Izhaja vsak pelek. □ □ Uredništvo in upravništvo: Kopitarjeva utica St. 6. / BIHIBHE1IH1E1 [==JLnJL==JLrmJL==JLrail==l Naročnina zooSa: celoletna. . K K— poluletna.. „ r-četrtletna. . „ r— Posamezna St... o to i=itiai= esbcsihi GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA. Štev. 20. V Ljubljani, dne 18. aprila 1913. Leto VIII. . Kako meče državnoželezniška uprava denar na cesto. Kolikokrat smo že naglašali, da uprava naših državnih železnic ni zdrava, da je preveč uradnikov in da zato državne železnice državi ne prinašajo toliko dohodkov, kolikor bi jih lahko, no, če bi, kar naravnost povejmo, ne bivali ravno v Avstriji. O nezdravih razmerah pri upravi državnih železnic je pisal neki visoki železniški uradnik nedavno v »Prag. Tagblattu«: Po pruskem zgledu so razdelili omrežje državnih železnic v okrožja, v katerih samoupravna ravnateljstva nadzorujejo in vodijo obrat. Medtem pa ko nadzirajo pruska ravnateljstva po 1800 km proge, pride v Avstriji že na. 1200 km proge ravnateljstvo, dasi je promet po pruskih železnicah pet- do desetkrat večji kakor pri :nas. A to ni še dovolj. Imamo pri nas prava pritli-kavska ravnateljstva. Ravnateljstvo v Olomucu upravlja le 680 km proge, do 60 odstotkov so lokalne železnice, ki imajo po tri do štiri vlake na dan, glavne proge imajo en sam brzovlak, v katerem se malokdaj nad deset plačujo-čih potnikov vozi. Ves denarni promet v olomuškem ravnateljstvu ne doseže niti prometa kake velike svetovne postaje. Nadzoruje pa to ogromno »delo-vršbo« ravnateljstvo s 45 uradi in oddelki. Na progah uraduje 158 uradnikov, v ravnateljstvu pa sedi in nadzira 163 uradnikov uradovanje poslujočih 158 uradnikov! V eksekutivni upravni službi so. 4 nadzorniki, 6 višjih komisarjev, 2 komisarja, 5 adjunktov in en asistent, skupaj 19 uradnikov; v centrali pa v dotičnem oddelku poslujejo 3 višji nadzorniki, 4 nadzorniki, 3 višji komisarji, 8 komisarjev, 5 adjunktov in 1 asistent, skupaj torej nadzira 24 uradnikom 19 uradnikov. Najlepše je pa še, da postaja Olomuc, kjer je promet precej velik, ni podrejena olomu-škemu ravnateljstvu, marveč ravnatelj* stvu severnih železnic na Dunaju. Zelo veliko stane tudi ravnateljstvo češke severne železnice, ki obsega celih 392 km, v ravnateljstvu pa sedi 145 uradnikov. C. kr. obratno vodstvo v Crnovicah ne nosi sicer naslova ravnateljstvo, a vse pravice ravnateljstva ima, nadzira le 586 km, nad 80 odstotkov lokalnih železnic. Vseh uradnikov redi v centrali 1151, službo na progi pa upravlja 109 uradnikov. Tako se mečejo v naši ljubi »uradniški« Avstriji milijoni skozi okno za pasenje lenobe, nižje uslužbence pa pritiskajo in jim odščipavajo, kjer le in klikor jim morejo. Medvedov nagrobnik. Tretje leto že poteka, cdkar nam je zasul prerani grob pesnika Antona Medveda. In še danes ni na njegovi gomili na pokopališču v Kamniku nagrobnika. Sam ni zapustil niti toliko, da bi se bili povsem pokrili pogrebni stroški. Toda zapustil je slovenskemu narodu toliko sadov svoje duševne izvirne sile kot pesnik, da je naša dolžnost, poskrbeti mu dostojen, dasi skromen nagrobnik. Zaradi tega so sklenili njegovi spodaj podpisani intimni prijatelji, da se združijo v odbcr in napro-sijo.prispevkov za njegov spomenik. Da bi pa spomenik ne bil neokusno in umetniško brezvredno delo, zato se je poveril načrt kiparju g. profesorju Peruzziju v Splitu. Ta je zasnoval jako umesten, klasično resen nagrobnik ,kakor je bila poezija pokojnega Medveda. Spomenik predstavlja sarkofag iz sivega kraškega marmorja, v katerem je vdelan relief iz belega kamna. Na reliefu je Orfej v spremstvu dveh genijev in pastirček-pevec s piščalko, iz srede reliefa se pa dviga antični dobri pastir in Kristov monogram. V dnu spomenika, nad grobovo glavo je lira. Skozi potrgane strune se zvija kača. Ob straneh stojita na podstavkih dve kameniti žrnvi, iz katerih kipita kot zelen okvir ob spomeniku dve cipresi. Po tem površnem opisu lahko vsak spozna, da bo spomenik sam res nekaj izvirnega in umetniškega, morda prvi takega značaja na naših pokopališčih. Delo samo po načrtu in mavčnem odlivku Peruzzijevem izvrši podobar g. Pavlin v Radovljici. Podpisani odbor vabi slavno občinstvo, da drage volje prispeva s skromnimi darovi za spomenik, da prireja ob prijateljskih in društvenih večerih male zbirke v krogu onih, ki so pokojnika poznali osebno ali ga vsaj uživali po njegovih delih. Priporočamo to prošnjo raznim denarnim zavodom, občinam, posebno župnijam, kjer je služboval pokojnik, in njegovim toVari-'šem-duhovnikom. Vsi prispevki naj se izvolijo pošiljati odborovemu blagajniku g. Urbanu Zupan cu, Ljubljana, Križevniška ulica št. 8. V Ljubljani, 1. aprila 1913. Odbor za zgraditev Medvedovega spomenika: Urban Znpanc, blagajnik. Andrej Kalan, načelnik. Fr. S. Finžgar, tajnik. Jugoslovan. Strokovna Zveza. ŠKANDAL. Delavci kranjske obrtne šole na Savi, banda imenovani. Čujte! V soboto, dne 15. marca se je- zgodil neza- slišan škandal. V izplačilnico je prišel neki precej alkoholičen dčiavec, če je bil opravičen ali ne, nam sicer ni znano, samo to smo slišali, da mu je gosp. Pongratz jako sirovo zapovedal, da naj se odstrani; ker ga pa ni hotel takoj ubogati, je pa oblastno ukazal enemu izmed navzočih, naj ga vrže ven. Do-tični delavec se je seveda izgovarjal, da mu ni ničesar naredil in da mu ni nič mar. Nato pa zapove drugemu, da naj njemu, kot uradniku, pomaga. Ker pa seveda tudi ta ni maral tega posla opravljati, sc je ta gospod tako razsrdil, da je dotičnemu delavcu takoj obračun napovedal. To za njega kot uradnika nečastno opravilo je pa moral sam izvršiti. Potem se je pa seveda vsula cela ploha psovk na navzoče delavce, katerim je celo pretil, da, ako pride še kaj takega naprej, da se ne bo njemu kot uradniku pomagalo, se bodo morali vsi navzoči delavci pri sodniji zagovarjati. K temu imamo to-le pripomniti in delavce opozoriti, da nihče ni upravičen vtikati rok v zadevo, katera mu nič mar ne gre, naj manj e pa na povelje gospoda Pongratza opravljati službo policaja. Nadalje je rekel, da ni mislil, da ta banda tako skupaj drži. Torej delavci, ki pridejo po svoje krvavo zaslužene vinarje, naj bi bili od gotovih pritlikavcev ničvredna