"bl"r1ne f°le v drža' Pravico mi, za naše katoliško denar in dragocenosti so v svo- razvijejo. Slika, ki jo dobe, je
te parnike ne dalo predelati za prevozne trgovske par-| ££	siSŽ l^ZU^l* * **
mker Prav lahko m trgovska mornarica bi imela Od te-; kvah. In kaj bi to pomenilo? principov. Torej dragi rojaki j poseči po najnovejših znan-j Princip, na katerem teme-
kombi-kamere z
ga korist. Toda nihče ne gleda na tO. Ampak dela se,l Nič drugega, kakor to, da bi in rojakinje, dajte in storite stvenih in tehničnih pripomoč- 1 fi kleptograf, namreč
kakor, da bi bili žepi davkoplačevalcev tako prenapol-j A™er\ka ne.bl,a več ?rost? in|ka! z<? *voje ^sopisje vsaise-jkih, da lahko vlomijo v tako nacija fotografske ki.________
nieni di r.P vpdo kam 7 dpt^Hptti	svobodna država ki daje .daj ob koncu kampanje. Sku-, omaro, ki pa je vrhu tega še bliskovno lučjo, ni nov. 2e
iijeiu, ud neveuo Kam z ueriarjem.	| vsem narodom enake pravice šajmo vsi nagovoriti svojega _ dostikrat prazna. In koli-j davno so ga vspešno uporab-
Cas je ze, da bi se modro m pametno gospodarilo naj si bo v verskem ali politič- prijatelja ali znanca, da se kim pestem in zankam je iz- ljali pri fotografiranju divjih
tudi v tem oziru!
Slovenci niso taki!
Med ameriško javnostjo se večkrat sliši neslane opazke proti v tujini rojenim ljudem, da so nečisti, da žive v velikih nesnagah, itd. Nekateri narodi so res taki, da snage ne poznajo. Po mestih mečejo kuhinjske odmečke na sredo ulipe, da tamkaj gnijejo, povzročajo smrad in dajejo povod razširjanju raznim boleznim. Ne imenujemo narodov, katerih se ta umazanost prav rada drži, dasi je mnogo tudi takih, ki so rojeni v tej deželi. In ravno dotični imajo v tem oziru proti v tujini rojenim ljudem najdaljši jezik.
Mi pravimo Slovenci niso taki vsaj v splošnem ne. Slovenci ljubijo čistost in snago. Okrog slovenskih domovanj, kjer so slovenski posestniki najdete čiste ulice, pa naj si bo v tej ali oni naselbini.
Slovenci povečini izboljšajo lokale, kjerkoli se naselijo. To zato, ker naši ljudje so delavni ljudje. Kupijo slabo in popravijo, to opazite povsod kjerkoli se Slovenci naselijo. To priznanje so dobili Slovenci že marsikje od javnih oblasti. Zato je očitanje, kakor, da so vsi v tujini rojeni narodi umazani, ki snage ne poznajo zelo neumestno in, ako se med te prišteva naše
nem oziru. Da se narod tega naroči, predno se ta kampanja	postavljen "ubogi" svedrovec! živali. V praksi kleptograf
zaveda je razvidno iz tega, da zaključi. Resnica je, da ima-	Bati se mu je priprave, ki ob-| prav dobro služi. Zlasti mno-
je njih predlog za eno šolo, mo nekaj takih hrabrih mož	Hje vlomilca s kropom, ako go ga urejajo ameriške ban-
bil temeljito poražen in je iz-^n žena, ki se navdušujejo in	stopi na določeno desko, ali ke.
ginil kot kafra.	žrtvujejo veliko časa za do-	električnega udarca, ki mu o- —————
Ali nimamo takih imperiali- sego dnevnika, zakar jih gre	nemogoči, da bi se pobral s
stičnih Klanov tudi med nami j vsa čast. Ali vedite, da oni	tal. Slovenci? Ki hočejo na enak potrebujejo tudi naše pomoči,
ZANIMIV
j j •	^^F ^^^ Najnovejša iznajdba na	nov roman "HAGARIN SIN"
nacm zadati smrten udare- ,n ako se hočemo tudi mi za tem polju je takozvani klen-	bomo začeli priobcevati v
nam katoličanom in to naši praktične katoličane imenova-1 tograf. Izumel ga je neki Ita-	kratkem Roman je posnet iz
lastni bratje po narodnosti., ti, tedaj stopimo z njimi v njaTlt ki je naslonil svoj izum	nemškega življenia a ie zelo
Poglejmo v razne naselbine,1 stik. Podajmo si bratske ro-; na fotografsko podlago. Klep-	zanimiv, ter obenem poučen.
