tn*u c ^o v LlUBL-
o	^
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111

VENEC
Telefoni uredništva: dnevna slnžba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Pot v brezdno
Pravi prijatelj je človeku tisti, ki mu pove resnico — tako je nekoč dejal sloviti angleški državnik Gladstone, ko se je v angleSkem parlamentu debatiralo o politiki Turčije. Takih prijateljev rabi danes tudi nemški narod, ki mu njegovi državniki in njegovi' strankarski politiki zakrivajo reisnico. Več kot 30 let je preteklo, odkar nemški narod sistematično vzgajajo k napačnemu pojmovanju njegovega položaja v Evropi in ga tirajo v politiko, ki mora nujno končati s I:: »>l'o. Posledica te politike, ki jo je začel nesrečni cesar Viljem, je, da nemški narod, ki je zaradi svojih velikih pridobitev na polju ved, kulture in tehnike užival vedno velike simpatije, politično danes ne šteje skoro nobenega prijatelja več. Če nemški narod do danes toga še ni vedel, oz. tega dejstva še ni zadostno čutil, ga je mogla prepričati o tem nota, ki jo je poslala angleška vlada berlinskemu zunanjemu uradu o vprašanju nemške enakopravnosti.
Nemci so seveda užaljeni in razočarani. Kar se tiče širokih slojev nemškega naroda, je ta užaljenost popolnoma razumljiva, zakaj vsak Nemec smatra, da je verzajska mirovna pogodba nemški državi storila veliko krivico, ko ji je naložila razorožitev do najnižje mere. To stanje, pravijo Nemci, se mora nehati, ako bi evropi-ke velesile, ki se posvetu jejo o splošnem znižanju oborožitve, ne prišle do nobenega pozitivnega sklepa in bi ostalo oborožene tako, kakor danes so, ali pa. če bi celo svojo oborožitev spričo sedanjega mednarodnega položaja zvišale. V tom slučaju, tako menijo Nemci, bi imela tudi nemška država pravico, da se zopet oboroži tako, kakor sama smatra, da je potrebno. Z eno besedo, Nemčija je mnenja, da v tem slučaju določbe verzajske mirovne pogodbe nimajo več nobene veljave. In nemški vojni minister Schleicher jo temu dodal, da se bo Nemčija oborožila tako, da se ji ne bo treba bati prav nikogar...
Kavno v tem pa se kaže zmotna podlaga vse nemške politike in napačno razpoloženje, v katerem so vzgajali nemški narod vsi njegovi državniki od Viljema do Hindenburga. Nemčije ni nikoli nihče ogrožal, niti jo ogroža danes. Odkar j.e bila izvojovana borba za vodilni položni v Evropi mod Burboni in Hnbsburžani, izhajajoča na obeh straneh iz razlogov egoizma, pohlepa in prestiža zemlje in denarja lačnih dinastij, ni bilo med francoskim in nemškim narodom nobenega razloga za kakšno vojsko. Francoski narod, kakor je izšel iz francoske revolucije, ki je pomedla s prestižno politiko svojih kraljev, je najbolj miroljuben narod na svetu. Nobena stvar temu narodu ni tako tuja, kakor militarizem. Bila so pa nemška in avstrijska polčišča, ki so udrla na francosko ozemlje, ne da bi bila izzvana, ker sta Nemčija in Avstrija hoteli izrabiti priliko, da oslabita Francijo, ko se je nahajala v državljanski vojski. Po padcu Napoleona so Francozi zopet videli tujce v Parizu, ki so uposta-vili obsovraženo burbonsko dinastijo. Zopet so leta 1871 Nemci udrli v francosko ozanulje in francoskemu narodu brez usmiljenja diktirali najhujše mirovne pogodbe s kontribucijo. In četrtič so Francozi videli na svoji zemlji z vso brezobzirnostjo gospodariti nemško armado med svetovno vojno, ko so Nemci grozili, da si pokore Francijo kot svojega vazala, ki bi ji s celo Evropo v red moral biti večno pokoren.
Narod, ki je biJ v teku enega stoletja štirikrat napaden, ne da bi bil sam kaj zakrivil, marodt ki je bil žrtev tujega iinperijalizma kljub temu, da si sam ni lastil ničesar, kar l>i njemu ne pripadalo, ampak je vedno stremel samo po enakopravnem položaju sredi kulturnih narodov v splošnem miru in blagostanju, narod, ki mu je bilo, odkar jc začel svobodno živeti- na tem, da bi se Evropa uredila po načelih politične enakopravnosti državljanskih svoboščin in bratstva narodov — tak narod ima pač dovolj povoda, da ne zaupa sosedu, ki je Evropo vedno ogrožal s svojimi idejami o nemškem prvenstvu, o nalogi nemškega naroda, da pokori ves svet svojemu duhu, svoji kulturi in svoji gospodarski hegemoniji, o »naravni« in »božji« upravičenosti svoje ekspanzije. V Nemčiji se je rodila misel skrajnega nacionalizma, ki ne vpošteva naravnih pravic drugih narodov, ampak jih vse smatra kot golo orodje osvajalnih teženj »gospodujoče nacije«. Cesarska Nemčija je bila vedno največji sovražnik zapadne demokracije in se je vedno zavestno postavljala v nasiprotje z mislijo skupnosti vseh evropskih narodov, enakopravnosti velikih in malih, pravice vsakega, da živi na zemlji dostojno v svobodi in po lastni orllo-6itvi, po principih, ki jih je slovesno proglasil vsemu kulturnemu svetu francoski narod po evoji veliki revoluciji.
Nemškemu tisku je uspelo, da precejšen del kulturnega človeštva teh zgodovinskih dejstev v njihovi notranji zvezi in zunanjem razvoju dolgo ni videl in še danes je dosti l judi, ki ne morejo razumeti, zakaj vlada do Nemčije toliko nezaupanja, cš manj seveda vedo to široki sloji nemškega naroda samega, kateremu lastni tisk z malimi častnimi izjemami resnico prikriva. Nemški državniki in jjolitiki so precejšen del evropske javnosti uspeli prepričati ,da je Nemčija bila v minuli vojni žrtev rk.spnnizivnih teženj zapadnih velesil. In vendar je to največja zgodovinska neresnica. Danes so nam zgodovinski dokumenti odkrili, da jo cesar Viljem žc lota 1904, torej 10 let pred svetovno vojno kralju Leopoldu belgijskemu
Obtoženec v vlogi iožitelja
Ciničen nastop Japonske v Ženevi — ZDI si ne ve pomagati
Ženeva, 20. sept. ž. Danes so pričeli prihajati delegati držav, ki so zastopani v Svetu Zveze narodov. Dopotovali sta italijanska in češkoslovaška delegacija, zvečer pa pride še predsednik irske vlade de Valera. Jutri dopotujejo v Ženevo predsednik francoske vlade Herriot in britanski zunanji minister 6ir Simon. V petek se bo Svet Zveza narodov sestal k prvemu zasedanju. Koncem tedna bo predloženo poročilo anketne komisije lorda Lyttona o mandžurskem vprašanju. Med tem pa se pričakuje, da bo ta diskusija odgodena, da dobijo interesirane vlade čas za proučevanje. V poučenih krogih se zatrjuje, da bo šel Svet Zveze narodov na roko želji Japonske, da se diskusija o Mandžuriji odgodi že zaradi tega, da se Zvezi narodov omogoči, da se nekako umakne iz tega delikatnega položaja, v katerega jo je nepričakovano postavilo priznanje neodvisne Mandžurije po Japonski. Japonski zastopnik v Ženevi Savada je izročil tajniku Zveze narodov tekst protokola, s katerim je Japonska priznala vlado neodvisne Mandžurije, pri čemer je Savada naglasil, da je Japonska intervenirala v Mandžuriji zato, da prepreči anarhijo in da pacificira državo. Na to je bila Japonska prisiljena, ker kitajska vlada v Nankingu ni mogla vzdržati reda, niti garantirati, da se ne kršijo pogodbe, v katerih so sankcionirane japonske pravice v Mandžuriji. Japonska je priznala neodvisno Mandžurijo in smatra, da je s tem končnoveljavno rešeno mandžursko vprašanje.
Vsled tega japonskega poročila Zveza narodov ne more voditi računa o novo nastalem položaju v Mandžuriji, akoravno bi morala obsoditi postopek Japonske, ki je, ne da bi čakala na sklep Zveze narodov, priznala neodvisno Mandžurijo in celo ni hotela čakati na poročilo komisije lorda Lyttona. ki je 6 mesecev proučavala položaj na Daljnem Vzhodu. Istočasno Zveza narodov ne bo mogla enostavno ignorirati kitajskega protesta, da je Japonska razširila svojo okupacijo na skoraj vso Mandžurijo. S tem je prekršila pogodbo devetih velesil ter pakt Zveze narodov in s končno odcepitvijo Mandžurije od Kitajske tudi kitajsko suverenost. Po stališču, ki ga zastopajo velesile, ki imajo glavno besedo v Zvezi narodov, izgleda, da bodo japonski prigovori in obrambne pravice Kitajske formulirani na ta način, da se obvaruje ugled Zveze narodov, da pa se sedanji položaj v Mandžuriji ne bo prav nič izpremenil.
Med tem pa je nevarnost na drugi strani. Čim si Zveza narodov opere roke, bodo brez dvoma izven njenega delokroga nastali novi konflikti. Francije, Velike Britanije in Italije niso iznenadili zadnji dogodki v Mandžuriji in ne kažejo niti malo volje, da nasprotujejo vojaški in diplomatski akciji Japonske v Mandžuriji. S političnega in diplomatskega vidika je največja težkoča v tem, da ustvarja mandžursko vprašanje naenkrat hud konflikt med Japonsko in Ameriko. Evropske velesile pa tudi ne bodo mogle ravnodušno gledati na to zaostritev. Če se bo Zveza narodov osvobodila težke odgovornosti sodnika v kitajsko-japonskem spru, potem ni nobenega dvoma več, (la bo stopila v akcijo Amerika. Njeni trgovski in industrijski interesi na mandžurskem ozemlju in na Daljnem Vzhodu sploh so tako ogromni, da jo bo Japonska prisilila- k odločilni intervenciji. Amerika hoče tudi obdržati ravnotežje na Pacifiku. Zaenkrat Amerika najbrže ne bo prijela za orožje, čeprav ima dovolj razloga za to in se čuti provocirano. Treba pa je tudi poudariti, da je ameriško brodovje že nekaj mesecev koncentrirano v Pacifiku in da je vcashingtonska vlada odkrito izjavila, da ne bo priznala nobenih teritorijalnih sprememb nn Daljnem Vzhodu. Verjetno je, da bo ameriška vlada v slučaju, če ne bo imela intervencija Zveze narodov uspeha v kitajsko-japonskem sporu, zahtevala od vseh držav, ki so podpisale Kellogov pakt, da se zoperstavijo Japonski.
Zagrebška vremenska napoved: Oblačno, spremenljivo, podnevi toplo, noči jasne z zmernimi temperaturami.
Resen položaj v Mandžuriji
Amerika organizira mednarodno akcijo
Bombaj, 20. sept. AA. člani Lvtlonove komisije so prispeli semkaj. Lord Lvtton ni hotel dati novinarjem nikake izjave gV-ie podrobnosti elaborata, ki ga je komisija izd«!;>..... mandžurskem vprašanju. Izrazil pa je nado. da bo poročilo sprejemljivo in da ho dalo osnovo za ureditev mandžur-skega problema. Svojo izjavo je Lvtton zaključil s tem, da je položaj v Mandžuriji silno re>en. Države morajo paziti, kaj se tam godi. Zakaj težko si je predstavljati, kako naj 13 milijonov Kitajcev, ki prebivajo v Mandžuriji, prenaša gospodstvo 20.000 Japoncev. Japonska se sicer lahko polasti dežele s silo. je zaključil Lvttou. toda tako početje bi vsenm ostalemu svetu vzelo možnost miru.
