Na gradbišču Pipistrelove tovarne iskali bombe, našli azbest «iß i y o tm 18 Sozvočje med Kmečko zvezo in tržaškim županom Cosolinijem Primorski /ni* v v• Gltnsctca: ali bodo izsledili krivca? AljoSa GaSperlin Po dogajanju na strugi reke Glinščice, ki ga je marsikdo označil kot razdejanje, je prišla prva prijava sodstvu. Za to je poskrbela naravovarstvena organizacija WWF, ki zahteva preiskavo in ugotovitev odgovornih. Čiščenje struge je izvršila deželna zaščita pod nadzorstvom pristojnega deželnega odbornika Luce Cirianija, ki je ugodil prošnji dolinske občinske uprave. Čeprav bi morala civilna zaščita ukrepati v sili in v izrednih primerih, se ukvarja tudi s čiščenjem strug, kot je to že storila v mnogih krajih v deželi FJK. Seznam teh del je objavljen na spletni strani deželne civilne zaščite. Vendar so včeraj čudežno izginile informacije o akciji v Dolini Glinščice. Na spletu Dežele FJK so le informacije o čiščenju struge reke Meduna... Civilna zaščita je v Dolini Glin-ščice sekala desno in levo na strogo zaščitenem območju. Ciriani zatrjuje, da je to bilo redno vzdrževanje, za kar ni bilo treba posebnih dovoljenj. Sploh pa se je sprožil lov na krivca. Mnogi so mnenja, da je za to odgovorna Občina Dolina, ker ni nadzorovala dogajanja. Dolinska občinska uprava odgovarja, da ne more nadzorovati dela, ki ga opravlja civilna zaščita pod nadzorstvom deželne uprave oz. Cirianija. V pričakovanju na dokumentacijo o opravljeni akciji (in verjetne nove prijave sodstvu) nam spomin ne more mimo upravljanja s civilno zaščito na državni ravni v prejšnjih letih. Mnogo je bilo meglenih dogodkov, v teku so številni sodni postopki, odgovorni za nezakonita dejanja pa (še) niso bili obsojeni. Poraja se sum, da bodo krivca tudi tokrat težko izsledili. kakšna usoda nas čaka dnevnik ČETRTEK, 5. APRILA 2012_ Št. 81 (20.404) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste O" 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € ITALIJA - Vladna koalicija je naposled le dosegla dogovor Monti: Zgodovinska reforma trga dela Sindikalna zveza Cgil previdna - Združenja delodajalcev kritična LOKEV - Predstavitev nove proge Koper-Divača V zgornji Glinščici namesto nasipa dva železniška mostova LOKEV - Nova dvotirna železnica od Kopra do Divače bo dolga 28 kilometrov, od katerih jih bo okoli 21 teklo pod zemljo. Proga bi po sedanjih merilih stala 1,3 milijarde evrov, negotovo financiranje projekta pogojuje začetek gradbenih del, ki bodo trajala šest let. To so temeljne informacije, ki smo jih slišali na včerajšnji javni predstavitvi načrta v kulturnem domu v Lokvi (foto KROMA), kjer so ljudje upravičeno želeli izvedeti za vpliv železni- ce v lokalni stvarnosti ter v okolju občin Divača in Sežana. Nova proga bo gornji del Doline Glinščice prečkala z dvema mostovoma namesto sprva načrtovanega velikega nasipa. Na 2. strani RIM - Na osnovi ponoči doseženega dogovora z voditelji koalicijskih strank je vlada včeraj dokončala besedilo zakonskega osnutka o reformi trga dela in ga posredovala predsedniku republike, preden ga je izročila parlamentu v odobritev. »Gre za reformo zgodovinskega pomena,« je dejal predsednik vlade Mario Monti na tiskovni konferenci, ki jo je priredil včeraj popoldne v Palači Chigi v Rimu skupno z ministrico za delo Elso Fornero. Sindikalni zvezi Cisl in Uil sta z vladnim zakonskim osnutkom zadovoljni, zveza Cgil je bolj previdna, združenja delodajalcev pa so kritična. Na 5. strani Fiat je dokončno postal multinacionalka Na 4. strani Načrti tržaške komisije za enake možnosti Na 7. strani Revija Coralmente prispeva k sožitju Na 10. strani Nagrada vstajenje Marjanu Pertotu Na 12. strani Konzulta za boljše poznavanje manjšine Na 15. strani V Gorici dva županska kandidata izločena Na 18. strani DOBAVA IN MONTAZA r< Lesenipodi Okna in okvirji Notranja vrata Blindirana vhodna vrata GIOMA - Ulica Remis, 50 - S. Vito al Torre (UD) Tel. in Faks +39 0432 997154 info@giomapavimenti.it - www.giomapavimenti.it 2 Četrtek, 5. aprila 2012 ALPE-JADRAN / LOKEV - Javna predstavitev načrta za tvotirno železnico Koper-Divača Zgornji del Doline Glinščice bosta prečkala dva železniška mostova Prvotni projekt je predvideval velik nasip, ki ga sedaj ne bo - Negotovo financiranje pogojuje začetek del LOKEV - Nova dvotirna železnica od Kopra do Divače bo dolga 28 kilometrov, od katerih jih bo okoli 21 teklo pod zemljo. Proga bi po sedanjih merilih stala 1,3 milijarde evrov, negotovo financiranje projekta pogojuje začetek gradbenih del, ki bodo trajala šest let. To so temeljne informacije, ki smo jih slišali na včerajšnji javni predstavitvi načrta v kulturnem domu v Lokvi, kjer so ljudje upravičeno želeli izvedeti za vpliv železnice v lokalni stvarnosti ter v okolju občin Divača in Sežana. Poznejša predstavitev v Gabrovici je osvetlila okoljske vplive železnice v občini Hrpe-lje-Kozina, s posebnim poudarkom na Glinščico. Nasipa kilometer od meje bi uničila dolino Predstavniki slovenskega ministrstva za infrastrukture in prostor ter družbe Urbis (izdelovalec državnega prostorskega načrta) so pojasnili, da bosta Glinščico prečkala dva mostova v dolžini 60 in 90 metrov. S tem bo dolina na območju Beke in Ocizle med dvema tuneloma ostala odprta. V času del bodo speljali začasno makadamsko gradbiščno cesto (dolžina 625 metrov), 1.220 metrov dolgo in štiri metre dostopno cesto pa bodo asfaltirali. Železnica bo tekla približno en kilometer zračne črne od meje z Italijo, ki bo gotovo (čudno, da tega še ni naredila...)zahte-vala čezmejno presojo načrta. Glinščica na slovenski strani sodi od leta 1992 v krajinski park Beka, na italijanski strani pa je dolina zaščiteno področje. Mostova namesto nasipa, ki bi zaprl zgornji del Glinščice, se zdi manj boleča rešitev, čeprav gre za okoljsko zelo občutljivo območje, ki je vrh vsega še prepleteno s kraškimi jamami. Mostova po mnenju projektantov ne bosta preveč pogojevala turistično-izletniškega poslanstva Glinščice, poskrbljeno pa bo tudi za divjad. Zakaj ne iz Kopra v Trst? Srečanje v Lokvi je bilo strokovne in ne politične narave. Nekateri udeleženci so vseeno opozorili, da bi bilo namesto zelo drage dvotirne železnice bolj smotrno povezati Koper s Trstom. To se zaradi nacionalnih in geostrateških interesov Slovenije ne bo nikoli zgodilo, so menili drugi, vsi pa so se strinjali, da je tako pomemben, a obenem ze- Zastopniki pristojnega ministrstva in podjetja Urbis, ki so včeraj v Lokvi predstavili načrt nove dvotirne železnice Koper-Divača kroma lo drag projekt v teh kriznih časih zelo vprašljiv. Nova železnica je sestavni del državnega prostorskega načrta, ni pa še dobila celovitega gradbenega načrta, ki je tudi odvisen od finančne konstrukcije. Skratka precej začaran krog, čeprav marsikdo v Ljubljani pričakuje javno-zasebno partnerstvo za gradnjo železnice. To lahko pride le iz tujine. Lokavci so zaskrbljeni Sedanja enotirna proga se od Divače v smeri Kopra spušča do Rodika in naprej v Kozino, nova trasa pa bo v glavnem v tunelu speljana na krajši relaciji Krvavi potok-Beka. Na območju Diva-ča-Lokev bo proga tekla na planu, čeprav v 18-metrskem useku, kar vseeno skrbi krajane. Strokovnjaki zagotavljajo, da vlaki ne bodo povzročali hrupa in drugih nevšečnosti, Lokavci pa se bojijo posledic zahtevnih gradbenih del, ki bodo - kot omenjeno - trajala šest let. Tovornjaki z odpadnim materialom ne bodo vozili skozi naselje Lokev, temveč po državni cesti do Divače in nato na avtocesto Koper-Ljubljana. Apneničasti material se bo uporabljal na gradbiščih, višek pa bodo prodajali. Lokavci bi za gradnjo železnice ter za vse nevšečnosti radi dobili družbene odškodnine, ki pa jih slovenski zakonodajalec v tem primeru ne predvideva. Sandor Tence Svet Liste Virant podprl Virantov poziv k odstopu poslanca Ivana Vogrina LJUBLJANA - Svet stranke Lista Virant je soglasno podprl odločitev predsednika stranke Gregorja Viranta, da poslanca Ivana Vogrina pozove k odstopu s poslanskega mesta, je v izjavi med sejo sveta stranke povedal Virant. Kot je pojasnil, je poslanca k odstopu pozval že v preteklih dneh. Vogrin je ob tem povedal, da bo o odstopu še premislil. Virant je prepričan, da nekdo ki je ustvaril takšne dolgove in ki denar dolguje tudi mnogim malim ljudem, ne more in ne sme biti poslanec. "Zato pričakujem, da bo odstopil. Če tega ne bo storil do konca tedna, ga bomo naslednji teden izključili iz poslanske skupine," je povedal. UNIVERZA NA PRIMORSKEM - Zagovor odstavljene dekanje FHŠ Mikoličeva prejela odpoved pogodbe, z odvetnikom napovedujeta tožbe Rektor Dragan Marušič, povedal, da je odpoved posledica nesposobnosti organiziranja študijskega procesa KOPER - Ob zaključku včerajšnjega zagovora na rek-toratu Univerze na Primorskem je Vesna Mikolič prejela odpoved pogodbe o zaposlitvi za opravljanje funkcije dekanje FHŠ, čeprav je, kot sama pravi, argumentirano izpodbila vse očitke. Odvetnik Mikoličeve Peter Fašun je napovedal, da bodo odločitve rektorja Marušiča izpodbijali in vložili odškodninske tožbe. Razrešena dekanja Fakultete za humanistične študije (FHŠ) Mikoličeva, ki je obžalovala, da tudi tokrat na zagovoru ni bil prisoten rektor Univerze na Primorskem (UP) Dragan Maru-šič, je v popoldanski izjavi za medije poudarila, da očitki tudi tokrat niso bili nič bolj vsebinsko konkretizirani, da pa sta jih z odvetnikom "argumentirano izpodbila in listinsko dokazala". Zanimivo se ji med drugim zdi dejstvo, da so ji v odločbi o razrešitvi najprej očitali nekaj, zdaj pa je v ospredje stopilo nekaj drugega, konkretno domnevna nesposobnost organiziranja študijskega procesa skladno s finančnimi sredstvi. Prav tako je bila začudena, ko so ji na zagovoru najprej povedali, da bo delodajalec zadeve še preučil, ko pa so se vrnili na rektorat podpisat zapisnik, pa je že prejela odpoved pogodbe o zaposlitvi za opravljanje funkcije dekanje s ponudbo nove pogodbe. Odvetnik Mikoličeve Peter Fašun je poudaril, da so še tekom dneva rektorja Marušiča pisno opozorili na nezakonitosti v postopku in zahtevali njihovo odpravo, a tega na rek-toratu niso storili. Namesto tega je instrumentalizirani postopek tekel dalje z vročitvijo odpovedi pogodbe o zaposlitvi. To pa po njegovem kaže, "da je dejansko odločitev bila sprejeta že veliko prej" in da se v resnici ni raziskovalo, ali razlogi za odpoved dejansko obstojijo. Prav zato bodo izpodbijali vse Marušičeve odločitve ter vložili odškodninske tožbe, poleg tega pa zahtevali izdajo začasne odredbe sodišča, s katero bi dosegli zadržanje izvajanja razrešitve Mikoličeve z mesta dekanje, je dodal Fašun. Več o nadaljnjih korakih in ozadju razrešitve bo Mikoli-čeva sicer povedala danes na novinarski konferenci. Rektor primorske univerze Marušič pa je v izjavi za javnost po zagovoru ocenil, da Mikoličevi z zagovorom ni uspelo ovreči očitkov, prav tako da na njem ni navedla novih dejstev. Tako dokazi le utemeljujejo začeti postopek, je zapisal. Ma-rušič poudarja, da je Mikoličevi pogodbo o zaposlitvi odpovedal iz razloga nesposobnosti, hkrati pa pojasnjuje, da ji je zaradi potreb študijskega procesa ponudil v sklenitev novo pogodbo o zaposlitvi, "ki ustreza vsem njenim zmožnostim". "Na razrešeni dekanji je, da novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto izrednega profesorja sprejme ali pa zavrne. Če ponujene pogodbe ne bo sklenila, ji po poteku odpovednega roka preneha delovno razmerje na Univerzi na Primorskem. Če bo ponudbo sprejela, ostane visokošolski učitelj in višji znanstveni sodelavec na FHŠ, nima pa nikakršnih pooblastil dekana," je zapisal. Dodal je, da je odpoved o zaposlitvi dokončna in zoper to odločitev ni pritožbe, tako da učinkuje z včerajšnjim dnem. (STA) SLOVENIJA - Zaplembe v nezakonitih klavnicah na Gorenjskem Iz mesa italijanskih športnih konjev izdelovali salame in druge izdelke LJUBLJANA - Veterinarska uprava Republike Slovenije je na Gorenjskem opravila več hišnih preiskav, saj naj bi obstajala velika verjetnost, da v Slovenijo prihajajo nekdanji športni konji iz Italije in da se ti konji nezakonito zakoljejo in predelajo v mesne izdelke. Vurs je zaplenili 718 kilogramov konjskih salam in konjskega mesa ter zapečatil več opreme za proizvodnjo. Omenjene mesne izdelke naj bi nato prodajali predvsem v potujočih trgovinah, so sporočili z Veterinarske uprave RS (Vurs). Po pojasnilih Vur-sa so meso in mesni izdelki narejeni iz mesa športnih konjev, ki so jih iz Italije brez ustrezne dokumentacije pripeljali v Slovenijo. "Iz najdenih dokumentov in mikročipov je razvidno, da je za te konje veljala prepoved klanja in uporaba njihovega mesa za prehrano ljudi. Takšne prepovedi so predpisane predvsem zaradi prejemanja zdravil in substanc, ki se zaradi škodljivosti ne smejo uporabljati pri tistih živalih, ki vstopajo v prehrambeno verigo," so poudarili na Vursu. Na Vursu zato potrošnike pozivajo, da v kolikor so kupili neoznačene izdelke iz konjskega mesa, te zavržejo oziroma jih o tem obvestijo. Obenem opozarjajo vse potrošnike, da naj bodo pri nakupu mesnih izdelkov pozorni na njihovo označitev in oznako zdravstvene ustreznosti. Direktorica urada za notranji uradni nadzor na veterinarski upravi Andreja Bizjak je za Slovensko tiskovno agencijo povedala, da so včerajšnje hišne preiskave potekale od 5. ure zjutraj do 13. ure, in sicer v krajih Predoslje, Hotemaže in na Visokem pri Kranju. Bizjakova je izpostavila, da bodo podali tudi ovadbo zoper storilca, zaradi suma ogrožanja zdravja ljudi. "Športni konji dobivajo zdravila in substance, ki sploh ne smejo biti v stiku z živalmi, ki prihajajo v prehrambeno verigo," je še izpostavila. Storilca tudi nista izvajala niti mikrobiološke niti kemične kontrole nad mesom. Preiskovali so dva storilca, pri katerih je klanje in proizvodnja mesa potekala doma v garažah oz. pred njimi, nihče od njiju ni bil registriran za to dejavnost, šlo pa je za klanje in proizvodnjo mesa popolnoma brez nadzora, brez potrebne zaščite živali v procesu klanja. Preiskava je trajala cel mesec marec. V tem času je eden od storilcev, domnevno zaradi opozorila, preselil meso in nekaj opreme iz Ho-temaž v Predoslje. Bizjakova ni znala oceniti, koliko časa se je tovrstna proizvodnja mesa dogajala na Gorenjskem, je pa pojasnila, da sta bila storilca izjemno dobro opremljena za proizvodnjo mesa. Predvidevajo, da je bila proizvodnja dobro utečena in dobičkonosna. (STA) LJUBLJANA - Na RTVS ogroženih 120 oddaj S prvim aprilom brez pogodbe 400 sodelavcev Rešitve do sprejema rebalansa proračuna ni pričakovati LJUBLJANA - Zaradi sklepa vlade o prepovedi sklepanja avtorskih in svetovalnih pogodb je s 1. aprilom ostalo brez pogodbe približno 400 honorarnih sodelavcev Radiotelevizije Slovenije (RTVS). Zaradi vladnega ukrepa javnemu zavodu RTV Slovenija grozi ohromitev dejavnosti na več nivojih, so pojasnili na RTVS. Analizo posledic tega ukrepa so z RTVS že posredovali vladi, včeraj pa so pojasnili, da je vsaj do sprejetja rebalansa proračuna ustavljeno sklepanje avtorskih pogodb z avtorji, novinarji, uredniki, re-daktorji, voditelji oddaj, scenaristi, režiserji, igralci, igralci-statisti, gosti-tekmo-valci, strokovno komisijo in žirijo, ki sodeluje v oddajah, strokovnimi sodelavci pri dokumentarnih vsebinah, filmskimi dramaturgi, izvajalci sinhronizacij, prevajalci, prevajalci v znakovni jezik, avtorji vprašanj za kviz, avtorji glasbe, glasbenimi kritiki in podobno. Kot smo že pisali, ukrep neposredno prizadene tudi Slovence v Italiji, saj je zaradi tega pod vprašajem kar nekaj oddaj, ki od blizu zadevajo Slovence v Italiji. Poleg tega RTVS, kot so pojasnili, ne more več sklepati pogodb za nadomestila za skladbe, plačilo pravic za avdiovizualna dela, odkup avtorskih del, odkup radijskih otroških pravljic, odkup radijskih iger, pripravo radijskih glasbenih oddaj, glasbene aranžmaje za koncerte, pripravo satiričnih oddaj, avtorstvo in pripravo strokovnih besedil, glasbeno opremo oddaj in podobno. V določenem obsegu omenjenih sodelovanj gre, kot pravijo, za sodelovanje v projektih, ki jih snujejo, organizirajo in izvajajo na dolgi rok, kot so snemanje slovenskih filmov, izobraževalnih in dokumentarnih filmov, festivalov ter snemanje in izdaja zgoščenk. "Skupaj je v mesecu aprilu ogroženih več kot 120 radijskih in televizijskih oddaj oziroma projektov," še dodajajo v službi za odnose z javnostmi na RTVS. Zbirnega podatka o številu vseh sodelavcev na RTVS, ki imajo sklenjene mesečne pogodbe, sicer nimajo, je pa RTVS lani sklenila 3437 avtorskih in podjemnih pogodb za različno dolžino trajanja in različnih vrednosti. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 5. aprila 2012 3 POLITIKA - Predsednik Franz predstavil »socialni proračun« Deželna skupščina ubrala pot varčevanja Na deželne volitve 2013 morda že z manjšim številom svetnikov TRST - Predsednik deželnega parlamenta Maurizio Franz je včeraj predstavil tako imenovano socialno bilanco, ki je neke vrste delovno-fi-nančni obračun dejavnosti skupščine v preteklem letu. Predsednik se je pohvalil, da je Furlanija-Julijska krajina pred sedmimi leti prva med italijanskimi deželami oblikovala takšen dokument, kar ji lahko štejemo v čast. Stroški za celovito poslovanje deželnega sveta so v preteklem letu znašali 23.793.709 evrov, kar je 400 tisoč evrov manj kot v letu 2010. Še več denarja bo skupščina privarčevala, če bo prišlo do zmanjšanja števila deželnih poslancev (z 59 na 49), kar je predvsem odvisno od odločitev rimskega parlamenta. »Postopek je dolg in zapleten, če je prava volja pa se lahko konča pred deželnimi volitvami prihodnje leto,« je dejal Franz. Pristojna senatna komisija se je že s široko večino (proti je bila le Severna liga) opredelila za zmanjšanje števila deželnih svetnikov FJK, ker gre za ustavni zakon (sprememba deželnega statuta) je obvezno dvojno parlamentarno branje. Število deželnih poslancev naj bi v prihodnjih mesecih zmanjšali tudi Sicilija in Sardinija, ne pa Dolina Aosta in Tridentinska-Ju-žna Tirolska. To izjemo je Franz označil za presenetljivo. Včerajšnja predstavitev socialne bilance deželnega parlamenta FJK Deželni svet, kot vse javne uprave, se mora še bolj približati občanom, zato mora biti njegovo poslovanje čim bolj prozorno in dostopno vsem. Franz, ki pripada Severni ligi, zagovarja avtonomni statut FJK, premostitev nesoglasij med navadnimi in avtonomnimi deželami pa vidi v federalistični ureditvi države. Vsaka dežela ima svoje takšne ali drugačne značilnosti, ki jih osrednja oblast mo- ra spoštovati, je poudaril Franz. Omenil je tudi cene pogonskih goriv, pri katerih naša dežela nujno potrebuje pomoč iz Rima. Predsednik je omenil tudi vse več primerov, ko rimska vlada zavrne deželne zakone, pravde med deželno in državno administracijo pa se večkrat končajo na ustavnem sodišču. Od osrednje vlade Franz pričakuje nekoliko več razumevanja za deželno avtonomijo. AVSTRIJA - Manjšinska politika Tudi gradiščanski Hrvati proti noveli zakona o narodnih skupinah ŽELEZNO/CELOVEC - Po Centru avstrijskih narodnosti (CAN) na Dunaju ter Narodnem svetu koroških Slovencev (NSKS) tudi gradiščanski Hrvati odločno nasprotujejo noveli zakona o narodnih skupnostih. Hrvaško kulturno društvo (HKD), najmočnejša organizacije gradiščanskih Hrvatov, je v pisnem stališču uradu zveznega kanclerja ostro odklonilo osnutek novele zakona. Predsednik HKD-ja Stanko Horvat je novelo označil kot korak nazaj. V pismu državnemu sekretarju Jo-sefu Ostermayerju HKD poudarja, da bi novi zakon pomenil še slabšo ureditev pravic avstrijskih manjšin v primerjavi z (restriktivnim) zakonom iz leta 1976. Od zvezne vlade zato predsednik HKD Stanko Horvat zahteva, naj urad zveznega kanclerja oz. avstrijska zvezna vlada končno vzpostavita konstruktiven dialog z narodnimi skupnostmi in tudi resno upoštevata njihova stališča. To vseskozi zahtevata tudi CAN in NSKS. Slednji se je na zasedanju organizacije konec marca v Borovljah izrekel za zakon o narodnih skupnostih v Avstriji, ki bi tudi pomenil »dejanski napredek«. Sedanji osnutek novele zakona, ki ga je pripravil urad zveznega kanclerja na Dunaju, ne odgovarja predstavam ne le Narodnega sveta, temveč tudi drugih narodnih skupnosti v Avstriji, je dejal predsednik organizacije Valentin Inzko. Glede usklajenosti koroških Slovencev do novele zakona o narodnih Stanko Horvat skupnostih je Inzko še dodal, da so vsi trije predsedniki (Inzko - NSKS, Sturm -ZSO, Sadovnik - SKS) posredovali skupno pismo Josefu Ostermayerju, v katerem je prva zahteva pravica do skupinske (kolektivne) pritožbe. Nadalje so se organizacije dogovorile, da se paralelno z novelo zakona o narodnih skupnostih zakonsko uredijo tudi odprta vprašanja na področju šolstva, manjšinskih medijev, itd. Kot je znano, je novela zakona o narodnih skupnostih še do 12. aprila v postopku preverjanja, nato pa bo predmet razprav na vladni in kasneje na parlamentarni ravni, kjer naj bi novelo zakona sprejeli še letos spomladi. Ivan Lukan i i Izdelki iz akcije Ceneje zdaj! v hipermarketih Mercator in v izbranih prodajalnah od 29,3. do 10, 4, 2012 Kruh hlebec beli lslrskih postreženo, jiepakiran, 600 g, cena za kos, Žita Redna cena i a kg; 3,43 EUR Akcijska cena kg; 2,65 EUR 'A Msrcalor Trgovska inanka Vesele velikonočne praznike! Mercator Center Koper {ob glavni cesti Koper-Pulj) Mercator Center Nova Gorica (industrijska cona Kromberk) Vse na enem mestu za nakupe in prijetno preživljanje prostega časa! Prekajeni vrat brej kosti, vak. pak., cena za kg Mercator 4 Četrtek, S. aprila 2012 GOSPODARSTVO OBRAČUNI - V turinskem Lingottu največja skupščina delničarjev v zgodovini koncerna Leto 2011 za vedno spremenilo Fiat, ki je postal multinacionalka Marchionne pričakuje več spoštovanja v Italiji - Prvič ženski v upravnem svetu TURIN - Po integraciji s Chry-slerjem je skupina Fiat sposobna »mirno obvladovati tržna nihanja«, je na včerajšnji skupščini delničarjev v turinskem Lingottu zagotovil pooblaščeni upravitelj koncerna Sergio Marchionne. »Uravnovesili smo preveliko odvisnost od Evrope. Močnejši del sistema zdaj dela za podporo šibkejšega dela,« je Marchion-ne poudaril na skupščini, ki se je je udeležilo rekordno število 1049 delničarjev. »To je skupščina z največjo udeležbo, kar jih je bilo kdaj zabeleženih,« je potrdil predsednik turinskega koncerna John El-kann, ki je odprl zborovanje. »Leto 2011 je za vedno spremenilo Fiat, z izločitvami in s prevzemom večinskega deleža v Chryslerju. Danes je Fiat popolnoma nov avtomobilski koncern in po zaslugi združitve s Chryslerjem eden največjih na svetu. Letno proda štiri milijone avtomobilov, navzoč je v 44 državah, ima 155 tovarn, kjer izdeluje avtomobile z devetimi različnimi znamkami in s 197.000 zaposlenimi,« je povedal Elkann. Marchionne je nato razgrnil poslovne rezultate. V letu 2011 so bili doseženi ali preseženi vsi poslovni cilji, za leto 2012 pa so potrjeni prihodki več kot 77 milijard evrov in čisti dobiček med 1,2 in 1,5 milijarde evrov, je zagotovil pooblaščeni upravitelj. Ob tem je dodal, da se je Fiat odločil za izpis iz Confindustrie, da bi si zagotovil potrebno svobodo za neposredna pogajanja s sindikati, s katerimi se je podjetje dogovorilo za vrsto pogojev, ki mu omogočajo okrepitev konkurenčnih sposobnosti italijanske avtomobilske industrije. »Svet se je spremenil, podjetje Fiat je radikalno drugačno in tudi Italija se mora prilagoditi. Govoriti o Fiatu kot o italijanskem ali evropskem podjetju nima več smisla, kajti Fiat je multinacionalka. Toda spoštovanje mora biti obojestransko. Fiat je, še posebno v bližnji preteklosti, to državo vedno obravnaval z globokim spoštovanjem. Spoštovanje, ki ga imamo do Italije, dokazujemo tako, da državi priznavamo polno svobodo odločanja o tem, kaj je zanjo najboljše, ne da bi karkoli zahtevali, ne da bi kogarkoli pogojevali. Ob tem pa mislim, da si tudi Fiat zasluži enako obravnavanje. Priznati nam je treba svobodo, da se gibljemo v globalnem kontekstu,« je bil neposreden Marchionne, ki je med drugim napovedal 19 novih modelov, porazdeljenih po trgih Evrope, ZDA, Latinske Amerike in Azije. Kot znak novega časa sta bili včeraj v nov upravni svet turinskega koncerna prvič v 113-letni zgodovini Fiata izvoljeni dve ženski, novinarka Patience Wheatcroft in menedžerka Joyce Victoria Bigio. Predsednik Fiata John Elkann in pooblaščeni upravitelj Sergio Marchionne na včerajšnji skupščini delničarjev v Turinu ansa RONKE - Zagotovila iz Rima Iz Rima prva zelena luč za iskanje strateškega partnerja za letališče FJK TRST - Ministrstvo za gospodarski razvoj, ki je pristojno tudi za infrastrukture in transport, je deželnemu odborniku za infrastrukture Riccardu Riccardiju sporočilo, da pristaja na razpis postopka za izbiro novega strateškega operativnega partnerja za deželno letališče FJK v Ronkah. Kot je povedal Riccardi, deželna uprava po tem prvem pozitivnem rezultatu zdaj čaka na mnenje ministrstva za gospodarstvo in finance in zavoda za civilno letalstvo ENAC. »Takoj ko bodo pridobili vsa potrebna pooblastila, bomo v čim krajšem času objavili razpis za strateškega partnerja, ki ga letališče nujno potrebuje za svoj prihodnji razvoj in perspektive,« je povedal Riccardi. INA Assitalia praznuje 100. rojstni dan TRST - Nekdaj državna zavarovalnica INA Assitalia, ki jo je leta 2000 prevzela družba Generali, praznuje 100. obletnico ustanovitve. V teku stoletja je bila protagonistka razvoja italijanskega zavarovalniškega trga, danes, ko je globoko prenovljena, pa ima cilj konsolidacije svoje vloge na področju zaščite in varnosti družine,so zapisali v skupini Generali. »V sedanji fazi negotovosti, ko je javnih sredstev vse manj, morajo družine veliko bolj skrbeti za zaščito svojih dohodkov. INA Assitalia jim pri tem stoji ob strani,« je zagotovil predsednik zavarovalne družbe Franco Procaccini. BANKE - Predavanje prof. Enrica Geretta v okviru območnih srečanj s člani Gost ZKB na preprost način o zapletenih vprašanjih svetovne gospodarske krize in evra TRST - V sklopu območnih srečanj s člani je bil konec marca gost Zadružne kraške banke (ZKB) ekonomist iz Veneta prof. Enrico Geretto, ki predava na univerzi v Vidmu. Zelo zanimivo predavanje, ki ga je naslovil Sedanjost in prihodnost evra: kronika epohalnega polletja, je poželo velik uspeh med poslušalci, saj je gostu uspelo na enostaven način povedati zapletene in za nepoznavalce suhoparne stvari. Predavatelj je leto 2011 označil kot zelo boleče za evropsko valuto, saj je kriza potegnila na površje vse slabosti evropskega sistema, predvsem pa pomanjkanje usklajene finančne politike v evrskem prostoru. V nadaljevanju je Geretto povedal, da se je težišče svetovnega razvoja in potenciala dejansko že premaknilo na Tihi ocean. Z nekdaj dominantnega Atlantika, ki je povezoval Evropo in vzhodno obalo ZDA, se je težišče razvoja premaknilo na os med zahodno obalo ZDA in Daljnim vzhodom. Predavatelj se je nato spustil v analizo evropskih razmer, kjer gospodarstvo stagnira ali celo nazaduje. Evropa je sicer na fiskalnem področju naredila, kar je Prof. Enrico Geretto z videmske univerze med predavanjem v dvorani ZKB kroma mogla in sprejela močne varčevalne ukrepe. Nadaljni korak naprej bi bila za Geret-ta ustanovitev evropskega finančnega ministrstva, ki bi usklajevalo politike držav z evrom. Pred nedavnim sprejeto fiskalno pravilo namreč predvideva znižanje jav-nofinančnega primanjkljaja na 0 do 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je veliko strožji kriterij od maastricht-skega, ki je predvideval največ 3-odstotni EVRO 1.3142 $ -1/3 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 4. aprila 2012 valute evro (povprečni tečaj) 4.4. 3.4. BANKE - Obračun za 2011 Banka Koper med najuspešnejšimi v državi Ustvarila je 17,7 milijona evrov čistega dobička KOPER - Banka Koper je poslovno leto 2011 sklenila s 17,7 milijona evrov čistega dobička, banka pa tudi ohranja visok količnik kapitalske ustreznosti. Predsednik uprave Giancarlo Miranda je na včerajšnji predstavitvi poleg rezultatov izpostavil aktivnost banke pri kreditiranju prebivalstva, ki po njegovih besedah predstavlja »hrbtenico gospodarstva«. Banka Koper je lani ustvarila 21,8 milijona evrov dobička pred obdavčitvijo, kar predstavlja 2,4-odstotno povečanje. Donos na kapital in na aktivo pred obdavčitvijo pa Banko Koper uvrščata med najuspešnejše banke v Sloveniji. Bilančna vsota je konec decembra 2011 znašala 2,25 milijarde evrov, kar je 0,4 odstotka manj kot v letu 2010, te številke pa Banko Koper uvrščajo na osmo mesto med slovenskimi bankami s 4,7-odstotnim tržnim deležem. V obdobju, ko se veliko bank v Sloveniji sooča z likvidnostnimi težavami, kar se odraža tudi na kreditiranju prebivalstva, je Banka Koper zabeležila več kot 15-odstotno rast kreditov prebivalstvu. Višjo rast v tem segmentu v banki pripisujejo predvsem ugodni ponudbi stanovanjskih in potrošniških posojil. Miranda je pri tem opozoril, da so stavili prav na to področje, ker so »družine in samostojni podjetniki zares hrbtenica gospodarstva«. Banka Koper je kljub znižanju bonitetne ocene (z A+ na A) ohranila najvišjo bonitetno oceno med vsemi komercialnimi bankami v državi. Miranda je ob tem povedal, da dobička ne bodo prenesli na matično skupino Intesa SanPaolo, ampak ga nameravajo reinvestirati v okolje, v katerem poslujejo, saj Slovenijo štejejo za »drugi domači trg« skupine. primanjkljaj na BDP. Do leta 2053 bo treba italijanski javni dolg prepoloviti, od sedanjih 120 na 60 odstotkov BDP, kolikor je za prevzem evra predpisoval Maastrichtski sporazum. Tega pogoja nista izpolnjevali le Italija in Grčija, ki sta še danes najbolj zadolženi. V sklepnih mislih je prof. Geretto omenil tudi pokojnega ekonomista Tom-masa Padoa Schioppo, ki je bil po njegovem mnenju dober minister, čeprav zavedanje o tako hudi krizi takrat žal še ni bila v ospredju. Njegovo vlogo je idealno prevzel sedanji predsednik vlade Mario Monti, ki vzporedno s strogimi varčevalnimi ukrepi dela za dvig mednarodne kre-dibilnosti Italije in posledično za pritegnitev tujih naložb. Predavatelj je še povedal, da so v Italiji družine manj zadolžene kot v drugih državah, medtem ko banke trpijo zaradi pomanjkanja likvidnosti. V tem pogledu so zadružne banke na slabšem, saj so imele lani približno tretjino prihodka, ki so ga ustvarile ostale banke, medtem ko razmeroma dobro poslujejo tuje banke. (ps) ameriški dolar 1,3142 1,3315 japonski jen 108,22 109,30 kitajski juan 8,3764 8,3836 ruski rubel 38,6304 39,0237 indijska rupija 67,1420 67,7620 danska krona 7,4397 7,4407 britanski funt 0,828S0 0,83255 švedska krona 8,8185 8,7938 norveška krona 7,S730 7,5505 češka krona 24,595 24,773 švicarski frank 1,2038 1,2044 madžarski forint 29S,63 293,80 poljski zlot 4,1548 4,1445 kanadski dolar 1,3079 1,3206 avstralski dolar 1,2785 1,2841 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3775 4,3823 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7007 0,7009 braziljski real 2,4060 2,4342 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,3584 2,3677 hrvaška kuna 7,4840 7,4933 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 4. aprila 2012 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,24125 0,46815 0,73340 - LIBOR (EUR) - LIBOR (CHF) 0,07833 0,11000 0,18333 EURIBOR (EUR) 0,417 0,771 1,072 ZLATO ■ (999,99 %%) za kg ^^ ■ 39.563,27 € -672,30 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 4. aprila 2012 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE IMTEREI IROPA 5,89 -0,10 INICRCUROPn