kamor zahaja po večini njih ke in skupno sodelujmo za ce- tograf je namreč v steni pritr-	Berite ga takoj od začetka in
strupeno časopisje in videli lokupen dobrobit. Ako stori- jen fotografski aparat, ki je	opozorite na nieira tudi svo-
bomo, njega zle posledice, j mo to, bomo dosegli svoj cilj urejen tako, da vsakdo, ki	je prijatelje in znance da se
Tam, ko je še pred nedavnim za katoliški dnevnik. Kar bo vstoni v nrostor ^ad^np nh p- i- I - "	~ '
i	-liii-	-i i	1 ■	v i V&LU1J1 N prostor, zaaene 00 e- na jlst naroce pravočasno 111
vladala-sloga in bratska lju- pomenilo, da v slogi je moc. 1 lektrično žičevje, ki sproži fo-l da bodo čitali lepi roman od bežen je zavladal prepn in so- Tedaj bomo lahko s ponosom, tografski mehanizem. Blisko- kraia vraštvo in razdor v družinah, zrli in rekli, mi vsi smo sode- .	'
Ako vprašamo glavna po- lovali za tebe list Amer. Slo- ci» k| so se komaj Izlegli. Za- Domača hčerka je bila pa mo-
tovalna zastopnika Mr . L. Mladiča in Mr. Fr. Kurnika, kakšne utise imata v onih krajih, kjer se je slabo časopisje razširilo in kvari naš narod boste dobili žalosten odgovor. Popolnoma so resnične besede Mr. Antona Grdina predsednika KSKJ. ko je na nekem katoliškem shodu rekel besede: Jaz, ti in vsi smo
venec in Edinost, da si prišel do svojega cilja. Sedaj, ko smo to izvršili, ti pa prepuščamo, da skrbno čuvaš, naše katoliško prepričanje in naše narodne svetinje!
R. Snider slov, farmar.
Ako Tvoi sosed ali prijatelj ni naročen na A. S. in Ed. skrbi, da se nanj naroči!
to m nobenemu prizaneseno, dro dekle in je presodila tain to je ravno korist takih po-| ko, da če mora človeško poto-hodov med svet, da pride fant vanje že res preiti v zakonski bolj izkušen domov, kakor je stan, je mizar ravno pravi človek za to, ker rabi zakonski par eno ali drugo mizarsko reč. Ker je bila Polonica edini otrok pri hiši, je šla zadeva gladko in v obojestransko
nisi južinal."
j ponižno. "Ko se boš najedel, mela in nazadnje strahovito
iTAirn lir	DrTPD, t » • . „ . „ ....J boš Panesel, ti Adam, to po- vzrojila. Kaj je hotela — spet
KAKO JE PRIŠEL PETER] Lacm mizarcek se ni juzi-jnev v hišo nazaj in se boš le- se je morala	""
SVOJE nal, je stopil torej s poti in po zahvalil	za svoj del; mi-
legel na mah blizu ponve. dva sva za	svoja že opravi-
"Ce dovolita," je rekel in la."
potegnil iz usnjate nožnice le- "To bom	storil prav rad,"
Rosegger: Jos. Vole.
STREMOL DO ŽENE.
(Konec.)
. 1
"Hej, brate!" zavpije krojač na fanta, ki korači mimo. "Ti si kakšen popotni sedlarski pomočnik in si gotovo lačen !"
"Ne," odgovori rumenolasi fant in postoji, "jaz sem mizarski pomočnik V*
"Tudi dobro, potlej si pa še bolj lačen. Srečni fant, pojdi sem in pridruži se nama, ki imava danes ta mala nebesa. X#ej, ti pohlevni mizarček, tale kmet v tej hiši je dobil danes tele z dvema glavama. Od samega veselja nad tem danes kar žari in je še nama postregel — tu v ponov poglej! Če
odgovori mizar. Samo — A-dam pa nisem."
"To je vse eno !" potrdi kro-; jač.
Jaz sem Peter Stremol in
hočeš,
po osnaženo žlico.
"Lejte si no!" sta si name-žiknila ona dva, "ta je pa boljše preskrbljen; mati mu je dala s seboj ustno lopato.
Kakor je videti, gospodine|se seveda tudi vama rad zah^ strugarče še ni dolgo na poti."i valim, da sta bila tako pri-"Danes četrti dan," odgo-!jazna in me sem poklicala, vori mizar, "in prvi dan, da Žvižgal sem res, dolgi bi pa imam na tujem dobro južino.jne bil, to sem vedel. Zdaj sem Prav zelo hvaležen sem va-|se pa podprl in bom ponev ma."	rad nesel nazaj."
Drugega ni rekel nic, le pri Ko se je vršila na gmajni vsaki polni žlici, ki jo je dvi- ta veseloigra, so se pa vršili gnil iz ponve, se je hvaležno v hiši čisto drugačne vrste na-ozrl zdaj v črevljarja, zdaj v ■ stopi. Ko je prišla gospodinja krojača.	2 družino domov in ni več do-
Zahvaliti se imas dvogla- bila ponve z žganci, se je naj-ako še vemu teletu," je rekel krojač prej začudila, potem je ostr-
postaviti pred ognjišče, gospodar je pa poprijel za leskovo batino, da si poišče krivca. In tudi nesrečni trenutek ravno je stopil mladi Peter Stremol s prazno ponvijo v hišo, se obrnil do gospodarja in do gospodinje in rekel dobrodušno: "Tukaj je zdaj ponev in se prav lepo zahvalim teletu z dvema glavama."
Eno minuto kasneje je bil slikoviti nastop v hiši na višku. Črevljar in krojač zunaj sta slišala samo jadno kričanje fanta z rumenimi lasmi in jo potem brž pobrala, prepričana, da sta izvršila poučno delo. Zakaj rokodelski pomočniki morajo zmiraj držati skupaj, da izmodrijo mlade pobe, ki stopajo v svet neum-vni in zaupljivi kakor piščan-
odšel.