London. 20. sept. AA. Diplomatski urednik lista »Daily Telegraph« pravi, da grozi mandžursko vprašanje povzročiti veliko mednarodno krizo. Wa-shiugton sc vznemirja, pravi li>t. nad japonsko izjavo, da sc politika odprtih vrat ne more izvajati glede Mandžurije nasproti drugim državam, ki ne bodo priznale neodvisnosti mandžurske države. Ameriška vlada misli na to, da bi povabila evropske vlade, naj zastavijo svoj diplomatski vpliv za to, da sc ta namera ne izvede. AVashington ne namerava priznati nove mandžurske države, boji pa
se, da ne bi druge države iz trgovskih intercsoT odnehale pred tokijsko grožnjo. Ameriška vlada, zaključuje list. se zdi, da sc bolj vznemirja zaradi mandžurskega vprašanja, kakor pa zaradi problema evropske razorožitve. Evropska diplomacija se je bila žc domala sporazumela z Društvom narodov, da odgodi razpravo o mandžurskem sporu na čas po ameriških volitvah, tako da bi prišla debata o Ljttonovcm poročilu šele v novembru na dnevni red. Zdaj pa vse kaže, da zaradi japonskega prodiranja ne ho mogoče odložiti mednarodne diskusije o problemih, ki so vstali na Daljnem Vzhodu.
Pariz, 20. sept. tg. O včerajšnjem sestanku Herriota in ameriškega senatorji! lieeda poroča »Newyork Herald«, da je Reed izjavil Heoriotu, da bodo ameriške Združene države v mandžurskem vprašanju podpirale stališče Zveze narodov. Senator Reed in ameriški poslanik v Parizu Edge, odpotujeta 1. oktobra v Ameriko, kjer se bo poslanik takoj odpravil v \Vashington na poročanje. Do njunega od|K)tovanja upajo v ameriških krogih, da se bo glede trgovinskih pogajanj mogel doseči viden uspeh, ki ga bodo morda mogli še porabiti za volivno kampanjo.
Komisar Gdanske umrl
Varšava, 20. sept. AA. Prošlo noč je umrl grof Manfred Gravina, visoki komisar Društva narodov v Gdansku.
Gravina je bil pranečak skladatelja Liszta in nečak Cosime Wagnerjeve. Rodil se je v Palermu 1. 1883, postal mornariški oficir, potoval po daljnem vzhodu, se udeležil vojn na Kitajskem in ob Rdečem morju. L. 1920 je sklenil dogovor z Litvi-novim o obnovitvi italijansko-ruskih diplomatskih odnošajev. Visoki komisar Gdanska je postal leta 1929.
Rim, 20. sept. AA. Visoki komisar Društva narodov za Gdansk grof Manfredi Gravina je preminul. Umrl je za komplikacijami po operaciji slepiča. — Listi posvečajo pokojniku spominske član-
Nov dunajski nadškof
Dunaj, 20. sept. tg. Vseučiliški profesor dr. Teodor liinitzer je bil kot naslednik nadškofa dr. Piffla imenovan za dunajskega nadškofa. Dr. In-nitzer, ki jc bil v tretjem Sehohrovem kabinetu minister za socialno politiko, že dolgo delnje na dunajskih tleh, je zelo znan iu cenjen radi svoje obsežno izobrazbe, svoje humanosti in izrazitega socialnega čuta. Dr. Innitzvr jo ravnotako kakor pokojni kardinal dr. Pilil, češki Nemec. Rojen je bil 25. dec. 1875 v Weipertu ob saksonski meji. Bil je več let dekan teološke fakultete, leta 1828 29 pa rektor dunajskega vseučilišča.
Holandija je pesimistična
Haag, 20. sept. tg. Ilolandska kraljica je v viteški dvorani otvorila zasedanje obeh zbornic z običajnim vsakoletnim prestolniin govorom, ki pa je bil letos izredno pesimističen. Iz resnih besed prestolnega govora se domneva, da namerava vlada zelo varčevati.
Popoldne je prišlo do hudih spopadov med komunisti in policijo. Iz Amsterdama je prišlo v Haag okoli 8000 komunistov, ki so hoteli prirediti demonstrativen sprevod. Posrečilo se jim je prodreti do glavnega trga, kjer pa jih je razgrnila policija z gumijevkami in sabljami. V pretepih so bili razni demonstranti deloma hudo, deloma lahko ranjeni, pa tudi policija je imela več ranjencev Demonstranti so pri več trgovinah razbili šipe.
Atentat na brzovlak
Riga. 20. sept. tg. Na ekspresni vlak Moskva-
ke in povdarjajo, da si je za življenja stekel velike , Berlin so preteklo noč v bližini Diinaburga posku-
zasluge. Med svetovno vojno je zaslovel z drzno operacijo v tržaškem zalivu. 29. maja 1910 je na torpedovki št. 240 prodrl avstrijsko pomorsko linijo in vdrl do pred Trsta. Kasneje ga je italijanski kralj imenoval za svojega častnega adjutanta. Pokojnik je slovel tudi kol odličen poznavalec pomorske zgodovine. Rodil se ie I. 1883 v Palermu in je bil svoj čas italijanski častnik. Od 1, 1919 do 1922 je bil mornariški in zrakoplovni ataše v skandinavskih državah, 1. 1920 pa je sklenil sporazum o obnovitvi italijansko-ruskih odnosov. Italijansko mornarico je grof Gravina zapustil I. 1923. Od leta 1925—1928 je bil namestnik italijanskega delegata na skupščini Društva narodov, polom pa je bil imenovan za komisarja Društva narodov v Gdanskem.
sili atentat, ki pa k sreči ni uspel. Strojevodja jo vozil vlak s hitrostjo 70 kilometrov in opazil na tračnicah predmet, katerega so kolesa lokomotive k sreči vrgla na stran. Takoj je na lice mesta odšla patrola latiške železniške policije, ki je našla poleg tračnic 3 eolsko granato, katera je bila z žico pritrjena na tračnice. Eksplozija granate bi lahko povzročila hudo železniško nesrečo. Za atentatorji ni nobenega sledu.
Dunajska vremenska napoved: Nastop morskega hladnega zraka s severa s padavinami, posebno ob severnih alpah. Morda frontalne nevihte.
sporočil takozvani Schlieffenov načrt prekr-šitve belgijske neutralitete, ki ga je kralj Leopold takoj sporočil Angliji. Kaj čuda. da je Anglija bila po temi razkritju primorana, da se proti takim agresivnim namenom nemškega cesarja zavaruje. Anglija se je dolgo prizadevala, da Nemčijo otl take politike odvrne, kar pa ji ni uspelo, tako da je bilu primorana skleniti antanto z Rusijo in Francijo. Bil je cesar Viljemi, ki je zavestno prelomil z Bismarkovo tradicijo prijateljstva s carsko Rusijo in ki je tudi to državo prisilil, da se je naslonila na Francijo. Agresivnost nemške politike jc bila sad megalonianije vladarja, ki je hotel nemški veleindustri ji najti tržišča nn škodo Anglije, Francije in Rusije, pa nn škodo slovanskih narodov, ki so zn Nemčijo bili večnemu suženjstvu namenjeni. Kar se Avstrije tiče, ki je sčasoma postala popoln vazal Nemčije, nam takisto zgodovinski dokumenti dokazujejo, da je spor s Srbijo namenoma zavestno in premišljeno izzval grof Berchold, ki jc naravnost cinično odklonil posredovanje Anglije, da sc konflikt poravna po mednarodnem razsodišču.
To so neutajljiva dejstva. Zal sc tudi nemški državniki po verzajskem miru niso osvobodili miselnosti Viljemove dobe in žalostna zasluga nemških nacionalistov je, da so se izjalovili vsi poskusi, tako otl strani Francije, kakor od strani nekaterih uvidevnih nemških
j politikov, tla bi se Evropa pomirila in konsoli-I dirala na osnovi odkritega sporazuma med i francoskim in nemškim narodom. Če se danes j splošno govori, da se bodo prve puško spro-j žilo na nemško-poljski meji, jo to pripisovati I izključno nemiškemu nfccionuliz.mil, ki se ne I more pomiriti ,s svobodo in neodvidnostjo poljskega naroda. Čisto dosledno v smeri to politike je, da je Nemčija v sedanjem trenutku, ko je potrebna izredna mero politične uvidevnosti, takta in spravijivosti, da se izvedo redukcija oborožitve sveta, siprožilu kočljivo vprašanje revizijo verzajske mirovne pogodbo in tako po pravici vznemirila no samo Francijo, ampak tmli ostnlc države, ki vidijo za to nemško zahtevo zopet vstajati duha pruskega militarizma in nacionalistične željo |H> osveti. Zahtevati enakopravnost Nemčije, to jo zvišanje njene razorožitve s pretvezo, dn se ostala Evropa ne namerava razorožiti, v momentu, ko to vprašanje šo nikakor ni odločeno in ko je treba odkritosrčnega prijateljskega sodelovanja vseh, da se ta cilj doseže — to pomeni ali izzivanje ali pa popolno pomanj-| kanje politične modrosti. Čisto upravičeno se sme sumiti, da jo bila neoportuna nemška zahteva v tako neprimernem trenotku izraz skrite želje sedanje nemško, vlade, dn bi razorožitev Evrope padla v vodo in da bi s toni j Nemčija dobila opravičijo za izvedbo svojih i namenov.
Angleška nota daje Nemcem jasno razumeti. da korak njihove vlade ni korak k miru, ampak da mir ogroža, kdor si hoče prodočiti, kaj to |K)iiieni, naj pomisli (tako izvaja Kaler-gijeva »Paneuropa«) sledeče: tO ton plina Ype-rite zadostuje, da se zastrupi en kvadratni kilometer ozemlja. Strup učinkuje nn odprtih prostorih 2 do 10 dni, nn poljih iu v mestih pa celo 6 do 30 dni. S 1=5(1 ali 200 tonami tega plina bi se posrečilo v par tednih uničiti celo velemesto. Ako računamo, dn eno letalo nosi s selx>j 5 ton toga strupu, potom hi bilo zadosti 100 bombnih letal, da sc ta cilj v najkrajšem času doseže. Nadalje pomislimo, tla ima vsaka velesila na našem kontinentu okroglo 2000 letal, med katerimi je 410 bomhonosnih. To bi pomenilo tako uničevanje, kakor ga svet šc nikoli ni videl. V Edgevvoodovoin arselinlu v Ameriki se dnevno lahko proizvaja 1(1(1 ton Yperitn, ki gn izdeluje 3000 delavcev in 200 komikov. V svrho eventualno obrambe proti tej strašni možnosti izdaja Anglija lin milijonov dolarjev na leto. Amerika 10(1 milijonov, Francija 50 milijonov, Italija »0 milijonov dolarjev, torej vse te velesile izdajajo samo iz strahu pred možnostjo takega zastrupljenja skoro 3000 milijonov dolarjev na leto. Wi naj se potem čudimo, da jc gospodarska kriza na svetu?
Nemški državniki pa naj pomislijo, kam njihova politika vodi
Ali se
Od raznih strani prihajajo poročila o znakih, fz katerih bi mogli sklepati na to, da je kriza prekoračila svoj višek in da se bližamo zboljšanju gospodarskih razmer.