banda! Marsikaj smo že potrpeli, ali tega pa ne moremo več potrpeti od teh olikancev; g. Pongratz pa naj pazi, da se on ne bo imel zaradi takih izrazov čast zagovarjati pri sodniji, kajti toliko je pa že ta od njega imenovana banda izobražena, da bo znala enega takega,naduteža poslati v »špehkamro« likat. Nadalje se je jako znamenito izjavil, da zato gre tako pa Savi, ker smo delavci taki, torej zato taka gospodarska kriza, zato tak preobrat na Savi, zato ker delavci nočemo, da bi nas on kot župan iz plačilnice metal, radi tega je gospodarski razvoj in napredek uničen! Najbrže pa je upravni svet K. O. D. na Dunaju drugačnih misli, treba bo samo nekoliko pojasnila, da politične intrige na Savi ne nesejo nobenih dividend. Dolžnost v to poklicanih faktorjev je, in ti so vsi odbori obrambe-nih društev, naj bi enkrat za vselej naredili konec tem surovostim, zlasti v izplačilnici! XXX Gorje. V nedeljo, dne 6. aprila je priredila plačilnica J. S. Z. javni shod v društveni dvorani v Gorjah. Za predsednika shoda je bil soglasno izvoljen gosp. župan J. Janc in za zapisnikarja občinski svetnik gospod J. Poklukar. Gospod državni poslanec J. Gostinčar je govoril o državnem zboru, o delav- skem zavarovanju in drugih delavskih težnjah. Gospod deželni poslanec in župnik J. Piber nam je poročal o domačih razmerah, posebno o delu novega vodovoda, kateri se začne v kratkem graditi. Delo novega vodovoda je delo, za katerega imajo največje zasluge gospod župnik Piber, za delavstvo pa bo posebno v teh perečih časih, ko primanjkuje dela na vseh krajih, velikega pomena, kajti naši delavci bodo imeli dovolj zaslužka doma. Torej našemu gosp. župniku J. Piber in. g. županu J. Jancu ter vsem, ki so se trudili za napravo novega vodovoda, kateri se v kratkem začne graditi, od strani delavstva naj iskrenejša zahvala. — Udeležba je bila velika, dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička. Z vso pazljivostjo smo sledili govoru gosp. drž. poslanca Gostinčarja. Želimo le, da bi gospod poslanec večkrat prihitel med nas. Gosp. poslancu kličemo, srčna vam hvala, kmalu zopet na svidenje; vam tovariši Idrijčani pa vsa čast, ker ste poslali takega zastopnika delavstva v državni zbor. K sklepu se je izrekla zahvala vsem gospodom državnim in deželnim poslancem za ves njihov trud za delavstvo in tudi prošnja, da vztrajajo na tem stališču tudi zanaprej, posebno, ker se gre zaradi starostnega zavarovanja, ker edino v starostnem zavarovanju je rešitev našega delavstva. Nato gospod župan zaključi lepo uspeli shod. Gospodu žu-apnu kličemo: Iskrena vam hvala, ki ste prihiteli med nas in s tem pokazali, da vam, je delavstvo nad vse ljubo. Zagotovljeni bodite, da vam je naše delavstvo vdano, ker vidi v vas ne - le svojega župana, temveč svojega očeta. Članom J. S. Z. pa naročamo, da prihajajte pridno vsako nedeljo od 11. do 12. ure v dvorano in pripeljite seboj svoje tovariše, ki še niso člani, da čim prej pridejo v našo sredo, ker le tako bomo dosegli cilj, kakoršnega želimo. Iz Idrije. Naš Gostinčar je imel predzadnjo nedeljo shod, na katerem se je tudi govorilo o gozdnih pašnikih in gozdnih pravicah. V »Zarji« se pa sodrug norčuje in piše takole: »V Idriji o gozdnih pašnikih govoriti, pomeni isto kol na Jelenku biljard igrati.« Menil je s tem prav akutno zabeliti svoje zabavljanje čez delavskega poslanca in vse ve, da je s tem pokazal, kako malo pozna ravno idrijske rudarske razmere. Naši vedo, da so nekdaj pomagali rudarji k svoji hišici, ko so mu dali les brezplačno iz eraričnih gozdov, tudi delež v gozdu je imel in pašno pravico. A po kateri krivdi se je vse to poizgu-bilo se ne ve, pač si pa že nekaj let prizadevajo, kako bi nekaj takih pravic nazaj dobili. Seve, zabavljati je lahko, J. Jttrgensen: • Naša ljuba Gospa Danska. Po mnogem prijaznem in skrbnem prigovarjanju je Ronge legel v posteljo. Kirchheim je takoj odšel po oskrbnika. Herman je ostal sam. Svetilka na mizi je nemirno gorela — tako se mu je zdelo; zdelo se mu je tudi, da se je odprlo okno. Temne sence so se podile po sobi — neprenehoma se. mu je zdelo, da nekdo govori. Tik nad glavo pa je zazijala v stropu velika odprtina —• skozi njo je zavel leden mraz. Zdaj je začul od zunaj tudi godbo . . . Naenkrat je bila v sobi. Slišal je vedno več in več glasov . . . Zdaj je padel nekdo na naslonjaču. Ali ni bil oče? Pred vrati je začul Koch - Jausena, ki je predaval svoje nazore o umetnosti. Toda ali je to voda, ki neprestano grmi? Ne, ni bila voda, to je bil pesek v peščeni uri, ki ga je slišal, zdaj ga je tudi videl . . . Bil je zlat in spoznal je, (la je njegovo lastno življenje, ki se je Pretakalo v teh blestečih zrnih, v teh neprcklicanih trenutkih. Spodnji del stekla je bil že skoro do vrha napolnjen, še malo peska je bilo zgoraj . . . In še to malo je ginilo tako hitro . . . Ali ga ni mogoče ustaviti? . . . Ali ni mogoče primakniti prsta? ... Ne, zlati čas je tekel in tekel . . . Kmalu ga ne bo nič več . . . Kmalu bodo padla zadnja zrna in ura se bo iztekla . . . In ta godba, ki neprenehoma igra. Zdelo se mu je, kakor da inštrumenti letajo semintja po sobi, kakor bi se vrteli in sukali zunaj po ozidju. Zdaj je začul razločne glasove in videl je postave ob postelji ... Zdelo se mu je, kakor bi bil Niels Wiig ... in njegova sestra ... v dolgih črnih haljah . . . Elza je iztegnila belo roko proti njemu in rekla: »Radi vaše duše nosim žalno obleko, Herman Ronge.