Najhujše bolečine je Peter že prestal, ko se je iz razgovorov in prigovorov dognalo, da je Peter res nedolžna žrtev drznih malopridnežev. j Tedaj je jela gospodinja prositi otroško dobrosrčnega mi-zarčka, naj ne zameri, in gospodar mu je dal v ponudbo, če hoče pri njem počiti nekaj dni, da mu ne bo nič manjkalo. Ali pa, če se hoče dela poprijeti, se bo tudi dobilo. Ima brata, ki je mizarski mojster, in ta je prevzel pred kratkim izdelavo oprave za lovsko hišo, pa rabi močnega pomočnika. Omeniti moramo pa še tudi to, da je bila pri tej obravnavi poleg tudi domača hčerka Polonica, ki je ravno dorastla in bila živahna deklica, pa je podala nesrečnemu fantu z rumenimi lasmi svoj beli žepni robec, da si je mogel z njim obrisati z rdet-čih lic grenke solze.
Peter si je obrisal rdeča lica, vrnil potem rutico s zahvalo usmiljenemu dekliču, šel k tistemu mojstru, se udinjal, pa prišel še večkrat na to kmetijo v vas in počasi natve-zel srce fia domačo hčerko.
zadovoljnost. Kajti pošten ii priden, to je bil in je ostal Peter. Cez malo let je bil mož čedne Polone in posestnik velike kmetije. — Ponev žgan-cev! Iz tega se vidi, da spravi ljubi Bog dva, ki sta si namenjena skupaj, na kakršen način že hoče. In Peter tega ljubemu Bogu ne pozabi živi dan. Zato je tudi vpel v svoji hiši to navado, da si hajo vsakemu potujočemu ro-kodelčiču, ki se zglasi, ponev zabel j enih žgancev, kar je za hišo tudi koristno v tem oziru, da ni treba krasti ponve.
Ko bi bila vedela ona dva rokodelska malopridneža, ka" ko je njiju hudobija dobro iztekla, bi bilo smrtno grizlo tega in onega, zakaj ni sam ne sel nazaj tiste ponve. Seveda bi se bilo znalo tudi drui zgoditi, kajti ponev za ži ce sama še ne stori vsega, to je treba — kjerkoli je mogoče pridobiti Čedno stico — tudi fanta bre: roge za to.

Socialna Razxnotrivanja
PROTI SOCIALIZACIJI!
(Dalje.)
ska podjetja, nikakor pa ne bank. Ce ima človek par oralov več, takoj ima agrarno reformo nad vratom, če pa koma zakona, ki bi ga razlastil."
Jasno je torej, da dr. Uj-čič po vsem tem, kar se je pri piči milijone v blagajnah, ni-nas in drttgod pisalo o socializaciji, še vedno ponavlja tisto, že davno zastarelo pesem, da pomeni socializacija podržavljenje, čeprav gotovo ve, da ga ni pri nas resnega človeka, pa naj bo socialist a-li ne, ki bi se posebej zavzemal za podržavljenje. Tega kratkomalo ne razumem. Toliko pa mi bodi vendarle dovoljeno pripomniti, da mora tudi tisti, ki hoče kritikovati razne socialistične nazore in ideje, stvar, o kateri govori — poznati. Ni treba, da bi se postavljali na stališče — kakor ga reklamirajo nekateri znanstveniki zase — da smejo govoriti o socialnih problemih, kakršen je ravno socializacija, samo sociologi. Govori
Podržavljenje n. pr. znači samo po sebi praktično le državni kapitalizem, ki je gotovo še hujši od zasebnega. Krasen vzgled za to nam nudi naš tobačni monopol, ki ne izkorišča z vso brezobzirnostjo samo delavstva, marveč dere — kot tožijo kadilci — po vseh predpisih tudi odjemalce. Popolnoma isto velja glede takozvane komunalizacije, to je prehoda zasebnih podjetij v občinsko last in upravo. Tudi tu se lahko in se dejansko prav pogosto razvije najhujši kapitalizem. Isto vidimo tudi pri delavskih sindikatih in zadrugah vseh vrst. Tudi zadružništvo samo na sebi je kapitalistična gospodarska oblika z edino razliko, da imamo tu na mestu par zasebni-kov-kapitalistov celo, številno organizacijo, ki lahko, bodisi svoje delavce, bodisi odjemal-.
ce brezobzirno izkoriščal.	- -	~
Zato pa je za socializacijo) svobodno vsakdo — samo glavna in zares bistvene važ- tist°. kar Pove, mora biti pra-nosti prav za prav šele dru-| v<>> to se pravi, primerno ute-ga stvar, to je tista enotna, po meljeno. Tega pa ne moremo splošnih družabnih interesih dopustiti, da bi si v navidezno zasnovana organizacija in
nihče tega truda ustrašiti, zlasti ne, če ve, da bo imela njegova sodba o stvari nekako avtoritativen značaj.
-o-
KAKŠNA SO "RDEČA NEBESA?"

kontrola posameznih podjetij, poedinih gospodarskih panog ter celokupnega gospodarstva, ki bi uravnavala vso gospodarsko življenje po splošnih vidikih ter ga podredila splošnim koristim. Dokler tega nimamo, toliko časa sploh ni govora o socializaciji. Kadar bo pa to izvedeno, potem morda ne bo niti v vsakem posameznem slučaju potrebno, da stopi na mesto zasebnega ga kapitalista, ki bo itak pri-moran služiti sploŠnosti. kaka organizacija ali korporaci-^ ja n. pr. zadruga, občina dežela ali država.