Predvsem je optimistična Severna Amerika, ki utemeljuje svoje naziranje s tem, da so se zvišale cene blaga in surovin, da je senator Borah napovedal primerne ukrepe glede revizije vojnih dolgov in rešitve tega vprašanja sploh, ter da so vse stranke v USA edine glede nedotakljivosti valute in zlate podloge. To je seveda že precej, če upoštevamo, da do sedaj nismo mnogo čuli o ugodnem presojanju položaja. Glede vojnih dolgov seveda ne smertio pričakovati pred volitvami za predsednika USA nobenih posebnih korakov, ker se noče nobena stranka kompromitirati ter dati drugi v roke orožja za protiagitacijo, bodisi da bi bila odločitev taka ali taka. Gotovo pa je pomemben znak zboljšanja razmer zmanjšanje brezposelnosti in s tem povečani konsum predmetov vsakdanjega življenja. V ta optimizem je sicer padla vest o nemirni borzi v Newyorku, ki pa ne bo imela tako neugodnih posledic, če je pojav zboljšanja osnovan.
Na tej strani Atlantika zasledujejo te ; oj-ave predvsem Angleži z veliko pozornostjo ter svare pred velikim optimizmom. To bomo tem lažje razumeli, če upoštevamo položaj angleške industrije, ki se je po kratkem zboljšanju po opustitvi zlate valutne podloge dvignil, nato pa zopet znatno poslabšal. Konferenca v Ottawi je gotovo v marsičem razčistila položaj in razmerje med matično državo in dominijoni, na drugi strani pa je sedanja stavka tekstilnega delavstva v Lancashiru in splošno zo-petno naraščanje brezposelnosti zmanjšala nade na boljšo bodočnost.
Ugodne so vesti iz Nizozemske, da se tam v precejšnji meri vrača med gospodarske kroge zaupanje. Kot dokaz se navaja, da so bila v avgustu plasirana v notranjem prometu razna posojila občin v vrednosti 15 milijonov holandskih goldinarjev z lahkoto ter da občinstvo s tem dokazuje svoje zaupanje v bodočnost.
Opaža se tudi zboljšanje v trgovini z diamanti. Za spremembe gospodarskega značaja je bilo to tržišče že od nekdaj zelo občutljivo. Cene v Arn-
koncu krize?
sterdamu in Antwerpenu so se zvišale, nebrušenega blaga že celo primanjkuje, temu primerno so narasle tudi že cene v Južni Afriki za 10 do 15%. Zanimanje za brušene diamante se je enako povečalo. Zanimivo pa je pri tem, da se zanima za te predvsem Evropa, dočim se Severna Amerika drži še rezervirano. Nekatere brusilnice so prejele toliko naročil, da so morale zaradi tega povečati svojo produkcijo ter so zopet zaposlile odpuščene delavce.
Vendar je za Srednjo Evropo merodajen položaj v Nemčiji. Ta država dominira tu vsled svoje zemljepisne lege, preko katere nc moremo, tudi če trdimo, da ti pojmi ne odgovarjajo današnjemu času ter da spada to med stare tradicije. Ne spada v okvir teh vrst, v kolikem obsegu bi mogla Nemčija svoje razmere iz lastnih sredstev sanirati in s tem prispevati k zboljšanju v drugih državah. Dejstvo pa je. da je del nemške industrije uničen, da je skoraj desetina prebivalstva brez posla in zaslužka ter da se tam pripravljajo dogodki, ki bi mogli v najneugodnejšem slučaju preprečiti morebitne začetke zboljšanja ter uničiti vse dosedanje napore sanacije.
Tudi v naši državi smo čuli v poslednjem času o izboljšanju položaja v industriji, o investicijah ter celo o zopetni zaposlitvi reduciranega delavstva. Vse te pojave moramo najtopleje (»zdraviti. Gotovo je, da so tudi pri nas razni krogi ob po-četku krize spravili svoj denar v inozemstvo ter s tem precej pripomogli do pomanjkanja denarja in zaupanja.
Ako bo končala konferenca v Stresi vsaj z delnim uspehom, bo brezdvomno prišlo do skorajšnje ureditve uvoza in izvoza agrarnih pridelkov, kar je za nas življenjskega pomena. V smislu teh smernic se bodo vršila tudi pogajanja o novi trgovinski pogodbi med Nemčijo in našo državo, pri kateri smo interesirani na tem, da izboljšamo dosedanjo pasivno trgovino s to državo.
Kratek pregled trenutnega položaja v Evropi daje upanje na izboljšanje. V trgovske kroge in v gospodarstvo se vrača ono zaupanje, ki je za uspešen razvoj potrebno.
Razpis volitev v Nemčiji
Reiorma poljskega šolstva
(Mkar je minister W. R. i O. P. (Wyznan Re-ligijnych i Osuieceriia Publicznego) g. Jedrzeje-vvicz predložil poljskemu Sejmu novi šolski načrt 20. januarja 1932. je poljsko časopisje posvetilo tej s i vari mnogo pozornosti, Glos nauczycielekk, !e-densko glasilo Zveze poljskega učiteljstva je n. pr. pes vet i 1 celo prvo februarsko številko temu vprašanju. Nič čudnega, saj pa je tudi ta šolski sistem evojsko poljski in kot tak ne le plod dolgotrajnega pretehtovanja, ampak pcstavlja hkraitu za bodočnost trajno okvirno osnovo.
Ne bo odveč, če se v nadaljnem najprej seznanimo s tem načrtom samim, potem pa prikažemo še kratko njegovo genezo:
Osnovno šolstvo szkolnictvvo po\vszechne«, pred 1. 1901. še . ludowe-, se po novi šolski ustavi deli na 3 tipne panoge z ozirom na snov. Po teh se posam • ••, sem spadajoče šole spet dele na tri vrste in sicer tako. da obsega 3 vrsta, t. j. popolna osnovna šola (7 ali S razredna) vse tri panoge, t. ).: 1. elementarni okvir splošnega pouka, 2. dopolnitev in poglobljenje istega in 3. usposobitev v družabno-gospodarskem smislu; 2 vrsta (t. j. 5 do 6 razrednice) le t. iu 2. in še najglavnejše zahtevke 3., 1 vrsta (t. j. nižja, do 4 razr.) pa le 1 panogo i najvažnejšimi zahtevki 2. in 3. Načrt predvideva spiošno šolccbveznost in sicer sedemletno (odnosno 8 do 6 letno), razen tega 3 letni otroški vrtec (od 3 do 6 let) ter dopolnilno izobraževanje bodisi v poklicnih šolah ali zadevnih kurzih do 18. leta starosti.
Srednja šola zavzema 6 letno izobraževanje in predvideva za vstop starost dovršenih 12 let (!). Ta šestletna doba obi-ega 41e!no enotno gimnazijo in dveletni licej, ki se deli na različne oddelke. Po dovršenem liceju je možna pot do akademske izobrazbe na univerzah.
Posebno važnost se polaga v tem novem šolskem zakonu na poklicno šolstvo, ki se predvsem deli na: a) poklicno šolstvo (razne službe) in b) poklicne kurze. Predvideni so sledeči tipi poklicnega šolstva: 1. nižji tip (iz (.snovne šole), 2. gimnazijalnii tip in 3. licejni tip. — Ne-zavisno od tega pa se bodo organizirale še posebne šole za mojstre in nadzornike.
Izobrazba učiteljstva pa je zamišljena tako-le: Osnovnošolski učitelji se bodo vzgajali: v posebnem 3 letnem pedagogičnem liceju, v katerega se bodo sprejemali učenci iz dovršenih 4-letnih gimnazij, odnosno v dvoletni pedagoški šoli po dovršenem liceju. — Vzgojitelji otroških vrtcev bedo zajemali izobrazbo: 1. v 4 letnem seminarju za predšolsko vzgojo, kamor se bodo sprejemali po 13 letu, 2. v dveletnem posebnem liceju za predšolsko vzgojo, katerega program se opira na program gimnazije. — Srednješolsko učiteijstvo pa, kateremu se prišteva tudi eeminarij in licej za predšolsko vzgojo, mora imeli akademsko izobrazbo (višješolsko) in dobiva potem še slrokovno-pedagoško naobrazbo na vsakoletnih kurzih.
Ko smo tako v kratkem obrisu prikazali načrt nove poljske šolske reforme, se moremo zdaj še malo pomuditi pri njenem postanku. Problem reorganizacije šolstva na Poljskem je namreč starejšega datuma in sega po svojih prvih zasnutkih daleč nazaj pred svetovno vojno. Tako je že i. 1001. komisija Pedag. društva poljskega učiteljstva predložila sledeči načrt: 1. Splošna obveznost osnovnošolskega pouka, 2. prekrstitev imena iz ^ludovve« v >powszeehnoc (t. j. »splošno«, n;.ša osnovna šolal), 3. Tri- do štiriletna gimnazija. 4. Obvezni izpit v srednjo šolo, 5. odprava »■••lekcije. Temu je sledila 1. 1907. zadevna diskusija v učiteljskih društvih iin 1. 1914. je učiteijstvo, združeno v sedanjem Društvu srednješoMeili in ci.šje^tekih učiteljev določilo posebno komisijo, ki imela izvršili načrt o ustroju šolstva. No, delo te komisije je preprečila >ojna. Po zajetju War-szavve po Nemcih je učiteijstvo s kongresovega kraljestva navezalo stike z maloj>oljskim. Najprej se jp razpravljalo o ustroju šolstva v Krakovu, dalje v Piotrkovvu ln 1. 1919. ee je v prenovljeni Poljski delo nadaljevalo. Rezultat nekako tega je bila začasno brošura: »O szkole Polske«. Cz. III. Dalje se ne sme prezreti zadevnii načrt ministra T. Lopuezanskega. Sledili so mu načrti: prof. dr. B. Nawroczynskega; direktorja Wojciecha Gorskega v publikaciji: »Slosunek szkol powszec,hnych do srednich, ogohiok9ztaloocych i zavvodovvich-, lela 1921.; dalje načelnika oddelka min. W. R. i O. P. Wlad. Radvvana v publikacija: »PostyJaty v spra-wie ustrtuu ezkolni»twa R. Px, 1. 1025.; ministra
prof. dr. Grabskega iz 1. 1926., dalje je izdelala komisija pod vodstvom podpredsednika min. sveta prof. dr. Bartla 1926. 1. vrsto načrtov; sledi istega 1926. leta načrt sedanjega prosvetnega minstra g. Jedrzejewicza; dalje prof. dr. Jakey-Bykowskega in I. 1931. končno še načrt, ki ga je predložila Zveza poljskega učiteljstva po svojem II. kongresu v Wilnu in ki je dal razrešitvi tega vprašanja zadnjo iniciativo. Razen tega se je zadevno delo nadaljevalo v ministrstvu W. R. i O. P. in kot rezultat vsega tega dolgotrajnega procesa je bil pod vodstvom sedanjega ministra g. Jedrzejevvicza izdelan načrt, ki je bil 11. januarja t. 1. odobren od ministrskega sveta in 20. istega meseca predan Sejmu v pretres. Ta. od Sejma odobreni novi poljski zakon je prišel v življenje s 1. julijem 1932 in v 6 letih po dnevu sprovedbe bo reorganizacija šolstva, kot jo ta zakon predvideva, izvedena. Načrt seveda ne obvezuje avtonomne šlezijske vojvodine, ki bo o njem sklepala samostojno zase.
Kakor je iz tega novega šolskega zakona razvidno, uvaja on splošno šolobveznost do 18 leta (5 let poklicne in dopolnilne izobrazbe po osnovni šoli).