« Herman Ronge, da to je bil on! Zdaj si je zaželel, da bi to ne bil on, da bi bil prost tega imena . . . Ah, ko bi bilo to mogočeJ . . . Hotel se je zateči k Bogu in ga prositi, da bi ne bil več Herman Ronge . . . Naenkrat je jasno začutil pričjoč-nost božjo — kakor da je gorkota navdala njegovo dušo, kakor solnčni žarek, ki visoko z neba prodre v temno hišo . . . Zazdelo se mu je, da ga je pri- jela močna roka . . . Božja roka, desnica božja ga je podpirala . . . Bil je poln čudne gotovosti . . . Kolikokrat je doma zavidal ljudi, ki so tako samozavestno govorili o Bogu, kakor da ga srečajo vsak dan, kakor da se jim še ni nikdar odgovorilo, da ga ni doma . . . Govorili so o »Gospodu« — sami sebe so celo imenovali »otroke božje« — vedeli so, da so rešeni in njih oči so žarele v gotovosti zveličanja. Ali navsezadnje vse to ni mogoče njemu, ki je veren kristjan! In zakaj se je vedno čutil tako majhnega proti takim ljudem? Zdelo se mu je, da sam nima prav nikake vere. A zdaj je veroval kakor ti — čutil je božjo pričjočnost kakor ti — čutil je, da je šele zdaj kristjan . . . Bilo mu je, kakor da neprenehoma gleda v odstrti božji obraz in roke, ki so bile razprte kakor na križu, je začel glasno mohti . . . Dolgo je molil. Cul je svoj lastni glas v celici. Stopal je višej in višje in postajal vedno močnejši. Navdal ga je velik ponos — zdaj se končno zgodil čudež prerojenja. Dolg in pretresujoč grom je zdrdral nad hišo kakor potrdilo od Bo- ga .. . in Herman Ronge je čutil, da je izginil pred njim ves zunanji sveit. XI. Čutil je, da je v rokah večnega in neizpremenljivega zakona. Njegovo srce je močno plalo, trepetalo neenakomerno . . . Bilo je, kakor da ga čudna moč vodi po njenu odločeni poti... Vedel je, da mu ni mogoče storiti drugega, kakor da se uda v vse, kar se mora nad njim zgoditi ... Ni mislil nič več nase in svojo usodo ... in poželel ničesar drugega kakor da se izvrši zakon, katerega moč je čutil. Njegovo srce je bilo pridobljeno za vse, kar je večno, želel je samo pravice. Naenkrat mu je bilo jasno vse življenje zadnjih dni. Vpraševal se je o stvareh in našel takoj odgovor — tajen glas mu je šepetal jasne odgovore na vse uganke ... Razumel je, zakaj ni mogel v ničemer napredovati. Saj tudi ni bilo treba, kajti njegovo življenje se je bližalo koncu — ta bolezen je bila smrtna. Godba, ki je zadnje dni neprestano svirala krog njega, je bila glasba višin, in čutil je, da sam plava vedno višje. a koliko dola, poizvedovanja in pisanja ter sej je že imelo radi tega strokovno društvo rudarjev, vedo le tisti, ki so se sami trudili. In če sedaj svoje poizvedovanje razodenejo svojemu poslancu, ga vprašajo za svet, kako bi zopet stare pravice dobili, se pa rdeči sodrug roga poslancu in svojim tovarišem! Da bo pa videl pisec, kako njegova stranka in z njo zedinjeni liberalci skrbe za svoj«, pravice, naj omenjamo, kar bi bili že prej morali, a smo opustili, misleč, da ne napadajmo sotovarišev, če oni nas pri miru puste. Naš tovariš Kavčič je že pri občinski seji omenil, kako se ravna s Kavčičevo dijaško ustanovo. Prej je bilo vsaj kaj mest razpisanih, sedaj že več let nič. Župan je priznal, da on ni res še nič pustil razpisati in drugi so molčali. Kako pa je s ter ustanovo? Testament določuje, da se le, če se noben dijak ne oglasi, sme polovica preostanka vložiti pri Kranjski hranilnici za nakup državnega papirja, druga polovica pa pripada ubož-nemu zavodu. Kako pa naš občinski zastop ravna? Vedno manj daje ustanov dijakom, pač pa nosi preostanke v svojo mestno hranilnico. Leta 1905 je bilo še -8 dijakov podpiranih, leta 1912 le 5, ki so skoraj 300 kron manj dobili kot leta 1905. In vendar je bilo kako leto nad 1200 kron preostanka. To,je popolnoma, protipostavno, ker je zoper voljo uStanovnika. In tu se denar ne razdeli, ko ga je zadosti, pri mestni občini pa vedno na našo stranko vpijejo, da ne privošči idrijskim dijakom podpore. Kdo tedaj na Jelenku biljard igra? Idrtija. »Zarja« je pisala; dne 3. aprila o shodu pri Didiču, na katerem je govoril naš delavni poslanec gosp. J. Gostinčar. »Zarja« se zaletuje v de^-lavskega poslanca z raznimi imeni, katere pa denimo za enkrat na stran. Pribijemo pa, da »Zarja«, kot delavsko glasilo, hujska proti poslancu, ki zastopa delavski stan. Delavci kot sodru-gi, kje ste? Naprej piše »Zarja« »o pokojninah in zakaj se je delavcem toliko odtegnilo, kar Gostinčar ni vedel pojasniti delavcem.« Pribijemo k temu v toliko, da je bilo Strokovno društvo o tem že kdaj informirano in je na shodu predsednik pojasnil to reč. Ravno nasprotno pa so morali ti bratovski odborniki povpraševati po naših možeh po vzroku »abcuga«. Res se uresničuje mnenje delavcev, da ve o delavskih izpremembah samo soc. dem. vo-leslavni in znani delavec od fare. — »Zarja« se jezi, da so morali slišati od poslanca zabavljice; naj se pa zahvalijo sodrugu, ki je zahteval pojasnilo od g. poslanca o Tomšikovem predlogu v državnem zboru glede 17 milijonov izboljšanja železničarskih plač. Gosp. Goslinčar mu je odgovoril: »Kef se hoče mene tukaj loviti, izjavim, da sem glasoval za ta predlog, a manjkalo je osem soc. dem. glasov,« ker je tak predlog soc. dem. deveta briga. — Še nekaj drobtinic za soc. dem. Kakor je znano, je hodil poslanec Vinter po Idriji in si je ogledal idrijsko delavsko mesto. Šel je tudi v jamo; kakor nam je znano, je hodil z njim delavec soc. dem., ki je znal delavcem nastaviti ceno. Ko pridejo v neki štreken k delavcem, vpraša rud. predstojnik delavca, spremljevalca poslanca, »po čem bi on delal to delo.« Ta mu odgovori, da za nekaj kron manj kot je sedaj. Mislite si, kako je sedaj tistima delavcema v štreknu .težava prositi za zvišanje cene delu, kot sta prosila malo prej. Torej sodrugi, lep napredek za v kroniko vaše organizacije. Ker pa »Zarja« končno svari, naj se varujejo, da ne bodo prišli v »špehkamro« radi nekega biljarda, o katerem sanja, svarimo, naj se res varujejo, da se ne bode spremenil biljard v stole in da bi se potem bombardirali sodrugi med seboj, kot se je dogodilo pred »Črnim Orlom«. Vžigalice se bodo podražile. Nemoralnost kartelov se razvidi iz sledečega slučaja: Vse avstrijske tovarne užigalic so stvorile svojo družbo — kartel in vse ogrske zopet svojo in te dve družbi imata zopet svoj skupen dogovor. Sedaj pa hodi ravnatelj skupnega kartela od odjemalca do odjemalca s katerimi imajo razne tovarne še ugodne sklepe in pravi, — od danes naprej boš prodajal užigalice toliko dražje, četudi imaš še poceni kupljeno blago, — če ne ti ne bomo prodali nobenega blaga več. Trgovec ima s tovarno poceni sklep še za eno, dve, tri ali več let in bi ves ta čas še lahko prodajal poceni blago, pa kartel pravi, — ko poteče sklepna doba, ne dobiš potem nobenega blaga več. Potem naj pa še kdo reče, da karteli ne delajo draginje. Tako se oropa konsumente samo pri enem predmetu letno za milijone, in pri drugem še več. Gospodinji, ki dan na dan kupuje sto in sto raznih predmetov in vsaccga morebiti za četrtino dražje plača kot pred desetimi in dvajsetimi leti, se pa to precej pozna. Država pa namesto da bi kartele ovirala, jih še podpira. Tekom zadnjega časa se' je n. pr. podražila manufaktura (v desetih letih) najmanj za 40 odstotkov, — potem sladkor, petrolej, kava in še sto drugih stvari. Čudno pri tem je edino to, da gre javnost mirno preko teh sprememb kot bi bile samoobsebi umljive, če1 pa ubogi kmeti prisiljeni vsled slabe letine in podražitve vseh življenjskih potrebščin zahteva le vinar višjo ceno za svoje pridelke, nastane pa takoj v gotovem delu časopisja in javnosti gro^ zen hrup. Izdalo se je za: Podpore...........................62-3 odstotkov Izobrazbo.........................10-2 „ Upravo............................ 