SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po pošti prejoman velja: Za celo Uto predplačan 15 %ld., za pol leta 8 gld.v za četrt iet* 1 pld., u jtde*
meiec 1 gld.40 br.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 vid., ca pol leta 6 fld., za četrt leta 3 ?ld., za jedcn nesec 1 fld* V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 jld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inaerate) viprejema npraTnlStvo in ekspedlelja v „Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice it. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v HemenlSklh ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izviemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
fcsJtev. 154.
V Ljubljani, v sredo 8. julija 1896.
Letnik XXIY
Akademična svoboda.
Te dneve končujejo po raznih učnih zavodih šolsko leto. In v tej dobi se bolj intenzivno, kakor sicer obrača pozornost slovenskih rodoljubov na našo šolsko mladino, vzlasti pa na one, ki se v tem letu ločijo iz srednješolskih zavodov ter vstopijo na visoke šole kot akademiki.
Slovenei smo dolžni skrbeti za svetno in du-hovsko inteligeneijo, ako hočemo svojemu narodu priboriti častno mesto v vrsti kulturnih narodov, posebno pa še zato, da se s posredovanjem te in-teligeneije tudi naš narod udeležuje dobrot duševnega in gmotnega mejnarodnega napredka. Malo je nas Slovencev, zato jim treba skrbeti za tem večjo izobraženost, neznatna je zemlja, koder prebivamo, zato je naša dolžnost, da tem razumnejše porabimo vse njene sile in vrline v duševno in gmotno korist narodovo. — To je vzrokov dovolj, da je vsakemu domoljubu odlična skrb delovati nato, da naši šolski mladini naklanjamo vso pozornost in vsestransko požrtvovalno ljubezen. — Za slovenske bogoslovce je po duhovniških semeniščih oskrbljeno za nujne gmotne potrebe in za duševno izobrazbo, slabo pa je sploSno oskrbljeno za slovenske vseučiliščnike. V tem oziru treba pohvaliti in podpirati vse napore, ki se trudijo za podporo naših vseučiliščnikov. Resnica je namreč žalostna a neovrgljiva, da mnogo naših akademikov propade zaradi revščine. Z&to je bolj pametno podpirati vseučiliščnike, nego kamenje metati nanje zaradi tega, ker se ta ali oni v velikem mestu izgubi.
Ni pa kriva samo revščina propadanju naše vseuči-liščne mladine, marsikomu spodkoplje podlago za srečno prihodnjost tudi zloraba takozvane akade-mične svobode. Mladina je v veliki nevarnosti, ako jo v pravih mejah ne vzdržuje versko-nravna brzda
in proti temu se ravno vzdiguje napačno razume-vana akademična svoboda.
Za te naše besede nam je dala povod okrožnica odbora akademičnega društva „Slovenije," do-poslana abiturijentom ljubljanske gimnazije, ki se sklicuje na to akademično svobodo, a se uprav v tej okrožnici sam zelo pregreši proti tej svobodi. V tej okrožnici pravi odbor, da najde v „Sloveniji" na Dunaju vsak dijak svoj dom, popolno svobodo v verskem, političnem in socijalnem njegovem prepričanju, da društvo dela za slogo mej slovenskimi vseučiliščniki ter da obsoja vsak v tem oziru pričeti poskus. Na to pa odbor na nečuven, svobodnega akademika skrajno nedostojen način napada akademično društvo „Danico", doslovno pišoč:
„V tej smeri deluje kat. akad. društvo „Danica", ki je razcepila slovensko dijaštvo v dva sovražna tabora. Toda hvala, da le životari to društvo in je upati, da kmalu pogine. „Slovenija" pa se nikakor ne boji svoje tekmovalke, kajti ona je slovenskemu dijaštvu vedno še to, kar mu je bila skozi 25 let. To jasno spričuje število njenih udov, še bolj pa priča o tem peščica članov „Daničinih" I
Bratje - abiturijentje ! Odločiti se vam bo torej, ali se podaste pod jarem „Danici" ali se postavite na lastne uoge, kar se spodobi akademiku. Zbirati vam bo, kar vas pride na Dunaj, mej katoliško „Danico" in mej takozvano „liberalno" „Slovenijo" !
Da naše društvo je res liberalno, a le v tem pomenu, da pusti svojim članom popolno prostost, prepričanja in nikomur ne vsiljuje tega ali onega mnenja, naj si bode v verskem, politiškem, socijalnem ali kakem drugem oziru. Mesto „liberalna" „Slovenija" reči bi morali „tolerantna" „Slovenija" 1 Katoliška „Danica" pa je tako zelo katoliška, da — po izrazu nekega njenega bivšega člana — katoličanu niti mogoče ni biti njen ud !"
LISTEK
Izlet v Pompeje in na Vezuv.
(Spisal Fr. Kovačič.)
(Konec.)
Templji so nekateri jako razdrti, zraven ležijo kupi tesanega kamenja, iz česar sklepajo veščaki, da so jih še takrat popravljali.
Poglavitni so : Venerin, Apolonov, Jupitrov, Izidin, genii Augusti. Zraven Izidinega templja je stanovanje za duhovnika in hitro za tem dvojno gledišče, jedno za dramo, drugo za tragedijo. Kakor vse kaže, so ju tudi še takrat popravljali. Ne daleč od gledišč ležijo razvaline velike gladijatorske vojašnice. Ondi so našli 60 okostnjakov in vsak je imel na nogah verige. Reveži so bili obsojeni za gladijatorske igre in se niso mogli rešiti, ker so bili priklenjeni.
Zanimiva so tudi kopališča ali terme. Po obsegu niso sicer velika, toda dobro so se ohranila. Skozi vrata, pri katerih vidimo z leva poseben prostor, kjer so se kupovali listki, vstopimo v veliko štirioglato dvorišče. Tukaj so se vršile gimnastične vaje in druge igre. Okoli dvorišča so se med ste-brovjem v senčnatem hodniku gledalci kratkočasili. — Nt desno od vhoda so sobe za kopanje in sicer

za možke. Tudi večje dvorane so za skupna mrzla in soparna kopališča. Zopet druge dvorane so bile za maziijenje.
Klopi še sedaj stoje, v stenah pa so predali za različne dišave in mazila. Vhodu nasproti so ženska kopališča, na levo pa odprt bazin za plavanje.
Brezdvomno je bilo v Pompejih več kopališč, a nekatera še gotovo tiče pod zemljo.
Mimo glavnega kopališča gre ozka, neprijazna ulica. V tej ulici je bila lekarna, nekoliko dalje pa stoji neznatno, zaprto poslopje.
Le posameznim ogledovalcem in sicer samo možkim odpre vodja Čudno poslopje. Nesramne stenske slike kažejo gnusen namen tega brloga. To je strašna fotografija moralne izprijenosti rimskega sveta. S studom odnese hitro vsak svoje pete od tod, zdi se, da še sedaj zlobni genij razprostira svoje črne peruti nad tem „zakletim gradom".
Glavna boginja v starih Pompejih je bila Venus Psychica. s tem je dovolj označeno moralno življenje tega mesta.
Vrh tega je še treba pomisliti, da je tukaj rimski svet iskal pred vsem zabave in uživanja, tukaj se je nakopičila vsakovrstna sodrga: cesarski veterani, pomehkuženi Grki, rimski aristokratje, celo Egipčani in Judje, zlasti aleksandrijski. V neki hiši so našli razne slikarije, ki predstavljajo prizore ob
Za odbor sta podpisana predsednik Fr. Muhič in tajnik I. Merhar.
Odboru akad. društva „Slovenije" pač taka izjava ne more biti v čast, kajti vsakdo uvidi, da ti gospodje nimajo nobenega pojma o akademični svobodi, katere naj bo deležen vsak vseučiliščaik, tedaj tudi član „Danice", kateremu vsak pošten akademik mora pustiti svobodo, da pristopi k temu ali drugemu društvu, tedaj tudi k „Danici". Akad. svoboda ne more biti omejena samo na — „Slovenijo", to bodo menda tudi sedanji odborniki „Slovenije" morali priznati.
Konečno bi še dostavili, da nam ni treba še posebej označiti neakademičnega, prostaškega sloga, katerega se odbor poslužuje v tej okrožnici, ker se dovolj sam obsoja.
Porabili smo pa to priliko za to, ker nam je mnogo na tem, da naša mladina tudi na vseučilišču ostane zvesta tradicijam slovenskega naroda ter da se v dejstvovanji živega krščanstva v vsakem oziru skrbno pripravlja za svoj prihodnji poklic. Za kar naj ima naša mladina, naj si je zbrana v „Sloveniji" ali „Danici", najmanj skrbi, to naj je — politika 1
Izjavljamo naravnost, da je nam popolno tuje recimo po „Danici" vzgojevati si političnih naših str&nkarjev, pač pa želimo, da bi bili ti vsi odločni, krepki krščanski možje, *akor sploh želimo, da bi pri vseh slovenskih akademikih z vednostno izob-ražbo vsporedno tudi napredovalo versko - nravno krščansko mišljenje in življenje. — Tako umevamo mi akademično svobodo.
Politični pregled.
V Ljubljani, 8. julija.
Državni zbor po poročilu „Fremdenblatta" ne bode razpuščen v letošnji jeseni. Včerajšnja šte-
Nilu in v ravno tisti hiši se je našla slika, ki se ni dala drugače razložiti, kakor da predstavlja sodbo Salomonovo. Iz česar se po vsej pravici sklepa, da je ondi stanoval egiptovski Zid.