Tudi jp s tem načrtom predvsem poudarjena enotnost in stopnjevitost vsega šolskega ustroja, glede katerega gotovo ne bo kritika ugovarjala. — Pač pa so se že desedaj. mredvsem s strani poljskega episkopata iznesli protesti glede na idejno osnovo nove šolsko-vzgojne smeri. Glavna nota novega šolskega zakona je namreč državljanska vzgoja, ki ni nasprotna ne religijski ne narodni ne humanitarni. Predvsem je želja katoličanov. da se povdani pri tem religiozna vzgoja po naukih Cerkve napram presplošni oznaki moralne vzgoje.
V splošnem pa odseva iz vsega navedenega resnega dela, ki ga kaže zgornji novi šolski načrt, gotovo vse simpatije vredno prizadevanje mlade poljske države za čim solidnejšo notranjo uredbo in velik smisel za prosvetno-kulturni podvig, ki je zlasti na novo osvobojenim slovanskim narodom in državam kar najbolj potreben.	E. B.
Proces proti dfo Jovanoviču in tov.
Belgrad, 20. sept. 1. Danes ob 8 se je nadaljeval proces proti dr. Dragoljubu Jovanoviču in tovarišem. Dvorana drž. sodišča za zaščito države je bila nabito polna. Med poslušalci se nahajata tudi predsednik bivše zemljoradniške stranke Joca Jovanovič in Milan Pribičevič. Točno ob pol 9 je vstopil v dvorano dr. Dragoljub Jovanovič. Njegovi tovariši ta čas niso bili v dvorani. Predsednik senata mu je slavil lakoj vprašanje: »Ali priznale vsa dela, katerih vas dolži obtožnica državnega pravdnika?«
Ko je bilo zaslišanje dr. Jovanoviča, ki je govoril svoj obrambni govor celo uro in tričetrt končamo, je dal predsednik senata poklicati drugega obtoženca jurista Devica Jašo, ki se je zagovarjal tudi cele Iričetrt ure. Jaša Devic priznava vse, česar ga dolži obtožnica. Današnji proces je bil zaključen ob 1 popoldne ter se bo nadaljeval jutri zjutraj ob 8.
Žrebanje dobrodelne loterije v Belgradu
Belgrad. 20. sepl. 1. V prostorih finančnega ministrstva je bilo danes dopoldne žrebanje loterije dobrodelnega društva sv. Vincencija za zgradbo katedrale v Belgradu. Med drugim so bile izžrebane sledeče številke: št. 184.276 je zadela 300.000 Din; št. 89.a32 Din 50.000; šl. 219.736 Din 20.000; šl. 62.058 Din 10.000; št. 84.661 Din 10.000; štev. 85.898 Din 10.000; SI. 87.043 Din 10.000; št. 87.043 Din 10.000; št. 190.716 Din 10.000. — Po 5000 Din so zadele sledeče številke: 5.448 25.760 112.014 173.433 180.910 204.343 208.996 213,-183 in 229.317.
Strahovit orkan
Ijnndon. 20. sept. ž. Po še ne dospelih vesteh iz otoka Palama v Floridi, je strahovit orkan na oloku Abaco popolnoma porušil mesto (ireen, Tiir-kle in Capctovvn. Po dosedanjih vesteh znaša število mrtvih 14, ranjenih na 70.
Berlin, 20. sept. tg. Driavni predsednik Hindenburg je i naredho določil nove volitve v državni zbor na dan 6. novembra. Vlada pripravlja oklic na narod, da pojasai vzroke in svrho novih volitev. Oklic se bo zavzemal za okrepitev položaja držav-ga predsednika in njegove imenovane vlade, posebno pa ga bo označevalo geslo; »S Hindenburgom za obnovo Nemčije!« Iz tega je tudi razvidno, da bodo v tem oklicu igrali posebno vlogo načrti za državno pravno reformo.
Nemško časopisje proti vladi
Pariz, 20. sept. AA. »Temps« ugotavlja, da je napravila angleška nota v Nemčiji globok vtis. Uradni krogi so dokaj vznemirjeni. Razsodni Nemci že priznavajo, da je treba iskati v Berlinu krivce mednarodnega nesoglasja. Najbolj pa sta mednarodno situacijo poslabšala Papen in general Schleicher z njuno akcijo za vojaško ravnopravnosl Nemčije.
Zanimivi so komenlarji nemških listov o novem mednarodnem položaju po objavi angleške note. Theodor WoIf ugotavlja v »Berliner Tagblat-tu . d'i lnisarska diplomacija ne more doseči svojci'! cilja in da ogroža pravične zahteve Nemčije.
Gen . glasilo centruma, se vprašuje, ali
se hude napake, storjene svoj čas z zahtevo po carinski zvezi Nemčije in Avstrije, ponove na še bolj nevarnem terenu.
»Vorvviirts« pribija, da vodi državna politika k izolaciji Nemčije. Vlada, ki je v notranjosti brez zaslombe, išče v zunanji politiki velikega uspeha in se je zato vrgla brezglavo v avanturo, ki bo končala z diplomatskim neuspehom. Nemčija ni samo izolirana, marveč jo že zdaj ves svet smatra za militaristično državo, ki ovira splošno razorožitev in ki je kakor 1. 1914 pripravljena kršiti pogodbe ter preprečiti gospodarsko obnovo sveta iz sebičnih razlogov.
„Hindenburgova fronta"
Berlin, 20. sept. AA. Nemška vlada izda danes volivni manifest na narod. V manifestu bo orisala svoje stališče v vprašanju volitev in razloge, ki so jo privedli do tega, da je razpustila državni zbor. Vlada bo pozvala stranke, naj vrše volivno kampanjo brez nasilja.
Doznava se, da vlada ninta namena ustanoviti tako imenovano »predsedniško stranko«, pač pa »Hindenburgovo fronto«, v kateri naj bi bile zastopane vse skupine in frakcije, ki s simpatijami spremljajo politiko vlade.
Hendersonov odgovor
Nemčija bi od sodelovanja imela le koristi
Ženeva. 20. sept. AA. Predsednik razorožitvene konference Henderson je poslal nemškemu konzulu v Ženevi pismo, v katerem obžaluje sklep nemške vlade, da se ne bo več udeležila razorožitvene konference. Pismo opozarja nemško vlado na možnosti konference in pravi, da bi Nemčija imela od sodelovanja koristi.
Pariz. 20. sept. AA. Po vesteh iz Berlina tamkajšnji listi živo komentirajo odgovor predsednika razorožitvene konference Hendersona nemški vladi na njeno obvestilo, da se začasno ne bo udeleževala razorožitvene konference.
»Deutsche Allgemeine Zeitung« pravi, da bi se Hendersonov odgovor mogel tolmačiti kol poskus sprave, ali pa tudi kot poskus, da se na Nemčijo zvali odgovornost za eventualen neuspeh razorožitvene konference. List je mnenja, da sta Anglija in
Konferenca v Stresi
Rim, 20. sept. AA. Agencija Štefani poroča iz | Strese: Na današnji seji gospodarskega in finančnega odbora je bilo sprejeto poročilo finančnega I odbora s priporočili vred. Poročilo pravi med dru-! gim, da si države srednje in vzhodne Evrope pri-zadevajo ohraniti ravnotežje svojih državnih proračunov. Odbor priporoča med zainteresiranimi i državami neposredne sporazume o konsolidaciji ! medsebojnih dolgov. Za dolgoročna posojila naj se dovolijo primerne olajšave. Potrebna je nadalje ustanovitev fonda za normaliziranje valutnih odnošajev v srednji in vzhodni Evropi. Pri tem fondu naj sodelujejo vse zainteresirane države. Iz lega fonda bi dovoljevali posameznim emisijskim bankam potrebne kredite.
Nemška mesta proglašajo moratorij
Berlin, 20. sept. AA. Dve največji zaparfno-nemški mesti Frankfurt na Menj in Koln se že delj časa nahajata v hudi finančni stiski. Ker ne moreta plačati obrokov najetih posojil, sta se obrnili na državo po pomoč, toda vlada jima ni mogla ustreči. Zato jima ne ostane drugo, kakor da proglasita moratorij za občinska posojila, ki jima ga omogoča predsednikov zakonski dekret.
Sovjetski dolg v Nemčiji
Berlin. 20. sept. AA. Na posebni konferenci nemške nardne banke glede nemških kreditov sovjetski Rusiji je guverner banke dr. Luther cenil , sovjetski dolg nemškim tvrdkam na 1 milijardo in j 425 milijonov mark. Dr. Luther je izjavil, da bo j morala Nemčija, če se znatno ne popravi svetovni gospodarski položaj, podaljšati sovjetske menice, | kar pa ne more prekoračiti sovjetom dovoljenih kreditov, tudi ne more sprejeti novih naročil.
Zastopniki nemške industrije pa se boje, da ne bi ustavitev kreditov privedla do finančnega poloma sovjetske Rusije.
Gandhi je ostal v ječi
Poona. 20. sept. AA. Gandhi je odklonil pogoje indijske vlade za izpustitev iz ječe. Zato ga oblasti niso izpustile. Svojo gladovno stavko začne danes opoldne.
Bilanca železniške katastrofe
Pariz, 20. sept. AA. Po zaključnih podatkih je železniška katastrofa v Turiennu zahtevala skupno 61 smrtnih žrtev. Izmed 510 legijonarjev, kolikor jih je bilo v vlaku, so jih 47 našli mrtve pod ruševinami, 9 pa jih je podleglo ranam. 217 legijonarjev je ranjenih, med njimi 20 hudo. 237 vojakov je popolnoma nepoškodovanih. Razen tega je našlo smrt 5 železniških uslužbencev.
Združitev treh metodističnih sekt
London. 20. sept. A A. Danes so se na svečan način združile Iri angleške metodistične cerkve, in sicer prvotna metodistična, združena metodistična in Wessleyeva cerkev. Cerkvena slovesnost se je izvršila v stari londonski kapelici, kjer je pred 150 leli John Wessley začel svoj evangelistični pokret, ki se je hitro razvil iu šteje danes 12 milijonov članov. Slovesnosti so se udeležili zastopniki melo-distov iz vseh delov sveta. Drevi bo veliko zborovanje v Alberl hallu in bo govoril ludi yorški vojvoda. — Misel za združitev teh treh cerkva, ki po-' meni zelo važen datum v angleški cerkveni zgodovini, se je rodila že pred 19 lpti. Toda razgovori in j pogajanja dolgo niso privedli do rezultata.
Preko najvišje gore sveta
London, 20. sepl. AA. Angleško ekspedicljo. ki namerava preleleli Mont Everest, najvišjo goro v Himalaji, bo vodil polkovnik Elherton. Pri njegovem podjetju mu bosta pomagala britansko letalsko ministrstvo in indijska vlada. Polet se bo vršil prav v kratkem, najbrž že v oktobru. Ekspedicija bo štela več letal, vodja letalske eskadrile pa bo marki 01ydesdale.
Francija dejansko onemogočili Nemčiji uspešno sodelovanje na tej konferenci.
»Lokalanzeiger« meni, da nemška vlada ne more pristati na Hendersonovo tezo, ki jo je obrazložil v svojem odgovoru.
Pangermanska »Deutsche Tageszeitung« poziva Francijo, naj ublaži svoj nastop na prihodnji skupščini DN, ker bi se sicer utegnilo zgoditi, da Nemčija zapusti tudi Društvo narodov.
Centrumaška »Germania?- ne verjame, da bi bilo koristno, iznesti nemške zahteve pred forum Društva narodov.
»Vossische Zeitung misli, da bi bilo bolje, Če se prizadete države o vsem tem vprašanju prej sporazumejo med seboj, preden bi ga iznašle pred Društvo narodov.