KRKA 1 I IKA KOPER LIKA KOPER 0,60 48,99 1030 -0,02 +3 00 MERCATOR PETROL 132,00 175 00 -0,19 +1 69 TELEKOM SLOVENIJE 67,50 -0,74 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 9,00 - AERODROM LJUBLJANA 13,00 +0,78 DELO PRODAJA ETOL 24,00 139 00 - ISKRA AVTOELEKTRIKA ICTÜADCM7 15,90 i en -- NOVA KRE. BANKA MARIBOR 3,49 h/11 IMnTCCT -) 7n -0,29 KOMPAS MTS NIKA 6,10 1900 -- PIVOVARNA LAŠKO 8,60 +0,35 POZAVAROVALNICA SAVA 5,80 -3,33 PROBANKA SAI I IS IIMBI IANA 8,02 21010 - SALUS, L_IUBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 11,99 178 00 -0,08 IERME ČATEŽ ŽITO 75,00 - ZAVAROVALNICA TRIGLAV 14,00 +3,63 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 4. aprila 2012 -2/42 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A 0,55 -3,14 ALLIANZ ATLANTIA ATLANTIA 89,8 1245 -1,10 -1 03 BANCO POPOLARE BCA MPS BCA MPS 1,24 031 -4,80 BCA POP MILANO EDISON 0,38 -2,82 -6,60 +1 63 EDISON ENEL ENI 0,87 2,59 1714 -1,44 FIAT ciMMcrrAMirA 4,12 i 7 n -2,34 -4,58 Û7 GENERALI 11,1 -0,98 iirii INTESA SAN PAOLO I OTTOMATICA 1,24 1409 -1,73 LOI lOlVlAIICA LUXOTT1CA MEDIASET 25,56 1 92 -1,47 -3,56 MEDIASE T MEDIOBANCA PARMAIAT 4,11 1 81 -5,27 -2,74 PAnMALni PIRELLI e C PRYSMIAN 8,76 12 51 -4,42 PRJ SIVIIMN SAIPEM SNAM SNAM 38,78 -4,50 -1,00 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,606 5,6 +0,39 -5,25 -1 32 TENARIS TERNA 0,86 14 2 95 -1,27 -1 80 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,03 -3,16 -3 19 UNICREDIT 2,97 3,51 -4,97 SOD NAFTE ■ (1S9 litrov) ^^ 101,45$ -2/46 IZBRANI BORZNI INDEKSI 4. aprila 2012 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 595,12 +1,30 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.838,74 +0,17 +017 FIRS, Banjaluka 834,71 1.811,18 OC CO +0,66 UtlCA I J, UOjyiOU *JJ SRX, Beograd - - DICV Ç^^i^wz-v 1 /IQC1C .ms un /\, -ja i aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.023,42 -0,13 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 13.055,41 -1,09 Nasdaq 100 2.735,29 -1,71 S&P 500, New York 1.396,49 -1,16 MSCI World, New York 1.316,88 -0,56 DAX 30, Frankfurt 6.982,28 -1,05 FTSE 100, London 5.838,34 -0,62 CAC 40, Pariz 3.313,47 -2,74 ATX, Dunaj 2.047,00 -3,57 PX, Praga 945,7 -2,02 EUROSTOXX 50 2.398,46 -2,46 Nikkei, Tokio 9.819,99 -2,29 STI, Singapur 3.016,07 +0,19 Hang Seng, Hongkong 20.790,98 +1,31 Composite, Šanghaj 2.262,79 +0,47 Sensex, Mubaj 17.486,02 -0,63 / ITALIJA Četrtek, 5. aprila 2012 5 REFORMA TRGA DELA - Po omejitvi možnosti odpustov iz ekonomskih razlogov Vladna koalicija dosegla dogovor o reformi trga dela Sindikalni zvezi Cisl in Uil zadovoljni, zveza Cigl previdna - Združenja delodajalcev kritična RIM - Na osnovi ponoči doseženega dogovora z voditelji koalicijskih strank je vlada včeraj dokončala besedilo zakonskega osnutka o reformi trga dela in ga posredovala predsedniku republike, preden ga je izročila parlamentu v odobritev. »Gre za reformo zgodovinskega pomena,« je dejal predsednik vlade Mario Monti na tiskovni konferenci, ki jo je priredil včeraj popoldne v Palači Chigi v Rimu skupno z ministrico za delo Elso Fornero. Monti je izrazil prepričanje, da bo reforma omogočila premostitev »perverznega dualizma«, ki danes hromi italijanski trg dela, na katerem nekateri delavci uživajo popolno zaščito, drugi pa nobene. Z reformo se bo predvidoma zmanjšalo število nestalno zaposlenih, v zameno pa bodo podjetja imela nekoliko bolj proste roke pri odpuščanju iz službe. Monti je parlament pozval, naj zakonski osnutek sicer poglobljeno obravnava, vendar pospešeno. Fornerova je nekoliko podrobneje predstavila kompromis, ki so ga voditelji koalicijskih strank dosegli z vlado glede revizije 18. člena delavskega statuta o pogojih za odpuščanje iz službe. Na osnovi končne verzije bo sodnik lahko zahteval obnovitev delovnega razmerja tudi v primeru odpustov, ki so bili formalno utemeljeni z ekonomskimi razlogi, vendar le tedaj, ko se bo ta utemeljitev jasno izkazala za neobstojno. V ostalih primerih bo sodnik lahko odredil le odškodnino v prid delavcem. Sicer pa zakonski osnutek predvideva tudi možnost posredovanja med delodajalcem in delavcem, pri katerem naj bi imeli pomembno besedo tudi sindikati. Ministrica za delo je po drugi strani poudarila, da bo z reformo delovna pogodba za nedoločen čas postala prevladujoča. Možne bodo seveda tudi pogodbe za določen čas, vendar bodo za delodajalce dražje. Del tako pridobljenih sredstev bo financiralo družbeno zavarovanje za zaposlitev (Aspi), ki bo zagotavljalo nadomestilo za delo. To bo v daljši perspektivi postalo glavni socialni blažilec. Kot rečeno, so vladni osnutek načelno odobrili voditelji strank, ki vlado podpirajo. Sekretar demokratov Pierluigi Bersani je dejal, da zadnji popravki pomenijo »velik korak naprej«, prvak Udc Pierferdinando Casini pa je menil, da so z dogovorom zmagali vsi. Sile opozicije pa so slej ko prej kritične. Sindikati so dokaj previdni. Voditelj Cisl Raffaele Bonani je ocenil, da gre za »razumen dogovor«, sekretar Uil Luigi Angeletti je govoril o »dobrem remiju v gosteh«, prvak Ugl Giovanni Centrella je dal negativno oceno, sindikalna zveza Cgil pa besedilo še preučuje. Zelo kritično pa so se oglasili predstavniki delodajalskih združenj. »Bolje nobena reforma kot slaba reforma,« so zapisali v noti za tisk. Predsednik vlade Mario Monti in ministrica za delo Elsa Fornero prihajata na tiskovno konferenco v Palači Chigi, na kateri sta včeraj predstavila vladni osnutek reforme trga dela ansa GOSPODARSTVO - Monti Manevrskega prostora za rast je malo RIM - Vlada pripravlja nove ukrepe za spodbujanje gospodarske rasti, je včeraj povedal premier Mario Monti. Ob tem je opozoril, da je manevrskega prostora za spodbujanje rasti sicer malo, saj je italijanski javni dolg že zdaj ogromen. »Razmišljamo o ukrepih za spodbujanje rasti, a se je manevrski prostor za to zmanjšal, zato bodo ukrepi bolj selektivni, saj ne bomo mogli zvišati javnofinančnega primanjkljaja,« je v pogovoru za časnik La Stampa povedal Monti. Ob tem je priznal, da imajo varčevalni ukrepi, ki so jih že in jih še bodo izvedli, rece-sijski učinek in da vlada ne more prezreti »socialnega trpljenja«. Monti kljub temu meni, da Italija ne sme izgubiti zagona. »Italija mora pokazati, da reforme niso zastale. Izognili smo se temu, da bi končali kot Grčija, ukrepi za rast pa potrebujejo nekoliko več časa,« je povedal. Nekdanji evrokrat, ki je vodenje italijanske vlade prevzel novembra lani v času hudih pritiskov finančnih trgov, ob tem vztraja, da bo Italija proračun uravnotežila do leta 2013. Poslanska zbornica je sicer včeraj sprejela obsežen paket ukrepov za poenostavitev birokratskih postopkov, kar naj bi pomagalo gospodarstvu. Za je glasovalo 394 poslancev, proti jih je bilo 49, vzdržanih pa 21. Senat je omenjeni paket ukrepov sprejel že minuli teden, zaradi česar je včeraj potrjeni vladni odlok zdaj dokončno uzakonjen. SEVERNA LIGA - Tožilci iz Milana, Neaplja in Reggia Calabrie nadaljujejo s preiskavo Bossi in njegova sinova se ograjujejo od bivšega blagajnika stranke Belsita MILAN - Donedavni blagajnik Severne lige Francesco Belsito je bil včeraj zaprt v svojem stanovanju v Ul. Fiasella v središču Genove. S svoje funkcije je odstopil v torek zvečer, potem ko se je razvedelo, da ga javna tožilstva iz Milana, Neaplja in Reggia Calabie obtožujejo prilaščanja strankinega denarja, goljufije in pranja denarja. Toda bivši blagajnik včeraj ni hotel dajati izjav tisku. Kot je povedal njegov odvetnik Paolo Sco-vazzi, je Belsito »miren, a potrt«, vsekakor pa nima namena pojasnjevati svojih stališč tisku. Preiskovalci bivšega blagajnika Severne lige med drugim obtožujejo, da je strankin denar dajal na razpolago tudi za zasebne potrebe družine strankinega voditelja Umberta Bossija. S temi sredstvi naj bi med drugim obnovili Bossije-vo hišo v Gemoniu pri Vareseju, kupili avtomobil za Bossijevega sina Renza in tudi krili del njegovih stroškov za volilno kampanjo na lanskih deželnih volitvah v Lombardiji. Bossijevi so se medtem ogradili od Belsita. »Zatožil bom tistega, ki je uporabil denar Severne lige za ureditev moje hiše,« je dejal vodja stranke. »Jaz sem miren. Nikoli nisem vzel denarja Severne lige,« je pristavil njegov sin Renzo. Bossi-jev prvorojenec Riccardo pa je poudaril, da je nje- gov oče vse svoje življenje posvetil izključno politiki in da je »čist«, ter dodal, da odobrava Bel-sitov odstop. Medtem je neapeljski javni tožilec John Henry Woodcock včeraj v Milanu zaslišal Bossijevo tajnico Danielo Cantalamessa, ki so jo že v torek »izžemali« milanski tožilci z Alfredom Robledom na čelu. »Na vprašanja sem odgovorila brez večjih težav,« je dejala Cantalamessa časnikarjem, ki so jo prestregli, ko je odhajala iz uradov milanskih tožilcev. Preiskovalci so včeraj zaslišali tudi upravno tajnico Severne lige Nadio Dagrada, ki je sicer znana po tem, da si je omislila spominke in drug reklamni material Severne lige. Preiskovalci iz Milana, Neaplja in Reggia Calabrie so se včeraj zbrali v Milanu, da bi pregledali in ocenili opravljeno delo ter se dogovorili za nadaljnje korake. Med drugim so pregledali material, ki so ga zasegli v Belsitovi pisarni v poslanski zbornici v Rimu. Dovoljenje za preiskavo pisarne je dal predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini, ne da bi o tem razpravljal imunitetni odbor, saj Belsito ni parlamentarec. Preiskovalci so med drugim ugotovili, da se je Bel-sito za nekatere ilegalne finančne operacije posluževal 'ndranghete. Bossijeva vila v Gemoniu pri Vareseju ANKETA - Spletni Primorski dnevnik Podpora izenačenju istospolnih zvez 55 odstotkov sodelujočih v anketi spletnega Primorskega dnevnika podpira predlog, da se pravice in dolžnosti istospolnih partnerskih zvez izenačijo s tistimi, ki jih imajo zakonske zveze. 25. odst. sodelujočih nasprotuje tej možnosti, 20 odst. pa podpira enakost pravic istospolnih zvez, vendar z izključitvijo možnosti posvojitve otrok. Rezultati ankete, ki - kot vemo - nima znanstvene veljave, se boljpri-bližujejo razpoloženju javnega mnenja v Italiji kot tistemu v Sloveniji. To je prišlo do izraza tudi pri nedavnem referendumu, ko je večina udeležencev ljudskega glasovanja zavrnila družinski zakonik, ki ga je odobrila prejšnja levosredinska vladajoča koalicija. Ali podpirate predlog, da se pravice in dolžnosti istospolnih partnerskih zvez izenačijo s tistimi, ki jih imajo zakonske zveze? Da, brezpogojno Da, vendar z izključitvijo možnosti posvojitve otrok Ne 55% (212) 20% (81) ^ J — II luJ "t www.primorski.eu VARČEVANJE Stroški za politiko: komisija vrgla puško v koruzo RIM - Vladna strokovna komisija, ki bi morala omejiti stroške politike in politikov, je vrgla puško v koruzo. Njen predsednik Enrico Giovannini je vrnil mandat vladi z utemeljitvijo, da komisija v tej situaciji ne more oblikovati zavezujočih mnenj in stališč, za katere je bila svojčas imenovana. Predsedstvo vlade je vsekakor dalo vedeti, da bo vlada vztrajala na poti omejevanja stroškov, ki tako razburjajo javno mnenje. Giovannini je dejal, da je komisija v preteklem letu pripravila vrsto primerjalnih izhodišč npr. pri plačah italijanskih parlamentarcev s plačami politikov v ostalih evropskih državah. Ta izhodišča so ostala mrtva črka na papirju zaradi zapletenih zakonov in pravil, ki urejajo to področje. Giovannini vsekakor formalno še naprej ostaja na svojem mestu, saj je bil imenovan na osnovi državnega zakona. Prav tistega zakona, s katerim je vlada predsednika Maria Montija pred nekaj meseci omejila (pre)visoke dohodke državnih me-nedžerjev. Napolitano: Takoj nova pravila o financiranju strank RIM - Zadnji škandali glede zlorab na področju financiranja političnih strank niso pretresli le javnega mnenja, temveč upravičeno tudi predsednika republike Giorgia Napolitana. Državni poglavar je včeraj pozval parlament, naj vendarle prepreči takšne in podobne zlorabe, za kar bodo najbrž potrebna tudi nova zakonska pravila, o katerih vsi govorijo, konkretno pa jih še ni videti na obzorju. »Vsi škandali niso enaki in je prav, da se o njih izjasni sodstvo,« meni predsednik, ki očitno pričakuje odločnejše korake vlade, političnih strank ter predsednikov senata in poslanske zbornice Renata Schifanija in Gianfranca Fi-nija. V letih 2008-9 družinski dohodki padli za 4% GENOVA - V letih 2008-2009, ko je recesija dosegla višek in je bruto domači proizvod nazadoval za 6 odstotkov, so dohodki družin padli za 4 odstotke. Tako je povedala namestnica generalnega direktorica italijanske centralne banke Anna Maria Tarantola, ko je včeraj nastopila na posvetu »Družina steber italijanskega gospodarstva« v Genovi. Tarantolova je pristavila, da so v tem času družine v še večji meri kot sicer odigravale vlogo socialnega blažilca. Spomladi 2009, ko so bile socialne posledice krize najhujše, je namreč 480 tisoč družin vzdrževalo vsaj enega mladega, ki je izgubil službo v zadnjih 12 mesecih. Di Pietro ostro napadel predsednika vlade Montija RIM - Voditelj stranke Italija vrednot Antonio Di Pietro se je spet žolčno spravil na predsednika vlade Maria Montija. Očital mu je, da ima na vesti samomore tistih, ki so si vzeli življenje zaradi gospodarskih in finančnih težav. Di Pietro je ministre Montijeve vlade ozmerjal za lažnivce in tatove državnega premoženja. Vse stranke so besede bivšega tožilca označile za popolnoma nesprejemljive in žaljive. To sicer ni prvič, da se je Di Pietro tako vehemento spravil na ministrskega predsednika ter na njegovo tehnično vlado. 