Leta 79. — deset let po smrti sv. Petra in Pavla — je bilo krščanstvo že precej razširjeno po rimskih mestih, toda v Pompejih mu ni sledu. Naravno, krščanski veljaki in bogatini niso šli iskat zabave v Venerino mesto. Našli so sicer v zemlji svetilnico, ki ima na dnu križec, in so iz tega nekateri hoteli sklepati, da je že tudi v Pompejih pognalo krščanstvo korenine. Toda natančneje preiskovanje je pokazalo, da je ta svetilnica iz četrtega stoletja. Ljudje so pozneje večkrat iskali zakladov med razvalinami in jo je kdo pozabil ali izgubil tamkaj.
Zanimiv je tudi amiiteater, ki leži kakih 400 metrov od mesta, blizu novih Pompej. V obliki in slogu se pa ne razločuje od drugih jednakih zgra-deb, ki so se ohranile po raznih krajih.
Ko sem zapuščal pompejske razvaline, mi je prav živo stopil pred oči silen kontrast med staro-pagansko in krščansko kulturo. Saj si stojita tukaj nasproti dve ddbi, časovno daleč druga od druge. V starih Pompejih imamo pred očmi žitje in bitje starih Rimljanov, smemo reči, nekak tip rimske kulture, v novih Pompejih pa zopet tip krščanske
vilka imenovanega lista piše namreč nastopno: „V nekaterih dunajskih in provincijalnih listih je bilo brati, da namerava vlada v kratkem razpustiti državni ibor, da celo mesec september se je označil za čas, v katerem stori vlada ta korak. Ker se imenovana poročila naslanjajo na vladne naredbe, ki se tičejo priprav za bodoče državnozborske volitve, tedaj smo mi na pristojnem mesta o tej zadevi poizvedovali. Že s početka je bilo jasno, da se tu ne gre za sostavo konečnih volilnih listin, ker še niso objavljeni zakoni, po katerih se imajo te sostaviti. Kakor smo sedaj zvedeli, je naročilo notranje mini-sterstvo potom deželnih vlad vsem občinskim uradom, naj izgotove zaznamke volilcev splošne volilne skupine, ki bodo služili za podlago pri sostavi svoje-dobnih volilskih listin. Ti zaznamki se morajo sostaviti ne glede na sedanje volilce, ki, kakor znano, z novimi volilci skupno glasujejo v peti skupini, na podlagi vspehov zadnjega ljudskega štetja. Kar se tiče morebitnih sprememb na podlagi oglašauja ptujcev, oziroma zapisnikov o zglašanju poslov in pomočnikov, se je odredilo javno objavljenje po po-samnih občinah po načinu, v dotičnem kraju navadnem, to pa zato, da se izvedo volilci, katerih imena se še ne nahajajo v zapiskih o ljudskem štetju, in se morajo toraj zglasiti vsi državljani, ki vživajo volilno pravico v tem volilnem razredu. Do-tični novi zaznamki se pa ne razpolože na javni vpogled, ravno tako se sedaj ne dopuščajo nikake reklamacije, ker se to vrši pri svojedobnem volilnem poslovanju. Ta vladna naredba se more toraj smatrati samo za pripravljalni korak, ki bode znatno olajšal težavno nalogo podrejenih oblastev, na drugi straiii pa že sedaj opozoril nove volilce na njih bodočo volilno pravico in pripomogel k jednostranskemu postopanju v zadevi reklamacij". S tem pojasnilom je ustreženo širšim krogom, ki so bili opravičeni sklepati na izvanreden dogodek v parlamentarnih razmerah. Da pa še ni popolno izključeno mnenje o predčasni razpustitvi državnega zbora, nam kaže to, da se v krogu poljskih državnih poslancev kaj resno razpravlja imenovano vprašanje.
Katoliški shod v Levovu se je otvoril včeraj zvečer ob 6. uri v glasbeni dvorani na razstavnem trgu. Predsednik pripravljalnega odbora, proiesor dr. Pilat, je z daljšim ogovorom pozdravil mnogoštevilne zborovalce ter otvoril zborovanje, na kar se je vršila volitev predsedstva in se rešile nekatere formalnosti. Na to je počastil zborovalce z daljšim govorom, čegar vsebina pa še ni objavljena, kardinal Sembratovič, in za njim je poročal državni poslanec dr. Milevski o socijalnem vprašanju. — Na dveh slavnostnih shodih, ki se vršita danes in jutri, bodo predavali mej drugimi nadškof Moravski, profesor dr. Szaranievic, državni poslanec Kotkovski in grof Stanislaj Tarnovski. — V veliki meri je izne-nadilo katoliške zborovalce postopanje levovskega mestnega zastopa, ki ni pozdravil shoda, kakor navadno, po svojem županu ali namestniku ter je ravno na ta dan dolučil prvo konštitucijonalno sejo novega občinskega zastopa. Levovski mestni zastop je s tem činom pokazal svojo določno liberalno barvo.
omike, tu je delo našega veka in sicer pristno krščansko. — Koliko nasprotje!
V	starih Pompejih smo našli v kasarnah okost-nice nesrečnih gladijatorjev, ki so bili obsojeni, da se v amfiteatru sami razmesarijo ljudstvu v zabavo. V novih Pompejih nahajamo tudi kasarnam podobna poslopja, zavetišča otrok, katerim so stariši obsojeni v ječo in v smrt; da bi vsaj otroci postali koristni udje človeške družbe.
Kaj je bolj „humanitarno ?" Prvo je neizogibna posledica paganstva, drugo pa sveta dolžnost m praktična uporaba krščanstva. In vendar---1
Druga primera. V starih Pompejih nahajamo templje, glavni je seveda nesramnice Venere. Kako so ji služili, kažejo nemi prostori in razuzdane slike. Kak sad je prinesel ta kult Rimljanom, spriČuje zgodovina : izgubili so vso energijo, vsako fizično in moralno moč, vsak zmisel za višje ideje, domovina, sloboda, človeški ponos, znanost, čednost, vse je postalo prazen in zmeden pojem, vse njih stremljenje je merilo na čutno, človeka nedostojno uživanje. Panem et circenses — et lupanar!
V	novih Pompejih pa stoji nov hram, kupola se ponosno vzdiguje kvišku, posvečen je Devici devic, najčistejši, najmodrejši. Pod njenim okriljem se je obljudil divji kraj, pod njen plašč se zatekajo izgubljene sirotice. Ona je, ki povzdiga srca kvišku.
Shod ogerske katoliške ljudske stranke v Elsenburgu je bil, kakor smo predvčeraj poročali, razpuščen, ker ju podkupljena četa kričačev mej otvoritvijo zagnala tak vrišč, da je bilo nemožno nadaljno zborovanje. Shoda se je vdeležilo nad 8000 volilcev katoliške ljudske stranke. Predsedoval je grof Esterhazy. Takoj mej otvoritvijo so začeli najeti kri-čači po_ navodilu svojih kolovodij vpiti in razgrajati, da je bilo nemogoče nadalje zborovati. Toda vladni zastopnik ni storil niti najmanjšega koraka, da bi napravil red in odstranil kričače, ampak kratko malo shod razpustil. Katoliški volilci so se potem podali v najlepšem redu v dominikanski samostan, koder so jim govorniki pojasnovali najnovejše dogodke, ter se posvetovali o potrebah sedanjega časa. Vladni listi sicer poročajo, da se razburjenost vkljub vsestranski skrbi redarstva ni mogla zadušiti, toda s tem se hoče le preslepiti zunanji svet.
Ogerski židovski liberalci še sedaj ne morejo potolažiti svoje jeze nad kardinalom Agli-ardijem, akoravno ni več na mestu dunajskega nuncija. Kakor znano, je podolil cesar kardinalu Agli-ardiju veliki križ reda sv. Štefana. To se je zgodilo pa brez vednosti ogerske vlade in baron Banffy je dobil po poročilu „Bud. Tagblatta" dotični odlok še le potem, ko je bila cela zadeva že rešena. Imenovani list sicer piše, da je bilo Banffyju s tem zelo ustreženo, ker bi on ne mogel reči niti da niti ne in je bil vsled tega le nekoliko iznenaden. Dekoracija se je izvršila na predlog zunanjega ministra Goluhovskega, ker je pripadal kardinal še diploma-tičnemu zastopstvu. Barona Josika je vsaj doletela čast, da je izročil kardinalu redovne insignije, mej tem ko baron Banffy ni bil prav nič deležen te dekoracije. Konečno pa pristavi zgoraj imenovani list, da se ne izplača iskati vseh mnogoštevilnih neprijetnosti, ker so dnevi barona Banffyja že itak so-šteti.
Vstaja na Kreti provzroča od dnč do dne večje preglavice turški vladi, evropskim zastopnikom in grški vladi. Turška vlada noče odobriti najopra-vičenejih zahtev kretanskih zastopnikov, marveč meni le še vedno, da bode zadušila upor z vojaško silo. Kako neumestni so ti njeni koraki, je že splošno znano, kajti turške čete počenjajo vse drugo, le za pomirjeuje splošne razburjenosti ne store niti naj-manjega koraka. Požigi in ropi se ponavljajo redoma vsak dan in toraj ni čuda, ako je prikipela razburjenost in beda do vrhunca. Krščanski poslanci so vsi izjavili, da se ne podajo več v narodno zbornico, in odločno zahtevajo, da se izvoli nova začasna vlada, ki bode popolno neodvisna od Turčije. Na čelo te vlade nameravajo izvoliti najspretnejšega vstaškega voditelja z imenom Hadži Mihalis Jannaris, ob jednem se pa tudi zvezati z Grško, da postanejo tem močnejši nasproti turškemu nasilstvu. Grška vlada mora preslišati marsikatero grenko od turške strani, ker noče zabraniti, da njeni pcdložniki zdatno podpirajo tlačene kristijane. Toda ne zmeni se za vsa očitanja ter se na dotična vprašanja le izgovarja, da ne more nadzorovati vsega početja svojih podložmkov, sicer pa da ni storila nič protizakonitega. Kretanski prebivalci, ki so vredni največjega
Ona je navdahnila slikarje, pesnike, skladatelje, da so si z nesmrtnimi deli ovenčali glave.