Delo v pisarnah v zimskem časa
Belgrad, 20. sept. AA. Ministrski svet jc sklenil, naj bo delovni čas v državnih pisarnah tudi po 1. oktobru t. 1. nepreirgano od 8 do 14 za vse urade z izjemo vojske, železnic, sreskih načel> ev, policije in pošte. — Šefi odsekov so odgovorni za dežurnost in če ta ni mogoča, naj odrede, da hodi njihovo osebje tudi popoldne v službo.
Osebne vesti
Belgrad, 20. sept. 1. Prometni minister Lajar. Radivojevič je imenoval kot delegate za veliko"%e-i lezniško konferenco, ki bo od 7. do 15. oktobra v1 Bruslju, sledeče višje uradnike prometnega ministrstva: dr. Franca Vončino, referenta prometnega ministrstva pri glavni direkciji južnih železnic, ing. Jojiča, načelnika strojnega oddelka, Mihaela Jovanoviča, šefu odseka za vozni red, Dolinarja iz prometnega oddelka in ostalo pomožno osebje.
Bolgrad, 20. sept. 1. Za častnega člana zveze zdravstvenih zadrug je izvoljen dr. Bojan Pire, šef odseka centralnega liigijenskega zavoda v Belgradu.
Belgrad, 20. sept. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je na predlog zunanjega ministra premeščen: za podkonzula 7. skupine kr. generalnega konzulata v Trstu dr. Teo Vodušek, podkonzul iste skupine pri kr. generalnem konzjulatu v Milanu.
Belgrad, 20. sept. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je na predlog prometnega ministra postavljen za kontrolorja v 7. skupini na postaji v Ljubljani — glavni kolodvor Mihajlo Bostelc, kontrolor isle skupine prometnokomercialnega odseka direkcije drž. železnice v Sarajevu.
Belgrad, 20. sept. 1. Z naredbo vojnega ministrstva so postavljeni: na službo v poveljstvo ljubljanskega vojnega okrožja konjiški kapetan 2. razr. Predrag Štefanovič, za vodnike 1. pionirskega polka inženirska podporočnika Ivan Bul:"..; iji^Simon Goleš, za 1. častnika kr. ladje »Dalmacija« kapolan korvete Medlička Arnold, za 1. častnika kr. ladje »Dubrovnik« Ivan Kern, za 1. častnika minerskega poveljstva kapetan korvete Velizar Kovač, za vršilca dolžnosti poveljnika mornariškega oddelka poročnik fregate Stanislav Cvirn, za vršilca dolžnosti ordonančnega častnika v mornariškem povelj:.ivu poročnik fregate Josip Sakšida.
Belgrad, 20. sept. 1. Premeščena sta: Dolenc Ljubislava, učiteljica v Šmarje pri Jelšah, Alojzij Kos, veroučitelj na Radu na meščan, šolo v šoštanj.
Belgrad, 20. sept. 1. Za učitelje za našo izse-ljeniško deco v Belgiji sta imenovana: Stoviček Svatopluk iz Ljubljane v Limbourgu, s sedežem v Aistenu, Ažman Marija, učiteljica iz Stogovca v Limbourgu s sedežem v Heerlenu.
Belgrad, 20. sept. 1. Za veroučitelje so imenovani: Čiželc Alojz, župnik, za kateheta na meščanski šoli v Slovenjgradcu, Filipič Ivan za kateheta na meščanski šoli v Krškem, Fihter Franc, kaplan, za kateheta na meščanski šoli v Ribnici, Cizar Fr., kaplan, za kateheta na meščanski šoli na Rakeku, Kordež Zdravko, kaplan, za kateheta na meščanski šoli pri Sv. Lenartu v Slovenskih gor., Šoltuc Ivan za kateheta na meščanski šoli v Slovenski Bistrici, Ocvirk Alojzij za kateheta na meščanski šoli v Vojniku, dr. Gotfried Ploj za kateheta na meščanski šoli na Viču, Ivan Mak za kateheta na meščanski šoli v Ormožu, Matija Munda za kntehe^ ta na meščanski šoli v Ljutomeru.
Belgrad, 20. sept. AA. Davi od 11 do 13.10 je bila seja ministrskega sveta. Predsedoval ji je predsednik ministrskega sveta dr. Milan Srskic
Krogla v srcu
London, 20. sept. ž. V londonski bolnišnici leži 21 letna deklica Sinida Hovard, ki ima v srcu kroglo. Našli so jo na ulici s strelom v srcu, ko je ležala poleg svojega hudo ranjenega zaročenca, ki jo je ustrelil. Zaročencu gre na bolje, iz srca llo-\vardove pa si zdravniki ne upajo vzeii krogle, ker se bojijo, da bi laka operacija povzročila takojšnjo smrt. Ce miss Hovvard ostane pri življenju, v kar zdravniki verjamejo, bo morala puslili kroglo v srcu. Krogla se pri bitju srca stalno premika. Zdravniki si ne morejo pojasniti lega edinstvenega slučaja, kajti po teoriji nastopi po ranjeuju : srca takojšnja smrt,
Sadni izvoz slabo kaže
Maribor, 19. septembra.
Veliko upanje so stavili letos sadjarji v ugoden razvoj trgovine s sadjem. Slovenske gorice, mariborska okolica in Dravska dolina že dolgo niso imele tako bogate sadne letine kot letos. Drevje se kar lomi od teže pridelka.
Na Pesnici, ki je letos nekako sredisče sadne trgovine, sicer nalagajo vsak dan po par vagonov, ali kaj je to v primeri z ogromnimi množinami sadja, ki ga imajo kmetje v Slovenskih goricah! In cena je naravnost smešno nizka! Za kilogram plačujejo 40, 50, 75, 90 par, le redkokdaj se za izredno lepo blago doseže 1 Din za.kg. Velikih odjemalcev iz severnih krajev je vedno manj.
Posamezni naši sadni trgovci se vozijo v Avstrijo, Češko, Nemčijo, llolandijo in druge kraje iskat odjemalcev za krasna letošnja jabolka. Skoraj vsi se vračajo nerazpoloženi in žalostni. Pravijo, da je vse prenapolnjeno z letošnjim sadnim pridelkom.
V	Avstriji še ni bilo toliko sadja kol letos in ta dežela ima še več tisoč vagonov sadja čez svojo potrebo. Češka je tudi dosegla letos rekordno leti-
Francoska konverzija
Pariz, 19. sepl.
Komaj so ponehale vesti o uspehu konverzije posojila v Angliji, že prihajajo na vrsto druge države, pri katerih je breme obresti za državne dolgove postalo pretežko.
V	Angliji se je pretvorila (konvertirala) obrestna mera 5% vojnega posojila v 3>s%. Prihranek države je sedaj letno na manjših obrestih 23 milj. funtov šterlingov. Ogromna večina lastnikov obveznic je pristala na znižanje obrestne mere in le del je zahteval plačilo v gotovini. Skupno je pri konverziji šlo za ogromno vsoto 420 milijard Din.
Opogumljeni so postali zaradi uspeha angleške konverzije tudi Francozi. Saj je tudi v Franciji obrestna mera nizka, oficielna znaša pri es-kontu menic 2.5% (v Angliji celo 2%). Tečaji drž. papirjev so blizu paritete. Zaradi tega je bila tudi pariška zbornica sklicana k izrednemu zasedanju, da razpravlja o vprašanju konverzije. Sedaj je predlog sprejet in ga v naslednjem podajamo:
Gre za vsoto obveznic ali rent v skupnem znesku 85.7 milijarde frankov, ali znatno manj kot v Angliji, za 188.5 milijard Din. Ta posojila so bila: 5, 6 in 7% na. Če se bo znižala sedaj obrestna mera enotno pri vseh i>osojilih, ki pridejo v poštev, na 4.5%, pomeni to za državo letni prihranek na obrestih 1300 milj. frankov.
Sedaj piše vse francosko časopisje o potrebi velike uspeha konverzije, da čim več upnikov pristane na znižanje obrestne mere. Deloma je konverzija že zagotovljena z izjavo raznih bank in z državno posestjo nekaterih milijard pri Caisse au-tonome. Pravijo, da bo konverzija sprejeta s prav tako veliko večino kot v zbornici.
Konverzija francoskih vrednot. Imejitelji gotovih rent, obligacij in bonov francoskega drž. zaklada, ki nočejo teh vrednot zamenjati za nove 4.50 odstotne rentne papirje, morajo na francoskem konzulatu (za Dravsko banovino) v Ljubljani pred 25. septembrom t. 1. izpolniti v svrho izplačila določene formalnosti.
Bilanca drž. Hipotekarne banke
Pravkar objavljena bilanca Drž. hip. banke zii avgust izkazuje te-le postavke (v oklepajih podatki po stanju 31. julija, vse v milj. Din):
Aktiva; blagajna 12.8 (8.6), žiro pri Nar. banki in Poštni hr. 19.55 (46.7), blag. zapisi Nar. banke 12.0 (33.0); posojila: hipotekama 2271.4 (2289.6), komunalna 561.9 (544.8), vodnim zadrugam 76.7 (76.7), meničnohipotekarna 47.2 (49.1), lombardna i27.2 (126.0), domače menice 133.5 (129.6), nepremičnine 134.0 (130.85), tek. rač. fin. min. po začasnem posojilu 175.0 (175.0), po posojilu iz 1929 in 1930 118.4 (113.4), akt. tekoči računi 97.0 (78.4), efekti 104.5 (101.24), efekti fondov 78.7 (78.7); razna aktiva 234.75 (227.7); kavcije itd.
Pasiva: samostojni fondi 138.54 (119.4), fondi in glavnice javnih ustanov 1224.15 (1283.9), hranilne vloge 733.3 (733.5), fondi 92.15 (92.15), založnice in obveznice 837.55 (837.55), predujem 1929, 21.9 (21.9), 1931 87.6 (87.6), 1931 27.5 (27.5), lom-bard pri Narodni banki 247.0 (247.0), redni tek. rač. fin. min. 0.3 (0.8), posebni 31.3 (31.3), predujem 1913 5.0 (5.0), sekvester 25.9 (25.9), tek. rač. fin. min. 35.9 (35.9), Battignolles 60.55 (65.8), posebna vloga 71.1 (71.1), pas. tek. računi 299.0 (320.8), razna pasiva 261.4 (249.54). Bilančna vsota je neznatno padla: od 4206.6 na 4202.2 milij.
OBRTNA ZADRUGA PLETILJCEV ZA DRAVSKO BANOVINO V LJUBLJANI
sklicuje ustanovno skupščino v nedeljo, dne 25. septembra ob pol 9 v veliki dvorani »Trgovskega doma« v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 27 s sledečim dnevnim redom: Nagovor predsednika in poročilo pripravljalnega odbora. Prilagoditev pravil obrtne zadruge predpisom novega obrtnega za-
no. Tirolska, Bavarska in še nekatere druge severne dežele imajo sadja več kot dovolj. Naši odjemalci bodo morda za lepo jesensko žlahtno sadje: Holandija, Švedska, Švica, Francija, Belgija, Norveška, Anglija in Italija. Gledati pa moramo, da spravimo letos naše pridelke v promet v južne kraje naše države in v Egipet.