6 Četrtek, 5. aprila 2012 BHHTrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu OKOLJE - Vložilo jo je državno vodstvo naravovarstvene organizacije WWF Sodna prijava zaradi akcije na strugi reke Glinščice Giadrossi: Dela izvedli brez krajinskega dovoljenja - Prijava tudi v Bruslju Naravovarstvena organizacija WWF je vložila prijavo sodstvu zaradi razdejanja na strugi reke Glinščice po akciji Čiste struge. V tem okviru so po mnenju WWF vsaj dva krat kršili zakonodajo, ker so po eni strani opravili čiščenje na zaščitenem območju brez ustreznega okoljskega dovoljenja in po drugi povzročili težko popravljivo škodo. Prijavo na tržaško javno tožilstvo je podpisal kar državni predsednik WWF Stefano Leoni, ki bo podobno prijavo vložil tudi v Bruslju. Dolina Glinščice je namreč vključena v evropsko zaščitena območja oziroma posebno zaščitena območja v okviru mreže Natura 2000. Prijavo sodstvu je predstavil včeraj na tiskovni konferenci pokrajinski predsednik organizacije WWF in sicer odvetnik Alessandro Giadrossi (na sliki spodaj). Kot je poudaril, je namen prijave sprožiti preiskavo za ugotovitev odgovornih, da se kaj takega nikdar več ne ponovi. V tem smislu namerava WWF spodbujati preventivo na vsak način, od sodstva pa zahteva med drugim zaplembo ob- močja in zamrznitev vseh dodatnih načrtovanih ukrepov, dokler ne bodo ugotovili odgovornih. Med temi je tudi odstranitev vejevja, debel in vsega, ki ga je civilna zaščita zapustila na strugi z namenom, da ga odstrani naknadno. Kaže vsekakor, da je civilna zaščita včeraj popoldne začela sanirati prizadeto območje. Dejstvo je, da je odgovornim uspelo razdejati območje, ki je iz pravnega vidika maksimalno zaščiteno. Poleg tega so udarili po dolini, ki je ikona tržaških naravoslovcev, botanikov in alpinistov, je povedal Giadrossi. Zato je bil poseg civilne zaščite napačen in neutemeljen, prijava WWF pa je le naravna posledica. Sicer je Giadrossi priznal tudi »lastno odgovornost«, ker ni bila struga v 30 letih nikdar očiščena. Giadrossi je bil glede čiščenja struge mnenja, da nosi odgovor- Struga reke Glinščice po prihodu civilne zaščite nost upravljalec naravnega rezervata, se pravi Občina Dolina (vendar je ustrezen programski sporazum med deželno upravo in Občino Dolina zapadel decembra in torej dolinska občinska uprava formalno ni več upraviteljica vsega rezervata). Kaj pa Dežela FJK? Potek dogodkov v resnici ne poznamo, je odgovoril Giadrossi in dodal, da »čakamo na ustrezno dokumentacijo«. Teh posegov v okolje vsekakor ne sme opravljati civilna zaščita, je še poudaril okoljevar-stvenik in predlagal, da se občinam zagotovi finančna sredstva in pogoje za samostojno upravljanje z vodami. Gia-drossi je tudi obsodil dejstvo, da ni nihče pred začetkom del vprašal za mnenje tehnično-znanstveni odbor, ki deluje v okviru dolinske občinske uprave. Kar zadeva prijavo sodstvu, namerava WWF izvedeti, kdo je odgovoren za razdejanje, kdo je naročil delo in kdo je bil odgovoren za nadzorovanje del, vendar tega ni storil. Organizacija WWF bo v ta namen ponudila tožilstvu vse informacije, s katerimi razpolaga, je še povedal Giadrossi, naravovarstveniki pa bodo sprožili tudi lastno preiskavo. Aljoša Gašperlin OBČINA DOLINA - Občinski svetnik Bibalo Kje so informacije o akciji Čiste struge? Kam so izginile informacije o akciji Čiste struge v Dolini Glinščice, ki so bile objavljene na spletni strani deželne civilne zaščite? In kje so vse fotografije? To je vprašal dolinski občinski svetnik Italije vrednot-Zelenih Rossano Bibalo, ko smo se z njim pogovarjali po telefonu. Bibalo je namreč pripravljal svetniško vprašanje v zvezi z naravnim rezervatom, ker želi izvedeti, ali bo sprejemni center v Boljuncu ostal brez uslužbenca. Bibalo se je nanašal na lanski sklep občinskega odbora za obnovo konvencije o upravljanju Doline Glinščice (programskega sporazuma z deželno upravo pa niso obnovili). Županja Fulvia Premo-lin nam je nato zagotovila, da ni v tem smislu nobeno delovno mesto pod vprašajem. Bibalo pa je medtem opazil, da so s spletne strani deželne civilne zaščite odstranili vse informacije glede dogajanja na strugi in ocenil, da očitno »imajo tudi drugi dvome« o dogajanju. Bibalo je dodal, da je na spletni strani comitatovalrosandra.org objavljen dokument, s katerim se je dolinska občinska uprava obrnila na civilno zaščito za čiščenje struge. Iz njega izhaja, pravi Bibalo, da so bili prostovoljci civilne zaščite »zavedeni« in da je primanjkovala vsaka kontrola. Zato je Bibalo zahteval odstop odgovornih, pa naj bodo to člani občinske ali deželne uprave. A.G. OBČINA TRST Obdelovanje občinskih vrtov: od danes prijave Od danes se je mogoče prijaviti na razpis Občine Trst za biološko obdelovanje prvih desetih mestnih vrtov. Šlo bo za poskusno fazo v okviru projekta Urbi et horti, s katerim občinska uprava želi po eni strani prekvalificirati nekatera zemljišča v njeni lasti, po drugi pa z obdelovanjem vrtov spodbuditi socializacijo in soudeležbo občanov, v prvi vrsti starejših in družin ter organizacij. V okviru pobude, ki jo je včeraj predstavila občinska od-bornica za načrtovanje urbanih območij Elena Marchigiani, bo v poskusni fazi steklo prijavljanje za obdelovanje desetih vrtov na občinskem zemljišču, ki leži na Reški cesti na višini hišne številke 131, in sicer na biološki način. Prijavljanje na razpis je možno od danes, zainteresirani pa se lahko zglasijo v občinskem uradu za stike z javnostjo v Ul. Procureria 2/a, kjer lahko dvignejo obrazce, besedilo razpisa in pravilnik. Prijave je treba izročiti do 26. aprila (do 12.15) uradu za protokol v Ul. Punta del Forno 2. V mesecu aprilu pa bo občinska uprava poskrbela tudi za obisk zemljišča, na katerem bi obdelovali vrtove: prvi obisk bo prihodnjo sredo, 11. aprila, ob 9.30, naslednji bo na sporedu 18. aprila ob 13.30, zadnji pa 23. aprila ob 18. uri. Tudi za ogled zemljišča se je treba predhodno najaviti v uradu za stike z javnostjo v Ul. Procureria 2/a, telefon 040-6754850. Odbornica E. Marchigiani kroma SODNI VIHAR V SEVERNI LIGI - Komentarji tržaških ligašev na strankine vsedržavne težave Slokar: »Upam, da mi bodo obnovili hišo ...« Pokrajinski tajnik Fedriga: »No comment!« - Vodja Severne lige v mestni skupščini Ferrara: »Če se izkaže, da je res, mora tisti, ki je zgrešil, plačati!« Sodni vihar, ki se je predvčerajšnjim razbesnel nad vsedržavnim vodstvom Severne lige, je - čeprav zelo blago - segel tudi do tržaških predstavnikov Bossijeve stranke. Nekateri niso hoteli zadeve komentirati, drugi so bili zelo oprezni, iz besed vseh pa je bilo mogoče razbrati zadrego, ki se je bi rade volje na čim manj boleč način hoteli čim prej znebiti. »No comment!« je bil rezek ne-komentar tržaškega ligaškega poslanca Massimiliana Fedrige. Slednji je pokrajinski tajnik stranke; v poslanski zbornici je namestnik vodje skupine. Fedriga se mora prav Bossiju zahvaliti za mesto v parlamentu: ligaški Umberto je bil izvoljen tako v tržaškem kot v nekaterih drugih volilnih okrožjih. Uradno je izbral izvolitev v drugem okrožju, tako je mladi Fedriga povsem nepričakovano postal poslanec kot prvi neizvoljeni. Iz ust prvega tržaškega ligaša nobenega komentarja, torej. »Počakal bom nekaj dni,« je previdno dodal Fedriga. Danilo Slokar kroma Podobnega mnenja je bil tudi predsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Maurizio Franz, tisti, ki je prevzel mesto strankarskega kolega Eduarda Ballamana, potem ko so slednjega nepravilnosti pri rabi službenega avtomobila spravila na stranpot: »Za kakršno koli oceno je prezgodaj, ker je zadeva še zelo meglena.« Je pa Franz pokomentiral Maronijevo stališče: »Izkazal se je za zelo korektnega, ko je zahteval razčiščenje.« Očitno»navija« zanj, da bi prevzel Bossijeo mesto. Massimiliano Ferrara kroma Maurizio Ferrara kroma Rahlo bolj gostobeseden je bil vodja Severne lige v tržaškem občinskem svetu Maurizio Ferrara. »Ah, od mene boste kaj malo izvedeli. Tu smo daleč, v periferiji. Treba bo počakati na konec preiskave. Pred tem ni mogoče zadeve komentirati. Upam le, da vse, kar je bilo zapisano, ni res.« Na vprašanje: kaj pa če bi bilo res? je bil Ferrara neizprosen: »Kdor zgreši, mora plačati!« Po tem izbruhu ga je ovil li-gaški duh in ga v marsičem omilil: »Ob tej zadevi pa obstaja rahel dvom: Severna liga je edina opozicijska stranka. Upam, da ni sedanja sodna zadeva s tem kaj povezana.« Najbolj znani slovenski predstavnik Severne Lige Danilo Slokar je bil dobro seznanjen s sodnim vrtincem, v katerem se je znašla Bossijeva stranka, čeprav je bil včeraj službeno zaposlen na Poljskem. Njegova uvodna pripomba je bila kar pikra: »Nalašč sem šel na Poljsko, ker upam, da bom dobil, ko se vrnem, hišo obnovljeno ... « Namig na poceni obnovo Bossijeve hiše v Gemoniu je bil kar očiten. Po uvodnem dovtipu pa se je Slo- kar zresnil. Pred nekaj meseci, ko je prišlo do prvega odkritega spora med Umbertom Bossijem in Robertom Ma-ronijem, je on -Maronijev pristaš - napovedal, da bo zapustil stranko, če se v njej ne bo kaj spremenilo. Včeraj je potrdil namero. »Videli bomo, kaj se bo zgodilo. Po tej aferi je pričakovati spremembo.« Z upanjem, da bosta Bossi in njegov »začarani krog« (kot pravijo li-gaši Bossijevim najožjim sodelavcem) odstranjena, in da bo na čelo Lige stopil Roberto Maroni. Kljub pomislekom je Slokar pristal na kandidaturo na listi Severne lige (v povezavi z UnAltra Duino-Aurisina) na majskih občinskih volitvah v devinsko-nabrežinski občini. »Kandidatura ni navzkriž z namero o odstopu iz stranke. Na listi so vključene osebe, ki sledijo dogajanju na občinskem ozemlju, delujejo na tem ozemlju, niso vpletene v vsedržavno politično kuhinjo,« je poudaril. Ali z drugimi besedami: Devin-Nabrežina ni Gemonio ... M.K. / ITALIJA Četrtek, 5. aprila 2012 7 KMETIJSTVO - Predstavniki Kmečke zveze pri tržaškem županu Robertu Cosoliniju Občina Trst podpira ovrednotenje kmetijstva Po veliki noči sklic zelenega omizja? - Pripravljenost na vstop v konzorcij za ureditev kraškega brega Občina Trst pozitivno gleda na predlog po obnovitvi zelenega omizja za reševanje kmetijske problematike, ki bi se lahko sestalo že po veliki noči. Na kmetijstvo bo pozorna tudi pri oblikovanju novega prostorskega načrta, prav tako je pripravljena na vstop v Posoški konzorcij za melioracije (Consorzio di bonifica della pia-nura isontina), ki ima nalogo preurediti kraški breg, in na dogovarjanje z drugimi občinami za reševanje problematik v zvezi z zaščitenimi območij Natura 2000. To izhaja iz včerajšnjega srečanja med tržaškim županom Robertom Cosolinijem in vodstvom Kmečke zveze. Šlo je za prvo srečanje med tržaškim županom in predstavniki KZ (na včerajšnjem srečanju na županstvu so bili prisotni predsednik Franc Fabec, tajnik Erik Masten ter člana vodstva Edi Bukavec in Andrej Bole) po Co-solinijevi izvolitvi (z njim so se pred volitvami sestali v okviru srečanj s kandidati). Predstavniki stanovske organizacije slovenskih kmetovalcev v Italiji so županu izročili spomenico, v kateri opozarjajo na nekatera pomembna vprašanja v zvezi s kmetijstvom na Tržaškem. KZ tako zahteva ustanovitev oz. obnovo posvetovalne komisije za kmetijstvo oz. zelenega omizja, v kateri bi sedeli predstavniki kmečkih organizacij, Univerze v Trstu in Dežele Župan Cosolini (desno) se rokuje s predstavniki Kmečke zveze kroma Furlanije Julijske krajine ter ustanovitev posebnega urada za kmetijstvo. Prav tako naj se Občina včlani tudi v Posoški konzorcij za melioracije, ki mora preurediti kraški breg, poleg tega pa naj pri oblikovanju novega prostorskega načrta uvede določila za spodbujanje razvoja kmetijstva, sled- njemu pa mora nameniti primerno pozornost tudi snujoči se občinski strateški načrt. Za že omenjeni kraški breg naj Občina oblikuje podrobnostni načrt in podpre določila, prisotna v pismu o nameri o ustanovitvi blagovne znamke DOC Prosecco, ki predvideva tudi izvedbo t.i. masterplana oz. razvojnega načrta za tržaško kmetijstvo, ki je dokaz, da je kmetijstvo na Tržaškem perspektivna panoga. Dalje v spomenici predstavniki KZ Cosoli-nija opozarjajo na neprimerno visoka davka, ki bremenita kmetijska poslopja: gre za davek na nepremičnine IMU in davek na smeti, občinska uprava pa si mora tudi prizadevati, da omili omejitve na zaščitenih območjih Natura 2000. Tržaški župan, so nam povedali na Kmečki zvezi, je v bistvu podprl zahteve stanovske organizacije slovenskih kmetovalcev za ovrednotenje kmetijstva na Tržaškem: tako se je strinjal s predlogom po obnovitvi zelenega omizja, ki naj bi ga odbornik za okolje Umberto Laureni sklical že po veliki noči, prav tako je Cosolini napovedal, da bo našel osebo, ki bo sledila vprašanju kmetijstva. Na srečanju so se tudi strinjali, naj bo občinska uprava bolj aktivna pri spodbujanju k preureditvi kraškega brega, pri čemer je župan izrazil pripravljenost na vstop v Posoški konzorcij za melioracije, pri čemer bi bilo dobro se dogovoriti tudi z drugimi občinami, prav tako se je strinjal, naj se Občina Trst, skupaj z drugimi občinami, zavzame, da bi se reševale določene problematike v zvezi z zaščitenimi območij Natura 2000, kjer se KZ zavzema za omilitev omejitev. Z izjemo nekaterih fotografov in novinarjev moškega spola, je dvorano tržaškega občinskega sveta preplavilo žensko občinstvo vseh starosti. Na dnevnem redu je bilo namreč prvo izmed javnih srečanj, ki jih s prebivalci prireja novoizvoljena občinska komisija za enake možnosti. »Da bi nas ljudje spoznali in se pridružili našim prizadevanjem za spoštovanje žensk oz. za njihovo enakopravnost z moškimi,« je predstavnice ženskih združenj, univerze, sindikalnih organizacij in političnih gibanj pozdravila njena predsednica Tania Grimaldi, ki je že več kot deset let aktivna v tržaškem centru proti nasilju nad ženskami Goap. Občinska »gospodinja«, podžupa-nja Fabiana Martini (poleg nje sta se srečanja udeležili še odbornici Elena Marc-higiani in Elena Pellaschiar) je še pred tem pojasnila, da se srečanje vključuje v delovanje, ki ga spodbuja občinska uprava, in sicer v aktivno sodelovanje z mestom oziroma njegovimi prebivalci. Prisotne je spomnila na cilje, ki jih uprava zasleduje, se pravi na enakost in torej na prepo-trebne kulturne spremembe s širjenjem politik po spolu, bojem proti nasilju nad ženskami in proti diskriminaciji. V ta namen bo občinska uprava v kratkem poskrbela za ureditev skupine novinarjev in univerzitetnikov (študentov psihologije in komunikacijskih ved), ki bi širili informacije o nasilju nad ženskami, ob tem pa namerava poskrbeti tudi za srečanja s silami javnega reda o ukrepih proti nasilju. Grimaldijeva, ki je bila za predsednico izvoljena decembra lani, je poudarila zlasti željo po odprtem dialogu, ki bi bil tem bolj konkreten in ne le navidezen. »Našo komisijo vidim kot most med ženskimi združenji, ki jih je na Tržaškem res zelo veliko, in mestnimi upravitelji, kot združevalni moment drugače morda še vedno prevečfragmentiranih pobud in želja. Komisija je torej hibridni organizem, ki podpira izzive o enakih možnostih na tem območju,« je dejala. Novoustanovljena komisija se je snovanja programa, »ki bi bil preudaren, smiseln in učinkovit,« že lotila. S trinajstimi članicami so delo razdelile najprej po temah. Prva je seveda delo, ki naj bi n /ffTTS a iT ur Utrinek z včerajšnjega srečanja v dvorani občinskega sveta kroma ga bilo več in naj bi nudilo boljše pogoje ženskam ter spodbujalo razvoj samostojnega podjetništva. Seveda niso pozabile na šolo in izobraževanje, pri čemer snujejo niz srečanj z mladimi, na katerih bi analizirali seveda enake možnosti in potrebo po spoštovanju žensk in moških. Med glavnimi temami je tudi politično predstavništvo, o katerem se večkrat govori, a je enakost na vodilnih mestih še vedno utvara, ter seveda take socialne politike, ki bi upoštevale, da lahko za rast in vzgojo otrok ter za oskrbo starejših poskrbita oba starša in ne le mama ... Pa še na to velja opozoriti, in sicer, da bo komisija 1. junija podelila že peto »stekleno nagrado« Elka Ruzzier, ki jo bo letos prejela ravnateljica Tržaškega film festivala Annamaria Percavassi, ki je s svojim mednarodnim filmskim festivalom Trstu povrnila velik ugled. Članice pa so si zamislile tudi seminar o zakonu o ženskem podjetništvu v sodelovanju s Trgovinsko zbornico ter se pridružile državni kampanji o ženski toponomastiki, t.j. o poimenovanju ulic, trgov in javnih površin po zglednih ženskah. »Danes je takih primerov manj kot 3 odstotke in še takrat so to povečini svetnice...« (sas) t M'* Prodaja oljčnih vejic ni dober posel Tržaški občinski redarji so sicer vajeni vsakovrstnih ilegalnih preprodajalcev, s prodajalci oljčnih vejic »na črno« pa menda še niso imeli opravka. Vsaj do minule nedelje. Gospodarska kriza pa je očitno nekatere privedla do tega, da so si skušali zagotoviti skromen zaslužek tudi s prodajo oljčnih vejic, ki jih sicer na oljčno nedeljo navadno delijo pred cerkvami brezplačno ali kvečjemu prosijo za majhen prispevek. Mestni policiji je očitno prišlo na uho, da se v bližini cerkva zadržujejo nepridipravi, ki skušajo kaj zaslužiti na račun verske tradicije. Poostrili so nadzor in izsledili pet moških, ki so se ukvarjali z nedovoljenim poslom. Vsi so stari med 23 in 38 let. Enega, C.A., so srečali na Trgu Rosmini, dva njegova sorodnika, C.D. in C.A., v Rojanu, še dva, P.B.S. in N.A., pa v bližini cerkve v Barkovljah. Vsakega so kaznovali s kar 2500 evri globe, povrhu pa so jim zaplenili 1300 oljčnih vejic. Voznika avtobusa 14 dni zapored za volanom Pomlad je čas šolskih izletov in kar veliko jih je iz raznih koncev Italije namenjenih v Trst. Občinska policija je zato poostrila nadzor nad turističnimi avtobusi in spoštovanjem predpisov, predvsem z namenom, da se zagotovi varnost potnikov. Tako so te dni na parkirišču pri Miramaru, medtem ko so si dijaki ogledovali grad in park, preverjali dokumente vozil in šoferjev. V treh primerih so ugotovili dokaj hude kršitve predpisov. 