To je stara stvar, ki se ponavlja v vseh mojih spisih o socializaciji. O družabni kontroli nad gospodarstvom govori danes vsak količkaj vpo-stevanja vreden spis, v kakršnemkoli jeziku, ako se, pa recimo tudi le površno bavi z vprašanjem socializacije. Zlasti sem pa jaz sam ponovno opozarjal na to„ da ne smemo zamenjavati socializacije s podržavljenjem. Zato sem tudi namenoma ponatisnil v Nar. Gosp. 1. 1920. str. 32. mesto iz Wilbrandt-ovega so-sializma (izšlo 1. 1919.), avtor pravi: "Socializacija in podržavljenje. Prosim bralca, naj predvsem to dejstvo toli-krat ponavlja, tiho in glasno, ustmeno in pismeno, lastnoročno in tiskano, dokler ne bodo ljudje končno prenehali istovetiti ta dva pojma." Takrat je bilo tako opazarjanje še tudi med Nemci potrebno, ali danes ga menda ni več pisatelja, ki bi še smatral za
Potrebno povdarjati to. * * *
Sedaj pa poglejmo, kako je Prišel dr. Ujčič do svojega sklepa, da moramo tendenco socializacije z etičnega stalila odklanjati. On pravi: 'Kompletna socializacija je sploh juridični in moralni toonstrum. Kdo pa je dal državi (podčrtal jaz) oblast, da bi kar na sploh razlastila posestnike, ki so si na zakoniti ftačin pridobili lastninske prance. Saj je država zato tukaj, da ščiti, ne pa da podira prance privatnikov. V slučaju socializacije bi prišlo veliko ljudi v nedostojno odvisnost Političnih matadorjev, ki vodijo v državnih (podčrtal jaz) ^bratih prvo besedo." In svojo ugotovitev, da moramo so-clalizacijo z etičnega stališča ^klanjati, nadalje: "In če bo £eba kaj podržaviti (podčr-t*1 jaz,) se bo moralo to zgosti Z veliko previdnostjo, neumljiva uganka pa je, hočejo podržaviti samo veleposestva in industrij-
resni, znanstveni kritiki krščanskega socializma in njegovih zahtev dovoljeval, pa bodi kdorkoli, take svoboščine. Naša literatura o socializmu in še posebej o socializaciji je tako skromna, da jo je lahko pregledati in preštudirati. Ravno zato pa se ne sme
Emma Goldman, anarhistinja, podala sliko % terorizma o sovjetski Rusiji.
London. — Emma Goldman, anarhistinja, katera je bila deportirana iz Zdr. držav radi hujskanja na revolucijo, se nahaja zdaj v Angliji, z namenom, da bi odprla oči angleškim radikalnim elementom, in jih poučila o dejstvu, da je terorizem sovjetske vlade v Rusiji veliko hujši, kakor je pa bil pod ca-rizmom. Emma pravi, da si mora delavstvo celega sveta prizadjati, da stre — da uniči boljševizem.
Emma Goldman se je jako spremenila kolikor se mora soditi po zunanjosti od tistega Časa, ko je sejala seme a-narhije po Ameriki. Pač pa — tako pravi poročevalec, njena zgovornost je še vedno ista, kot je bila.
Dejala je, da je dobila brzojavko iz Washingtona od naseljeniške komisije, katera se glasi, da ji ne bo nikoli dovoljeno stopiti na ameriška tla. Nato pa pravi Emma, da ona niti prosila ni za dovoljenje, pač pa, da ji je neki poslanec ameriške vlade rekel, da ona lahko pride v Ameriko, pod gotovimi pogoji. Tukaj pa pravi Emma: "Oni ne poznajo Emmo Goldman, a-
4. Nasvet za Božično darilo
SLOVENSKA KUHARICA.
Vsakdo jo pozna, veliko bogato ilustrirano knjigo, ki bo razveselila vsako gospodinjo in koristila vsaki družini
Cena $5.00. NAROČILO POŠLJITE na:

TVRDKA EDINOST, 1849 W. 22nd St., CHICAGO, ILL.
1 | i"*W


POZOR!
Na Silvestrov večer L 1924. ob 6. uri se vrši slovesna otvoritev cerkvene dvorane pri cerkvi sv. Jurija v So. Chicago.
DRAGI ROJAKI v So. Chicago, okoličani, Slovenci in prijatelji našega naroda bodite na to vpozorjeni in obiščite nas ob tej svečani in pomenljivi priliki. Prijazno ste že danes vsi povabljeni in pri nas dobrodošli.
ODBOR!
=*2E

ko bom jaz kedaj šla v Ameriko bom šla pod svojimi lastnimi pogoji, in to bo, ko bo dovoljen povratek v Ameriko vsem tistim, ki so bili de-portiranf radi tega, ker so si upali izražati svoje misli.
Emma upa, da bo Anglija nadalje dovolila zavetišče političnim beguncem, kakor je dovolila Mazzinitu, Marksu in Kropotniku.
Vesela sein, da sem tu, je dejala, upam da me vlada konservativcev ne bi) preganjala.