Silne težave pa delajo izvozu našega sadja težke devizne odredbe. Prejšnja leta je bilo tako: na pr. danes je sadni trgovec odposlal vagon sadja in je o leni brzojavno obvestil odjemalca v Draž-danih, Berlinu ali kje drugod. Naslednji dan je že imel brzojavno nakazan denar. Danes pa mora čakati trgovec radi deviznih odredb tedne in mesece na denar. Prej je lahko takoj nakupil vsak dan vagon sadja in ga odposlal in je tako z enim in istim denarjem napravil jeseni 50 do 100 kupčij. In danes? Na milijone dinarjev gre v izgubo na-rodnega premoženja radi teh razmer. N etrpi in propada samo kmet-sadjar, ampak tudi trgovec in vse naše narodno gospodarstvo z uradnikom in delavcem vred.	F. Z.
kona. Določitev zadružnih prispevkov. Odobritev proračuna za leto 1932. Volitev uprave, nadzorstvenega in častnega odbora. Slučajnosti.
Velevažen pomen ustanovitve naše obvezne strokovne organizacije zahteva nujno prisotnost vsakega posameznega člana naše stroke.
Kovanje srebrnikov po 50 Din. Kakor poročajo iz Belgrada, je finančno ministrstvo poverilo kovanje srebrnikov po 50 Din tvrdki »Kovnica« d. d. v Belgradu, ki je izdelala tudi že 20 dinarske srebrnike.
Borza
De n ji r
Dne 20. sept.
V deviznem prometu so bili danes višji tečaji Bruslja, Berlina in Trsta, nižji so bili tečaji Londona, New Vorka in Pariza, dočim so ostali neiz-premenjeni Amsterdam, Curih in Praga.
Narodna banka je ta teden zvišala bonifikacijo za odkup izvozniških deviz od 9 na 10 in 11%.
Ljubljana. Amsterdam 2300.51-2317.87, Berlin 1366.25—1377.05, Bruselj 796.63—800.57, London 199.19—200.79, Curih 1108.35—1113.85, New York 5723.53—5751.79, Pariz 225.15—226.27. Praga 169.90 do 170.76, Trst 294.46—296.86.
Skupni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 55.397 Din.
Curih. Pariz 20.3175, London 18, New York 518.50, Bruselj 71.875, Milan 26.60, Madrid 42.50, Amsterdam 208.20, Berlin 123.475, Stockholm 92.30, Oslo 90.55, Kopenhagen 93.35, Sofija 3.73, Praga 15.34, Varšava 58.05, Atene 3.19, Carigrad 2.47, Bukarešta 3.06, Ilelsingfors 7.75.
Dunaj. Dinar notira (valuta) 11.80.
Vrednostni papirji
Danes je bila tendenca neuotna. Zaigreb je beležil slabejšo tendenco, dočim so bili tečaji dinarskih papirjev v Belgradu čvrstejši. Promet je bil na zagrebški borzi minimalen in je znašal: 7% Bler 1000 dol., PAB 40 kom. po 220—222.
Ljubljana. Vojna škoda 195 bi., 8% Bler. pos. 46 bi., 7% Bler. pos. 43 bi.. Stavbna '10 den., Ruše 125 den.
Zagreb. Narodna banka 4200 den., Priv. agr. banka 217 —222, 7% inv. pos. 48 den., agrarji 25 den., vojna škoda 190—193, 6% begi. obv. 35 bi., 8% Bler. pos. 42—42.50 (43), 7% Bler. pos. 44 den., 7% pos. DHB 44—48.
Belgrad. Narodna banka 4000 zaklj., 7% inv. pos. 50 bi. (50), vojna škoda 193—194.50, 6% begi. obvez. 34.50—34.75 (34.25, 34), 7% pos. Drž. hip. banke 49 bi.
Dunaj. Don. sav. jadr. 70.55, Alpinska 13.05, Trbovlje 22.75, Leykam 30.
Žitni trg
Čista tendenca za pšenico traja dalje in so danes cene ponovno narasle. Ponudbe pa ni in se blago nahaja v čistih rokah. Danes je bil tečaj denar za 76 kg težko blago 137.50, za 86 kg težko 145 Din. Tudi moka je narasla v ceni na 230—250 po kakovosti. V koruzi je precej kupčije in se realizirajo prejšnje prodaje. Vendar je ponudb malo in slane času primerno suho blago za december — januar 55—57.50 brez blaga, umetno sušena pa 65—70. Tudi na ljubljanski borzi so bile za pšenico in moko zabeležene višje cene v primeri z včeraj, in sicer za 10 par pri kilogramu.
Ljubljana. (Vse slov. post., plač. 30 dni.) Pšenica sr. 76 kg ml. tar. 182.50—185, bč. 76 kg ml. tar. 185—187.50, sr. 78 kg ml. tar. 187.50—190, bč. 79—80 kg ml. tar. 192.50—195. koruza stara ml. tar. 145—147. umet. sušena ml. tar. 110—112.50, moka bč. Og 310—315, ban. Og 320—325.
Novi Sad. Pšenica: bč. okol. Novi Sad 135 do 137.50, bč. okol. Sombor 135—137.50, sbč. 135 do
187.50, gbč. 135-137.50, bč. potiska 185-137.50, bč. ladja Tisa 137.50-140, bč. ladja Begej 145—187.50, gbn. 180-132.50. bn. par. Vršac 127.50-180. srem. 185—137.50. —Koruza: bč. 9T-98, bč. ok. Sombor 92—94, ban. 89—91, srem. 92—94, srem. okol. Šid 94 —96. - Moka: bč„ ban. OO 219.5<>-227.50. št. 2 197.50—207.50. — Fižol: bč., srem. beli novi brez vreče 10250—107.50. — Otrobi: bč., srem. novi, juta vreče 57.50—60, ban. novi, juta vreče 52.50—55. — Ostalo: neizpremenjeno. Za pšenico tendenca čvrsta, drugače neizpremenjena. - Promet: 315^ vagonov.
Sombor. Pšenica: bf. okol. Sombor 182.50-135, gbč. srem. Slad. 132.50—135, bč. potiska 137.50 do 110, ban. potiska 135 187.50. ban. 130—132.50. — Koruza: bč. 93—95, bč. okol. Sombor 94—96. — Otrobi: bč. prompt 55.50—57.50. — Fižol: bč. uzan. novi 100—105. — Ostalo: neizpremenjeno. Tendenca: stalna. - Promet: 65 vagonov.
Živina
Živinski sejem v Kranju 19. septembra. Nn
trg so prignali 78 volov, 1 bika, 9 krav, 1 telico, 69 ovac in 119 prašičev. Cene: voli 4, 3.50 in 8 Din; krave 3, 2 in 1.50 Din; biki 2 Din; telice 2.50 Din; teleta 6 Din; prašiči pitani 7 in 6 Din, za rejo 200 Din par. — Opaža se, da zadnje čase močno pada dogon krav, tellc in telet. Mogoče se bo dogon zvečal, ko bo pozimi pričelo zaradi letošnje suše primanjkovati krme.
Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke Edv. Saborsky in Konip., Dunaj.) Pripeljanih je bilo 7328 pršutarjev in 4804 špeharjev. iz Jugoslavije 261 pršutarjev in 3029 špeharjev. Na konUiniačnem Irgu pa je bilo 797 pršutarjev in 1982 š]>eharjev. Cene: špeharji najboljši 1.72, 1. 1.65—1.70, II. 1.50—1.60, kmetski 1.60—1.80, pršutarji 1.50—1.70, najboljši 1.95—2. Tendenca: špeharji so se poceniti za 10 do 15 grošev, pršutarji pa za 5 do 10 grošev. Neprodanih je ostalo 60 pršutarjev in 84 špeharjev.
Hmelj
Žalec, 20. sept. Živahno zanimanje za letošnji pridelek I raja dalje. Cene so ostale neizpremenjeno čvrste in se plačuje po 16—19 Din za kilogram. Semtertjn pa doseže kaka partija res prvovrstnega blaga tudi do 20 Din za kilogram. Zaključna tendenca je nekoliko mirnejša, vendar se že prihodnje dni pričakujejo nova naročilu in tudi živahnejša kupčija. Hmeljarji, ki sedaj ne hitijo s prodajo, ker z ozirom na čvrsti položaj na svetovnih tržiščih računajo še z nadaljnjim učvrščenjeni tudi pri nas.
Žatec, 20. sept. tg. Naku]>ovanje se nadaljuje jio neizpremenjenih cenah 600 do 800 Kč, izbrano blago po 900 Kč.
Niirnberg, 20. sept. tg. Po železnici je bilo pripeljanih 30 bal, z vozovi 50 bal, prodanih pa je bilo 100 bal. Cene: hallertauski hmelj 100 do 150 mark, tetnanški 165 mark, gorski 75—135 mark, spalterski 125—140 s sodelovanjem nemške hnielj-ske prometne družbe. Tendenca jc neizpremenjeno mirna.
Hmeljski trg v Alzaciji. V Alzaciji je trganje hmelja končano. Cenijo ga na 7000 stotov po 50 kg. Komaj so hmelj spravili pod streho, je že prodana skoraj vsa letina. Pri tem so cene hitro rasi le. V začetku so plačevali po 6(X> frankov, proti koncu pa do 800 in celo 820 frankov za 50 kg.
Fotoamater ji!
Pni)prni)p Vašib ncgatiT0V Vam
■	|ep0 j„ po(.cni napravi
folooddelek Jugoslov. knjigarne Ljubljana	Zahtevajte ceniki
Odprte OČI tudi prt umivanju glave! To udobnost vam nudijo očala prott peni, ki obvarujejo oč, pred vodo in peno. Sedaj nI več potrebno z zaprtimi oftml tipati po čistilnem nredatvu iu po brisači. Tudi za otroke umivanje glave ne bo ve4 muka. Očala proti poni so omot vsakega zavojčka »Črne glave«, kateremu je vedno priloženo tudi sredstvo »Haarglanz« za Izpiranje. »Haorglanz« osveži lase in Jim da naravni tn lepi sijaj. 5
■ do vec t
frogrami tiadio-Ljublfana i
Sreda, 21. septembra: 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.00 Salonski kvintet. 19.00 M. Humek: Nasveti za domači vrl. 19.30 Literarna ura: Mladina in slovstvo (!,. Mrzel). 20.00 Samospevi gdč. Milene Verbičeve. Samospevi g. Jože Likoviča. 21.00 Salonski kvintet. 22.00 Čus, poročila. 22.15 Prenos koncerta iz kavarno »Zvezda«.
Četrtek. 22. sept.: 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.00 Salonski kvintet. 19.00 Slike iz narave (Zeleni biser. Spomin pomladi, sivu krilu — Herfort). 19.30 Gospodarske krize in karteli (prof. Fr. Pengov). 20.00 Akademski poklici. 20.30 Operni dueti. Pojeta ga. Šuštarjev« in g. Janko. 21.15 Koncert orkestra Grafike. 22.30 Čas, (Kiročila.
Drugi programi i
Sreda. 21. septembra:
Zagreb: 20.30 Cerkveni koncert. 22.00 Prenos zvočnega filma. 22.30 Poročila in vreme. 22.40 Prenos zvočnega filma. — Barcelona: 21.05 Radio orkester. 21.30 Moderni plesi. 22.45 Prenos koncerta iz kavarne. — Stuttgart: 20.00 R. Schumannov koncert. 21.10 Nemški šludentovski večer. 22.45 Koncert. — Fiankfurt: 20.00 Schumannov večer. 22.45 Koncert. — Berlin: 20.00 »llofniannove pripovedke«, predigra, 1. in II. dej. J. Offcnbach. 22.00 Poročila, nato kouccrt. — Belgrad: 20.50 Vokalni koncert Lise Ponove. 21.20 Violinski koncert. 21.55 Sprehod po Evropi. Boromiinster: 20.00 Pester večer. 21.45 Sodobne kompozicije. — Lan-genberg: 20.45 Simfonični koncert. 22.45 Koncert.