33-letnega voznika iz Brindisija so tako s 780 evri globe in odvzemom 9 točk na vozniškem dovoljenju kaznovali zaradi nespoštovanja kar treh predpisov glede obveznega počitka pri prevozu oseb, za voznika drugih dveh avtobusov pa so ugotovili, da sta bila na delu kar 14 zaporednih dni: vsak bo plačal 800 evrov in izgubil 5 točk na vozniški. Iz sporočila redarjev ni znano, ali so ukrepali tudi proti lastnikom avtobusnih podjetij, ki izkoriščajo šoferje in s tem ogrožajo varnost potnikov. ŠOLSKE STAVBE Razdelitev denarja: korak nazaj Dežele FJK Deželna vlada Furlanije Julijske krajine je glede sklepa o razdelitvi sredstev pokrajinam za izredno vzdrževanje šolskih poslopij naredila korak nazaj. Devetdeset odstotkov razpoložljive vsote (gre za dvanajst milijonov evrov v teku dvajsetih let) bo porazdelila na podlagi določil finančnega zakona, za preostalih deset odstotkov, ki se nanašajo na dotrajanost poslopij, pa si bo prizadevala najti skupno rešitev v dogovoru s pokrajinami. To je že v torek zagotovil deželni odbornik za javna dela Riccardo Ric-cardi, potem ko je Pokrajina Trst, ki ima največ dotrajanih šolskih poslopij, izrazila nezadovoljstvo nad nezadostno vsoto, ki ji je bila Dežela dodelila. Riccardi se bo prihodnji četrtek, 12. aprila, v Vidmu srečal s predstavniki vseh štirih pokrajin v FJK. Odbornikove besede je pozdravil tržaški deželni svetnik Demokratske stranke Franco Co-dega, ki je bil v prejšnjih dneh eden najglasnejših kritikov sklepa deželne vlade in tudi ne dvomi, da bi morali največji del razpoložljive vsote (milijon evrov v dvajsetih letih oz. 50.000 evrov letno) dodeliti Pokrajini Trst, saj slednja razpolaga z največjim številom dotrajanih poslopij, poleg tega je tudi edina pokrajina, ki je v predvidenem roku šestdesetih dni posredovala Deželi potrebno dokumentacijo. TRŽAŠKA OBČINA - Javno srečanje občinske komisije za enake možnosti Most med združenji in upravitelji Prizadevanje za delo, šolo in izobraževanje, politično predstavništvo in socialne politike - Sodelovanje pri kampanji o ženski toponomastiki O naravi in ... krajini danes v nekdanji ribarnici V sklopu razstave sodobne umetnosti Ogenj narave v prostorih nekdanje tržaške ribarnice bo danes ob 18. uri srečanje posvečeno naravi in ... krajini, ki ga bosta oblikovala krajinska arhitektka Erika Skabar in beneški inženir Alessandro Bonaventura. Strategija napetosti v Knulpu V baru Knulp (Ul. Madonna del mare 7) bo danes ob 17.30 na pobudo glasila La nuova alabarda srečanje o spominih na strategijo napetosti. Posegla bosta novinarka in zgodovinska raziskovalka Claudia Cernigoi (Trst 1972 - 40 let nepojasnjenih skrivnosti) in novinar in raziskovalec Vincenzo Cerceo (Skrivnosti Trga Fontana). Trieste fra i ghiacci Državni muzej Antarktike in kulturno združenje Friedrich Schiller vabita danes ob 17.15 v dvorano Beethoven v Ul. Coroneo 15 (2. nadstropje) na predstavitev knjige Trieste fra i Ghiacci Enrica Mazzolija. Z avtorjem se bo pogovarjal novinar Pietro Spiri-to, pri tem pa se bo razvila debata še s številnimi docenti in raziskovalci. Radioaktivni odpadki V knjigarni Lovat (Drevored XX. septembra 20) bo danes ob 18. uri gost Andrea Bertaglio, ki bo predstavil svojo knjigo Scorie Radioattive (Radioaktivni odpadki), v kateri se poglablja tudi v tveganja zaradi vrtanja za ureditev proge za hitro železnico TAV. Tovornjak za las rešili pred padcem v morje V tržaškem pristanišču so včeraj popoldne gasilci za las rešili večji tovornjak pred padcem v morje. Zaradi neprimernega zaviranja je voznik večjega tovornjaka z zadnjimi kolesi zdrsnil s pomola v pristanišču. Na pomoč so takoj prihiteli gasilci in ekipa potapljačev, ki sta z verigami utrdila vozilo; dva žerjava pa sta tovornjak dvignila »na suho« K sreči ni bilo ranjencev, samo voznik je bil vidno prestrašen. 8 Četrtek, 5. aprila 2012 TRST / ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV - V Trebčah občni zbor za Tržaško V ospredju prisotnost v mestu, sodelovanje, izobraževanje, mladi V prvem letu je nov odbor postavil temelje za delovanje - Primorski dnevnik je za društva nepogrešljiv Ovrednotiti slovensko prisotnost v mestnem središču, spodbujati meddruštveno sodelovanje, izobraževanje in angažiranost mladih. To so glavne smernice, katerim je v tem prvem letu delovanja skušal slediti tržaški pokrajinski odbor Zveze slovenskih kulturnih društev, ki ga, po lanskem volilnem občnem zboru, sestavljajo skoraj izključno novi odborniki. V torek zvečer so se delegati tržaških članic ZSKD zbrali v Ljudskem domu v Trebčah, v prostorih domačega društva Primorec, da bi prisluhnili obračunu predsednice Živke Per-si in ostalih članov odbora. Predsednica je izpostavila omenjene smernice, na podlagi katerih želi odbor organizirati svoje delovanje, predstavila pa je tudi nekatere začrtane ali že izpeljane pobude: področna srečanja, izobraževalne delavnice, Revijo kraških godb (zanjo skrbi Rinaldo Vremec). Omenila je nepogrešljivo vlogo, ki jo pri vrednotenju ljubiteljske kulture igra Primorski dnevnik in mu izrazila podporo »v teh težkih trenutkih«. Med vidnejšimi uspehi odbora je nedvomno gledališka delavnica za osnovnošolce (o njenem delovanju je podrobneje spregovorila odbornica Ksenja Majovski), ki predstavlja prijetno novost: združila je namreč tri mestna društva in jih povezala z mestnimi šolami, otrokom pa ponudila možnost, da na tedenskih srečanjih skupaj pripravijo gledališko predstavo (premiera bo 21. aprila). Mladim so namenili sklop delavnic Kultura zate, v sklopu katerih 15 mlajših članov raznih društev spoznavajo, kako organizirati uspešen kulturni dogodek. Kot sta na občnem zboru pojasnili dve udeleženki, so delavnice izredno koristne in nudijo veliko iztočnic za razmislek o meddruštvenem sodelovanju, viziji posameznih društev itd.. V prihodnjih mesecih pa bodo, kot je pojasnila odbornica Zaira Vidali, priredili nekatere delavnice, ki naj društvenim odbornikom pomagajo predvsem pri administrativnih obveznostih. Govor je bil še o marsikateri izpeljani dejavnosti ali načrtu, med katerimi gre izpostaviti najbolj ambicioznega: organizacijo velikega kulturnega dogodka v mestnem središču, ki želi javnosti približati razvejano delovanje slovenskih organizacij, tržaške Slovence pa spodbuditi, da Trst začutijo kot svoje mesto. O projektu so v preteklih tednih seznanili kulturnega odbornika Andreo Marianija, ki je zanj pokazal veliko zanimanje; upanje tržaškega odbora ZSKD je, da bo isto veljalo tudi za njegovega naslednika. (pd) Pogled na tržaški odbor ZSKD; četrta z desne je predsednica Živka Persi CERKEV - Tudi tržaška škofija se pripravlja na veliko noč V stolnici sv. Justa bodo stekli obredi velikonočnega tridnevja Katoliška cerkev je stopila v t.i. veliki teden, v katerem obnavlja krščansko izročilo trpljenja, smrti in vstajenja Jezusa Kristusa in bo dosegel vrhunec v nedeljo s praznovanjem velike noči, ki je največji krščanski praznik, s katerim kristjani po vsem svetu obhajajo spomin na Kristusovo vstajenje od mrtvih. Tako se tudi v tržaški Cerkvi zaključuje štiridesetdnevni postni čas: obredi velikega tedna bodo tako stekli v vseh župnijah tržaške škofije ter seveda tudi v stolnici sv. Justa, kjer jih bo vodil nadškof msgr. Giampaolo Crepaldi. Danes, ko Cerkev obhaja veliki četrtek v spomin na Kristusovo zadnjo večerjo, s katerim se začne velikonočno tridnevje, bo nadškof Crepaldi najprej, ob 9.50, molil skupaj z duhovniki, redovniki in diakoni, ob 10. uri pa bo daroval t.i. krizmeno mašo, med katero bodo blagoslovili obredna olja (krstno in bolniško olje ter sveto kriz-mo), ki jih bodo v teku cerkvenega leta uporabljali pri podeljevanju zakramentov. Ob 19. uri pa bo nadškof daroval mašo v spomin na zadnjo večerjo, med katero bo umil noge dvanajstim vernikom (gre za obred, ki se sklicuje na Kristusovo umivanje nog apostolom pri zadnji večerji in vzpostavitev duhovniške službe). Jutrišnji dan velikega petka, ko se Cerkev spominja Kristusovega trpljenja in smrti na križu in je zapovedan strogi post, je edini dan v letu, ko se ne daruje maša, ampak le t.i. obredi velikega petka (besedno bogoslužje, čaščenje križa in obhajilo). Ob tej priložnosti bo msgr. Crepaldi ob 9. uri vodil hvalnice, ob 15. uri pa obrede velikega petka, medtem ko bo ob 21. uri vodil križev pot od Trga Vico do stolnice sv. Justa. Velika sobota je v Cerkvi namenjena celodnevnemu čaščenju Jezusa Kristusa v Božjem grobu in razmišljanju o Kristusovem trpljenju in smrti. Ob 9. uri bo nadškof vodil hvalnice, ob 22.45 pa se bo začelo velikonočno bdenje, ko bo pred vhodom v stolnico blagoslov ognja, kateremu bodo sledile procesija, hvalnica velikonočni sveči in maša z branjem večjega števila beril, obnovitvijo krstnih obljub, pa tudi podelitvijo zakramentov uvajanja v krščanstvo odraslim katehumenom. V nedeljo, na praznik velike noči, bo ob 10. uri nadškof Crepaldi daroval slovesno mašo in podelil papeški blagoslov, ob 18. uri pa bo vodil ve-černice. S tem se bo tudi za tržaško Cerkev začelo petdesetdnevno velikonočno obdobje, ki se bo zaključilo s praznikom binkošti. NATEČAJ - Na pobudo dnevnika Il Piccolo in Tržaške pokrajine Dijaki so se preizkusili v novinarstvu Nagradili najboljše med 500 udeleženci novinarske delavnice, med temi 7 s pedagoškega liceja A. M. Slomšek in 10 z znanstvenega Prešeren S svečano podelitvijo priznanj se je včeraj v polni dvorani Tripcovich sklenila novinarska šola, ki jo je letos že tretje leto zapored pripravil časnik Il Piccolo v sodelovanju s Pokrajino Trst. Na letošnji izvedbi je sodelovalo več kot 500 dijakov, ki obiskujejo sedem tržaških višjih srednjih šol, med njimi pa so bili tudi dijaki pedagoškega liceja A.M. Slomšek in znanstvenega liceja France Prešeren. Zaključno prireditev novinarske delavnice, ki se je začela oktobra lani in ki sta jo vodila novinarja Pier-luigi Sabatti in Leopoldo Petto, je povezoval Pierlui-gi Sabatti, ki je pohvalil trud in kritično razmišljanje mladih, v svojem posegu pa je tudi poudaril, da je namen in cilj tovrstnih delavnic spodbujati mlade k branju knjig. Tudi tokrat so zabeležili odličen odziv s strani tržaških šol, je še poudaril in postregel s podatkom, da je pri letošnjem projektu sodelovalo kar 25 razredov, ki so prispevali skoraj 400 novinarskih člankov. Nekateri od teh so bili objavljeni v včerajšnji prilogi tržaškega dnevnika, vse ostale članke pa je možno prebrati na spletni strani časnika. Slišali smo, da so mentorji mlade vodili skozi vrste novinarskega sporočanja, metode zbiranja informacij, novinarsko zakonodajo in kodeks, vire informiranja ... Dijaki so nato z veliko praktičnega dela spoznali čare "pete sile" in oblikovali prispevke. Včerajšnje prireditve so se udeležili večinoma nagrajenci novinarske delavnice, med katerimi je bilo 17 slovenskih dijakov. 7 slovenskih nagrajencev obiskuje pedagoški licej A.M. Slomšek, 10 nagrajencev pa je z znastvenega liceja F. Prešeren. Skoraj vsi nagrajeni dijaki so včeraj poudarili, da so od delavnice odnesli zelo veliko novega. Na novinarskem natečaju nagrajeni dijaki slovenskih licejev Slomšek in Prešeren kroma O tem, kakšno vlogo opravljajo danes mladi v družbi, je spregovoril tudi direktor časopisa Paolo Possamai, ki je pohvalil dijake za novinarske članke, ki so jih napisali v različnih žanrih. Prav je, da damo besedo mladim, je bil mnenja direktor, ki je prilogo novinarskih člankov, ki so nastali pod peresom tržaških dijakov, letos vključil neposredno v rubriko dogodki in kultura, kar je vsekakor dokaz o kakovosti prispevkov. Ustvarjalnost mladih je v svojem posegu pohvalila tudi pokrajinska odbornica za šolstvo Adele Pino, o pozitivnih učinkih Včeraj danes vzgojnoizobraževalnega projekta pa je govorila tudi predsednica tržaške Pokrajine Maria Bassa Poropat. Na odru pa so se zvrstili tudi drugi akterji, ki so izpostavili najbolj vidne rezultate novinarske delavnice. Druščina dobro razpoloženih dijakov je včerajšnjo zaključno prireditev zapustila bogatejša za diplomo in tri knjige, s pomočjo katerih bodo spoznali zgodovino našega mesta in italijanskega dnevnika. Domov so odšli z lepimi vtisi in z ogromno novimi izkušnjami . (sč) Danes, ČETRTEK, 5. aprila 2012 VINKO Sonce vzide ob 6.37 in zatone ob 19.39 - Dolžina dneva 13.02 - Luna vzide ob 18.21 in zatone ob 5.27 Jutri, PETEK, 6. aprila 2012 VELIKI PETEK VREME VČERAJ: temperatura zraka 15 stopinj C, zračni tlak 1034,5 mb ustaljen, vlaga 73-odstotna, brezvetrje, nebo spremenljivo, morje mirno, temperatura morja 10,1 stopinje C. [13 Lekarne Do sobote, 7. aprila 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Bernini 4 (040 309114), Ul. Felluga 46 (040 390280), Milje - Lungomare Ve-nezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Oširek Pia-ve 2, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Oširek Piave 2 (040 361655). U Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La furia dei Titani«. ARISTON - 18.45, 21.00 »Il mio mi-gliore incubo!« CINECITY - 16.30, 20.00, 22.15 »Edgar Allan Poe - The Raven«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Ghost Rider -Spirito di vendetta«; 22.15 »E' nata una star?«; 16.30, 19.50, 22.10 »Quasi amici«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Buona giornata«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »La furia dei Titani 3D«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Biancaneve«; 16.30, 18.25, 20.20 »Pirati! Briganti da strapazzo«. FELLINI - 16.15, 19.10, 22.00 »Cosa piove dal cielo?«; 17.50, 20.40 »Ce-sare deve morire«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Quasi amici«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Marigold hotel«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.05, 20.00, 22.00 »Magnifica pre-senza«. KOPER - KOLOSEJ - 20.10 »Hudič v nas«; 18.10 »John Carter«; 20.40 »Marčeve ide«; 18.00 »Pisma Sv. Nikolaju«; 20.30 »Potomci«; 18.20 »Potovanje v središče zemlje 2: Skrivnostni otok«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.30 »Kupili smo živalski vrt«; 21.05 »Odklop«; 16.30, 21.10 »Vse za denar«; 15.20, 16.05, 17.20, 18.00 »Lorax 3D - sinhro.«; 17.30, 20.30 »Igre lakote: Arena smrti«; 15.05, 17.05, 19.05 »Lorax - sinhro.«; 19.30 »Titanik 3D«; 16.20, 18.40, 21.00 »Ameriška pita: Obletnica«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.20, 18.15, 20.15, 20.15 »Romanzo di una strage«; Dvorana 2: 18.15, 22.15 »The Raven«; 16.30, 18.20, 20.15 »Pirati! Briganti da strapazzo«; Dvorana 3: 16.30, 20.30 »Buona giorna-ta«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Biancaneve«; 22.15 »Ghost Rider - Spirito di vendetta«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.50, 20.10, 22.10 »Buona giorna-ta«; Dvorana 2: 18.30, 20.30 »Ghost Rider - Spirito di vendetta 3D (dig.)«; Dvorana 3: 17.30, 19.45, 21.45 »La furia dei Titani 3D«; Dvorana 4: 17.40, 20.00 »Quasi amici«; 22.00 »E' nata una star?«; Dvorana 5: 17.30, 19.50, 22.10 »Ro-manzo di una strage«. / ITALIJA Četrtek, 5. aprila 2012 9 Že v ranem jutru godba zaropota, BRANKOTU koračnico na željo zaigra. Tudi zbor v daljavi nežno mu prepeva, pesem »Mnohaja lijeta« vse naokrog odmeva. Nov dirigent se za štrumenti skriva, št. 50 kvišku dviga. Obilo srečnih trenutkov mu želimo vsi, to smo Majda, Erik in Natalie. Dragi BRANKO, če hočeš ali ne, prišel je tudi zate dan, ko slaviš 50. rojstni dan. Nazdravi in izpij kozarček ali dva in praznuj veselo, kar se da. Vse najboljše ti želijo družine Mahnič, Milkovich in Giaco-mini. Naš prijatelj BRANKO prav poseben rojstni dan slavi. Z njim nazdravimo prijatelji vsi: Barbara, Maurizio, Erik, Vlasta, David, Ne-via, Carmen, Luciano, Gregor in Kristina. Srečo in zdravje novorojenčku SAMUELU želimo, z Rubenom, Ga-brielom in s starši se veselimo. Otroci in osebje otroškega vrtca Just Košuta iz Križa. Predčasno je privekal na svet mali JAN in razveselil sestro Matejo in starše. Naj zdravje, ljubezen in smeh spremljajo Jana na vseh poteh mu voščijo otroci in osebje otroškega vrtca Just Košuta iz Križa. Iz bajne daljne Indije prispela je lepa novica, da je naša zamejska skupnost pridobila malega korenjaka. Za ta lep in nepričakovan »šenk« korajžnima roditeljema nekdo prav lepo in prisrčno čestita ter jima kliče: »Hura in... na zdravje!!