Krščanska omika je napravila iz barbarov umne državljane, ona navdušuje k vstrajnemu in vzvišenemu delu, ona je temelj obstanka in sreče vsakega naroda. Lepo pravi laški filozof Gioberti: „Krščanski narodi bolujejo, toda ne umirajo". Ko sem zapustil pompejske razvaline, se mi je nehote vrinilo vprašanje: zakaj na Slovenskem odmeva novejši čas usodno geslo : „Proč s krščanstvom 1"
Iz WorislLofen-a,
dne 29. jun.
(Dalje.)
VII.
Danes je praznik sv. apostolov - prvakov. Vse hiti v cerkev k službi božji in svetim zakramentom. Pohvaliti moram domače ljudstvo in tujce — Kneippovce, da se prav pridno udeležujejo cerkvenih opravil. Obedve precej prostorni cerkvi, farna in in samostanska sester - benediktink, ste bili natlačeno polni. Kdor ni mogel notri, ker je prekasno prišel, je pri vratih po strani na ušesa vlekel, da bi vjel kako besedico cerkvenega govornika. Posto-pačev, ki pridejo cerkev gledat samo od zunaj, ni-I sem nikjer videl. Na Kranjskem jih ne manjka —
usmiljenja, ji bodo gotovo hvaležni ta jedino podporo, katera jim dohaja v tem žalostnem stanju. Le škoda, da Grkom ni na razpolago toliko sredstev, kolikor bi jih potrebovali v izdatno pomoč.
Cerkveni letopis.
Sv. Ivan Krstnik.
(Ain Karem, Machaeros, Sebaste.)
(Dalje.)
Do tridesetega leta svoje starosti se je sveti Ivan pripravljal v puščavah judejskih za imenitno službo Kristusovega predhodnika. V samoti in s premišljevanjem so se vzgajali in pripravljali vedno vsi veliki možje n. pr. Mojzes, Elija, Kristus. Tudi izraelsko ljudstvo se je celih 40 let v puščavah pripravljalo za svoj poklic in je ravno na tistem kraju, kjer je sv. Ivan učil in krščeval, prešlo iz puSčave v obljubljeno deželo, ki je bila predpo-doba kraljestva Božjega.
V	petnajstem letu vladanja cesarja Tiberija dobi naš pušCavnik povelje od Boga, da naj začne okolu jordanskih bregov oznanjevati kraljestvo Božje ter ljudstvo pripravljati na prihod Mesije.
2e nenavadna zunanjost prerokova je vse pretresla: nosil je raševino iz kameljnih dlak in
—	kakor drugi Elija, katerega duh in moč je bil vsprejel — pas iz trde kože. Ne samo obleka, marveč tudi njegov živež je bil boren ; jel je namreč puste kobilice in divji med, ki se iz gozdnih dreves cedi. To je še dandanes v onih krajih ubogim borno živilo.
V	živo pa je zadela srca poslušalcev kot dvorezni meč njegova kratka, a ostra propoved: »Pokorite se, ker približalo se je kraljestvo nebes!« Ker je pri tedanjih žalostnih političnih, socijalnih in verskih razmerah ves vzhod pričakoval Odre-Senika, so vsi slojevi naroda n. pr. farizeji, duhovni leviti, mitničarji, vojaki kar trumoma vreli k Jordanu, videt in slišat tega izrednega preroka. Tolika je bila njegova veljava, da so ljudje menili, da je on pričakovani Mesija, a ponižni sv. Ivan je odgovoril rekoč: »Jaz sem glas vpijočega v puščavi. Jaz krščujem le z vodo, kdor pa pride za mano, je močnejši od mene, ta bo vas krstil s sv. Duhom in ognjem.«
In skrušeno ljudstvo — ne pa oholi farizeji
—	se je izpovedalo svojih grehov ter sprejelo od sv. Ivana krst pokore.
Preteklo je bilo par mesecev, ko necega dne k starodavni reki stopa počasnih korakov sveta oseba, sam Sin Božji, naš lzveličar, katerega njegov predhodnik prej ni nikdar videl in katerega je tako željno pričakoval. Slišal je morda kaj o Jezusu nazaretskem od svojih starišev, a videti in spoznati Ga ni imel še prilike.
Kakor solnčni sij predira in osvetljuje oblake, tako je tudi Kristus, solnce pravičnosti, sijal žarke božanstva iz svojega milega obraza, v svojem častitljivem obnašanju, v svojem oblastnem, prepričevalnem govoru. Kako bi Ga sv. Ivan tedaj ne bil spoznal, ko je že v maternem telesu čutil Nje govo blaženo bližino! Da pa je taisti sam Sin
v veliko žalost duhovnikov in v spodtiko ljudstvu. Ustavijo se pod kakim podstreškom ali zasedejo oklepno zidovje in tam uganjajo svoje burke, do-čim se par korakov od njih v cerkvi opravlja najsvetejša daritev in razlagajo vzvišene resnice svete vere. S tem očitnim zaničevanjem svete maše se pač sami obsojajo in ljudstvo dobro v6, da so to smeti cele fare, pijanci in nečistniki, ki se nevredne štejejo, Boga obiskati.
Namesto gospoda prelata je danes pridigal neki misijonar iz Afrike in temeljito dokazoval nepremagljivost cerkve, zidan6 na trdno skalo sv. Petra, in žalostno usodo tistih, ki se v svoji zaslepljenosti zaganjajo ob to skalo.
Všeč mi je bilo, da nekaj pesem vse zbrano ljudstvo poje — jednoglasno — in pa da oČenaše ne moli duhovnik, ampak ljudje po cerkvi, na moški strani začnejo, ženske odgovarjajo, duhovnik moli le glavne molitve.
K sv. obhajilu jih je prav mnogo pristopilo, ne le domačinov, ampak tudi zdraviških gostov. Nekateri le teh po večkrat v tednu prejemajo najsvetejši zakrament, tako gospe in gospodične, kakor civilni gospodje raznih držav in dežel. Priletnega gospoda iz Irske, plemenito gospo Poljakinjo, nekaj Nemcev in Francozov je videti skoraj vsak drugi dan pri obliajilui mizi. Kako ganljivo! Dasi smo tako raz-
Božji in obljubljeni Odrešenik, je slišal sv. Ivan tedaj, ko se je ob Jezusovem krstu odprlo nebo in je z nebeških višav zaoril glas Božji: »Ta je moj ljubljeni Sin,« ko je nad glavo Jezusovo videl spuščati se sv. Duha v podobi goloba. Ne preje, ne pozneje niao videli Jordanski bregovi take slovesnosti. Tedaj je Jezus bil sijajno od Božjih prič razglašen za Sinu Božjega, vmeščen kot najvišji prerok, duhovnik in kralj naš, tedaj so jordanske vode bile posvečene za snov sv. krsta, kateri je bil takrat, ako ne ustanovljen, vsaj pa gotovo v vseh svojih učinkih označen.
Za to so pa kristjani od nekdaj ta dan in ta kraj posebno častili.	(Dalje sledi.)
Iz mestnega zbora ljubljanskega.
V Ljubljani, 7. julija.
Pri prvi točki redne seje naznani župan, da bodo od sedaj naprej vsak prvi torek v mesecu redne seje in da bode v vsaki taki seji predložilo mestno knjigovodstvo mesečni izkaz o dovoljenem in porabljenem kreditu.
Dalje naznani župan, da se je kupila na dražbi Slovševa hiši za mesto za znesek 8555 gld. in da je s posebnim dopisom vprašal vodstvo plinove družbe, kaj se je sklenilo na občnem zboru glede oddaje plina mestni občini, na kar je isto odgovorilo, da velja sklenjena pogodba še nadalje nespremenjena.
Po odobrenju zapisnika zaduje seje stavi odb. 6 o gol a nujni predlog, naj odkupi mestna občina od dežele redutno poslopje in obe poleg stoječi hiši v Florijanskih ulicah h. št. 4 iu 6, in sicer prvo za kupno ceno 26.000 gl. Ta zadeva je nujna, ker se ravno sedaj deželni zbor peča z deželnimi poslopji iu ker je nujna potreba premestiti sedanje šentjakobsko župnišče na primernejši prostor. Z odkupom teh poslopij bi se dobil prostor za razširjenje trga, primerno župnišče in eventueluo šolsko poslopje, Rožna ulica pa bi se vsled odstranjenega sedanjega župnišča znatno razširila, kar je tudi nujna potreba.
Govornik predlaga, naj 1. mestna občina odkupi reduino poslopje, katero se itak mora podreti, za 26.000 gl. in obe poleg stoječi hiši in 2. sklene, da stroške izbrisa raznih bremen nosi deželni odbor, prepisne pa občina. — Predlog se brez ugovora sprejme.
Dalje stavi odbornik S u b i c nujni predlog v imenu odseka za električno razsvetljavo, naj mestni svet naroči tvrdki Siemens & Halske, da naroči potrebna 2 kotla in dva parna stroja pri tvrdki I. Briinner Maschinen-Fabriks-Gesellschaft. Sprejeto.