"Prišla sem, da obelodanim položaj o Rusiji." Bila sem v Rusiji dve leti. Govorila sem z ljudmi vseh razredov in zdaj hočem govoriti o masi — o zatirani masi, katera molči, kakor ni nikoli prej molčala, pod carizmom. Moj glas je namenjen tragični usodi tisočev mož, žena in otrok, kateri je-čijo po ječah sovjetske Rusije — ne zato, da so z orožjem v rokah nastopili proti vladi, ampak zato k$r so izražali svoja mnenja.
Danes so srca ljudem izven Rusije trda kakor kamen. Pred 18. leti je prišel mož z imenom Peter Kropatkin v Anglijo, kjer je vzdramil svet proti tiranstvu carizma. Danes je ljudstvo gluho vzlic vsem grozodejstvom, ki se dogajajo pod vlado sovjetske Rusije — pod tisto vlado, o kateri tudi naši rdečkarji vedo le dobro povedati, — ker le tam so "nebesa" — drugih nebes si ne želijo. In čemu bi si jih pa tudi želeli ? Saj oni nimajo duše, kakon se večkrat kak "ultra kranjski socialist" izrazi; toraj so nebesa, v katere mi katoličani verujemo za nje odveč.
Dalje pravi Emma, da je ljudstvo izven Rusije pod vplivom, da vlada tam delavski razred, in da se vpošteva-jo težnje delavca. — O, kako se svet moti o temu.
"Vlada, ki je zdaj na krmilu uničuje vse kar je ostalo še dobrega v Rusiji.r Dalje pravi: "Jaz se ne pritožujem. da je ljudstvo preveč revolucionarno — ampak nasprot-
4*
+
+ +
4*
*
+ + + + * + + + + + + + + + * * * *
no — premalo. Namesto svobode — je tirano v tiranstvo.
"Svarim ves svet, tako pravi dalje, pred nalezljivo boleznijo boljševizma."
Glede Anglije je rekla Emma sledeče: "Vi mislite, da se ne more pojaviti boljševizem pri vas, ker imate le par komunistov; vedite, da za uničevati dobro jih je treba malo — a veliko jih je treba za ustvarjati dobro.
-o-
— Norfolk, W. Va. — Jam-bornica, katere kapitan je bil W. J. Wilson se je nahajala v nevarnosti v viharju v bliži-
ni Diamond Shoale. 7 mornarjev se je rešilo, kapitan je pa postal žrtev valov.
POZOR NAROČNIKI!
S tem se naznanja vsem naročnikom "Amerikanskega Slovenca in Edinost" in "Ave Maria," da Mr. Marko Mihe-
lič ni več naš pooblaščeni zastopnik in nima več pravice pobirati naročnine za imenovana lista in nobeno drugo stvar, ki je v zvezi z našim podjetjem.
Uprava "A. S. in Ed." in "Ave Maria."
Načrt za hranjenje denarja
da se Vam t & I "glulnin
pomaga do L (Iv III Iv
Tudi akoravno so Vaši Brrhraoki majhni Vi lahko vseeno sedaj lastujete 7.8% prednostne delnice od Chicago Rapid Transit Company. Vi lahko kupite delnice na odplačila. $lo. doli na nakup in po $10 mesečno za delnico dokler jo ne izplačate. Na mesečna plačila se Vam dovoli 7% obresti. Kadar so Vaše delnice plačane, ste pa upravičeni do prejema dividendnega čeka vsak mesec od zaslužka "L" železnice. Vsaka delnica stane $100- Divi-dende plačujemo po ceni $7.80 letno na vsako delnico.
Nad 13.000 ljudi je že investiralo v to podjetje. Tukaj je Vaša prilika!
Za podrobnosti govorite z vsakim "L" zaposljencem, ali pa pošljite ta kupon za natančne podrobnosti in Vam bomo tudi poslali brezplačno kopijo uličnega vodnika za v Chicago, ki ga izdaja Chicago Rapid Transit Company.
UTILITY SECURITIES CO.
CHICAGO, ILL.
72 — W. Adams St.	4568 Broadway
409 — East 35th Street Louisville	Milwaukee
Vzemite iztis vodnika po mestu
JOHN J. MORAN, Room 843—72 West Adams Street, Chicago.
Prosim pošljite mi brez vsakih obveznosti popolne podatke ▼ svrho informacije glede pristopa kot delničar h Chicago Rapid Transit Comp., katera r.udi po 7.8%. Obenem prosim za en iztis vodnika po Chicagi.
j Ime.
*************
GOSPODINJE
POZOR!
Teden od 24.-29. t. m. bo važen za one gospodinje in kuharice, katere želijo se naučiti peči in kuhati na peči, katere se rabijo na plin, premog ali elektriko. — Champion kompanija obstoječa v Clevelandu bo demonstrirala v naši glavni prodajalni vsaki dan imenovanega tedna popoldne in zvečer do osme ure. V ta namen bo poslana ženska, katera bo pekla kruh, pecivo in druge stvari, Vam ženam v poduk. Razkazala vam bo, kako se rabijo vse regulacije pri katerikoli peči, kako se rabi plin, elektriko in drugo.
Gospodinje bi morale tako priliko uporabiti z veseljem, ker Vas nič ne stane in vam je pa v veliko priliko in korist, marsikatera hiša ima dobro peč, pa jo ne zna prav rabiti; ne zna dobiti iz nje tistega rezultata, kakor bi jo, ako bi znala prav odpirati in regulirati vse zatvornice in drugo.Zatoraj pridite vsaki dan v velikemu številu, ker Vas nič ne stane!