8-8 „ Odstotke skupinam................. 9-6 „ Druge izdatke.....................13-1 „ Pomnožitev premoženja . . . . 5-1) „ 99’!) odstotkov Na vsakega članu odpade za: Podporo....................................K 8-22 Izobrazbo....................................1-60 Upravo.....................................„ 1/39 Druge izdatke ..................... . „ 3‘58 K 14-79 Od vsake članarine pride na: Podporo............................161 vinarjev Izobrazbo........................... 3-1 „ Upravne stroške................... 2-7 „ Obresti skupinam.................... 3-0 „ Druge izdatke ..................... 4-0 „ Povišenje premoženja................ 0-8 „ Glasnik Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze. TOBAČNO. DELAVSTVO POZORI V ponedeljek, dne 21. t. m. bodo takoj po končanem delu v »Ljudskem Domu« občni zbori našega Podpornega društva, skupine Avstrijske tobačne delavske zveze in skupine tobačna tvornica J. S. Z. v »Ljudskem Domu«. Na občnih zborih govorita poslanec dr. Krek in Gostinčar. Vse članice in člani na občne zbore I XXX POSLOVNO POROČILO ZVEZINEGA NAČELSTVA ZA LETO 1912. (Konec.) Računsko poročilo za leto 1912. Dohodki: Saldo 1. januarja 1912........... K 29-182-11 11.234 prisp. po 24 v = K 2696-16 295.636 „ „ 30 „ = „ 88690‘80 „ 91.386-96 9.301 „ „2................. „ 18602 699 vpisnin po 40 v . • . . „ 279-60 24 pristojbinaknižice po 20 v „ 4-80 Obresti.......................... „ 1.066-18 Koledar.......................... „ 844-95 Strokovni listi.................. „ 134-10 Letaki........................... „ 191-16 Strokovna komisija .............. „ 279-70 PovraCilo ............... „ 158*04 Razno............................ „ 219-10 Vsota . . K 123.932-72 Izdatki: Podpore: Bolniške podpore K 11.988 10 Porodnicam . „ 6.285-70 Mrtvašnine............„ 890-— Orožno vajo . . . . „ 283-56 Pravno varstvo . . „ 183 79 K 49.569-16 Izobrazbe: Listi.................K 7.438-70 Poučni tečaji . ... „ 1.197-18 Knjižnica.............„ 1.019-55 K 9.655-43 Upravi: a) Stvarna............K 2.346-62 b) osebna ............„ 6.024-92 K 8.371-54 Razno: Odstotke skupinam . K 9.134-22 Agitacija.............„ 1.578-99 Delegacije............„ 2960-40 Strokovna komisija „ 1.163-33 Koledar...............„ 1.043-70 50 deležev stavbne zadruge .................„ 5 000-— Povračila............„ 244-53 Razno................„ 47918 K 21.604-25 Vsota . . K 21.605-25 Saldo 31. decembra 1912 .... „ 34.732-35 K 123.932-72 Izkaz o premoženju: Dunajska osrednja hranilnica .... K 8.05350 Dunajska komunalna hranilnica, XVII . „ 1.187-33 Avstr. del. kredit . . „ 12.506-34 Landerbank . . . . „ 710-— Poštni hranilnici . . „ 358-35 K 22.815-52 Posojila stavbni zadrugi .................. 10.000-— Gotovina.................. 1.916-83 K 11.916-83 Delnice . . •................... » 7.642-50 Oprava pisarne.................. „ 2.465-— Obresti................... » 873-28 Denar krajnih skupin K 10.633-31 Inventura kraj. skupin .....................„ 1.605-49 K 12.238-80 Čisto premoženje zveze .... K 57.951-93 Dohodki so znašali .... K 94.750‘61 Stroški so znašali.................. „ 89.203~37 Prebitek . . K 5.547-24 1. januarja 1912.....................K 54.05M9 31. decembra 1912................... „ 57’95r49 Se je torej pomnožilo za. K 11.911*20 Primerjava z lanskim letom izkazuje: 1912 1911 Število članarin 306.870 308.464 Članarine................K 91.386-96 K 85.484-94 Vsi dohodki..............„ 94.750-61 „ 88.649-35 Izdatki. Podpore ..... . . K 49.56915 K 50.599-36 Izobrazba................„ 9.655 43 „ 7.662-54 Uprava...................„ 8.374-54 „ 8-680-82 Vsi izdatki..............„ 89.203-37 „ 82.087-78 Izdatki centrale znašajo v odstotkih: Podpore............................56-7 odstotkov Izobrazba..........................10-8 „ Uprava............................. 9-4 „ Obresti krajne skupine .... 10-2 „ Drugi izdatki..................... 12-9 „ 100-0 odstotkov 29-8 vinarjev Nalog strokovnih listov: ..Fachblatt d. Tabuckarbeiter“ . 100.8<)0 izvodov „Glasnik“ . . . . „La squilla“ . . „Odborovy list“ 15 600 67.600 320 184.320 izvodov Skupni nalog Izdatki za strokovne liste so znašali: „Fachblatt der Tabackarbeite“ „Glasnik“................... „La squiila“................ „Odborovy list“ ............ K 3935-55 „ 1363 15 „ 2100--40- Vosta . . K 7438-70 Blagajniško stanje skupin: Dohodki.............................K 9768‘53 Izdatki: Agitacije............................K 1715-85 Izobrazba................................. 7f9 62 Uprava...............................„ 3204-23 Izredno podpore......................„ 862-23 Drugi izdatki........................„ 2516-27 Vsota . . K 9018-20 Premoženje skupno: V blagajnah..........................K 10.633-31 Inventar............................ „ 1.605-49 Skupaj . Delovanje skupin K 12.238-80 1912. Skupno Shodo J '3? M Konferenc tu > *-> •3 S C a -26 Razno..................... ~..............11 -36 Vsota ... K 405-96 Stanje blagajne 31. decembra 1912 . „ 541-9S Zvezina društva. Kakor kaže računsko poročilo, sta Zvezino društvo v Budjejevicah in centrala v Krakovu poslali centrali 9331 tedenskih prispevkov. Češka krščanska tobačna delavska zveza izkazuje okroglo 50 članov. Do-zdaj deluje le v Budjejevicah. Poročilo skupin tobačnega delavstva poljskega krščanskega strokovnega društva (sedež Krakovo) izkazuje 380 članov, ki so do konca leta vse prispevke vplačevali, s tistimi, ki so s članarino zaostali, znaša število članov 450. Koncem leta 1912 je bilo v krščanski organizaciji: V avstrijski krščanskie tobačni delavski zvezi.................. 