«. H Šolske vesti DTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da bodo v soboto, 7. aprila, uradi zaprti. RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠEK obvešča, da bo šola zaprta v soboto, 7. aprila. 12. GLASBENA REVIJA Sv. Ciril in Metod: Zaključni nastop se bo odvijal v sredo, 11. aprila, v gledališču Basaglia v parku pri Sv. Ivanu (Ul. Weiss, 15). Komisija bo podelila diplome in nagrade. Vstop prost, toplo vabljeni! M Izleti DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira potopisno predavanje Sašo Klep: Islandija in Srednja Amerika v petek, 6. aprila, ob 18. uri v Baru Moja domača žival »Ljubezen« je največkrat obojestranska. Jih negujemo, nas kratkočasijo, jih razvajamo, nam vsak dan izkazujejo svojo naklonjenost. Če ne gre za psa ali mačko, je mogoče kanarček, ki čudovito žvrgoli, hrček, ki v svoji kletki nemirno »nabira kilometre« ali zajec, ki potuhnjeno spi v kakšnem kotu. Karkoli že je, gotovo si svojega domačega ljubljenčka fotografiral, zato pa najlepše, najbolj nenavadne ali preprosto najbolj prisrčne posnetke pošlji na našo spletno stran www.primorski.eu ali na elektronski naslov tiskar-na@primorski.eu in jih opremi s komentarjem, da bodo ob fotografijah tvojega prijatelja lahko uživali tudi drugi ljubitelji živali. Nanos v Razdrtem. Ob 20. uri izpred Bara nočni pohod ob polni luni na Nanos. Pohod je v vsakem vremenu, potrebno se je primerno opremiti. ALI BI SI RAD OGLEDAL MONGOLIJO - deželo modrega neba in domovino Genggis Khana? Kdor bi se rad pridružil enkratnemu in avanturističnemu potovanju po Mongoliji, naj se javi na tel. št. 3386985052. KRUT obvešča, da sprejema prijave za individualna bivanja v termalnih centrih v Sloveniji, na željo tudi s prilagojenimi zdravstvenimi programi. Podrobnejše informacije in prijave: Ul. Cicerone 8/b, tel. 040360072. SPDT prireja v ponedeljek, 9. aprila, tradicionalni Pomladanski izlet v Istro. Zbirališče ob 8.30 pri gledališču Prešeren v Boljuncu, od koder se bomo z osebnimi avtomobili, na razpolago bo tudi društveni kombi, peljali v Marezige, na izhodišče planinskega izleta. Predvidene so 4 ure zmerne hoje. Informacije na tel. št.: 040-220155 (Livio). UDELEŽENCI IZLETA V PRAGO IN NA DOLENJSKO v organizaciji SKD Primorec so vabljeni, da poravnajo preostanek v četrtek, 12. aprila, od 19. do 20. ure v Ljudskem domu v Trebčah. KROŽEK AUSER Domjo in Milje organizirata izlet v Dalmacijo, od 22. do 24. junija. Obiskali bomo čarobno otočje Kornate ter spoznali izjemno okolje. Prijave in informacije do 15. aprila na tel. št.: 3356655215 (Matilda). ENODNEVNI IZLET NA BRIJONE: v nedeljo, 20. maja, za letnike '38 in '40 iz Brega. Prijave od 18. do 20. ure na tel. št. 040-228468 (Ada). Vpisovanje do 20. aprila. PREŠERNI IZLET Kd Kraški dom, Skd Krasno Polje, Skd Skala, Skd Slovan, Skd Primorec, Skd Lipa in Skd Tabor v Ljubljano z ogledom razstave »Tržaška umetnostna obzorja« v Cankarjevem domu in v Vrbo s kosilom, v nedeljo, 22. aprila. Vpisovanja (do zasedbe mest) na tel. št. 347-0410542 (Suzana). KRUT obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v Ta-laso Strunjan od 6. do 16. maja, z individualno prilagojenim paketom za zdravje in dobro počutje. Podrobnejše informacije in prijave: Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. FOTOVIDEO TRST80 organizira od 10. do 13. maja, izlet do kamnitih krogel pri Zavidovicih, piramid v Visokem, Sarajevo, Travnik in Jajce. Informacije in opis programa na www.trst80.com. Prijave in informacije čim prej na tel. 329-4128363 (Marko). ENODNEVNI IZLET NA DOLENJSKO v organizaciji SKD Primorec bo v nedeljo, 20. maja. Za prijave in informacije pokličite na (+39) 3396980193 ali pišite na naslov skdpri-morec@yahoo.it. KRUT obvešča člane, da sprejema prijave za skupinsko bivanje z vključenim prilagojenim paketom za zdravje in dobro počutje v Šmarjeških toplicah od 10. do 20. junija. Podrobnejše informacije in prijave: Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. H Osmice PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. V LONJERJU ŠT. 255 je odprl osmi-co Damjan Glavina. Tel. št.: 3488435444. V SAMATORCI je družina Pipan odprla osmico. Tel. št. 040-229261. Ü3 Obvestila DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. S. Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel. 335-1624285. DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. IGOR IN VESNA sta odprla osmico v Saležu. Toplo vabljeni. OSMICA JE ODPRTA v Šempolaju, v oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICA je odprta na kmetiji Kraljič v Prebenegu št. 99. Tel. 040-232577. Vabljeni! OSMICA je odprta pri Škerku v Pra-protu. Tel. 040-200156. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni! Tel. 040-327104. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. 040-229198. OSMICO sta odprla Korado in Roberta na cesti v Slivno. Tel. št. 3383515876. OSMICO sta odprli Maurica in Sido-nja v Medji vasi št. 10. Tel. 040208987. POZOR BOLJUNČANOM! Zbiramo stare in novejše fotografije, ki so v zvezi s prvimi maji in šagrami v Boljuncu. Slednje bomo uporabili za zgodovinsko razstavo ob letošnjem praznovanju 1. Maja. Javite se na tel. št.: 338-7220353 (Fantovska Bolju-nec). OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure in v sobotah od 10. do 12. ure. Manipolativne delavnice v aprilu: »Moja tipalna knjiga« in »Uokvirimo se«. Informacije na tel. št.: 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure (Igralni kotiček Palček). ALKOHOL? NE HVALA! S tem naslovom sindikat upokojencev SPI-CGIL, bo v sodelovanju s tržaškim A.C.A.T., priredilo javne sestanke, da bi seznanili čim več ljudi s problemi, ki povzroča neprimerno uživanje alkohola. Informativni projekt bo izveden v naši pokrajini v štirih javnih sestankih, datum in kraj bosta javljena nekaj dni prej. Prvi bo v Rozzol Melari, na sedežu SPI-CGIL, Ul. Pasteur 3/A danes, 5. aprila, ob 16. uri. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal danes, 5. aprila, ob 19.30 v svojem sedežu (Prosek št. 159). Odbornik Maurizio Consoli bo predstavil predračun za l. 2012. FOTOVIDEO TRST80 vabi na predavanje »Piramide v Bosni«, ki bo v torek, 10. aprila, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Francesco 20. Marko Čivardi nam bo predvajal video in predstavil izlet, ki bo 10.-13. maja. Pričakujemo vas! KROŽEK ZABAVNE MATEMATIKE, ki ga vodi prof. Drago Bajc, v torek, 10. aprila, odpade. Naslednje srečanje bo v torek, 17. aprila, ob 17. uri v Peterlinovi dvorani v Donizettije- vi ulici 3. Pridružite se nam! SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja osnovni tečaj angleškega jezika »Teatime english with Michael« vsak torek z začetkom 10. aprila, od 16.30 do 18.00. Urili bomo jezik na različnih področjih in bogatili besedni zaklad. Vljudno vabljeni. Info: 040-4528489 ali 331-5662155. VZPI-ANPI SEKCIJA PROSEK-KON-TOVEL obvešča vaščane, da zbira fotografski material iz obdobja pred, med in po drugi svetovni vojni, za razstavo, ki bo v sklopu proslavljanja 40-letnice postavitve spomenika na Proseku. Material lahko oddate v trafiki na Proseku do 10. aprila. Informacije: tel. št. 340-5437959 (Sharon). PODROČNI SVET SLOVENSKIH VERNIKOV S TRSTA IN MILJ vabi na obisk gostov doma za starejše ITIS, Ul. Pascoli 31, v sredo, 11. aprila: ob 16.15 molitev rožnega venca, ob 16.30 sv. maša. POKRAJINSKI SVET SKGZ sklicuje 7. pokrajinski kongres SKGZ za Tržaško v sredo, 11. aprila, ob 18. uri v prvem in ob 19. uri v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S.Francesco 20/II). SKD PRIMOREC obvešča, da bo občni zbor v četrtek, 12. aprila, v prvem sklicanju ob 20. uri, v drugem pa ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Od 19. ure dalje bo še možnost včlanjevanja za l. 2012. CICI KNJIŽNICA v Ljudskem domu v Trebčah je odprta vsak torek, od 15.30 do 17.00. Stopite v pravljični svet knjig, z veseljem vas pričakujemo. SK DEVIN prireja štiridnevni tečaj plezanja od 14. aprila do 1. maja v Glin-ščici in na Napoleonski cesti in tečaj plezanja po zavarovanih poteh, ki bo potekal 22., 25. in 29. aprila in se bo odvijal v Glinščici in v Vipavski dolini. Informacije in vpisovanja na in-fo@skdevin.it ali na 335-8416657. ZSKD obvešča, da se bosta delavnici v okviru pobude »Kult-ura zate« nadaljevali tudi aprila: delavnica »Projektno vodenje: mentorstvo v projektu, komunikacija, motivacija, evalvacija« v soboto, 14. aprila, od 9. do 17. ure v prostorih SKD France Prešeren; delavnica »Tim in tim-sko delo: stili vodenja tima, vloge v timu« v soboto, 21. aprila, od 14. do 18. ure v srenjski hiši SKD Krasno polje v Gročani. SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut sklicuje 36. redni občni zbor, ki bo v četrtek, 19. aprila, ob 17. uri v prvem in ob 18. uri v drugem sklicu v Konferenčni in razstavni dvorani Narodnega doma v Trstu, Ul. Filzi 14. ZSKD sklicuje 46. redni občni zbor v četrtek, 19. aprila, (prvi sklic ob 19.30 in drugi ob 20.00) na sedežu AŠKD Kremenjak v Jamljah (Go), Prvomajska ul. 20. Dnevni red: otvoritev občnega zbora, predsedniško in blagajniško poročilo ter predstavitev finančnega obračuna in predračuna, poročilo nadzornega odbora, razprava, odobritev bilanc, razno. SZSO - Trst vabi vse mlade na tradicionalni križev pot na Repentabru na Veliki petek, 20. aprila. Zbiranje ob 20.00 na Colu. V cerkvi na Tabru bo po križevem potu tudi priložnost za spoved. Lepo vabljeni! SDGZ prireja 4. maja seminar »Kako spodbuditi trženjski način razmišljanja in internacionalizirati podjetje v 21. stoletju« namenjen malim in srednjim podjetjem. Prijavnica in program sta na www.sdgz.it. Prijave zbira tajništvo do 27. aprila na in-fo@sdgz.it oz. faks 040-6724850. ZSKD v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb prireja otroške poletne delavnice »Mala ustvarjalna akademija«, ki se bodo odvijale od 27. avgusta do 1. septembra na Livku pri Kobaridu (SLO). Mentorji: Jelka Bogatec (plesna delavnica), Jana Drassich (glasbeno-pevska delavnica), Jana Pečar (likovna delavnica), Mirna Viola (fotografska delavnica) in Marko Gavriloski (pravljična delavnica). Informacije in prijave na tel. št. 040-635626 (tržaški urad), 0481-531495 (goriški urad). Razpis s prijavnico je na voljo tudi na www.zskd.org. Rok prijave 10. maj. INTERCAMPUS 2012, 8. mednarodni mladinski glasbeni laboratorij v organizaciji ZSKD in JS RS za kulturne dejavnosti ter v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb se bo odvijal v Dijaškem domu v Kopru od 15. do 22. julija. Študijski teden je namenjen godbenikom od 12. do 20. leta (izjemoma tudi več), ki že imajo nekaj izkušenj v igranju v orkestru. V sklopu Intercampusa se bo od 17. do 20. julija v Dijaškem domu v Kopru odvijal seminar za predvodnike. Rok prijave 18. maj. Prijave in informacije na tel. št. 040-635626, info@zskd.org, www.zskd.org. 0 Prireditve V GALERIJI ARTESETTE, Ul. Rosset-ti 7/1, je na ogled razstava Evgena Pancrazija, Luigija Buonocoreja, Rosselle Moriconi in Silvie Pavlidis. Razstava bo odprta do 6. aprila s sledečim urnikom: od torka do sobote: 10.30-12.30 in 16.30-19.30. 0 Mali oglasi IŠČEM DELO kot hišna pomočnica ali negovalka starejših oseb. Tel. 3206303021 v večernih urah. POŠTENA GOSPA išče zaposlitev kot negovalka starejših oseb. Tel. 3470641636. PRIPOROČENA GOSPA iz Latinske Amerike nudi 24 urno nego ostarelim po zmerni ceni. Tel. 3476082315. PRODAM FIAT 600, letnik 2006. Klima, servovolan, ABS, radio in letna vinjeta. Cena po dogovoru. Tel. 040-228189. PRODAM MIZO iz nerjavečega jekla (inox), primerno za restavracije, velikost 180 cm x 70 cm, cena 200,00 evrov. Tel. št. 347-6849308. PRODAM SADIKE starih sort nešplje in žižule. Telefonirati v času obedov ob sobotah in nedeljah na tel. št. 040-2296051. PRODAM devet velikih miz za šest oseb in sedem majhnih za štiri osebe, po zelo ugodni ceni. Tel. 3281570366. PRODAM sedem notranjih vrat temne barve, 210x80 cm, in dvojna vhodna vrata z oknom iz pvc-ja bele barve. Klicati v večernih urah na tel. št. 040-291148. SCOOTER APRILIA sport city cube 300, letnik 2010, črne barve, 6.600 prevoženih km, prodam. Tel. 3346390079. Prispevki V spomin na Vojka Bana-Ukmarja darujeta Vojka in Albino Cesar 30,00 evrov za Izvir - La fonte Co-munita famiglia onlus. V spomin na draga in nepozabna starša Barbaro in Nandota Racman daruje Karmela z družino (Gročana št. 5) 20,00 evrov za SKD Krasno polje Gročana, Pesek, Draga. V spomin na Walterja in Lidio Bullo daruje družina 100,00 evrov za Plavalni klub Bor. V spomin na Angela Škrka darujejo soletniki 1934 50,00 evrov za šem-polajski cerkveni pevski zbor. ZAHVALA Anica Racman vd. Grgič Zahvaljujemo se vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin. Hči Edica in sin Drago z družinama 4.4.2008 4.4.2012 Vittorio Carli Leta minejo, bolečina ostaja. Tvoja hči Norina Ob smrti dragega BRUNOTA BAITA izraža iskreno sožalje ženi Mariji, hčerki Tanji ter ostalim sorodnikom dolinska sekcija Slovenske skupnosti 10 Četrtek, 5. aprila 2012 TRST / ŠOLE - Deset vitalnih let zborovske revije Coralmente V pomoč pri didaktiki in za utrjevanje sožitja Peli tudi zbori šol sv. Cirila in Metoda, I. Grudna, S. Gregorčiča in liceja A.M. Slomška Množičen nastop združenega zbora pod taktirko Nede Sancin Revija tržaških srednje in višješolskih pevskih zborov Coralmente je praznovala v torek svojo prvo desetletnico. Adrenalinsko vzdušje v polni dvorani in na odru gledališča Rossetti je tudi tokrat potrdilo, da je šola Ai Campi Elisi ustvarila za dijake dogodek, ki jim je nevsiljivo zlezel pod kožo. Improvizirane šolske skupine so začele delovati z jasnejšimi usmeritvami, njihovi glasbeni sporedi iščejo kompromis med dopadljivostjo in poučnostjo, kar postane prijazno, zabavno sredstvo za posredovanje didaktičnih vsebin, okvir velike gledališke dvorane pa motivira za vlaganje večjega truda v pripravo nastopov. Predvsem pa se revija ni spremenila v rutinsko obvezo, a je ohranila izjemno vitalnost: nastopajoči zbori so se v teh letih znatno izboljšali, ker so znali izkoristiti dragoceno priložnost primerjave z drugimi in so ob skupni rasti sprejeli tudi etično, kulturno spodbudo organizatorjev, ki od ustanovitve promovirajo tudi sožitje med slovenskimi in italijanskimi šolami in so v ta namen, večkrat izpostavili slovenske avtorje in zborovodje v skupnih točkah revije. Tako je bilo tudi letos, ko je bila čast otvoritve jubilejne izvedbe zaupana Nedi Sancin, ki je vodila skoraj pet-stočlanski združeni zbor najstnikov pri izvedbi pesmi As long as I have music. Skupna pesem je smiselno uvedla v temo letošnje revije, ki je ob desetletnici pustila sodelujočim zborom veliko svobodo pri izbiri programa, saj je bila rdeča nit večera preprosto »glasba«. Bolj kot katerikoli komentar o posameznih nastopih je v tem primeru pomembnejši pozitiven vtis, da so ustanovitelji sejali na plodnih tleh; zasedbe se stalno spreminjajo z naravnim prihodom in odhodom dijakov, krepi pa se motivacija docentov in posledično njihovih pevcev. Programi se nagibajo k razvedrilnemu značaju, pristop pa se je bistveno spremenil; kontekst je primeren za sproščeno vzdušje, vsi pa so razumeli, da tudi zabava daje večja zadoščenja, ko je skladba bolj tehtna in izvedba bolj solidna. Srednja šola Tomizza je z mentorico Eliano Pograri