Glavno pa še nekaj!
Ta imenovana kompanija je obljubila, da bo dala ta teden z vsako pečjo, ako je katera kupi še enepa "PURANA" po vrh in, ako kateri ne bi hotel purana pa dobi s pečjo eno omizje posode 42 komadov (dish set"), To je pa prilika za one, katere ste nameravale kupiti novo peč, toraj gospodinje pozor! Sedaj je čas, da pridete si ogledati in kupiti peč za Vaš dom!
Vrši se na:
6019 — St. Clair Avenue,
A. GRDINA & SONS
6019 St. Clair Ave.	Cleveland, O.
% * * * * * * * *
4-
*
* * * * * * + * * * * * *

\

'	»7-:-	■ ,.....V. -i. ••-V... - .	. ..,•/'

L.....■! ,1 ■	W



"AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST."
Oh, ošabnost, kako kaznuješ sama sebe! A kaj pomaga
prepozen kes! Pripeljal bo Gregor nevesto, ki bode njej večen oponos, da je izgubila takega mladeniča. Tako je čakala obupana v vrtecu, da odide teta Mina/, in žalostna se je vrnila k svojemu delu. Mati je takoj slutila, kaj ji je; zakaj tudi ona se je natihem nadejala, da vzame Gregor
hčer Pusto je bilo pri srcu tudi njej, zato ni nadlegovala stroj. Škoda je cenjena Tajde z vprašanji, ampak prepuščala času, da jo potolaži; 4750 Din. saj se morajo deklice privajati samozataji.	°
Tajda je začela kmalu tožiti, kako dolgočasno da je v Gornjem grada, odkar je odpravljen samostan, kako dolge
(Nadaljevanje s 1. strani.) v grmičevju Tašk
je Kamnikar iz Loke, obfiina|
Trbovlje, je bilo 25.' oktobra	**r Zan,
vlomljeno. Med razno drobna-	znfkl P* Jasno k
rijo so neznanci ukradli tudi ^jjj, i----i-i.— —givalni
kompleten "Singer'
Vlom.
zaklenjeno stanovanje
vsebina odnesena. Kdaj ln ko je zašla blagajna v ni znano. Kdor bi vede'
natančnejšega ali pa v
njem času pogrešil blagaitn
. naj javi policiji.
"Izbrati nevesto," je modrovala takoj drugega dne, ko je sedela pri Staničevih, "to je važna zadeva. Kaj, gospa Stanička?" Ta je pritrdila; Tajdi pa je začelo tolči srce, da se je sklonila na šivanje.
"Vi tega ne čutite toliko," je nadaljevala teta, "ker niste v takem položaju. A jaz! Verjemite mi, da po cele noči ne zatisnem očesa, ko premišljujem, kaj bi bilo prav, in kako bi bilo prav. Očak Abraham je poslal najmodrej-šega izmed svojih hlapcev izbirat sinu Izaku neveste, ker je dobro vedel, da se tu na mladeniče ni nič zanesti. Ti bi gledali le na gladko lice; vse drugo jim je postranska reč. Zaraditega je toliko nesrečnih zakonov na svetu. Pred vsem mora biti nevesta bogaboječa in pohlevna, taka kakor Tajda. Da, da, gospodična, nič se ne skrivajte; Vi bi bili nevesta za našega Gregorja."
Tajdo je obhajala vročina in hitela je šivati na vse pretege.
"Če bi Gregor ne imel že neveste," je povzela teta, "bi jaz rekla, da naj vzame Vas."
Tajdi pa se je stemnilo pred očmi, da se je zbodla globoko v prst. Težave so jo obšle in stekla je iz sobe, kjer je bil vzduh tako soparen, tako težak. Ko je teta pripovedovala pri peči, kako ljubeznivo izvoljenko da ima Gregor na Kranjskem, je pretakala Tajda solze kraj potoka. Spoznala je vsa nesrečna, kako rada ima Gregorja. Menila je bila dosedaj, da ga čisla le kot dobrega prijatelja, in da bi se ji ne godilo hudo kot njegovi ženi. Bil bi pač zakon, ka-. kršne sklepa bolj razum nego srce. "In taki so najsrečnej-, ši," je slišala od strica in matere. Da si pa utegne Gregor izbrati drugo, na to ni mislila nikdar; kako bridko jo je iz-! nenadila sedaj ta misel! O, naj bi tudi nje ne vzel, da bi le tudi druge ne izbral! Premišljevala je, zakaj je bil tako prijazen ves Čas, če ima drugo v mislih, in jela ga je dolžiti hinavstva. A oglasil se je drug glas, ki ji je trdil, da je on pač prijazen z vsemi ljudmi. Spomin ji je ponavljal njegove besede, pogovore, ki sta jih imela med seboj, in izkušala je iztisniti iz njih le količkaj več od navadne prijaznosti; a zaman. Kar se ji je glasilo prej kot iskrena ljubezen, to so se ji zdele zdaj le besede. Oh, da se meni ona zanj, in da se je dala tako preslepiti svoji domišljiji in domišljavosti! — A nekdaj, nekdaj gotovo še ni mislil na drugo. Spominja-j la se je prešle pomladi, spominjala zimskega jutra, ko je bil prišel z vojsko nad Gornji grad, in kako je bila ona prevzetna in razžaljiva. Sama je kriva, da je nje pozabil.