6030 V čtški zvezi ......................... 50 V društvih poljske zveze . . . 450 K 937-94 Krščanske tobačne delavske organizacije v Galiciji. (Poročilo za leto 1912.) Lota 1906 se je pričelo v Galiciji delati na ustanovitev krščanske tobačne delavske organizacije, ko se je ustanovila poljska krščanska strokovna zveza s sedežem v Krakovu. Minulo je pa poltretje leto, ko se je ustanovila prva skupina tobačnega delavstva dne 7. februarja 1909 v Monasterzyski, začetkom julija se je ustanovila skupina Zablotow, koncem marca 1911 v Krakovu, koncem leta 1911 v VVinikiju. Novi krščanski strokovni organizaciji so socialni demokratje silovito nasprotovali. Napadi so se podvojili, ko je poljska krščanska strokovna zveza, da pospešuje koristi svojih članov, sklenila z Avstrijsko krščansko tobačno delavsko zvezo kartel glede na gali-ško tobačno delavstvo. Vse zapreke so se pa premagale in gleda krščanska tobačna organizacija mirno v bodočnost. Vztrajno napreduje. Gališko tobačno delavstvo namreč vedno bolj umeva, da za krščanskega delavca in delavko v vrstah socialne demokracije ni prostora. Leta 1912 se je živahno agitiralo. Prvič smo se volitev v bolniške zavode udeležili in združili nad 1000 glasov, dasi so Rusini iz narodnih razlogov socialno demokraško volili. Koncem junija je prvič v Lvovu zborovala deželna konferenca krščanskega gališkega tobačnega delavstva. Razmere v galiških tobačnih tvornicah so se temeljito razpravljale in se je glavnemu ravnateljstvu in državnim poslancem odposlala spomenica. Pristopilo je leta 1912 256 novih članov. Blagajniško stanje nam kaže sledeča razpredelnica: Dohodki v kronah. Skupaj . 6530 Krakov to ■3 rsi im to M C= 2E VKinniki Zablotow Vpisnine & 50 v . . 20 — 48- 50- 8- Prispevki il 26 v . . 1084-98 1422-46 1056-98 536-04 k .35 v . . 187-95 — 312-20 Kartelni zaklad . . 65-86 109-42 99-40 39-98 Delegatni zaklad . . 6-30 32-96 10-30 11-70 Skupaj . 1365-09 1612-84 1529-38 595-72 Dohodki in izdatki krajnih skupin 1912. Krajna skupina Dohodki Izdatki Centr. odpo- slano Vpis- nina Ted. prispevek Bolni- ščina Porod- nina Orožne vaje Mrtva- ščina Proč. skupin 24 v - r. | 30 v - r. K v K v K v K v K v K j v K v K j v K I v Bavč 15 60 4297 SO 1596 38 220 429 7.'! 2067 24 Fiirstenfeld . . . 41 — 6630 30 1912 20 310 — — — 30 — 633 03 3486 07 Hajnburg .... 26 80 8150 10 5276 80 530 — 30 — 40 — 815 01 1485 09 Halajn 4 — 1227 90 368 44 70 - — — 20 — 122 /9 650 67 Celovec 8 — — — 1547 70 557 96 50 154 V 7 792 77 Ljubljana .... 27 80 18569 10 8353 26 1640 11 52 170 — 1856 91 6565 21 Landskron . . . 2 40 — 771 — 188 68 30 — — — — — 77 10 477 62 Line 20 — — 4120 80 1796 04 300 — 50 100 — 412 08 1482 68 Novi Jičin . . . 10 40 — 2754 30 1122 56 80 — — — 60 — 275 43 1226 71 Rovinj 26 80 940 32 4753 20 1445 60 380 — 30 — 10 — 569 34 3285 38 Sacco 29 1755 84 11230 80 6818 28 1025 70 44 32 30 — 1299 50 3797 84 Švac 27 20 — 9512 10 5453 96 840 — — 270 — 951 21 2024 13 Sternberg .... 1 — — 2400 60 799 42 220 - 20 — 60 — 240 06 1062 12 Dunaj-Ottakring 16 — 6172 50 3596 50 210 — 25 V 2 30 — 617 57 1708 71 Dunaj-Rennweg . — 80 — — 745 80 274 56 90 — — —- — 74 58 307 46 Cvitava . . • . . 15 20 .. 5712 30 2309 98 290 20 70 571 23 2476 29 Plačilnice .... 12 40 — 394 50 117 48 — 33 83 255 59 284 40 2696 16 88690 80 41988 1C 6285 70 221 56 890 9134 22 33151 78 Izdatki v kronah. 10°/o za sku- pino . . . 12914 140-70 142-26 51-73 l Bolniščine 643-41 4:52-5 201-80 356-10 ! Porodnicam . 1*0-- 145 — 110-— 60 — Centrala v Krakovu 532-54 894-89 1071-32 127-89 Skupaj . 1365-09 1012-84 1529-38 595-72 Krajni skupini Krakov in Zablotov imasta blagajni za predujeme, ki sta nad 1200 kron članom posodili. Premoženje krajnih skupin znaša približno 4000 K. Krajne skupine so imele 79 odbo-rovih sej, 28 zaupnih shodov, 8 javnih shodov, nad 50 manjših shodov, več izl< tov poleti, gledališke predstave in plesne veselice pozimi. Vse moči so se zastavile, da se dosežejo opravičene delavske zahteve. Deželne konference v Lvovu se je nad 50 delegatov iz vseh galiških tobačnih tvornic udeležilo. J. Puchalka. Davčni vijak. Po zadnjih glasovanjih v finančnem odseku bode znašala osebna dohodnina od 10.000 K letnih dohodkov, če bo te sklepe tudi zbornica odobrila: Pri dohodkih Dosedanji Novi od kron do davek davek 11.000 12.000 292 300 12.000 13.000 326 338 13.000 14.000 362 376 14.000 15.000 398 415 15.000 16.000 434 455 16.000 17.000 470 495 17.000 18.000 506 536 18.000 19.000 544 580 19.000 20.000 582 624 20.000 22.000 638 685 22.000 24.000 714 770 24.000 26.000 790 860 26.000 28.000 866 950 28.000 30.000 942 1040 30.000 32.000 1020 1135 32.000 34.000 1100 1230 34.000 36.000 1180 1325 36.000 38.000 1260 1420 38.000 40.000 1340 1515 40.000 44.000 1460 1655 44.000 48.000 1600 1850 48.000 52.000 1760 2045 52.000 56.000 1920 2240 56.000 60.000 2080 2440 60.000 64.000 2250 2640 64.000 68.000 2424 2850 68.000 72.000 2600 3060 72.000 76.000 2780 3280 76.000 80.000 2964 3510 80.000 84.000 3148 3740 84.000 88.000 3336 3970 88.000 92.000 3528 4210 92.000 96.000 3720 4450 96.000 100.000 — 4700 Pri dohodkih nad stotisoč kron na hodke do 10.000 kron ostane sedanji osebnodohodninski davek. Osebnodo-dohodninskega davka so oproščene vse osebe, ki letno nad 1200 kron ne zaslužijo. Uvesti se namerava tudi davek na fante, in sicer računajo, da pridobi država s tem davkom letno 7l/> milijona kron. Plačevati ga bodo morali tisti, ki letno 2000 kron zaslužijo. Vlada je predložila tudi predlogo o davku na vžigalice. Bilo bi tako za občinstvo kakor za državo in za delavstvo tvornic za vžigalice boljše, če bi se uvedel vžigialični monopol. Pravnik. Prenehanje učnega razmerja radi ogroženega zdravja. Tožba krojaškega mojstra na držanje službene pogodbe je bila iz naslednjih razlogov zavrnjena: na podlagi po sodnem zdravniku oddanega izvedeniškega mnenja je sodišče smatralo za dokazano, da je toženi učenec slabokrven in nagnjen k tuberkulozni obolelosti pljuč ter da neprestano šivanje in s tem