O najetju posojila za topničarsko vojašnico poroča odb. G o g o 1 a. Mestni svet je sklenil sezidati novo vojašnico s pogojem, ako kranjska hranilnica prispe k sttvbinskim stroškom 100.000 gld. Kranjska hranilnica je tej prošnji ugodila in izdelal se je takoj načrt ter delo oddalo dunajski stavbinski družbi. Prvotni načrt pa se je toliko spremenil, da se potrebuje mesto 40.000 — 60.000 m8 stavbin-
lični po stanu, rodu in jeziku, cerkev vse zbere pod svoje peroti, ona nas združuje v blaženo celoto in sveto jedinstvo. Tu klečimo drug poleg druzega pred milim Zveličarjem in vsak v svojem jeziku izražamo svoje srčne čute, svoje želje in potrebe. Petje na koru v farni cerkvi mi ni dopalo, bolj izurjene so benediktinke, pojo triglasno natanko po notah, jedna s palčico takt bije — posnemanja vredno — takt je duša petja.
Šolarji pridejo paroma v cerkev in imajo odločene prostore, katehet jih nadzoruje.
Sicer nisem po cerkvah zapazil nič posebnega, umetnega. Ni čuda, vse je iz minolega in sedaujega stoletja, o sedanji umetnosti pa se sme reči: mnogo naudušenja, mnogo dobre volje, a premalo študij, občutka in razsvetljenja od zgoraj. Koliko je imela Nemčija nepresežnih umotvorov v srednjem veku: veličastnih cerkev, gradov, samostanov, mestuih hiš, v katerih je bilo nakopičeno lepote, celo kmečka hiša je bila umetno okrašena, toda v grozni tridesetletni vojski je bilo do malega vse razdejano. Zlasti so švedski vojaki Gustava Adolfa požigali in pustošili hujše od TurČina. Marsikatera cerkev in vas je ostala v razvalinah do današnjih dnij. In vendar pristranski zgodovinarji slavo pojo temu kralju, ki ga je jedino le nenasitno hlepenje po bojih iu novih deželah gnala s severa v staroslavno
skega prostora in so se vsled tega tudi zvišali pro-računjeni stroški od 480.000 na 500.000. Miuister-stvo želi, da bi se vojašnica čim preje dogotovila in se morda prične z zidanjem že avgusta meseca. Mestna občina si pa mora zagotoviti posojilo, ako hoče, da prične z delom, in temu mora pritrditi deželni zbor.
Poročevalec toraj predlaga, naj se prvič zviša določena stavbena glavnica na 500.000 gld. in drugič, deželui odbor naprosi, da potem zakonodaje zagotovi pravico najetja posojila v znesku 400.000 gl. Sprejeto.
Odbornik S v e t e k porcča o računskih zaključkih za mestno klavnico in mestno loterijsko posojilo za 1. 1895. Iz obširnih poročil posnamemo, da je imela klavnica v minulem letu 20.618 gld. dohodkov, 12.488 gl. stroškov, toraj 8125 gld. prebitka ali 804 več nego kaže proračun. Bilanca loterijskega posojila izkazuje z dnem 31. dec. 1895 1,729.112 gl. pasiva in 1,675.265 aktiva, toraj 53.847 gl. nedo-statka. Konečno predlaga odsek : Računski zaključek mestue klavnice za 1. 1895 naj se odobri razun prekoračenih in neutemeljenih točk in sicer 281 gl. za drva iu 32 gl. za nasteljo, večja vporaba teh dveh predmetov naj oskrbništvo klavnice utemelji in stavi primerne predloge glede kontrole naročil teh dveh predmetov, iu konečno odobri bilanca loterij, posojila. Sprejeto.
O prošnji kluba slovenskih biciklistov Ljubljana za popolno -ali delno oprostitev najemnine za travnik Podturnom poroča odbornik dr. Stare. Klub biciklistov utemeljuje svojo prošnjo s tem, da namerava napraviti dirkališče, ki bode pripomoglo k olepšavi onega dela, in da bode to delo provzročilo mnogo troškov, ker bo treba odstraniti nekaj barak in postaviti klubov paviljon. Odsek predlaga, da se najemnina letnih 100 gld. uiti ne zniža, niti ne odpusti, pač pa se zahteva od kluba še le od 1. maja 1898 nadalje, ker poprej skoro gotovo ne bodo dovršene vse priprave za dirkališče in ker se barake nikakor ne smejo podreti pred 1. nov. 1897. Pogodba je s klubom sklenjeni do 1. aprila 1906. Sprejeto.
Prizivu „Drsališkega društva" proti prepovedi magistratovi glede gradnje žične ograje okrog drsališča se na predlog odbornika S u b i c a ugodi, ker je zadostno utemeljen, in se dovoli ograja, začrtana v predloženem načrtu, in sicer tako visoka, kakor je sedanja na spodnji polovici bajerja. Predlog odbornika V e 1 k o v r h a , naj se napravijo železni koli na kameniti podlagi, in odb. dr. Krisperja, naj se napravi lepša in ličnejša ograja, kakor je začrtana, se odklonita.
Na to se prične podrobna razprava o kolesarskem redu. Paragrafi 1, 3—6 in 8—22 se vsprejmo brez premembe, pri 2. točki se je vsprejela določba, da se dovoliluica izda vsakomur, ki je 14 let star, in sicer brez potrdila o prestani skušnji. Po paragrafu 4 mora plačati vsak kolesar jedenkrat za vselej 1 gld. za kolek na dovolilnico in 2 gld. letne takse. Predlog, naj so obrtniki te takse opreščeni, ni obveljal, češ, da jo ti ložje plačajo, ker imajo od kolesa dobiček (!). Pri 7. točki se je nasproti pred-
rimsko - nemško državo, kateri je tako neznansko škodo učinil. Res da je bil zagrizen privrženec lu-trovega krivoverstva, a njegove besede, da hoče nemške luterane osvoboditi iz tiranskih krempljev papistovskih Habsburžanov, so bile gola pretveza, on je namerjal, vsesti se na veličastni tron nemškega cesarstva, nič druzega ne.
Luterani so tudi dandanes na Nemškem silno nestrpni iu sovražijo katoličane iz dna duše. V Wo-rishofen-u, popolnem katoliški fari, letos zidajo svojo cerkvico, in sicer — kakor pišejo njih časniki — zato, da ustavijo propagandovsko rovanje Kneippovo. Kneipp ae pomilovalno smeje srditosti evangeljčanov. Res, da je nekaj bolnikov, ki so tu ozdraveli, prestopilo v katoliško cerkev, a Kneipp je pri tem čisto nedolžen, kriv je protestautizem sam, ki nima stalne moči v sebi, v njem vedno vre inserazpaja. Vsako leto je po nemških deželah mnogo prestopnikov h katoliški veri. Luterani se penijo od jeze, in ravno zato nasprotujejo na vse kriplje, da se ne bi je-zuitje povrnili v državo, češ, le-ti bi nam še več duš odpeljali, pa vse nič ne pomaga. Prej ali slej bo zmaga naša.
Moj sosed, Wirtemberžan, toži o žalostnem položaju v njegovi domovini, kjer so katoličani v manjšini in je prebivalstvo po farah namešano, pol katoličanov, pol luteranov. Koder je ljudstvo ubogo,
1 ogu poročevalca Zabukovca določilo, da za vrnjene tablice magistrat ne plača nikake odškodnine.
Načrt se je na to vsprejel, kakor tudi odsekov predlog, naj se magistrat obrne do deželnega odbora, da izposluje zakon o pobiranju takse, ter predlog dr. M a j a r o n a , naj se vozni red takoj predloži vladi v potrjenje, eventuelno brez določbe o pobiranju takse, dokler ni vsprejet zakon deželnega zbora.
Ostale točke dnevnega reda se preloži na tajno sejo.
Odbornik Kozak interpeluje župana gledd ne-dostatkov pri gonji živine na semanje dni, ki so se pojavili ravno prvi dan sedanjega semnja, akoravno se je vsprejel njegov predlog gledd strogih naredb v tem oziru.
Zupan odgovarja, da je takoj obvestil o tem sklepu s posebno okrožnico vse mestne redarje in da bode izdal nov strog ukaz, da se ta sklep izpolnjuje.
Isti odbornik interpeluje dalje, zakaj se po ulicah in trgih, koder so razvrščeni prodajalci, škropi še le ob 10. uri. Interpelant predlaga, naj bi se to godilo zjutraj pred 5. uro.
Zupan odgovarja, da to ni povsodi mogoče, ker se tla takoj posuše, vendar se bode pa po možnosti oziralo na želje prodajalcev.
Odbornik V e 1 k o v r h vpraša, kaj je z vodovodom na vadnici in kake korake je storil magistrat v tem oziru.
Zupan pojasni, da mu to ni popolno znano, da pa hoče takoj poizvedovati iu vodstvu mestnega vodovoda naročiti, da izdela takoj načrt za vodovod v vadnico.
Na to je tajna seja.
Dnevne novice.
V L j u bi j a n i, 8 julija.
(C. kr. državna višja gimnazija v Ljubljani.)