da so zime, kako odljuden kraj, in jela je nagovarjati ma- potnika Franca Hauptmana,	^ SlRm
ter, naj ^se vendar preselita. Mati je ugovarjala in pogovar-	poJ & A. S. in EDINOST
jala in milovala v srcu nesrečnp dete in premišljevala sa-	oblekel Postregel bo -—--—---
ma, če bi nemara res ne bila selitev najboljše zdravilo. j |ahkQ manj podjetnim pri- LOtJIS STRITAR
Nič več ni obiskala Tajda Gregorja, nič več ni popraša- jateljem. Jemal je kar od | 2Q18 WEST 21jf
la, kako se ima, ampak trudila se je, da si ga izbije iz glave. A trud ni bil lehak. Bledela je Tajda in hujšala in mi-
le ar od
kraja. Odbral si je zimsko suknjo, vredno 10 Din., pele-
CHICAGO, ILL.
nula jo je prejšna veselost, tako da jo je začel izpraševati j rino, vredno 400 Din 3 suk- Preraža pohiitva -
Injiče, vredne 600 Din, par1— le« — m vw kar spada hlač, vredne 1000 Din, za na- prevaž&lno obrt. p0| meček še telovnik, vreden! ya po telefonu!
stric, če je bolna. Ona je odkimavala in pobežala oči. "Tajda, ti nisi srečna," ji je dejal pater Benedikt.
"Kako da ne?" se je nasmehnila ona. "Saj imam, česar želim."
"A vesela nisi, kakor si bila prej, in kakor so tvoje vrst-
nice.
150 Din. Po dobrem nemote-	Phone Roosevelt: 8221
nem vspehu je vsa vrata zopet	Ali si že pridobil kakei
previdno pozaklenil in jo od-	novega naročnika tekom
kuril.	kampanje?
-o-----I
"To je zato, ker je zima," se je izgovarjala ona. "Kadar pride pomlad, bode zbudila zopet petje in radost." Stric pa je zmajeval z glavo in izpraševal sestro, kaj da ima Tajda, dokler ni izvedel resnice.	ZASTOPNIKE
Kako neprijetno je ta presenetila patra Benedikta, ki	v vsafci slovenski nasel-
si je bil že tako lepo uredil domačijo v prijetni zavesti, da ^ini Za prodajo KOMETA _
je ne ostavi nikdar več I Zdaj se mu je pokazalo v drugačni 2ELODČNE KAPLJICE in luči prijazno občevanje mlade dvojice. Nesrečnega se je ču- razna druga zdravila o pro-til tudi on, zlasti ker si je očital da je nekoliko sam zakri- stem času. Dobri »zaslužek zavil to nezgodo. On je seznanil Gregorja s Tajdo; on ga je jamčen. Kedor si hoče celi peljal k njeni materi; pred njegovimi starimi, slepimi očmi svoj čas posvetiti za to pro-
GRDIM IN SINOVI,
Najdena blagajna.
Vidmar Anton, vrtnar na Selu, je dne 26. oktobra našel i PRVI SLOV. POGREBI^ _^__ZAVOD
1053 E. 62nd St. CLEVELAND, O.
Randolph 1831
sta se menila. Oh, da ne more dobiti pokoja na zemlji! Ni se čudil, da si želi Tajda proč iz tega kraja, marveč potegnil je z njo, ko je dobro premislil okoliščine.
Ko pa se je vdala mati in začela iskati kupca za svojo hišico, so obšle Benedikta bridke misli. Sam bode ostal v Gornjem gradu, dolgčas mu bode po sorodnicah, in nihče mu ne bode več postregel tako ljubo. Jela se je boriti ljubezen do dragega kraja z ljubeznijo do sestre in nečakinje.


And. Glavach
EDINI SLOVENSKI AUTO LIVERY
Cenjenim rojakom v Chicagi in o-kolici se toplo priporočam. Na razpolago imam najmodernejše avtomobile za poroke, krstinje in pogrebe.
Pokličite me na telefon. Prišel bom na Vaš dom in vse potrebno uredil. Zapomnite si mojo telefon številko: CANAL: 5889
1844 — W. 22nd Place CHICAGO.

gwniniiuaiiJiiiiiiHinmimnmcjiiiiiiiiiiiiQtiiiiim 1 Phone: CANAL 6516.
SLOVENCI!
Kadar ste se namenili dati slikati. Bodisi o priliki ženitve,	s
ali v kakem drugem slučaju, nepozabite, da je v Chicagi slo-	§
venski fotografist, ki izdeluje prav tako fine slike, če še ne	i
boljši, kakor kdo drugi. Ta fotografist je:	§
M. Arbanas
SLOVENSKI. FOTOGRAFIST	1
1147 — W. 18th St., Cor. May St	CHICAGO.
^ffliaiimiMiiinHimiiHiiaHiiimimniiiiiiM^
Kovali & Sons
ELY, MINN.
Trgovina z vsakovrstnim mešanim blagom.
V naši trgovini dobite vsakovrstno blago, ki se da dobiti v DRY-GOODS-STORE trgovini — V zalogi imamo vedno najboljše vrste grocerijo in meso. — Rojakom se najtolpleje priporočamo v naklonjenost!

r
Clevelandčanje!