—	Praga: 20.40 Saksofon. — Dunaj: 19.25 Koncert dunajskih filharmonikov. 21.05 Recitacija. 22.10 Plesna glasba. — Miinchen: 21.30 Narodni večer. 22.45 Koncert. — Budapest: 20.30 Koncert opernega orkestra. — 22.15 Ciganska glasba.
Četrtek. 22. sept.: Zagreb: 20.30 Hebrejska glasba, prenos iz Belgrada. 21.50 Koncertni večer, prenos iz Ljubljane. 22.40 Plošče. — Barcelona: 21.30 Kupleli. 22.15 Prenos koncerta iz kavarne.
—	Stuttgart: 20.00 Frankfurt. 22.20 Poročila. — Frankfurt: 20.00 Troubadur, opera G. Verdi - plošče. — Katovice: 22.05 Plesna glasba. — Berlin: 21.00 Koncert. 22.30 Dunaj. 24.00 Trgatev v Ma-mirih. — Belgrad: 22.(X) Plošče. 22.50 Plesna glasba. — Beromiinster: 20.00 Komorna glasba. 21.45 Mandolinski koncert. — Langenberg: 20.10 Radio orkester. 22.20 Koncert. — Praga: 20.15 Gledališki večer. - Dunaj: 20.45 Plošče. 21.45 Poročila. 22.00 Plesna glasba. — .Miinchen: CO.OO »Othelo«, žnlo-igra v petih dejanjih: Shakespeare. 21.30 Zabavna glasba. — Budapest: 21.25 Ciganska glasba. 22.45 Plesna glasba - plošče.
Zahvala
Za vse dokaze tako prisrčnega sožalja, katere sem prejel ob smrti moje ljube matere
Terezije Azman
posestnice v Kropi,
za vse venci in šopke, katere ste ji poklonili in za tako mnogobrojno spremstvo na njeni zadnji poti, se vsem in vsakemu posebej najiskreneje zahvaljujem. Prav posebno zahvalo pa izrekam častitim sestram usmiljenkam, ki so moji rajni materi v njeni težki bolezni tako požrtvovalno stregle; glasbenemu društvu 'Ljubljana«, ki je mojo tako pri-prosto mater s svo|im krasnim petjem tako visoko počastilo; ravnateljstvu, učiteljstvu in učencem meščanske šole, ki so z vencem, šopki in spremstvom izkazali spoštovanje materi svojega kateheta; svojim stanovskim tovarišem in ne nazadnje ljubim Kroparjem, ki so na čelu svojega gosp. župnika in gosp. župana prišli se poslovit od svoje nekdanje faranke in župljanke.
Vsem Bog plačaj!
Ljubljana, dne 21. septembra 1932.
Ažman Andrej,
veroučitelj meščanske šole.
'. v/l	• -,< W	• /■'■■.	•.'».<•• . « 77,. -T • M .--■ ■ , ■ . . . . . , 'i , j .m .. mi..
Loma Doone
Roman iz Ekmoora
32
Osemnajsto poglavje.
Pri čarovnici.
Dasi je bilo že pod konec marca, je še vedno brila ostra sapa, ko sem jo ono nedeljsko popoldne mahal peš proti votlini matere Melldrum. Konja se nisem upal vzeti s seboj, ker sem se bal, da bi mi ga urekla.
Solnce se je že nagibalo za gričevje, ko sem dospel v dolino, ki je ležala kakih sedem milj od nas. Živino doma sem bil poprej odpravil, da ne bi zbudil suma pri domačih. Temne sence so ležale pred skalovjem naokoli, suha praprot se ml je drobila pod nogami, malinovje se je zibalo in me vabilo s svojimi rdečimi jagodami. Na jasicah pod pečinami so se pasle divje koze; ko so me zapazile, so preplašeno sunile z rogovi kvišku, preskakovale s pečine na pečino ln bolščale vame. Bu-čanje morja je zamolklo donelo od obale preko doline, se lomilo ob skalovje in mrmralo nalik školjki.
Videč vse to in čute? se tnko osamljenega, bi jo bil najrnjBi odkuril nazaj domov in odložil svoje zadevšSine na boljše čase. Niti palice nisem imel s seboj, pač pa sem vtaknil zaradi večje varnosti doma v svoj veliki žep svelo pismo. Ko sem opazil, da se tamkaj v senci skalovja nejasno premika visoka, siva postava, me je prevzel takšen strah, da se ml je palec izmuznil iz svete knjige v žepu in ga nisem mogel takoj vtakniti nazaj.
Odskočil sem v stran, ker je nisem hotel precej popihati, kakor bi bil marsikdo storil, temveč sem se rajši hllnil za potnika, ki je prišel
gledat dolino in si jo je že zadostno nagledal. To bi bil malone srečno izvedel do konca in se jezen sam nase zaradi nezadostnega posruma vrnil domov, kar je baš v trenutku, ko sem se okrenil, ženska v daljavi dvignila palico proti meni. Moral sem se ustaviti.
Z zaupanjem v sveto knjigo, ki sem jo imel pri sebi, sem se zravnal in obstal kakor vkopan.
Medtem se mi je strašna ženska bolj in bolj približevala. Od strahu so se mi tresla kolena in vesel sem bil skale poleg sebe. da sem mogel sesli nanjo. Toda ko se mi je toliko približala, da sem lahko natanko razbral njene poteze, sem sprevidel, da ji zunanjost nikakor ni tako strahotna. Dolgi beli lasje so ji na obeh straneh padali po bradi na prsi in svetle oči so se ji iskrile skoznje. Videti je bilo. da je tudi sama doživela dovolj bridkih ur, pa je vendarle ohranila toplo srce za trpljenje drugih. Bil sem tako presenečen in začuden, da nisem mogel ziniti niti besedice, loda rad bi bil slišal, da bi kdo prekinil mučno tišino.
»Ti menda nisi prišel k meni po mazilo za odprlo kost nli po blagoslov zoper kroglo,- je iz-pregovorila, čitajoč mi z obraza skrite misli. Podaj mi roko, John Ridd, in povej mi, kaj le je privedlo semkaj.t
Toda jaz sem bil tnko zelo presenečen, ker je vedela za moje ime, da sem se ji bal podati roko, in se nisem upal niti jezika zganiti.
»Ne boj se me, sinko, nič hudega ti ne morem storiti. Povej mi, čemu te imam rada, če si tako pameten?«
»Oh, prav nič nisem pameten.« sem ji odvrnil po domače, »v kolikor vem, vas nisem še nikoli videl, t
»Vendarle te dobro poznam, John Ridd, kakor da si mi vnuk. Ali se spominjaš starega hrasta, ob reki Elli, kjer si potegnil nekega otroka iz močvirja. Dete bi bilo izgubilo življenje, če ne bi bil imel tako krepke roke in pogumnega srca. predvsem pa ljubezni do bližnjega. Dekletce je bilo nio,ja vnukinja, John. in moje edino bogastvo na svetu.«
Ko mi je pričela o lem govoriti, mi je, jasno stopilo pred oči, kar se je pripetilo v preteklem avguslu. Sram me jc bilo, da sem bil tedaj tako malomaren in se nisem brigal niti za ime deklice, ki je s polno košarico borovnic padla v črno kotanjo in bi bila utonila, ko bi me njen psiček ne bil opozoril na pretečo nevarnost. Potegni! sem bil deklclce iz vode in jo na hrbtu odnesel k naši materi. Tam smo jo preoblekli in jo odvedli, kamor nam je velela. Deklclce nam ni povedalo, čigavo je, lemveč samo svoje ime. pn koliko ji je let in da ima rada praženi krompir. Več tudi nismo boleli vedeli od nje, kakor je nasa navada pri občevanju z gosti.
Spominjajoč se tega dogodka in videč prijazen pogled matere Melldrum, sem se otrese! strahu in bi se ji bil rad prikupil. Tudi sem menil, da bržčas ne bi biki potrebovala moje pomoči. Če bi bila v resnici taka vešča, in bi bila lahko sama rešila tonečo deklico. Potemtakem sem vstal in dejal s precej poživljenim pogumom:
»Dobra mamica, čeveljček je izgubila v barju, a ne pri nas. Zato mu nismo mogli najti para, pa snio ji dali čeveljčke moje sestrice Lizike.«
»Kaj me brigajo čeveljčki, sinko. Kako si naiven in neumen. Kakor vidim, ne znaš lagati, povej tni torej, kaj le je privedlo k meni?«
Osramočen sem se ji hotel nekaj zlagati, toda ker je opomnila, da ne znam lagati, sem tudi sam sprevidel, da ne morem govoriti neresnice.
Rad bi vedel/ sem ji odvrnil in uprl oči v bližnjo skalo, da se mi ne bi glas tresel, »kdaj bi smel obiskati Lorno Doone?:
Več ji nisem mogel povedati, dasi mi je srce težilo nešteto vprašanj, ln čeprav sem gledal v stran, je bilo jasno, da sem vprašal zadosti. Čutil sem. .la me ženska gleda tako jezno kakor žalostno; jezilo me je, da bi kdo površno sodil moje razmerje z Lorno.
Joh n Ridd,- je dejala starka, ko je opazila i moj resni pogled, o kom govoriš? Ali ni lo zala j hčerka nekoga Izmed onih. ki so ubili tvoieua i očeta?«
j Na lo vam ne morem odgovoriti, mamica. Kako naj bi to vedel? In kaj vas lo briga?
»Toda tiče «e deloma Ivoje matere, deloma pa lebe samega; hujše nesreče si iic bi mogel nakopati na glavo.
Počakal sem malo. da bi nadaljevala, kajti govorila je tako žalostno, da tni je zmanjkalo sape.
»John Ridd, če količkaj ceniš svoje telo in dušo, svojo mater nli pn ime svojega očeta, nc imej nobenega slika z Dooni.«
Gledala me je lako resno in govorila s takš nim poudarkom, da je po vsej dolini zadonelo »Doone- kakor v odmev velikemu zvonu. Zn hip mi je srce v pršili kakor zastalo in otopelo za vse. V onem Irenolku sem menil: če me hoče Bog re» za vedno ločiti od moje Lome, mi bo gotovo !:i! kako vidno znamenje svoje volje. Todu nikakršnega znaka ni bilo. zato sem se okrenil k starki. V onem hipu bi bil rad videl, da bi stal pred menoj moški nasprotnik!
Naznanilo!
mmm
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1*—; ženitovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2"50. Za pismene odgovore glede malih oglasov Ireba priložili znamko.
Službe iščejo
Vsak« beseda I Din
Priporočam se
ca samostojno gospodinjo ali pa kuharico. Ponudbe pod »Pridna Primorka« St. 13.714._(a)
Trgovska pomočnica
z najboljšimi spričevali m večletno prakso v ma-nufakturni, galanterijski in mešani stroki išče mesto. Ponudbe pod »Zanesljiva« št. 13.713. (a)
Službodobe
Vsaka beseda 1 Din
Gospodinja
sc sprejme na deželi. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod št. 1424. jb)
Kuharico
popolnoma zdravo, samostojno, pošteno in marljivo, z daljšimi spričevali, ki bi poleg služkinje opravljala tudi druga hišna dela, iščem. Predstaviti se je od 4 do 5 pri Pavli Predovič, Poljanska cesta 73._(b)
Kuharico
za internatsko kuhinjo, kjer se kuha za 50 do 80 oseb dobra kmetska hrana, iščemo. Vešča mora tudi biti meščanske kuhe in samostojnega gospodinjstva. Plača po dogovoru. Ponudbe je poslati na banovinsko kmetijsko šolo Grm, Novo mesto, b
mm\
VsakB beseda 1 Din
*
Ključavničarskega
vajenca sprejmem. Ciril-Metodova ulica 3, Studenci pri Mariboru. (v)
Iščem vajenca
za kovaško obrt. Hrana in stanovanje pri mojstru. I. Pokom, sekirni kovač, Škofja Loka.	(v)
Učenko
za strojno pletenje sprejmem. Hrana in stanova-a|e v hiši. Trebnje 18 — Dolenjsko.	(v)
Trgovsko vajenko
močno, najraje z dežele, sprejme takoj trgovka Cerar Antonija, Krašnja pri Lukovici.	(v)
■asna
Šoferska šola E. Čeh
fbivša Čarmenikova šoferska šota)
Ljubljana, Dunajska c. 36 Šota za poklicne šoferje in amaterje. Prospekti in pojasnila zastonj in franko-
f7nsemti
v-Slovencu-
»miahmiiilmuimuji ai i ................