Letuemu izvestju povzamemo, da je koncem 1. šolskega leta obiskovalo tukajšno višjo gimnazijo 631 učencev ; mej temi je bilo Ljubljančanov 151, Kranjcev sploh 392, Korošcev 10, Primorcev 13, Štajercev 40, iz druzih dežel tostran Litave 15, iz oger-skih dežel 8, iz vnanjih dežel 2. Po narodnosti je bilo 515 Slovencev, 109 Nemcev, 2 Italijana, 2 Ceha. 1 Hrvat, 1 Srb; po veroizpovedanji 627 katolikov, 2 protestanta, 1 zjedinjen in 1 nezjedi-njen Grk. Odličnjakov je bilo 78, prvi red je dobil 401, drugi red 44, tretji red 13, 92 učencev mora ponavljati izpite. Šolnine so učenci vplačali 7700, razni drugi doneski so znesli 1032 gld. Dijaške ustanove so znašale 8 246 gld. 33 kr. Podporna zaloga je imela dohodkov 998 gld. 42 kr., stroškov 783 gld. 62 kr. Gimnazija je imela 17 razrednih oddelkov, namreč 8 nemških razredov, katerih peti je imel dve, zadnji trije po jedno vsporednico. Ob-ligatni pouk je oskrbovalo 27 učiteljskih močij, mej temi Šest suplentov in jeden pomožni učitelj. Na prvem mestu je objavljen spis „Zur Geschichte des Laibacher Gymnasiums", spisal dr. 1. Klimesch.
da ne more za svoje veroizpovedance lastne cerkve sezidati, mora služiti jedna sama cerkev za katoliško in luteransko božjo službo. Pač žalostno. V jednem kotu najsvetejši zakrament, podoba Matere Božje in svetnikov, na drugi strani slika Martina Lutra. Gotovo ni boljšega dela krščanskega usmiljenja, kakor pomagati z miloščino, da si po tacih krajih katoličani postavijo svoje božje hrame.
* *
Tudi danes se nam del ponuja, da ne moremo na daljne sprehode. K sreči je vedno kak koncert v tej ali oni gostilni, da Kneippovcem prej mine čas. Danes smo poslušali narodne pevce zgornje-ba-varske. Za jutri so oglašeni pevci iz „Pfalce". Tudi „Edisonov fonograf" smo imeli priliko občudovati. Izvrstna amerikanska iznajdba. Fonograf posnemlje govorjenje, petje, godbo, sploh vsak človeški glas. Za 10 pfenigov slišiš svirati vojaško godko, Straussov valček „An der blauen Donau", kuplet „Schimpftn thut ein Jeder", slišiš jodljati Tirolca itd. Fonograf je majhna skrinjica, iz katere držijo cevi iz kavčuga na vse strani. Vsaka cev ima na koncu votle škarje, ki se vtaknejo v uho. Po 14 oseb lahko ob jednem posluša. Pa saj je gotovo že v Ljubljano kdo prišel s to najnovejšo iznajdbo na tem polju.
(Dalje sledi.)
(„Laž prva čednost kršč. socijalistov?") Z Dunaja: V socijalno demokratičnem glasilu „Delavec" z dué 1. jul. odgovarja „uredništvo" (v res niči pa neki razupiti medicinec, znan radi krvavih (!) pretepov s Hrvati, dunajskimi kavarnarji, mar-kérji in celó s sloven. kolegi) „Glasniku", češ da je trosil ta mej svet „denuncijatorično laž", da je „nesramno lagal" pišoč, da je omenjeni medicinec dopisovalec „Delavca" o kostanjeviških razmerah ter trdi, da „lepi" Ivan „ui poslal ni kakih dopisov o kostaujeviških ali kojih druzih razmerah". Konečno pa arogantni» vprašuje: „Ali je mogoče laž prva čednost kršč. socijalistov ?* — Na vse to moram resnici na ljubo potrditi, da je pisal „Glasnik" samo in vso i s t i n o in da je le „Delavec" s svojim odgovorom uajuesramuejše, najdrznejše lagal .... Dunaj, velikošolcem je znano, da je „lepi" Ivan sedaj stalni in zato dobro plačani sotrudnik „Delavčev" ; Dunaj, velikošolcem je tudi znano, da je pridobil Irana „Delavcu" lani r»jui socij. demokratični jurist Geiger. „Lepi" Ivan se s svojimi brezprimerno surovimi in uprav komično nerodno stilizovauimi uvodnimi članki v „Delavcu", katerega je zanesel tudi v breznačelno „Slovenijo" ter ga trosi mej kolege, Iran, ki je bil še pred tremi leti fanatičan klerJ'ob „Slov. Naroda", je postal predlanskem strasten sovražnik slov. • narodne stranke in njenega konfuzuega glasila ; prešel je nato v tabor „Slovan. Sveta" in mej oboževatelje „svete Rusije", koučuo pa je spoznal, da socijalnodemo-kratična ideja „največ nese", ter postal — internacionalen rudečkar. (Priznati je, da večjih in hitrejših metamorfoz ni mogel izmisliti si niti 0*i-dov geni| !) Kot plačan dopisun „D-lavca" psuje sedaj v istem obe sloven. strauki z jednako neotesanostjo ; pisari proti „ljubljanskim zabitim advokatom" in „kranjskim farjem" ter tolče na boben o „sloven. socijal. demokr. velikošolcih", katerih pa v resnici niti n i. Mej sloven. velikošolci .lepi" Ivan sploh nima nobenega resnega prijatelja in pristaša, odkar je zapustil „Slovenijo", iz katere je bil jedno-glasuo izključen kot navaden —- pretepač i. t. d. — Isti „lepi" Ivan je prestavil tudi znano brošuro o socijal. demokraciji mej železničarji, izišli po „Delavcu" pred dvema mesecema. Vse to vemo o tem dijaškem Falstafu na Danaji, in on se drzne očitati „Glasniku" iu vsem krščan. socijali.-tom — laž!? On sam trosi najhuje neresnice in, kot obče znano, na vse možne načine kompromitiran duševni revež, živeč sedaj le še ob nekih frazah, psovkah in židovsko (!) socijalno demokratičnih honorarjih . . . Vse pošteno in resnobno sloven. velikošolstvo se ga izogiba; on pa se klati in potepa z rudečim klinčkom v gumbnici z rudečkarji ter zabavlja „bur-žoaziji" in „klerikalizinu" iu navdušeno — — popiva „ad rnajorem gloriam" kavalirsko za vino pla-čujoče s; cija!, demokrat, internacijonale . . . Toliko v odgovor zadnj. .Delavcu" za danes ... na željo istega moremo povedati pa še marsikaj, a ne preveč častnega . . .	Dunajčan.
(Dnevni red) XVIII. seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dne 9. julija 1896. 1. ob 10. uri dopoludne. 1. Branje deželnozborskega zapisnika XVII. seje dne 6. julija 1896. 2. Naznauila deželnozborskega predsedstva. 3. Utemeljevanje samostal-nega predloga gospoda J. Hribarja gtedé ustanovitve deželne zavarovalnice 4. Utemeljevanje samo-staluega predloga gospoda Pfeiferja gledó vredbe celo- in poldnevnega pouka na ljudskih šolah. 5. Poročilo deželnega odbora z načrtom zakona o vožnji s kolesi. 6. Ustno poročilo finančnega odseka o dogovoru, ki je skleniti med deželnim odborom kranjskim iu c. kr. deželno komisijo za agrarske operacije gledó nastavljanja zemljemerskega osebja za agrarske operacije (k prilogi 55.). 7. Ustno poročilo finančnega odseka gledó začasnega daljnega pobiranja deželnih priklad 1897. leta (k prilogi 57.). 8. Ustno poročilo finančnega odseka gledó iz deželnih sredstev deželi Kranjski povodom potresa dovoljenega Sodstotnega posojila v znesku 1,500.000 gld. (k prilogi 59.). 9. Ustno poročilo finančnega odseka glede dovoljevanja 3odstotnih posojil podpore potrebnim posestnikom takih poslopij, ki jih je potres podrl ali poškodoval, iz svote 500.000 gld , ki se je dovolila deželi Kranjski iz državnih sredstev (k prilogi 60.). 10. Ustno poročilo finančnega odseka o najemu 450.000 gld. posojila v regulacijske namene mestne občine ljubljanske (k prilogi 61.). 11. Ustno poročilo finančnega odseka o zgradbi novega poslopja na mestu sedanjega dvorca (k prilogi 62.). 12. Ustno poročilo finaučnega odseka gledó priskrbe
režijskih potrebščin in gledd preskrbovanja bolnikov s hrano v deželni boluišnic1, porodišnici in hiralnici (k prilogi 63).
(V pojasnilo.) Oučinstvo se opozarja, da se v naznanilnice, katere te dni mestni magistrat dopo-šilja hišnim posestnikom — o zadevi sestave imenika o splošnem volilnem razredu — vpištjo vsi samosvoji avstrijski državljani moškega spola, ki so izpolnili 24. leto in sicer brez ozira na to, če vže volijo kot davkoplačevalci ali posestniki itd., ker v tej kuriji poslednji še jedenkrat skupno volijo z neobdavčenimi.
(Iz Zagorja.) Taki so naši nasprotniki I Pokazali so, kaj znajo in hočejo. V nedeljo popoludne na dan sv. Cirila in Metoda, kojih krasno sliko ima naša društvena dvorana, je imela biti na prijaznem hribčeku Milačevem mala društvena prosta zabava. V ta namen so že v soboto pripravili potrebne mize, stole, drva za kres, razobesili tudi visoko na drevesu vihrajočo cesarsko zastavo. A glej I V nedeljo zjutraj na vse zgodaj je zmanjkalo zastave na drevesu
mize in stoli so bili namazani z.......kres je
gorel. Dva naša čvrsta društvenika zapazhša goreči kres jo ubereta na hrib in pogasita, cesarsko zastavo dobita v nekem tujem krompirju. Na ta način so hoteli nasprotniki preprečiti društveno zabavo. — Kateri so bili, se že ve. — Za ta svoj pobalinsko junaški čin Be bodo drugodi zagovarjali. Omenim le, da je mej njimi neko človeče, ki je pri zadnjih ob čiuskih volitvah skakalo okrog volilcev kakor zelena kobilca in agitiralo za liberalno in socijaldemokra-tično stranko. — In veselica? Prav izvrstno se je obnesla ! Gospa Milačeva je pogostila mnogi številne društvenike z izvrstnimi „bržoli"; društveni orkester jim je vnemal srce večkrat ponavljajoč Luegerjevo koračnico, krasne iu muogobrojne rakete so pa vzbu jale njih radovednost in privabile mnogo gledalcev. — Tudi pri tej priliki smo dobili nekaj novih udov, ki so spoznali, da kat. delavske družbe nikakor niso tak pekel, kakor ga slikajo socijaldemokratje in libe-ralčki svojim lahkovernim poslušalcem.