pripravila poklon Mozartu, medtem ko se je zbor srednje šole Codermatz odločil za raznoliko mešanico ljudske pesmi, dixielanda in popevke skupine Modena City Ramblers pod skrbnim mentorstvom Marg-herite Messina. Lepo se je odrezal zbor liceja Galilei, ki ga je Daniele Pilato pripravil za ubrano in navdušeno podajanje gospel in pop skladbe. Člani zbora srednje šole sv. Ciril in Metod pa so pod vodstvom Rosande Kralj preizkusili večglasje z opernim motivom in norveško pesmijo. Paolo Simsig vztraja pri enoglasnih uspešnicah ob spremljavi kitare, a je letos pripravil z učenci srednje šole Roli tudi vokalno priredbo Bachove znamenite arije »na četrti struni«. Italijanski pop hiti preteklosti so navdihnili članice komorne skupine srednje šole Stuparich, ki jo je mentor Carlo Tom-masi spremljal na klavirju. Aleksandra Pertot je s srednjima šolama Igo Gruden in Simon Gregorčič podala narod-nozabavne utrinke v razvedrilnem duhu in ob živahni podpori mladih in-strumentalistov. Sentimentalni pop v pastelnih barvah pa je zaznamoval nastop zbora šole Stock pod vodstvom Rosanne Posarelli. Stefano Klamert preseneti vsako leto z neobičajnimi glasbenimi izbirami in je tokrat navdušil občinstvo z operno parodijo Italijanska solata, s katero so se sproščeno zabavali pevci liceja Oberdan. V soglasju z usmeritvijo lice-ja Francesco Calandra nikoli ne pozabi na »klasično« poučni izziv in je tokrat vodil člane zbora liceja Petrarca od Banchierijevega renesančnega kontra-punkta do uspešnice skupine ABBA. Vincenzo Ninci je ravno tako pripravil z zborom šol Carducci in Dante izvedbo različnih glasbenih vtisov od Prae-toriusa so južnoameriške tradicije. Pevke liceja Slomšek pa so pod vodstvom Nede Sancin prinesle tudi sodobnejši pogled umetne pesmi s skladbo bivše učenke tega liceja Petre Grassi. kroma V programu, ki je imel kot vezno temo glasbo, ni zmanjkal citat iz filma Moje pesmi, moje sanje (v izvirniku The sound of Music), katerega so se spomnili dijaki srednje šole Rismondo, za katere je Anna Stopper izbrala glasbo iz filmov in muziklov, ki so jo pevci izvedli ob spremljavi raznih glasbil in sedmih tolkalistov. Splošno so vsi nastopajoči želeli poudariti slovesno priložnost z uporabo najrazličnejših instrumentalnih spremljav, ki so bile v večini primerov na dobrem nivoju. Dodatna vrednost pa so bile animirane projekcije lepih risb učencev laboratorija šole Lionello Stock, ki so tudi letos spremljale vse nastope. Ravnatelj šole Ai Campi Elisi Gian-franco Angeli bi pred desetimi leti stavil na uspeh revije, da se je to uresničilo pa nosita največje zasluge prizadevna koordinatorja Rosanna Posarelli in Mar-zio Serbo, ki sta ob letošnji obletnici prejela posebno zahvalo in jubilejno plaketo. Medaljo sta v zahvalo za dolgoletno zvestobo prejela tudi simpatična napovedovalca Alice Bugatto in Paolo Altin. Revije so se udeležile funkcionar-ka Deželnega šolskega urada Alida Mis-so občinska odbornica Antonella Grim ter pokrajinska odbornica Adele Pino. Rossana Paliaga TRŽAŠKA KNJIGARNA - Na kavi s knjigo Pesniške sanje Andreine Trusgnach »morejo plut vesoko« Včerajšnja literarna matineja v Tržaški knjigarni je minila v znamenju pesniške besede, ki jo je iz Benečije prinesla pesnica Andreina Trusgnach. Z avtorico se je pogovarjala Martina Kafol, pobli-že pa smo beneško pesnico spoznali tudi s pomočjo njene sestre Lucie Trusgnach, ki je uvodoma povedala, da je sestrin knjižni prvenec izdalo Kulturno društvo Ivan Trinko, ki med drugim skrbi za ohranjanje beneškega narečja. V pesniški zbirki z naslovom Sanje morejo plut vesoko je zbranih okrog 60 poezij v beneškem narečju, ki jih je avtorica napisala v zelo širokem časovnem razponu, ki zaobjema čas od 60-tih let prejšnjega stoletja do danes, je na predstavitvi povedala Kafolo-va. Ob tem je gostiteljica tudi dodala, da je Trusgnachova s svojo poezijo bila prisotna v različnih revijah in na številnih literarnih srečanjih. Zbirki pesmi dajejo poseben čar fotografije v barvni tehniki in s krajinskimi motivi, ki jih je v svoj fotografski objektiv ujel Graziano Podrecca. Več o izboru pesmi in fotografij je povedala avtorica zbirke, ki je na srečanju govorila v beneškem narečju. Izvedeli smo, da piše pesmi, v katerih izraža ljubezen do zemlje, narave, življenja in ljubezen do jezika na sploh. Med listanjem lično opremljene pesniške zbirke smo se prepričali, da gre za večplastno in herme-tično zbirko, v kateri Andreina Trusgnach poskuša ubesediti kompleksnost življenja in sveta, ki se razpira od obrežja preteklosti vse do obrežja prihodnosti človekovega bivanja. Zbrane poezije v beneškem narečju je pesnica prevedla tudi v italijanski jezik, več o sporočilnosti poezije pa smo slišali tudi iz avtoričinega branja. Zbirka ob prvem branju deluje kot poklon beneškemu narečju, vendar se ta ob večkratni recepciji predstavi v vsem razumljivi luči. Naslednje srečanje Na kavi s knjigo bo namesto v sredo dopoldne na sporedu prihodnji petek dopoldne. Zvesto občinstvo bo na srečanju lahko prisluhnilo predstavitvi knjige Alessandra Marza Magna z naslovom LAlba dei libri - Quando Venezia ha fat-to leggere il mondo. Srečanja se bo udeležil tudi avtor knjige. (sč) Sestri Andreina in Lucia Trusgnach z Martino Kafol kroma SREDNJA ŠOLA SREČKA KOSOVELA - Srečanje z Miroslavom Košuto in Klavdijem Palčičem Ko slikar recitira pesnika ... Priljubljenega pesnika in njegovega ilustratorja že dolgo let veže skupna ustvarjalna pot - Openski in proseški dijaki so jima radi prisluhnili Mnogi slovenski mladi bralci imajo prej ali slej priložnost brati verze Miroslava Košute, lanskega dobitnika Prešernove nagrade, predvsem pa »kriško kraškega« pesnika, katerega pesmi so našle svojo pot vse do slovenskih šolskih beril. Nekaj čisto drugega pa je, če ti z odra ob prisotnosti pesnika pesem na pamet recitira slikar Klavdij Palčič, umetnik, ki je v knjigi naslikal njene protagoniste ... in če ti celo hkrati s platna za častnima gostoma le-ti zaživijo pred očmi. Učencem srednje šole Srečka Kosovela z Opčin in Proseka se je namreč v petek, 9. marca, v openskem Prosvetnem domu ponudila enkratna priložnost »zadeti dve muhi na en mah«, saj sta oba, Košuta in Palčič, rada in sporazumno sprejela povabilo, da bi prišla openskim in proseškim srednješolcem predstavit svojo dolgoletno skupno umetniško pot. Še bolj kot dolgoletno pa bi to pot lahko označili kar za »življenjsko«. Še sama namreč nista vedela točno povedati, kdaj v svoji mladosti sta začela sodelovati. Njuno skupno besedno-likovno ustvarjanje, ki je obrodilo Klavdij Palčič in Miroslav Košuta med dijaki predvsem vrsto književnih sadov, ju je plodno povezalo tudi kot ravnatelja in umetniškega vodjo ter scenografa tržaškega slovenskega gledališča. Zanimivo za mlada ušesa je bilo slišati, kako mnoge njune gledališke uprizoritve, dosežene s skromnimi finančni- mi sredstvi, nič niso zaostajale za tistimi bogatejših gledališč. Sploh pa je bilo bistvo tega, kar sta hotela pesnik in slikar povedati: umetnost raste iz srčne kulture, iz osebnih življenjskih izkušenj in iz ljubezni do okolja, v katerem živimo. Seveda je odtod pogovor vodil preko krajev in dogodkov njunega otroštva in mladosti, enega pri Sv. Ivanu, drugega v Križu, obeh pa med kraškim bregom in Tržaškim zalivom. Nič čudnega torej, da so jima kot njuno skupno delo najbolj pri srcu z verzi in prozo spletene slikovite Kriško kraške. Tudi nekateri iz mladega občinstva so to knjigo že imeli doma. Še kdo si jo je zdaj zaželel prijeti v roke. Na platnu se je prikazala celo kakšna pesem, ki jo je kdo od njih že znal na pamet. Kar nekaj učencev pa je tudi aktivno sodelovalo pri predstavitvi pesnikovega in slikarjevega dela. Skupina open-skih učencev je podala recital Košutovih pesmi na temo morja. Nekaj proseških učencev je pogumno vodilo intervju z gostoma. Manjkalo ni niti glasbe, za katero sta poskrbela dva izvrstna harmonikarja z openske šole ... kot nalašč za to, da je izkušeni pesnik povabil še ostale v dvorani, naj ob vseh svojih drugih dejavnostih ne pozabijo na umetniško ustvarjalnost, naj si vzamejo čas, da se usedejo tudi k pisanju in snovanju verzov, saj je znal celo on sam v svojih mladih letih uskladiti »žogobrc« s poezijo. / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 5. aprila 2012 1 1 GLOSA Skrotovičeni čas, v katerem živimo Jo2e Pirjevec Week-end v New Yorku. Kljub temu, da letalska vožnja čez Atlantik ni od muh, je bilo lepo preživeti konec prejšnjega tedna v »velikem jabolku«, kakor rečejo mestu ob Hud-sonu. Odkril sem marsikaj novega, predvsem newyorško pomlad. Zgleda, da me pot v preteklih letih ni nikoli zanesla tja v času okoli velike noči, kajti nikoli se še nisem zavedel, koliko sadnih dreves je na Manhattnu. V tej zgodnji pomladi so bile krošnje v cvetju, kar je dajalo arhitekturi njegovih premočrtnih, s črtalom zarisanih cest, in mogočnih a strogih nebotičnikov nekoliko prazničen in prešeren poudarek. Da ne govorim o tulipanih in hijacintah, ki krasijo gredice pred Mestno knjižnico, Rockefellerjevim centrom in še marsikje drugje. Central Park, streljaj od katerega sem stanoval, je bil eno samo brstenje in tako tudi drevesa, ki rastejo na stopničastih nadstropjih spodnjega dela Trumpovega stolpa na V. aveniji. Slednja je v svojem »bogatem« odseku v glavnem domena italijanskih modnih kreatorjev, med nje pa se je, zaradi svoje poroke seveda, vključila tudi Slovenka: tista lepa Ivanka, ki se je pred leti omožila z zgoraj omenjenim tajkunom. Ena od poglavitnih veleblagovnic na V. aveniji je posvetila namreč njeni letošnji modni kolekciji pet ali šest izložbenih oken. Tolikšne pozornosti v New Yorku verjetno še noben Slovenec ni bil deležen. Med odkritji, ki sem jih doživel, naj omenim še pristanišče na konici Manhattna, kjer je mestni upravi uspelo ohraniti atmosfero angleške obmorske četrti na prehodu iz 19. v 20. stoletje, in predvsem dva muzeja, posvečena sodobni likovni umetnosti: slavni muzej, ki mu pravimo preprosto MoMa, in prav tako znani muzej Guggenheim. Moram reči, da me je prvi prevzel predvsem s svojimi impresionisti in predstavniki raznih -izmov iz prve polovice prejš- njega stoletja, manj s svojo zbirko novejših in najnovejših »umetnin«. Bojim se, da se moj okus ustavi nekje pri Jacksonu Pollocku, najpomembnejšem predstavniku ameriškega abstraktnega ekspresionizma, katerega »akcijska slikarija« mi je všeč. Omenjeni umetnik je, kot znano, svoja ogromna platna pokril z mrežo vijugastih barvnih linij, ki so se cedile z njegovega čopiča, pri čemer je ustvaril zverižene in prepletene površine, ki niso brez estetskega učinka, čeprav večje sporočilne vsebine po mojem nimajo. A Pollock je umrl že leta 1956. Ne morem pa se sprijazniti z »umetninami« mlajših, še živečih slikarjev in kiparjev, kot je na primer nizek pra-vokotnik iz opek, ki sem ga tudi videl v muzeju MoMa. Ob soočanju s takim in podobnimi eksponati sem se spomnil na Gian Battista Marina, znamenitega baročnega pesnika iz Neaplja (1569-1625), ki je dejal: »E' del poeta il fin la meraviglia...« (Pesnik naj vzbuja začudenje). Občutek imam, da sodobna likovna umetnost teži k istemu cilju, kar pomeni, da nima velike bodočnosti. Ne vsa. V muzeju Guggenheim sem videl namreč poleg čudovite razstave, posvečene Kandin-skemu iz obdobja, ko je sodeloval s Bau-hausom, tudi antološko razstavo sodobnega ameriškega kiparja Johna Chamberlaina. Gre v glavnem za ogromne skulpture, sestavljene iz skrotovičenih pločevin starih avtomobilskih karoserij. Na začetku sem bil nekako ogorčeno začuden, pozneje pa sem dojel skrito lepoto teh pisanih kovinskih gmot, ki so pač izraz časa, v katerem živimo. Skrotovičenega časa: v bližini svojega hotela v samem srcu Manhattna sem tik pred odhodom zagledal živo »umetnino«, ki je, vsaj zame, glavno sporočilo današnje ameriške družbe: razcapanega, kljub hladnemu vremenu, komaj oblečenega in bosonogega klošarja. VREME OB KONCU TEDNA S severnoatlantskim zrakom okrepitev poslabšanja Darko Bradassi VI Težišče vremenske slike se je pomaknilo nad Atlantik, kar smo pri nas že opazili zaradi večje vlage in občasnih padavin. Glavnina poslabšanja sicer za zdaj ostaja zahodno od nas, naši kraji so le na obrobju padavinskega pasu, v Sloveniji bolj proti vzhodu, kamor še ne segajo vlažni jugozahodni tokovi, pa celo prevladuje spremenljivo ali delno jasno vreme. Atlantska višinska dolina se je poglobila nad zahodnim Sredozemljem, vendar se za zdaj zaradi anticiklonske blokade na vzhodu, bistveno ne pomika. Proti nam priteka bolj vlažen zrak, ki prinaša oblake in le občasno nekaj kapelj dežja. Vendar se bo vremenska slika v prihodnjih dneh postopno spreminjala, poslabšanje pa se bo stopnjevalo. Zlasti od jutrišnjega dne se bo od višinske doline odcepil obsežen višinski ciklon, ki se bo prehodno nekoliko bolj približal našim krajem. Višinska dolina pa se bo nad osrednjo Evropo brez svojega južnega dela pomaknila nekoliko bolj proti vzhodu in se bo v soboto začela poglabljati ravno v naši neposredni bližini. Proti nam se bo začel spuščati hladnejši in bolj vlažen ter nestanoviten se-vernoatlantski zrak. Hladna vremenska fronta bo zajela naše kraje v soboto čez dan in nas bo zapustila predvidoma na velikonočno nedeljo v popoldanskih urah. Prinaša pa zmerne do močne padavine, vmes bodo lahko tudi posamezne plohe in nevihte ter nadaljnjo ohladitev. Spremljal jo bo tudi prizemni ciklon, ki bo nastal v naši neposredni bližini. Pred fronto bodo pihali okrepljeni južni vetrovi, v nedeljo čez dan pa bo zapihala burja. Ohladilo se bo. Noč na ponedeljek bo mrzla. Živo srebro se bo po vsej verjetnosti tudi na Kraški planoti približalo ničli, pri morju pa bodo najnižje temperature le malo nad 5 stopinj Celzija. Za velikonočni ponedeljek kaže na izboljšanje in na po- večini suho ter sončno vreme. Kombinacija med višinskimi severozahodnimi tokovi in pri-zemno okrepitvijo anticiklona nam bi morala zagotoviti prijeten sončen dan, temperature pa bodo precej nižje od tistih, ki smo jih beležili še v preteklih dneh. Veter bo sicer povečini ponehal, vendar čez dan bomo predvidoma namerili le do okrog 13 stopinj Celzija. Dan bo torej primeren za dejavnosti na prostem, vendar ne ravno za sedenje ob mizi ali za piknike, kot smo bili včasih navajeni v preteklih letih. Kakorkoli že, bodo padavine še kako dobrodošle. Posledice zaradi dolgotrajne suše so iz dneva v dan težje, ponekod je že na dlani vprašanje oskrbe z vodo. Količine so bile doslej zelo skromne, v osrednjih predelih povečini niti ni deževalo. Stanje se bo torej delno izboljšalo v prihodnjih dneh. Šlo pa bo v vsakem primeru le za kapljo v morju, saj bi za izravnavo vodne bilance potrebovali vsaj šest mesecev z normalnimi padavinami. Kaže pa, da bo odslej vremenska slika nekoliko bolj razgibana in da za dalj časa ne bo več kake antici-klonske hegemonije. Že sredi prihodnjega tedna ali najkasneje v drugi polovici bo verjetno prišlo do novega poslabšanja s precejšnjimi količinami padavin. Na sliki: od jugozahoda priteka proti nam vlažen zrak GLASBA Laibach na evropski turneji Skupina Laibach se je konec marca odpravila na posebno evropsko turnejo z naslovom We Come in Peace. Doslej so koncer-tirali na Finskem, Švedskem in v Nemčiji, sinoči pa so se ustavili v poljskem Lodžu. Prelomnica turneje bo 14. aprila, ko bo zasedba nastopila v Turbinski dvorani londonske galerije Tate Modern, vrhunec pa 20. aprila v CUK Kino Šiška. Laibach bodo v sklopu aktualne turneje koncertirali še v Pragi, Lozani, Parizu, Birminghamu in Manchesteru. Sledil bo dogodek v londonski galeriji Tate Modern. Ta sodi v sklop dogodkov, ki v Londonu potekajo od marca in so posvečeni delovanju kolektiva Neue Slowenische Kunst (NSK). V dvorani Turbine Hall bodo na koncertu predstavili skladbe, ki so nastale od 80. let minulega stoletja do danes, pa tudi nekaj skladb iz najnovejšega albuma glasbe za film Jekleno nebo (Iron Sky). Slovensko premiero bo film Jekleno nebo, ki so ga delno navdihnili Laibachi, posebej pa njihov album Volk, doživel na zaključnem koncertu turneje We Come in Peace, ki bo 20. aprila v Kinu Šiška. Film v režiji Finca Tima Vuorensole je znanstvenofantastična črna komedija o nacistih, ki leta 1945 pobegnejo na temno stran Lune, potem pa leta 2018 napadejo Zemljo. Na letošnjem Berlinalu je film, kot piše na spletni strani Kino Šiška, požel veliko zanimanje. V filmu je med novimi skladbami mogoče slišati tudi himno America z albuma Volk. Še to pomlad bo izšel dolgo pričakovani dvojni album zasedbe z naslovom Laibach Revisited, na CD-ju in vinilki. ODPRTA TRIBUNA Slovenstvo - etnično ali državljansko? »Etnično prepričanje o slovenstvu naj torej prepusti mesto državljanskemu, ki je gotovo bolj primerno času, ki je pred nami.