^imajo največji uspeh
O Veselje O m zadovoljstvo
je samo, kadar prinesete svojcem Čini kamgarn ali športni ševijot za moško obleki), ali fino volneno za damski plašč ali kostum
iz trgovine
ft Zlender
Ljubljana, Mestni trg 22
O
Priznano najugodnejši nakup dobrih kvalitet
O
Vsaka beseda t Din
Potrebujem vlogo
Ljubljanske kreditne banke v iznosu ca. 500.000 Din, zato nudim posestvo in 100.000 Din v gotovini. Ponudbe pod »Dobro obojestransko« št. 13.676 na upravo »Slovenca-. (d)
r. iii
Vsaka beseda 1 Din
Droben oglas v »Slovencu« I posestvo ti hitro proda; če že ne z gotovim denarjem pač kupca ti s knjižico da.
Hišo
novozidano, 4 sobe, pri-tikline, vrt, Trnovo, prodam za 130.000 Din. Naslov v upravi »Slovenca« št. 13.683.	(p)

Vsaka beseda 1 Din
Če avto svoj stari prodajaš al' motorja bi znebil se rad. brž kupcev ti mnogo prižene Slovenčev najmanjš' inserat
Konfekcija — moda!
Najcenejši nakup. Anton Presker, Sv. Petra cesta št. 14. Ljubljana.	(1)
Jabolka za prešanje
Začenši 23. septembra 1932 nakupujem in nato-vorim vsak dan vsa'.-množino kislih, zdrav: jabolk za iabolčnik. Naj nižje oferte pod »Eksport jabolk za jabolčnik« št. 13.573 na upravo »Slovenca«.	(1)
Še dve moški kolesi
z orig. »Torpedo« po 980 Din in dve damski kolesi naprodaj. Aleksandrova cesta 5/11.	(1)
Šivalni stroj
nov, šiva naprej in nazaj, 1250 Din. Aleksandrova cesta št. 5/11.	(1)
m
Vsaka beseda I Din
IŠČEJO:
Trosobno stanovanje
blizu cerkve se išče. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Duhovnik« Št. 13.712.	(c)
ODDAJO: Stanovanje
soba in kuhinja ter soba s štedilnikom se odda. Radvanjska cesta štev. 9, Maribor.	(č)
Trosobno stanovanje
s kopalnico oddam za 1. november. — Dunajska cesta 99.	(č)
Stanovanje
treh sob s pritiklinami se odda s 1. novembrom — Miklošičeva cesta. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13.696.	(č)
Udobno sobo
s centr. kurjavo na Aleksandrovi cesti, oddam. -Naslov v upravi »Slov. pod št. 13.430.	(s)
Opremljeno sobo
poseben vhod, se odda. Bolgarska ulica 24/1. (s)
Dvoslanovanjska vila
nova, komfortna, z velikim vrtom, takoj naprodaj. Naslov se poizve v upravi »Slovenca« pod št. 13.687.	(p)
Novo hišo
pri Mariboru, dve sobi, kuhinja, vrt — proda za 40.000 Din Zagorski, Maribor, Frančiškanska ulica 21.	(p)
Vsaka beseda I Din
Srebrne krone
staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Liubliana, Ilirska ulica 36, vhod i Vidovdanske ceste ori gostilni Možina
BbsBj©*«! drva
in ©žHfe
kupuje stalno
Uran franc
Ljubljana
Sv. Petra cesla 24.
Vsaka beseda ] Din
V času draginje
dobite cenene slike za legitimacije, potne liste, dopisnice — takoj. Šest. autofot za 15 Din. Deset fotocenikov za 2 Din znamk pri Fotomeyer — Maribor, Gosposka 5. (r)
I
Auto-motor
i
iV.^&vs
NAJBOLJ RAZŠIRJENI DNEVNIK
Brez posebnega obvestila.
Potrti globoke žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naša iskreno ljubljena mati, babica, tašča, sestra itd., gospa
Julijama Skerbinjek
danes, dne 20. septembra po udano prenašanem trpljenju, pre-videna s svetimi zakramenti, Bogu vdano zaspala.
Pogreb blage pokojnice bo v četrtek, dne 22. septembra ob 4 popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Rušah. Smolnik-Ruie, dne 20. septembra 1932.
ŽALUJOČI OSTALI.
Vsaka beseda 1 Din
Posteljne mreže
vse velikosti izdeluje najceneje Andlovic, Komen-skega ulica 34. Dostava brezplačna.	(t)
Debele
luskinah frobp
kupile ontrrnele pri t»rdk
VOLK, LJUBLJANA
Mesliev« Cfgia i a
Telefon 2059
K
Premog suha drva
USNJE
čevl jarske potrebščine najbolje in najcenejše pri
Viktor Legan
trgovina in tovarniška zaloga usnja Ljubljna, Palača Dunav
Štedilnike
raznih vrst; vrtne, balkonske in stopniške ograje, dimn. vratica, brzoparilnike, nudi po najnižjih cenah ključ, podjetje Ciril Podržaj, Ig pri Ljubljani.
Pogačnik, Bohoričeva ulica 5
Posteljne žične vloge
v testnih ali železnih okvirjih, ler zložljive železne postelje izdeluje solidno točno po naročilu tvrdka
Pavel Strgulec
Ljubljana, Gosposvetska cest «13 Zahtevajte brezplačni cenik!
Hahup in prodaja
vreč ter jute
J11. Grebene L i g"nai5hB 36 f
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nudi » veliki izberi najugodneje in naiceneje tvrdka Kari 1'reic.g Liubliana. Židovska olica in Stari trg. (1)
Puhasto perje
čisto, čohano po 48 Din kg. druga vrsta do 38 Din kg čisto. belo. gosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem povzetju. L BROZOVIČ - Zagreb, Ilica 82 Kemična čistilnica peria
Vsaka beseda I Din
Mehaniki, pozor!
Nudimo Vam na znižane cene rezervnih delov Renault avtomobilov še 15 odstotkov popusta. Prodaja le Zastopstvo »Renault«, Cesta na Rožnik št. 19.	(f)
Gomolje
hiacint, tulipanov, kroku-;ov itd. nudi Sever & Komp., Ljubljana. (1)
Damski plašč
popolnoma nov, modern, ceno naprodaj. Križev-niška ulica 4/1, čez hodnik — 2. vrata.	(1)
Modroce
otomane divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje tqnaci| Narobe Liubljana. Gosposvetska cesta št lb (pri Levu)
Malinovec
oristen, naraven s čistim sladkorjem vkuhan se dobi na malo in veliko v
lekarni dr. G. PICCOLI Ljubljana. Dunajska c. B
Krušno
moko
in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri
A. & M. ZORMAN
Liubliana. Stari trg št. 32
VSAKOMUR
se izplača OGLAŠEVANJE v
5L0VEMCU
FOTOAPARATE
svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Roden-stock, Voigtlander, Welta. Certo itd ima vedno v zalogi
fotoodd. Jugoslovanske knjigarne
v Ljubljani Zahtevajte ceniki
VEZENJE
zaves in perila v najnovejšem slogu samo pri
MATEK & MIKEŠ — Ljubljana
(poleg hotela Štrukelj)
Entel, ažur, gumbnice. Velika izbira predtiskanih ženskih ročnih del.
Tudi v naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon)
lahko plačate naročnino za »Slovcnca«. »Domo ljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne tnlonnacije — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne Telefonska štev. 3030.
Vljudno naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem otvoril
v Mariboru. Glavni trs 32.
(v novi palači pri mestni avtobusni postaji, sadni trg za vozove),
trgovino z električnimi potrebščinami
V ZALOGI: Vsakovrstne žarnice, svetilne priprave, likalniki, kuhinjski aparati, motorji, različni instalacijski materijal, žice — Radio aparati in pritikline Z dobrim materijalom, nizkimi cenami in solidno postrežbo si hočem pridobiti Vaše zaupanje
Karol Florjančič, Maribor. Glavni trs 23
elektrotehnična trgovina
C 'A v1'.'" . ..
Potrti v globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl po dolgi, mučni bolezni dne 19. sept. ob pol 20 v celjski javni bolnišnici prečastiti gospod
Anton Penič
župnik v Št. Vidu pri Grobelnem.
Zemeljske ostanke preblagega pokojnika prepeljemo v domačo župnijo.
Pogreb se bo vršil v četrtek 22. septembra ob 10 dopoldne na tukajšnje pokopališče.
Sv. Vid pri Grobelnem, dne 20. septembra 1932.
ŽALUJOČI OSTALI.
A STROJNA ZADRUGA V SAVLJAH javlja tužno vest, I da je njen soustanovitelj in član, gospod
Ivan Hvastja
posestnik v Savljah št. 41
po težki bolezni, dne 19. septembra v Gospodu zaspal. Pogreb se bo vršil v sredo ob 17. Požrtvovalnemu, nesebičnemu načelniku ohranimo časten spomin!
S a v I j e , dne 20. septembra 1932.
Načelstvo in nadzorstvo.

jfaa*
+
Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes ob 8 zjutraj po kratkem trpljenju, previden s tolažili svete vere, v Gospodu zaspal moj ljubljeni mož, naš dobri in nepozabni oče, brat in stric, gospod
V
France Čebul
posestnik na Potoku št. 6
v 63. letu svoje starosti.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v četrtek 22. sept, dopoldne na farno pokopališče v Komendi.
Otok-Komenda, dne 20. septembra 1932. MARIJA, žena; JAKOB, FRANC in IVAN, sinovi; MARIJA in FRANCKA, hčerki — in ostali sorodniki.

+
HRANILNICA IN POSOJILNICA V KOMENDI naznanja, da ie umrl njen dolgoletni odbornik in posestnik na Potoku 6, gospod __y
France Čebul
Bil je previden s svetimi zakramenti in je danes ob 8 udano v Gospodu zaspal.
Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek 22. septembra ob 8 zjutraj na farno pokopališče v Komendi. Blag mu spomin!
Komenda, dne 20. septembra 1932.
ZAHVALA. Zahvaljujemo se vsem, ki ste našega dragega očeta
Jožeta Rolarja
gostilničarja in posestnika
tolažili v dolgi bolezni, ga spremili k večnemu počitku, zanj molili in nam izrazili sožalje. Posebna zahvala č. g. župniku Lesarju za duhovno tolažbo, g. dr. Guzelju za lajšanje trpljenja, prijateljem pevcem za ganljivo petje pri pogrebu ter darovalcem cvetja. Bog plačaj vsemi
Šmartno pod Šmarno goro, dne 20. septembra 1932.
ŽALUJOČI OSTALI.
7A
	, j'• vVi ..'• .r"						

Za Jugoslovansko tiskarno « Ljubljani: Karel Ce«.
Izdajatelj; Ivan It ako vet.
Urednik: Franc Kremžar.