(Na Črnučah) v „Slovencu" že naznanjena cerkvena slovesnost, se je vršila dne 5. julija prav lepo pri ugodnem vremenu; blagoslovil se je namreč temeljni kamen novi župni cerkvi, kateri je narisal načrt arhitekt Jeblinger; stavba sicer majhna, toda nekoliko komplicirana, kaže že sedaj, da bode hiša božja lepo delo. Blagoslovil je temeljni kamen preč. gosp. dekan J. F1 i s ter opravil vse cerkveno opravilo; v prelepem govoru je poslušalcem narisal pomen slavnosti, pomen temeljnega kamenja in zi-dovja, pomen hiše božje in spodbujal farane k daljnemu složnemu delovanju, saj bode Bog sleher nemu dober plačnik. Odlična družba dobrotnikov je povišala slavnost; vdeležil se je okrajni glavar markiz Gozani, nadinženir J. Bo ti, stavbinski mojster blag. gospod F. Faleschiui, ki je prevzel zidarsko delo; prijazno postregli so čč. gg. župuika iz Ježice in Smartna, g. M. Bulovec in g. P. Sa-lezij ; vdeležil se stavbinski odbor s cerkven, kiju čarjema, ki po vsi svoji moči in trdnem naporu deluje z župnikom za novo hišo božjo ; domači g. župnik se je v toplih besedah zahvalil vsem tem dobrotnikom, iu naj se po božji \olji izpolni vošilo gosp. okrajnega glavarja, „da si Cmučani srečno izzidajo uovo župno cerkev", za katero srečo je tudi stavbišče prosilo v kratkem napisu z besedami: „Prosim blagoslova: Da vzrastem v hišo božjo!"
(Utonila sta) dne 5. t. m. zvečer v Kokri pod Kranjem 91etni Konrad Eržen iu llletni Fr. Mohar. Trupli so sicer trije dijaki potegnili iz vode, toda bilo je že prepozno.
(Tatvina.) V noči od 30. junija na 1. julija so ukradli neznani zločinci polirju kranjske stavbinske družbe, Nossiju, v kamenolomu pri Struževem zaboj z 42 dinamitnimi patronami, 40 kapicami in 30 m. vžigalne vrvice. Zaboj so našli pozneje na neki njivi, o vsebini in zločincu pa ni duha ne sluha.
(Ukradeni prstaui.) Ljubljanska policija je v gostilni „pri pošti" v Kranju prijela nekega Robert Bauerja, ki je dunajskemu juvelirju Wildeju odnesel 350 prstanov. Živel je več dnij v Liubljani pri „Ma-liču" kakor zapravljivec, seznanjal se z raznimi dra žestnimi gospicami, dokler naposled ni omrežila njegovih — rok ljubljanska policija, ki ga je dalje časa po navodilu policijskega komisarja jako spretno zasledovala, ter naposled sleparja izročila sodišču na Zabjek.
*
* *
(Iz štajerskega dež. šol. sveta.) Sola v St. Petru pri Laškem se bode razširila v dvorazrednico ;
kr. šol. svetu v Spitaliču, okraj Konjice, se je razširjenje šole dovolil rok dveh let. Dalje je dovolil dež. šol. svet, da se smejo jedenkrat na leto brez vsake sile med učenci nižje gimnazije v Celju pobirati doneski za podporni zaklad ; podučitelj Josip Urbaučič je premeščen iz Radgone na Studenec pri Mariboru; pri Sv. Petru, okraj Kozje, je stalno na-meščeua podučiteljica E. Gerbec.
(Volilski shod.) Predzadnjo nedeljo je štajerski deželui poslanec gospod dr. Jurtela pri Sv. Marjeti niže Ptuja poročal o deželnem zboru. Zboro-valci so vsprejeli resolucijo, v kateri odobrujejo, da so slovenski poslanci izstopili iz štajerskega deželnega zbora, ter jim z ozirom na politični položaj prepuščajo, da zopet vstopijo ali ne. Dr. Jurteli so volilci izrekli zaupanje ter mu pouudili mandat za prihodnjo volitve. Graška „Tagespost" dostavlja, da hočejo slovenski poslanci s temi izjavami na shodih pritiskati na vlado in nemško večino v zbornici, da dobe svojega zastopnika v deželnem odboru in deželnem šolskem svetu. To pravično zahtevo nagla-šajo štajerski Slovenci že mnogo let; upamo, da se ne uresniči prerokovanje graške tete, češ, da ostanejo vse resolucije brez vspeha.
*
* *
(Iz Trsta) se narn danes poroča: Shod kranjsko primorskega gozdarskega društva se vrši ob najlepšem vremenu. V nedeljo so se zborovalci si šli v Sežani. V ponedeljek so se podali ob l/86 zjutraj v Lipnico, ter si ogledali ondctue krasne gozde, ter c. in kr. kobilarno; potem se je šlo v Lokvo in črez hribe mimo Rodika v Hrpelje. Po kosilu so si ogledali uaprave zoper hudournike pri Buzetu. Včeraj so imeli občni zbor v veliki borzni dvorani v Trstu. Med zborovalci smo tudi opazili njih ekscelenci grofa Coronini in pl. Rinaldinija, c. kr. namestnika v Trstu, viteza in državnega poslanca Burgstaller i. t. d. Govor k a-nonika dr. Elberta: „Kako naj se kmetu pomaga v gozdnem vprašanju in kaj naj se v tem oziru stori", je bil z velikim navdušenjem sprejet; istotako 80 bili sprejeti enoglasno njegovi samostalni predlogi. Natančneje o tem zanimivem in jako koristnem zborovanju prihodnjič. — Počastil nas je tudi državni poslanec Pernerstorfer. Poslušalce je imel ravno te vrste, kakor pri Vas v Ljubljani. Peli so njemu na čast laško in slovensko, ter tudi napivali. Srečnega se je čutil Pernerstorfer in veseli so bili tudi delavci svojega dozdevnega rešitelja.
* *
(Potovanje v Lourd.) Oglasila za vdeležbo velikega romarskega potovanja v Lourd, ki je dolo čeno na 31. avgusta, so jako muogobrojna. Cas za oglašenje poteče z dnem zadnjega julija. Osrednje vodstvo na Duuaju je storilo že potrebne korake pri vseh železničnih in drugih postajah na Tirolskem, Predarlskem, v Švici in Franciji. Vdeležniki ostanejo v Curichu jedno noč, v Lyonu jeden dan in dve noči, v Lourdu, kamor so vdeležniki namenjeni, štiri dni, v Parayle - Monialu, kjer je znamenita božja pot Jezusovega Srca, jedno noč in jeden dan, in v Maria- Einsiedel, jeden dan in dve noči. Stroški za vožnjo, hrano in stanovanje mej tem časom znašajo za tretji razred 125, za drugi 188 iu za prvi 240 gld. Kdor se hoče vdeležiti tega potovanja, mora do zgoraj označenega dne naznaniti svoj natančen naslov ter razred, v katerem se hoče voziti, odboru za potovanje v Lourd, Dunaj, I. okraj, Annagasse št. 9. Natančen vspored tega božjepot-nega potovanja se objavi v najkrajšem času.
(Kakor pri nas.) Nemški „schulvereiu" je že več let vzdržaval tri nemške šole v Vršovem, Li-benu iu Holešovem pri Pragi ter trosil za-uje nad 30.000 gld. na leto. L^tos je sklenilo društvo, da te šole opusti. Nemško - nacijoualua „Ostdeutsche Rundschau" piše: „Velika škoda za nemštvo ni, če se opuste te šole, kajti ni resnica, da je te šole obiskovalo 700 nemških otrok, ker je komaj toliko Nemcev v vseh treh krajih." Jednaka je pri nas, ker se mnogokje, posebno pa v Ljubljani, zaradi deset nemških otrok muči z nemščino 100 slovenskih.
Društva.
(Bolniška blagajna mojstrov zadrug rokodelskih obrtov) bode imela izredni občni zbor dud 12. julija t. 1. ob polu 11. uri dopoludne v mestni dvorani. Na dnevnem redu je poročilo društvenega odbora glede premembe § 6. društvenih pravil, katera prememba je potrebna, ker je mej člani mi ogo kolesarjev.