zvezano sedenje njegovemu zdravju škoduje. Iz tega sodišče sklepa, da toženec brez nevarnosti za svoje zdravje ne more še naprej vztrajati v med njim in tožnikom pogojenem učnem razmerju in je torej na toženčevi strani podan postavni razlog (§ 601., točka 2 a obrt r.), ki ga opravičuje k enotsranskemu odstopu od učne pogodbe pred pretekom pogojne dobe. Okno v svet. leto se davek primerno poviša. Za do- Koliko zaslužijo zavarovalnice. Zavarovalna družba »Donau« je sklenila, da izplača svojim delničarjem 14od-stotno dividendo. Na vsako akcijo pride 56 kron, lani je prišlo 52 kron. Zavarovalna družba »Fonciere« je pa sklenila, da izplača 8odstotno dividendo: 16 kron za vsako akcijo. Vsekakor lep dobiček, a druge zavarovalnice [napravljajo še večje dobičke. Nujno potrebno bi bilo, da bi se vse zavarovanje podržavilo ali pa podeželilo. Za zabavo. Zakaj se je zaročila s Henrikom? Ančka: S Henrikom si se zaročila? S tem človekom? — Lenčka: Res, to sem rekla in nikdar bi se ne bila z njim zaročila, če bi mi ne bil strašno zagrozil! — Ančka: Kaj ne, grozil je, da se ustreli, da se obesi, da skoči v vodo ali da tebe usmrti? — Lenčka: Hujše mi je zagrozil. Rekel je, če dobi od mene košarico, gre takoj tebe zasnubit. Prepričana sem bila, da to tudi stori in zato sem rekla: da. Zvit odgovor. Dijak vpraša juda Mojzesa: Povej mi, Mojzes, kaj bi stojni, če v soboto najdeš mošnjo s 500 cekini, ali bi jo pobral? — Mojzes: Kaj naj ti odgovorim, saj mošnje ne vidim, danes pa tudi ni sobota. Pozabljiv profesor hitro vstopi v železniški voz in govori s seboj: Hvala Bogu, da vlaka nisem zamudil! Nisem li kaj v vlaku, ki sem ga zapustil, pozabil? Kovčeg imam, dežnik tudi, denarnico imam, vožni listek tudi; a za božjo voljo, na ženo, ki sedi v drugem vlaku, sem čisto pozabil. Hitro skoči k vratom, hoče jih odpreti, kliče izprevod-nika, a uradnik med tem zakliče »odpeljati« in vlak odpelje pozabljivega profesorja brez njegove pozabljene žene v široki svet. Izdajatelj: Miha Moškerc, odgovorni urednik Jožel Gostinčar. — Tisk Katoliške Tiskarne. Pristopajte k Jugoslovan. Strokovni Zvezi! Le tedai doseže kakovost fine zrnate kave svojo polno veljavo, če voli cenjena gospodinja kot kavni pridatek najzanesljivejšo vrsto! Naibolje storite, če uporabljate izdelek, ki se je izkazal že desetletja kot najbolji, „pravega : Franckaiz tovarne Zagreb, vendar pa izrečno le onega s kavnim mlinčkom kot tovarniško znamko. MN T M 1 Tovarne za astestikrill ..ZEMIT" družba z om. zav. Mor. Žumberk dobavljajo najboljši in najcenejši krouski materija! Zastopnik: ZAJEC & HORN, Ljubljana, Dunajska cesta 73 A /IRFRT » H« in UL lil, Prešernova ulica priporoča svojo veliko zalogo čevljev do-:: malega izdelka :: U aa Solidno izdelane dežnike m solnčnike priporoča po najniijih cenah L Mikusch ^ub^ana Ha 1UIAU JLM, Mestni trg St. 13 > 15. 7iCZ2KZZ7ZZZX^Z7ZZZXXZZ7Z=ZXX=37Z=ZXXZD Sogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin. tra F Mpršnl ljubljhnh 1 . MCI JU1 ffle8tni trg 18 Trgovina z modnim in drobnim blagom. Velika izber vezenin, čipk, rokavlo, nogavlo, otroške obleke ln perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnlo, volne, bombaža, sn-kanca itd. I^redtiskanje in vezenje monogramov in |H vsakovrstnih drug h risb. H El □ Pozor, slovenska delavska društva! Kupujte svoje potrebščine pri znani ln priporočljivi domači manufaktura! trgovini Janko Česnik (Pri CeSnlkul LJUBLJHim Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila. Postrežba poštena in zanesljiva. m — 64 — vice ali pa tudi vso skupaj. Vsaka pravica pa mora biti posebej v koncesiji navedena. Kako sme gostilničar svojo pravico rabiti, o tem glej § 17. o. r. Pri podeljevanju gostilničarske koncesije se je kar najnatančneje držati imenovanj, kakor so našteta v § 16 a--g. Imena »baril-nica, restavracija, krčma, gostilnica, pivnica« so pri podeljevanju ozirom na določbe § 16. o. r. (Min. ukaz, . Vsaka posamezna pravica tvori celoto samo zase brez ozira na st\sme upravičenec posameznim podeljenim nhrtnn «SwvnVv& ge še naPreJ izvrševati. To odpoved mora šf 4416) na Znan->e- (Ministrstvo za notranje stvari, 1885, , , Podajanje žganih opojnih pijač v zaprtih posodah je svo'- bodan obrt, za katerega ni treba koncesije. Pač pa mora koncesijo imeti tisti, ki po obrtno toči omenjene pijače ali jih na drobno prodaja. Glej § 15. o. r., točka 15 in dodatek II. ™ * 0hJ°}°*?ni n°eni uri morajo biti gostilnice in kavarne zaprte. g° °m f)1 dovoljen vstop in tudi ne, da bi se nadalje mu- ^ x,V lL«i0S- Ta PreP°ved ne velja za voznike in potnike, došle v gostilnico 111 kavarno. Omenjeno (policijko) uro določi načelnik deželnega političnega oblastva z ozirom na deželne in krajevna razmere lahko pa tudi prepUSti podrejenim organom, da to določijo za posamezne dele in kraje. Dovoljenje, imeti gostilnico ali kavarno odprto čez določeno uro, daje iz posebnih vzrokov poli-cijsko obiastvo, kjer se tako nahaja, v drugih krajih pa občinski načelnik. Tako dovoljenje je dajati praviloma od slučaja do slučaja za posamezne noči in le pri posebnih razmerah za doiočeno daljšo dobo. Znesek, ki se mora za to dovoljenje plačati, pripade občinski blagajni za reveže. Prodajanje soda-vode ne spada med gostilničarski obrt, ampak je svoboden obrt. (Min. ukaz, 23. junija 1891, št. 9847.) Za promet z vinom velja poseben zakon z dne 12. aprila 1907 drž. zak. št. 210, ki se glasi: § 1. Za promet z vinom, vinskim moštom in vinsko drozgo se uporabljajo določila zakona z dne 16. januarja 1896 (drž. zak. št. 89 iz leta 1897.), o prometu z živežem in nekimi potrošnimi rečmi( zakon o živežu) in nastopni predpisi. 