Ali veste kaj je Vaša dolžnost? — Well, Vaša dolžnost je ta, da naročite ali kupite vašo obleko, kakor tudi druge oblačilne potrebščine pri svojem rojaku:
Johnu Gornik
SLOVENSKA TRGOVINA Z OBLEKAMI IN KROJAČNICA.
„217 ST. CLAIR AVE.
% CLEVELAND, OHIO.

I Razsvetlite Vašo klet!
Tekom jesenskih dni je klet jako popularen prostor v hiši. Tja se spravlja razne stvari za zimo. In kako je pusto, a-ko v kleti ni svetlobe. — In zakaj bi delali v temi ? Pokličite nas, da vam razsvetljimo vaše temne kota in jih naredimo za vas prijazne in koristne.
Pokličite nas, aH pa k nam pridite, da se pogovorimo !
FIDELITY ELECTRIC G0.
FRANK SCHJONTA, lastnik. >049 We*t sand Street,	Chicago, 111.
izven Chi cage. Pišite po naš cenik.
(9—27. 10—1.)
s 1 s
B S 8 B
Si
9
/ *
A
S
f * / 5
ELY, MINNESOTA
GRAMOFONI
so pri zabavah kakor nalašč. Vam odslužijo pri domačih zabavah, kakor vsak godec.
Ako ,ga ie nimate ▼ Vaši hiši, pridite v našo trgovino, ki jih imamo v zalogi in oglejte si jih. Imamo vsakovrstne slovenske in angleške pikice.
POLEG DRUGEGA imamo v zalogi vsakovrstno blago za šivilje, -r- Vsakovrstne narejene obleke, za žene, dekleta, male deklice in otroke.
IMAMO veliko izbero moških oblek, močne trpežne hlače in cele obleke za ift, delo. Vsakovrstne srajce za praznike in za na delo. — Raznovrstno spodnjo obleko. — Klobuke in kape m vse druge potrebščine, ki spadajo v trgovino z mešanim blagom.
TRPEŽNE in močne čevlje za praznike in za na delo. Ka-^ \ kor tudi galoše, "over shoes" za mrzlo vreme, dobite pri aaa V vsake vrste.
GROCERIJO imamo v zalogi vedno najboljšo, zalcar se posebno priporočamo našim gospodinjam.
Pridite in prepričajte sel
Slogar Bros«
4 +
A
t j
dajo, mu je bodočnost zago-j fcovljena.
Pišite po pojasnila na
JOHN NOVAK, COMPANY 1900 So. Ashland Ave.
CHICAGO, ILL.
J. K0SMACH i
1804 W. 22nd St Chicago, III
Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV, VARNIŠEV, ŽELEZ NINE, KLJUČAVNIC IN STEKLA Najboljše delo, najnižje cene Prevzamem barvanje hiš zu naj in znotraj, pokladan stenski papir. Phone: Canal 0490.
Phone: Canal 0537—5889 Chapel 2046 West 23. St.
MRS NICHOLAS GOETTERT Pogrebni zavod
Se priporoča Slovencem in Hrvatom
2046 W. 23. Street,
CHICAGO, ILL.
(S.)
Pozor Evelethčani!
V naši trgovini si lahko kupite karkoli potrebujete za obuti za celo družino. Imamo veliko za- ij logo vsakovrstnih cev* ljev, za može, dečke, deklice in otroke. Naše blago je prvovrstno. Dobra in točna postrežba ter nizke cene je naie geslo!
Kadarkoli kaj kupujete nikdar ne pozabite na
geslo: Svoji k svojim! Vsem se priporočam v naklonjenost!
E. RESMAN
SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI. 420 Pierce Street EVELETH, MINN.
NAJSTAREJŠI SLOVANSKI TRGOVEC Z ŽELEZNINO V MESTU CHICAGO JE:
A.M. Kapsa
2000 BLUE ISLAND, AVE., CHICAGO, ILL.
Phone: CANAL 1614.
Trgovina vsakovrstne železnine, strojniške naprave, električne potrebščine, cevi za plin, avtomobilske potrebščine, vse železne potrebe za postavljene garage ali hiš. 1500 drugih različnih predmetov v zalogi. Naše cene so najnižje!
Blago dovažamo na dom, v vsaki del mesta ali predmesta. Začnite trgovati z nami in ostali boste naši stalni prijatelji.
KLY. MINNESOTA.
Phone: 1*4
(S. & P.)
-^3iniiiiiiiiir:iiiititMi!ic3iiMjnNrira>iMiiiiiiriciiiniifmticaminniufC3iiitt..................................................
Progres Linolium & Carpet Store
F. NOVIČKI
GOLD SEAL CONGOLEUM
g	9X12 v enem kosu samo $7.75.
VELIKA ZALOGA SVILENIH PREPROG I 9X12 preje $45.00 — sedaj $27.00 J Linoleum s gumi podlago kvadratni jard preje $1.45 sedaj sa-' | mo .............. $1.07.
V Vašem interesu je, da si pred nakupom ogledate to za-
1 logo.
L
1738 West 18th St.
Phone: Canal 1505 —
CHICAGO, ILL-
JOSEPH PAVLAK
PRVI SLOVENSKI POGREBNIK IN EMBALMER V CHICAGI.
Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za grebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne.
1814 — So. Throop Street, Phones: CANAL 5903 in 5666.
Chicago.
i ... ' - .j •.. •