^ V e s e li c a š e n t p e t e r s k i h podružnic bv. Cirila iu Metoda) je bila zelo dobro obiskana. Veselico so počastili gg.: župan I. Hribar, ces. svetnik Ivan Murnik. predsednik trg. in obrt. zbornice Iv. Perdan, več dež. poslancev, mestnih odbornikov in drugih odličnih dostojanstvenikov. — Predsednik podružnice, preč. gosp. Martin Malenšek pozdravil je s toplimi besedami mnogobrojuo občinstvo, posebno še preč. zastopnice litijsko-šmartinske podružnice, katere so prišle z bogatimi darovi za glavno družbo tudi počastit s svojim posetom to prekrasno veselico, in je povdarjal, da, ako bodemo vsi Slovenci složno skupno brez razločka delovali za to prekoristno družbo, ni se treba potem bati pogina milega in čvrstega slovenskega naroda. Slavnostni govornik, glavne družbe blagajnik, drž. poslanec preč. gosp. Anton Koblar,je povdarjal namen, napredek in razvoj družbe. Kako globoki utisek da je napravil pri slavnem občinstvu, bilo je dokaz burno odobravanje njegovega slavnostnega govora. — G. Ivan Roštan rešil je svojo težko nalogo prav povoljno. — Tamburaški zbor Sokola pod spretnim vodstvom gosp. Vlad. Ravnibarja, kateri je iz naklonjenosti do družbe in zavedajoč se sokolske dolžnosti, priskočil za ta večer tamb. zboru na pomoč, da je isti z največjo sigurnosti" in preciznostjo mej splošnim odobravanjem častno rešil svojo nalogo. — Pevski zbor „Slavec" pod spretnim vodstvom svojega pevovodje gospod Sacbsa izvajal je težke zbore s tako natančnostjo in dovršenostjo, da se sme ponašati, zato je pa tudi splošno in zasluženo pohvalo žel. Vzlasti se je odlikoval kvartet „Ilirija". 2e pri njegovem nastopu pozdravilo ga je občinstvo s ploskanjem, a točko za točko moral» je četvorica vsled burnega in toliko časa trajajočega ploskanja dva- do trikrat ponavljati.
Telegrami.
Dunaj, 8. julija. Kardinal Agliardi je odpotoval včeraj zvečer v Bim. Na kolodvoru so se poslovili od njega mnogoštevilni člani diplomatskih zastopov in mestno zastopstvo.
Dunaj, 8. julija. Helena Boguslavski, soproga dunajskega arhitekta, ki se je pred dvema mesecema ustrelil v Šolnogradu, je skočila skozi okno svojega stanovanja v tretjem nadstropju na kamenita tla in obležala na mestu mrtva.
Trst, 8. julija. Iz dosedaj neznanih vzrokov je navstala včeraj zjutraj eksplozija v parnem plinu „Econoina". Dva delavca sta bila težko ranjena; jeden je popoludne umrl za bolečinami. Škoda je precej znatna, ker je pokvarjene blizu 150 vagonov pšenice.
Pariz, 8. julija. „Agence Havas" poroča iz Aten: Včerajšni shod krščanskih zastopnikov na Kreti je sklenil, pozvati vse one krščanske poslance, ki so izjavili, da se ne vdeleže zborovanja v narodni skupščini, naj prekiičejo svojo izjavo ter sodelujejo v narodni zbornici, da se dožene razprava o spremembi kalepške pogodbe.
Parma, 7. julija. Minulo noč je naletela redarska patrolja na nekega Oassinellija, ki je pod policijskim nadzorstvom, in ga hotela aretovati. Velika množica ljudij se je pa potegnila za Oassinellija in napadla redarje. Nastal je velik poboj, v katerem je bil ustreljen Cassinelli in ranjenih mnogo oseb. Vojaštvo je moralo priti redarjem na pomoč.
London, 8. julija. „Reuters Office" poroča iz Bulowaya, da je obrist Blumert minulo nedeljo po večurnem boju zapodil v beg Matabele, ki so izgubili 100 mož. Na angleški strani je padlo le 23 vojakov.
sliz razkrajajoče in izvrstnega okuBa so antlk&taralične pastile lekarjaPloooliJa v Ljubljani (Dunajska oeata)
katere učinkujejo proti hripavosti in olajšujejo kašelj. — Cena škatljici 25 kr., 10 škatljic gld. 2-—. 124 ( 50-19) 4
Umrli so:
6. julija. Antonija Pompe, pisarjeva hči, 2 leti, Križev-niške ulice 9, davica.
Tujci.
6. julija.
Pri Hlor.u: Auersperg, Pongraz, Krenfeld, Oesterreicher, Noel, Grinwald z Dunaja. — Sonezek iz Znojma. — Deutsch
iz Budimpešte. — Wolf, Treisinger, Jahseich iz Trsta. — Hein, Kadi, iz Gradca. — Seagner z Reke. — Hafner iz Zagorja. — Barbo z Dolenjskega. — Langer iz Bršlina. — Majdič iz Domžal. — Klopčič iz Moravč. — Žitko iz Prestraneka. — Marghitich iz Polja. — Milanovic iz Vel. Milanovca. — Sturm iz Ustja.
Pri Maliiu: Trailovic, Ebner, Piesen z Dunaja. — Agnani iz Trsta. — Koristka iz Zagreba. — Bedini z Reke.
—	Mustill, Zborovič, Oižek iz Prage. — Pacal iz Maribora.
—	Labres iz Pulja. — Schink iz Zagorja. — Paber iz Rimskih Toplic.
Pri Lloydu: Filipic iz Trbovelj. — Rumpreth s Krškega.
—	Vasle iz Št. Pavla. — Laurenčič z Vrhpolja. — Jaman in Kordas iz Trsta. — Sirolla iz Zagreba. — Sitar iz Toplic. — Holmar iz Št. Ruperta. — Nabergoj iz Proseka. — Križ iz Pulja. — Gabršček iz Goriee.
Pri bavarskem dvoru-. Schrenk iz Monakovega. — Wintersteller iz Solnograda. — Ganslmayer iz Kočevja. — Miinzberg iz Krnova. — Kotter iz Draždan.
Pri Juinem kolodvoru : VVatzak iz Linca.
Eksekutivne dražbe.
Antona Torkerja iz Zasipa nepremakljivo posestvo (530 gld.), terjatev 400 gld., dne 10. julija in 10. avgusta v Radovljici.
Janeza K u m e r j a iz Lukovk zemljišča (2095 gld.) dne 15. julija in 14. avgusta v Trebnjem.
Jere Praunseis iz Ljubljane premakljivo posestvo, hišna oprava in vinska zaloga (1806 gld. 28 kr.), terjatev 2441 gld. 08 kr., dne 16 julija in 30. julija v Ljubljani.
Meteorologično poročilo.
1	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. urali v mm.
7	9. zvečer	736-7	19-2	si. jvzb.	jasno	0.0 2° nad
8 no	7. zjutraj 2. popol. Srednja rmalom.	736 4 7355 včerajšna	15 0 I si. svzh. 27-9 sr. jug temperatura 19 7"		jasno n in za 0.	
487 1-1
Podpisana naznanja vseiu sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je njen predragi Boprog, gospod
Anton Spindler,
c. kr. knjigovodja v Brežicah na Štajerskem,
(zdaj na odmora bivajoč v Kranjski Gori)
danes zjutraj ob 5. uri za srčnim mrtvoudom mirno preminol v Gospodu.
Pogreb predrazega pokojnika bode tukaj v Kranjski Gori dne 10. julija t. 1. ob 10. uri dopoldne z biljami in s sv. mašami.
Priporočam preljubega soproga v pobožno molitev in prijazen spomin.
V Kranjski Gori, dne 8. julija 1896.
Roza Spindler,
soproga.
Zahvala.
Podpisano predsedništvo spolnuje svojo prijetno dolžnost, da se tem potom najsrčneje zahvaluje vsem onim, kateri so na katerikoli način prijazno pripomogli, da se je slavnostna veselica v proslavo slovanskih blagovestnikov tako povoljno in v vsakem oziru sijajno izvršila.
Posebno zahvalo pa še izreka prečastitemu državnemu poslancu gosp. Antonu Koblarju za izvrstni govor, gospodu ivanu Roštanu za lepo deklamacijo; slav. moškemu čvetero-spevu „Ilirija" za milodoneče, izborno in zares umetno pred-našano petje; slav. pevskemu društvu „Slavec" za precizno in prelepo izvajanje krasnih pesmi; slav. tamburaškemu zboru ljubljanskega „Sokola" in njegovemu začasnemu vodji gosp. Vladimiru Ravniharju za izborno tamburanje; vsem častitim gospodičnam za njihovi neumorni trud pri razprodajanji šopkov in sladkorčekov. — Toraj vsem skupaj in vsakemu posebej bodi še enkrat najsrčnejša in najiskrenejša zahvala.
Za šent-petersko moško in žensko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani:
Marija Zarnlk,
t. č. podružnična predsednica.
Martin Malenšek,
t. č. podružnični predsednik.
ia
)
za poljubne tu- ln inozemske časnike, strokovne liste, koledarje itd. preskrbuje najtočni-jše in najcenejše že nad 38 let na dobrem glasu delujoči prvi avstr. naznanllnl zavod
A. Oppelikov naslednik
Anton Oppelik,
Dunaj I., Grilnangergasse št. 12.
Najnovejši časniški in koledarski katalog in tudi proračuni na željo zastonj.	4
C\S> 0 • j)
> a bi l o
•vta
osmi tedni o£>čni
o£. tialloim&aa ¿.tuliva v iju&fjani" •c »tedo, dne 15. jnfi-ja 1396, o& 10. uti dopotd-ne v knjižnici cWiov>5&c<ja i>cmenic>ca.
•'N.VV.VV.VN.V^
©vtevni ted:
1.	(Sijottoi ■pted^edvitlta,
2.	claj-vtifio-Do poiočifo o od&ozou>em defotja-nju t) do&i. oi) iadujccja o&čviccja i&ota.
3.	fol
itcc nootcja od&ota.
4.	^osanic:ni ptcdfogi iu -natveti *)
Sj-ii&fjcmi, £>ui J4. junija 1396. __OdSoz.