2-,.Vino -*e P*ia^a’ naPi*avijena z alkoholovim vretjem vinskega mosta ali iz zmečkanega (stlačenega) svežega grozdja (vinske dro- zge.) Vinski mošt je iz svežega grozdja dobljena tekočina. — 61 — K št. 6. Za stavbinske obrte velja poseben zakon z dne 26. dec. 1893, drž. zak. št. 193, in na podlagi tega zakona izdane naredbe. Z ministrskim ukazom z dne 7. februarja 1907, drž. zak. št. 24 so so izdali natančni predpisi v zabratnbo nezgod in v varstvo zdravja delavcev pri gradnji nadtalnih stavb. Predpisi v zabrambo nezgod se tičejo tega, kako morajo biti napravljeni temelji, rovi za vodnjake, kanali in greznice, dalje apnenice, odri, lestve in stopnice, mostički, vrvi in verige, dvigalniki, prevozne naprave v notranjosti stavb, kako je treba izvrševati strešna in slična dela in katere varnostne naprave je treba oskrbeti pri podiranju stavb. Za varstvo zdra.vjai stavbinsklih delavcev obsega omenjeni ukaz predpise v straniščih, glede sveže pitne vode, o prvih pripomočkih za slučaj kake nezgode, antiseptičnih pripomočkih, obvezilih in okrepčilih, dalje je treba delavcem naznaniti z lepaki stanovanja zdravnikov in kje se nahajajo bolniške blagajne. Obrtnega izdelovanja sesalk pri vodnjakih ni šteti za klade-zarski obrt kakor tudi ne postavljanja istih v vodnjakov rov, ampak sel smatra za svoboden obrt. (Ukaz ministrstva za notranje stvari 1886, št. 9462.) Obrtno izvrševanje stavbinskega podjetništva, to je izvrševanje stavb na tuj račun, je svoboden obrt, in podjetnik se sme pečati z istim tudi izven kraja svojega obrta po 8 40. o. r. (Ukaz. min. za notranje stvari, 1895, št. 2905.) Izdelovanje nagrobnih kamnov spada v obrt kamnosekov in je zato po § 15., odst. 6., treba za pričetek takega obrta dobiti koncesijo. (Odlok trg. min. z dne 20. julija 1909, št. 16.175.) K št. 7. Politično deželno oblastvo sme iz zdravstvenih ozirov in v varstvo pred ognjem delovanje posajmetznih »dimnikarjev v večjih mestih omejiti na določen okraj. Ako se je to zgodilo, potem smejo v dotičnem okraju izvrševati dimnikarski obrt samo tiste osebe, ki imajo za ta okraj koncesijo za dimnikarska dela. V slučaju, da hoče dimnikar prenehati s svojim obrtom, naznaniti mora to poprej obrtnemu oblastvu. K št. 10. Za izdelovanje in prodajanje svinčenih zrn in strelskih kapic se zahteva koncesija, ker spadajo te stvari med muni-cijske predmete. (Min. ukaz, 27. avg. 1884, št. 27.096.) Vsled zakona z dne 23. junija 1891, drž. zak. št. 89, je predpisano, da se mora vsako ročno strelno orožje preizkusiti. Tudi sama trgovina z orožjem in strelivnimi predmeti (brez izdelovanja istih) je koncesioniran obrt. Predpisani dokaz sposobnosti se tirja istotako od prosivcev za koncesijo za samoprodajanje orožja in municijskih (strelivnih) predmeitov. Sposobnost se dokaže Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernova ulica 9 priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. Novosti v konfekciji za dame. Sladnl faj-zaitrkl tfi.11 00% prihranka in okusen zajtrk, južlna! dose-Hri I žejo oni, ki namesto kave, čaja, kakao, sladne kave, pijejo aladnl ža|. Ako se ga uporablja pri doienčkih namesto moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne. Je za polovico cenejši. Dr. pl. Trnk6czyjev sladni čai ima ime Sladin in MnZ| je vedno bolj priljubljen. Povsod %kg zavoj 00 vin Ul UL! Tudi pri trgovcih. Po pošti pošlje najmani 5 zavoiev lekarnar Trnk6czy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih ose n otrok zredil s sladnim čajem. O avne zaloge na Dunaju: le- Vrfaoialnl karne Tmkdczy: Schonbrunnerstiassc štev. 1(«, LUldaJt«! Josefstiidterstrasse štev.Z5, Kadetzkyplatz štev.4. V Gradcu: Sackstrasse štev. 4. Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne, slabe. Za resničnost tega naznanila jamči 5 tukaj navedenih tvrdk Trnk6czyjevth, istotako ugodne sodbe zaupanja vred n h oseb. &Satni/ti «»• nwri/u> ytat*ri bolijo Avbrv. po coni in -Mimsl/iiM?potovali na/so obme/m fSimori^Mrietečza ta J/uAQan£ MblobitonsA* ulic* 20. 2%n)h*mj0tatA/asni7n d*/oMbrexpia&t0, FR. P. ZAJEC, Ljubljana Stari trg št. 9. Izprašani optik. Zalagatelj c. In kr. armade, c. In kr. vojne mornarice, c. kr. domobrancev itd. Naj večji optični zavod. Prvi specialist za očala in ščipalnike, narejene strogo I n atan-čno po naročilu I inzdravni-| škth predpisih. — Nadalje pri, oro-čam svojo veliko Izbiro strokovnjaško pravilno izdelanih toplomerov, zrako-merov, daljnogledov vseh vrst. kakor Zeiss, Busch, Ooerz itd. V a popravila izvršujem v s oii lastni po najnovejšem sistemu z električnim obratom ureje i delavnici in je ogled iste mojim cenj. odjemalci m vsak čas dovoljen. Bogata zaloga najboljtih ar, zlatnina in srebrnina. Zahtevajte cenik. Lekarna „Prl kraoi" Mr. Ph. A. Bohinc Ljubljana, Rimska cesta štev. 24. Priporočajo se sledeča zdravlia Balzam proti žeiodčnlm bolečinam, s eklenlra 20 v. napi) ce za želodec, izvrstno, krepil o in slast do jed pospešujoč, sre stvo, st> kieulca 40 v. Ka lj.ee zoper želodčni krč, steklenica 50 v. Poslpalni prašek, proti ognjlvanju otrok in proti po-leuju nog, škatbca 50 v. Blbje olie, stenlentca l krono in 2 kroni. Saiicilm kolodlj, za dstramtev ku jih očes in trde k 2 . steklenica 70 v. ,,Sladin" za o rme, škatla GO v. 1 inktura za želodec, o vaialuo In želodec krepilno sredstvo, teklen ca 20 v. Trpotvev sok, izvrsten pripomoček proti K: Siju, stekli mca i krono. Žeieznato vino. -teklenua ? kroni 60 v In 4 krone 80 v. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIK = Zdravniško priporočeno zdravilno sredstvo: 1 BI0GL0BIN | i Kri tvoreča pijača izvrstnega okusa. § i Odlično krepilno sredstvo za mlade in stare. | | V steklenicah po K 350 in K 2 — v vsaki § lekarni. — Glavna zaloga za Kranjsko: 5 M= R. Sušnik | I lekarna „Pri zlatem jelenu" | Ljubljana, Manjin trg. | niimimiiimimiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiB Edina in najkrajša liniia uHmeriko! Samo 5 dni! r iz Hawre v New-York francoska p^ek- morska družba. Veljavne vozne liste Sifkart.) za irauco n i iiiiu iz Havre v New-York in listke za ovratek lz Amerike v staro domovino, oo n»]nl2ji ceni In brezplačna pojasnila daje samo potovalna pisarna v Ljubliani, Dunajska cesta št. 18 v hiši .Kmetske posojilnice" ED. ŠMARDA Največja in najstarejša tovarna lončenih peči in raznih lončenih izdelkov Mnogokrat odlikovana Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na štedilna« gnjišča in peči preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago. IMAM I!S» priporoča svojo boguto zalogo raznovrstnih voznih koles in šivalnih strojev = za rodbino in obrt. = N X IA ‘E ra k X ra ■M 01 >U E ta ta N Za hranilne ploge jamči dežela Kranjska. Najboljša, najsigurnejša prilika za štedenje! Denarni promet 1.1911. čez 82 milijonou K. Stanje ulog čez 22 milijonou K. Lastna glavnica K 704.939*27. ura POSOJILNIM registrovana zadruga z neomejeno zavezo Miklošičeva cesta štev. 6 pritličje v lastni hiši nasproti hotela „Union“ za frančiškansko cerkvijo prejema ^hranilne vloge vsak d lavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne ter jih obrestuje po 31 01 4 JS ra N Dl i brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih 100 kron čistih 4*75 na leto. 