*) <3C<:?ot (>v fiotit staviti 6aA »amotoj^n tfagovoC-i ga (a5iti octom ?o 10. jufija.
Pisarja,
zmožnega slovenščine in nemščine v besedi in peresu ter ia-vežbanega v pisarniških opravilih, sprejme neka dunajaka tvrdka. — Ponudbe z naznanjenimi zahtevami vred sprejme pod šiiro A. B. upravništvo ^Slovenca".	486 2—1
Tovarniška zaloga 248 20-15
šivalnih strojev in pristrojev za vozarenje
T-^j. T_ v Ljubljani, Dunajska L V • ti dX cesta štev. 13
priporoča kot najboljši pristoj za vozarenje na daljavo
,Diirkopp-Diana'
Katalogi zastonj in franko.
Razglas.
Na c. kr. državni gimnaziji v Kranju
vpisavali se bodo učenci, kateri nameravajo vstopiti v prvi razred,
v sredo, dne 15. julija
i.d 9 do 12. ure v ravuateljevi pisarni. Vsprejemne preskušnje vršile se bode v četrtek dne 16. julija od V* 9- ure zjutraj dalje.
Dotični učem-i priae|o naj v spremstvu starišev ali njihovih namestnikov ter naj prineso seboj krstni list in zadnje šolsko spričevalo. Vsprejemna taksa je določena na 3 gld. 30 kr., ki se bede onim, ki preskušnje ne bi prestali, vrnila.
Učenci, kateri so oddaljeni od Kranja, pa se morejo javiti za vsprejem tudi pismeno, vposlati morajo krstni list, zadnje šolsko spričevalo ter takso. Veudar pa se un rajo v čttrirk. dne 16. julija pred preskušnjo predstavitiosebnogimnazijskemu ravnatelju.
Ravnateljstvo c. kr. drž. gimn. v Kranju
dne 1 julija 1896. 477 3-2
M i «■ ■•«»
Liniment. Capsici comp.
18—14 as lekarne Blobter-Jeve v Pragi 296
priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodica po 40 kr., 7(1 kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 726 70-61
Ricbter-jev liniment s,sidro*
ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah z znano varstveno marko ..sidro" kot pristno.
Richter jeva lekarna
pri zlatem levu v Pragi.
Najbolje priporočena
za preskrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
nenic in vrednostij
Menjalniea bančnega zavoda
Schelhammer & Schattera
Wien,
I Bezirk. Stefansplats
Nr 11, Parterre
Štupa za prašiče
ali
svinjski hranilni ^Z
m
redilni
prašek.
Najboljše varstveno in dijetetično sredstvo za prašiče.
1 zavoj 25 kr. , 5 zavojev 1 gld.
Priporoča, prodaja in vsak dan s prvo pošto razpošilja
lekarna Trnkoczy
76i v Ljubljani, 463 103
pri rotovžu, zraven mestne hranilnice.
I
Prijatelji slovenske akad. mladine, naročujte se na
ki je glasilo slov. katol. akadem. dljaštva.
Cena: Za nedijake 80 kr., za dijake 50 kr. Upravnik: Pavel Marija Valjaven, stud. iuc., Dunaj, V., Matzleinsdorferstrasse 76, III, 31.	^
34
Zavod
za 26-13
umetnost
slikarij
na
steklo
B.Škarda
v Brnu.
Speeijaliteta:
Izdelovanje cerkvenih oken.
Sedemkrat odlikovan.
Ceniki zastonj in frunko.
Katalogi na upogled.
Najboljše sredstvo proti stenloam, bolham, kuhinjskemu mrčesju, mo-Ijem, zajedalkam domačih žlvalll.
■
Najboljše, svetovno
črnilo za čevlje!
Kdor hoče imeti svoja obuvalo lepo temno-črno se lesketajoče in si je želi ohraniti trpežno, kupi naj edino le
Fernolendtovo črnilo za čevlje
tovarne,
Ijene naDunaji.
Povsod v zalogi.
Radi premnogih malovrednih ponarejanj pazi naj se natančno na moje ime : St. Fernolendt.
Priporočam tudi ličilo za čevlje, snov za ohranitev usnja, univerzalno nepremočno mazilo. Vsakovrstne tinte, svitla naravna crime za svitlo usnjato obuvalo in pismeni pečatni vosek. 33 62—26
c.kr. priv. ustanovita 1832
„Kaclierliii"
učinkuje čudovito ! Usmrti — kot nobeno drugo 22515-11
sredstvo — vsakovrstno golazen ln Je tudi najbolj poznato ter uporabljevano. NJega znaki so: 1. zapečatena steklenica, 2. ime ,Zacherl'.
Pristni „Zacherlin«- prodajajo v Ljubljani:
Uradniško kon- Mihael Kastner, Karol Planinšek,
sumno društvo, J. Klauer,	Jernej Rnitz,
Ivan Pabian. Josip Kordin, A. Scharabon, Karol J. Holzer, Anton Krisper, Iv. Ev. Wutseherja Ivan Jebačin, Peter Lassnik, nasl.V. SehifTer, Anton Ječininek, Mihaela Lavriča A. Staeul, Jeglič & Leskovie, nasl. P. Grošel, Fran Stupica, G. Karinger, Alojzij Lenček, M. E. Supan, J. Kastner,	Ivan Perdan, Prane Terdina,
Dobi se tudi v naslednjih krajih na Kranjskem: V Postojini, Polhovem Gradcu, Borovnici, Velikih Lašičah, Kočevju, Krškem, Hribu Fr. Kovač, Idriji, Kranju, Kostanjevici. Litiji, Mokronogu, Koprivniku, Mirni, na Vrhniki, v Tržiču, v Radovljici, Ribnici, Radečah. Zagorju, Žužemberku Kamniku, Dragi. Trebnjem. Črnomlju, Bledu, Cirknici. VŠkofjiLoki: M. Zigon in E. Burdych.
Usojain si najudaneje naznaniti tem potom p. n. občinstvu, da sem dne 1. t. m. prevzel
hotel in restavracijo Fischer
v Kamniku, Kranjsko,
in jo bom na svoj račun nadalje vodil.
Za dobre pijače, okusno kuhinjo po zmernih cenah, kakor tudi za solidno postrežbo se bode Dajboljše skrbelo.
Tukaj je na razpolago 16 z vsemi potrebščinami oskrbljenih sob pri zmernih cenah.
Sluge pri vsakem vlaku.
Trgovski potovalei vživajo ugodneje cene.
Za mnogoštevilen obisk prosi velespoštovanjem	481 (3—2)
Emil Keržižnik.
h
Gostilno na Bledu
z novo opravljenimi sobami, dobrimi jedili, izvrstnim dolenjcem in istrijanom, ter Kosler-jevim marčnim pivom
priporoča
479 3-3
Jakob Peternel,
posestnik.
železniške sine, 264 28 g traverze,	vsakovrstno železo za vezi, strešni papir, cinkasti \
	in pocinkano ploščevino, štor je za obijanje stro-
	pov, samokolnice, vsakovrstno kovanje za okna
	in vrata, sploh vse, kar se pri stavbah potrebuje,
	priporoča po zel6 znižanih cenah Jlndrej WrušRovič, z Glavni trg 9110. Ljubljana. Glavni trg 910.
Dunajska borza.
Dnč 8. julija.
Skupni državni dolg v notah.....101	gld.
Skupni državni dolg v srebru ... .	101	,
Avstrijska zlata renta 4%......123	„
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	101	„
Ogerska zlata renta 4%.......122	,
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	99	.
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	957	,
Kreditne delnice, 160 gld............354	,
London vista...........119	.
NemSki dri. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	58	.
20 mark........................11	„
20 frankov (napoleondor)............9	.
Italijanski bankovci........44	„
C. kr. cekini......................5	„
45	kr.
80	.
45	.
20	.
65	.
35	.
75	!
85	.
75	.
74	.
51"»,
»5	„
65	.
Dné 7. julija.
4% državne srečke i. 1854, 250 gld. . .	144 gld.
6% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	156 „
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....189
— kr.
4 % zadolžnice Rudolfove želez. po 200 kron	99
Tišine srečke 4%, 100 gld.......138
Dunavske vravnavne srečke b% ... .	126
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	108
Posojilo goriškega mesta.......112
1% kranjsko deželno posojilo.....—
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4£	99
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	223
, „ južne železnice 3% .	169
„ „ južne železnice 5% .	129
„ , dolenjskih železnic 4%	99
60 75
25
25 75 75 ¿0 50
Kreditne srečke, 100 gld........198	gld.	25	kr
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	—	„	—	»
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	18	,	-	,
Rudolfove srečke, 10 gld.......22	„	50	„
Salmove srečke, 40 gld........69	„	—	„
St. Genčis srečke, 40 gld.......69	„	—	„
Waldsteinove srečke, 20 gld......61	.	—	.
Ljubljanske srečke.........22	.	—	.
Akcije angio-avstrijske banke. 200 gld.	156	,	25	„
Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st.v.	3355	.	—	.
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	415	„	—	„,
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	102	.	50
Dunajskih lokal, železnic delniška družba	61	,	—	.
Montanska družba avstr. plan..........77	„	20	.
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	158	„	—	,
Papirnih rubljev 100 ................126	„	75	.
Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri irebanjih, pri izžreban;«
najmanjšega dobitku. Kalantna izvršitev naročil na boril.
Menjarnična delniška družba
„M E R C U
Wollzeile it. 10 Dunaj, linahilfiritram 74 B
66
Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipokultoijskih vrednostni papirjev in vestni »viti za dosego kolikor je mogoče visocega ibrestovanja pri popoini varnosti 30T naloženih glavnic.