't ' v ■ ••i’ ' • • i i ' r• > j Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovan.e kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno -hranilnične po.ožnice na razpolago. Fran Povše, komercialni svetnik, vodja, graščak, drž. in dež. poslanec, predsednik; Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsednik; odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v št. Vidu nad Ljubljano; Or. Josip Dermastia ; Anton Kobt, posestnik in trgovec, Breg pri Borovnici; Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani; Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani; Ivan Kregar, svetnik trgovske in obrtne zbornice in hišni posestnik v Ljubljani; Fran Leskovic, hišni posestnik in blagajnik „Ljudske posojilnice11; Ivan Pollak ml., tovarnar; Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Gregor Šlibar, župnik v Rudniku. Za hranilne uloge >amčl deiefa Kranjska. lo IB IR Ml m al n« a, raj dT| 3 a ml sr Dl| — 62 — z delovnim izpričevalom, ali pa z učnim in delovnim izpričevalom, da si je prosivec pridobil kot pomočnik v kakšnem tozadevnem trgovinskem obrtu zahtevano strokovno kvalifikacijo. (Odlok trg. min., 2. avg. 1884, št. 22.284.) Za izdelovanje in prodajanje svinčenih zrn in strelnih kapic se zahteva koncesija, ker spadajo te stvari med municijske predmete. (Min. odlok, 27. avg. 1884, št. 27.096.) Vsled zakona z dne 23. junija 1891, drž. zak. št. 89, je predpisano, da se mora vsako ročno strelno orožje preizkusiti. K št. 11. Izdelovanje pokalnih priprav (preparatov) je konce-sioniran obrt. (Min. odlok, 27. avg. 1884, št. 27.096.) Ravno tako izdelovanje ali samo prodajanje pokalnih priprav za otroke. (Min. odlok, 23. oktobra 1886, št. 36.693.) K št. 12. Vsak starinar je dolžan voditi trgovske knjige, kaj da je kupil in kaj prodal, in sicer za sledeče stvari: zlato, srebro, dragotine, umetnine in orožje, brez ozira na visokost kupne cene. Istotako morajo vknjižiti nakup in prodajo vseh drugih stvari, katerih kupna cena presega vrednost 10 kron a. v. Zabeležiti se mora predmet, dan nakupa in navedeno prodajalčevo ime, njegov stan in stanovanje, dalje dan prodaje in prodajna cena. Ako oblastvo starinarja obvesti o izgubljenih ali ukradenih stvareh, mora ta obvestila shraniti. (Min. ukaz, 2. maja 1884, drž. zak. št. 69.) K št. 14. Med ta obrt je tudi šteti izdelovanje in prodajanje obvezil, ki služijo zdravniškim namenom, ako se v teh obvezilih nahajajo zdravilske snovi. Izdelovanje in prodajanje obvezil, v katerih ni takih snovi, je svoboden obrt; toda obrtno oblastvo mora iz zdravstvenih ozirov skrbeti, da vlada pri izdelovanju in prodajanju teh predmetov največja snažnost, in da se obvezila tako shra-njajo, da se obvarujejo pred škodljivim onečiščenjem. (Odlok min. za notranje stvari, 8. maja 1896, št. 15.693.) Trgovina z mineralno vodo je svoboden obrt. K št. 15. Natančnejše določbe o gostilničarskem obrtu glej v §§ 16. do 20. Glede trgovine, točenja in nadrobne prodaje žganih opojnih pijač je v veljavi poseben zakon z dne 23. januarja 1881, drž. zak. št. 82v K št. 18. Kot, dokaz posebne sposobnosti za obrt izdelovanja in popravlanja parnih kotlov zadostuje, da prosivec za kakšno v gorenjem odstavku 18. navedeno koncesijo dokaže, da je napravil državni izpit iz mašinsko - stavbene stroke na kaki tehnični visoki šoli, ali da je uspešno dovršil zadnji letnik mehanično-tehničnega oddelka kakšne višje obrtne šole; poleg tega mora še dokazati, da — 63 — se je vsaj dve leti uporabljal pri dotičnem inštalacijskem delu. (Min. naredba, 5. dec. 1897, drž. zak. št. 281.) K št. 20. Prosivci za koncesijo za ta obrt morajo dokazati, da so pol leita obiskovali podkovski tečaj ali da so napravili izpit za podkovstvo. (Min. naredba, 21. junija 1874, drž. zak. št. 100.) K ukazom trg. min. z dne 23. avgusta 1911, drž. zak. št. 169, so bili izdani posebni predpisi v varstvo življenja in zdravja delavcev v obrtih, ki se bavijo s knjigotiskom, kamenotiskom in vlivanjem črk. Podjetnik mora na lahko vidnem mestu dati nabiti en izvod tega ministrskega ukaza in od obrtne oblasti poverjen seznamek, obsegajoč podatke o dolžini, širini in višini delovnega prostora in število delavcev, ki smejo biti zaposleni v tem prostoru. Tudi je podjetnik dolžan, da vsakemu delavcu izroči po en izvod posebnega navodila, kako se je delavcem vesti, da si ne nakopljejo bolezni in s poukom o nekaterih boleznih (zastrupljenje krvi), ki se lahko dobe v teh obratih. Obrtna oblast ne sme odreči koncesije, če so iznolnjeni vsi zahtevki, kateri so po zakonu predpisani za dosego zaprošene pravice in kateri so za to zadostni, vštevši tudi take zahtevke, katere sme oblast presojati po prostem preudarku. (Upr. sod., 26. junija 1912, št. 5895.) Nazor, da bi bila obrtna oblast upravičena, koncesijo odreči celo tedaj, ako bi bili izpolnjeni vsi pogoji, katere določa zakon, je nepravilen in neutemeljen. Za slučaj, da bi se kak koncesioniran obrt prenesel na drugo osebo, je po § 56. obrtnega reda treba nove koncesije in je tudi ob takem prenosu upoštevati potrebo prebivalstva. (Upr. sod., 15. jun. 1912, št, 7596.) S 16" Gostilničarski in krčmarski obrti. Gostilničarski in krčmarski obrti so razdeljeni na te pravice: a) tujce pod streho Jemati; b) oddajati jedila; T c) pivo, vino in sadjevec točiti; d) žgane opojne pijače točiti in na drobno prodajati; < e) umetna vina in poluvina točiti; f) prodajati kavo, čaj, čokolado, druge gorke pijane in poživila; g) priliko dajati zn dovoljene igre. Te pravice se morajo podeliti prsamez ali spojene med seboj, ali treba jih je vsakokrat v podelilu izrečno navesti. Kakor je razvidno iz zadnjega odstavka gorenjega paragrafa, more gostilničarska koncesija obvezati poedine v § 16. naštete pra-