« Ali so želeli povedati: »Etnično prepričanje o slovenstvu naj torej prepusti mesto državljanskemu prepričanju o slovenstvu.«? Mislim, da je teza postavljena ne da bi upoštevala realnosti v kateri živimo. Najprej zgodovinsko. Italijanska država se ni nikoli izrecno in spravno opredelila do lastne zgodovine in splošno do ravnanja z manjšinami ali posebno do ravnanja z nami Slovenci znotraj Italije. Od naslednice države, v kateri je pustošil fašizem, in katero so po koncu druge svetovne vojne zgradili na temeljih odporništva in demokracije, smo pričakovali in še danes pričakujemo, da najvišji predstavnik države stopi na pot sprave znotraj le-te tako da prizna krivde državnega aparata in zatiranja naše skupnosti (oz. tudi druge manjšine), da se za tako ravnanje opraviči v imenu države ter da prosi za odpuščanje. Pravilno je, da srečanje treh predsednikov ocenjujemo kot pozitivno in korak v pravi smeri, označiti ga za epohal-nega se mi zdi pretirano, kajti nič od tega, kar spada k resnično spravnemu dejanju, se tistega dne ni zgodilo. Katere pridevnike bomo morali skovati, da opišemo in ocenjujemo dogajanja, za katere vedno upam da jih bomo doživeli, ki presegajo Koncert prijateljstva? Nato državniško. Res je, da obstajata danes dva zakona, ki obravnavata manjšine na sploh (št. 482/1999) in našo skupnost posebno (št. 38/2001). Seveda je dejstvo pozitivno, čeprav je zlasti zakon 38/01 v nekaj točkah izredno pomanjkljiv in, kar je še najpomembneje, da se ga v veliki meri niti ne izvaja. Potem so še drugi posegi zakonodajnega in upravnega značaja, ki globoko sežejo v naš vsakdan, v zadnjem času smo to občutili in bomo še zelo boleče občutili na področju slovenskega šolstva v Italiji, in to brez nobenega predhodnega posveta z manjšino in v brk vsakim priporočilom, nasvetom in predlogom, ki so ga zdaj eni zdaj drugi iz vrst naše skupnosti izpostavili. Prej etnično prepričanje o slovenstvu, pozneje državljansko prepričanje o slovenstvu je privedlo do ustanovitve samostojne države Slovenije. Državljansko prepričanje o slovenstvu nas lahko vabi v to, čeprav živimo izven meja matice, da se trudimo za pridobitev državljanstva Republike Slovenije in tam sodelujemo na vsedržavnih volitvah in referendumih. V Italiji živeči Slovenke in Slovenci se lahko in se moramo sklicevati zlasti na etnično prepričanje o slovenstvu, da sploh lahko zahtevamo naše pravice. Na tem pogledu sloni tudi ustava dežele v kateri živimo, na prisotnosti etničnih in kulturnih skupnostih (člen 3: »V deželi je priznana enakopravnost vsem državljanom, ne glede na njihovo jezikovno pripadnost, ter zagotovljeno varstvo njihovih etničnih in kulturnih značilnosti.«) Pa še pripomba o anketi SLORI, izvedena med šolsko populacijo oz. njihovimi družinami (Projekt Šola 2011, Narodnost v medgeneracijski perspektivi): Če sprejmemo podatek, da so se dijaki v goriški pokrajini izjavili za Slovence le v meri 19%, se lahko sprašujemo v čem je bilo bistvo prizadevanja od povojnega časa do danes v obliki slovenskih javnih občil, slovenski šoli, slovenskih društev, slovenskih raziskovalnih inštitucij, slovenskih knjižnic in slovenske organiziranosti nasploh, in izhajamo iz predpostave, da bi taka raziskava izvedena pred 20 ali več leti pokazala verjetno drugačne, bistveno višje številke, če torej vse to (=velike količine denarja in veliko dela) ni utegnilo ustaviti niti upočasniti asimilacijski proces, katerim je nedvomno vsaka manjšina izpostavljena? Igor P. Merku predsednik pokrajinskega sveta Slovenske skupnosti, Trst PISMA UREDNIŠTVU Podpora ministrici Ljudmili Novak V medijih iz Slovenije smo brali o pole-miziranju glede številnih potovanj ministrice Ljudmile Novak v »zamejstvo«. Zavedajoč se ekonomskih težav pri nas, v matici in drugod po Evropi, kjer so seveda pod tarčo prav tisti, ki zasedajo pomembne položaje, bi radi vseeno postavili piko na i znotraj te afere. Najprej bi radi poudarili dejstvo, da narod nima meja in da so ta razlikovanja glede na prisotnost neke »meje« precej neumestna. Mladi Slovenske skupnosti zato smatramo potovanja ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu popolnoma v skladu z njenim delom in poslanstvom na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Zelo nas žalosti, da slovenski mediji ustvarjajo napetost glede zadnjih delovnih obiskov ministrice Novakove, katere naloga je prav ta, da obiskuje in se zavzema za Slovence v Italiji, Avstriji, Hrvaški, na Madžarskem in okoli po svetu, nikakor pa ne ta, da sedi v pisarni v Ljubljani. To velja še posebno sedaj, ko je resor komaj prevzela. Saj vendar obiski v Trst in Celovec ne predstavljajo tako visokih stroškov. Slovenci iz Italije obiske ministrice Novakove in drugih vladnih predstavnikov izredno cenimo in podpiramo. Dejstvo, da je ministrica toliko na terenu, pomeni da pobliže spremlja problematike manjšine kot take, kar je vsem nam v veliko spodbudo in čast. Srčno upamo, da bo slovenska vlada še naprej nudila tak posluh do manjšinskih problematik. Škoda bi bilo namreč to, če bi zmanjkala še ta pozornost, katero zelo potrebujemo in je pomanjkljiva še najbolj v osrednjem slovenskem medijskem prostoru. Tomaž Špacapan, deželni tajnik Mladih SSk Prišlek Bralce PD bi rada informirala v zvezi z včerajšnjim poročilom o tem, da se je g. Rudi Pavšič na nedavnem posvetu svoje krovne organizacije obregnil ob uporabo besede „prišlek" v kolumni Dobra šola rubrike Sklada Mitja Čuk, da Slovar slovenskega knjižnega jezika IV, (Preo - Š), Ljubljana 1985, SAZU navaja: Prišlek -a m: 1. priseljenec: tu so se naselili prišleki; domačini in prišleki/slovenski prišleki 2. prišlec: pozdraviti prišleke. Beseda torej nima slabšalnega pomena, razen če ji kdo tega ne pripisuje namenoma. Jelka Cvelbar 12 Četrtek, 5. aprila 2012 KULTURA / MARIBOR - EPK Na razstavi KNJIŽEVNOST - V sklopu videmskega festivala Vicino lontano Nagrado Tiziano Terzani prejme egiptovski pisatelj Ala Al-Aswani Kakoiep Pisatelju in disidentu bodo nagrado za roman La rivoluzione egiziana podelili 5. maja je Trst Mednarodno literarno nagrado Tiziani Terzani bo letos prejel egiptovski pisatelj Ala Al-Aswani, ki velja za najpomembnejšega pisatelja te afriške države, ob tem pa tudi zgodovinskega disidenta, ki se je boril proti režimu nekdanjega predsednika Mubaraka. Vest so včeraj sporočili prireditelji festivala Vicino lontano, ki bo v Vidmu potekal med 3. in 6. majem. Festivalski spored je še zavit v skrivnost, znano je le, da mu bodo nagrado podelili 5. maja. Žiriji, ki podeljuje nagrado, predseduje Angela Terzani, sestavljajo pa jo priznana imena, kot so Giulio Anselmi, Toni Capuozzo, Milena Gabanelli, Paolo Rumiz, Marino Sinibaldi in drugi. Nagrado mu bodo podelili za knjigo La rivoluzione egi-ziana, ki je izšla pri založbi Feltrinel-li. V njej so zbrani številni članki, ki jih je pisatelj objavil na straneh neodvisnih egiptovskih časopisov pred in med revolucijo, ki je Mubaraka prisilila k odstopu. Kot so zapisali v utemeljitvi, »nam Aswani pripoveduje o tistem Egiptu, ki ga nismo hoteli videti, o mučenju, policijski državi, vsakodnevnih nepravičnostih, a tudi o boleči izkušnji migracije v iskanju boljših materialnih pogojev in življenja brez ponižanj in nasilja«. V italijanščino so bile prevedene tudi druge Aswanijeve knjige, v slovenščino pa le roman Jakubiano-va hiša. Letošnji prejemnik nagrade Terzani, levo platnica nagrajene knjige S sinočnjim odprtjem razstave o oblikovalcu tkanin Ottaviu Missoniju v mariborskem Vetrinj-skem dvoru se bo pričel niz kulturnih dogodkov, s katerimi se bo v Evropski prestolnici kulture (EPK) predstavila Italija. Izbor kulturnih dogodkov, ki je nastal v sodelovanju z Italijansko Unijo, predstavlja Italijo v njeni kompleksnosti. Gre za niz dogodkov, ki se ne osredotoča-jo le na figurativno umetnost in bel-canto, ki ju največkrat povezujejo z Italijo, temveč osvetljujejo različne oblike sodobne ustvarjalnosti, Danes ob 17.30 bodo tako odprli razstavo Imago Trieste, ki bo na drugačen način osvetlila Trst in med drugim postregla s prizori mesta, ki jih je v 50. letih posnel poklicni fotograf Francesco Bruni. Na razstavi bakrorezov in fotografij bo tudi plakat, posvečen vodniku Kako lep je Trst, ki je pred nekaj meseci izšel pri Založništvu tržaškega tiska. LITERARNA NAGRADA VSTAJENJE - Svečana podelitev bo 16. aprila Letošnji nagrajenec je Marjan Pertot za delo Lepa Vida ob Srebrni reki Nagrajeno delo Marjana Pertota (na posnetku desno) Lepa ob Srebrni reki je Nadia Roncelli (levo) predstavila pred tednom dni v Tržaški klnjigarni kroma TRST - Sezona gledališča La Contrada O dramatični temi na komičen način Odlična Giobbe Covatta in Enzo Iachetti v drami sodobnega gledališkega avtorja Francesca Brandija Niente progetti per il futuro Priljubljena in popularna italijanska komika Giobbe Covatta in Enzo Iacchetti sta z uspešno predstavo Niente progetti per il futuro prejšnji konec tedna, od 30. marca do 1. aprila, navdušila tudi tržaško občinstvo, in sicer v okviru dodatnih predstav abonmajske sezone gledališča La Contrada v Bobbiovi dvorani. Avtor dela in režiser predstave je Francesco Brandi, ki je za besedilo prejel Flaianovo nagrado leta 2009 z motivacijo, da drama pozorno in občutljivo ter na trenutke tudi presenetljivo s prikazom srečanja med preprostim delavcem v garaži in pomembnim, inteligentnim, a egocentričnim televizijskim voditeljem daje celovito sliko celotne družbe, ki ne pozna vrednot in je polna protislovij. Protagonista drame se sredi noči srečata na mostu osemdeset metrov visoko nad vodno gladino: oba vodi isti namen, da s skokom v globino napravita konec brezizhodni krizi, v katero je zašlo njuno življenje. Če je njuno du- ševno stanje podobno, se pa razlikujeta v vsem drugem. Prvi je nekdaj uspešni televizijski voditelj, katerega kariera je zašla v slepo ulico zaradi spora s pomembnejšim kolegom, medtem ko je drugi preprost delavec v garaži, ki ga je dekle zapustilo, kar ga je čustveno, a tudi denarno prizadelo, saj sam nima dovolj, da bi si plačal stanovanje, v katerem živi. Dramatične teme se avtor loteva z lahkotne, komične plati in v trčenju med dvema povsem različnima likoma, a tudi v nenavadni situaciji najde celo vrsto duhovitih sugestij za sproščen smeh, obenem pa je v ozadju stalno prisoten kritični pogled na okolje, v katerem so se polagoma razrasli pogoji za tragično represijo, ki je zajela glavna junaka. H komični in tudi dramatični učinkovitosti predstave seveda veliko prispevata oba nastopajoča zvezdniška komika, ki imata povsem različna pristopa, vendar se v predstavi harmonično spajata, tudi zato ker dodatno opredeljujeta značaj protagoni- stov. Enzo Iachetti je eleganten in omikan, a egocentričen televizijski voditelj, Giobbe Covatta pa preprost, včasih neuk, a čustveno dojemljiv delavec v garaži. Poleg tega je avtor skupaj z nastopajočima besedilo nadgradil in obogatil z gagi, ki razpoznavno spadajo v repertoar in slog obeh nastopajočih, tako da je dogajanje na odru ves čas živo in zabavno. (bov) Giobbe Covatta (levo) in Enzo Iacchetti sta navdušila tržaško občinstvo Komisija literarne nagrade vstajenje v sestavi prof. Lojzka Bratuž, prof. Robert Petaros, prof. Zora Tavčar, prof. Diomira Fabjan Bajc, prof. Neva Zaghet, prof. Magda Jevnikar in urednik Marij Maver je v torek med 16 deli zamejskih in zdomskih avtorjev v lanskem letu nagrado vstajenje podelila Marjanu Pertotu za knjigo Lepa Vida ob Srebrni reki, ki so jo lani izdali založba Mladika, Knjižnica Dušana Černeta in Slovenski gledališki muzej iz Ljubljane. Marjan Pertot, poklicni knjižničar, ki je leta 1981 dal pobudo za ustanovitev Knjižnice Dušana Čer-neta kot oddelek Slovenske prosve-te, se že vrsto let poglablja v dejavnosti zamejskih in zdomskih Slovencev. Izdal je več bibliografskih knjig: Bibliografijo slovenkega periodičnega tiska v Italiji. Maj 1945-december 1980 (1983). Bibliografijo slovenskega tiska v Argentini. 19451987. I. del (1987), Bibliografijo slovenskega tiska v Argentini 19451990 II. del, časopisje (1990), Slovensko bilbiografijo za Veliko Britanijo. 1. 1. 1975-1. 5. 2000 (2000), Slovensko bibliografijo za Kanado. 1932-2007 (2007). Pripravil je tudi dve publikaciji na gledališko tematiko: V domovini Jake Štoke. Amaterska gledališka dejavnost na Proseku in Kontovelu 1863-2004 (2004), Slovensko gledališče v Argentini. Ob 60-letnici zdomskega gledališkega delovanja 1948-2007 (2008). Lepa Vida ob Srebrni reki je sad dragocenega raziskovalnega dela, ki osvetljuje tudi zelo malo znano in neraziskano kulturno delovanje prvih slovenskih, v glavnem primorskih emigrantov v Argetnini (od leta 1882). Delo temelji na požrtvovalnem in garaškem zbiranju podatkov in opisu gledališkega poustvarjanja, ne glede na ideološko in politično usmerjenost obravnavanih skupin, ki so v teku časa obogatile in ohranjale kulturno življenje Slovencev v Argentini. V publikaciji, ki jo bogati tudi fotografsko gradivo, je Pertot kronološko predstavil vsa slovenska društva v Argentini. Pertotovo delo so podrobno predstavili tudi prejšnji teden v Tržaški knjigarni v okviru pobude Na kavo s knjigo. Nagrado bodo svečano podelili v ponedeljek 16. aprila v Peterlinovi dvorani v Trstu v Donizettijevi ulici 3. / ITALIJA Četrtek, 5. aprila 2012 13 SRBIJA - Nepričakovana poteza predsednika, katerega mandat bi se sicer iztekel februarja 2013 Tadic odstopil in odprl pot splošnim volitvam 6. maja Sicer bo ponovno kandidiral, računajoč na zmago - Državo čakajo zahtevne reforme BEOGRAD - Srbski predsednik Boris Tadic je sporočil, da se je odločil skrajšati predsedniški mandat. Z odstopom s položaja bo omogočil organizacijo splošnih volitev 6. maja. Ob tem je napovedal, da bo znova kandidiral na predsedniških volitvah in dejal, da pričakuje zmago, poroča srbska tiskovna agencija Beta. Kot je Tadic pojasnil na včerajšnji novinarski konferenci, bo predsednico parlamenta Slavico Bukic Dejanovic o svojem odstopu pisno obvestil danes. S tem bo formalno prenehal njegov mandat. Tako bodo lahko predsedniške volitve v Srbiji potekale hkrati s parlamentarnimi in lokalnimi 6. maja. Med razlogi za odločitev o odstopu je Tadic omenil obsežne reforme, ki čakajo Srbijo in ki se jih morajo po njegovem lotiti okrepljene državne institucije. "Za te reforme sta potrebna nova legitimnost in okrepljen mandat vseh državnih institucij, ki pa ga lahko podelijo le državljani na volitvah. Zato je najbolj racionalno, da to storijo na splošnih volitvah," je poudaril. Dodal je, da je odločitev sprejel zaradi občutka politične odgovornosti, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. "Volitve bodo volivcem ponudile priložnost, da izberejo pot, po kateri želijo iti. Predlagam pot evropske integracije in ohranitve ozemeljske celovitosti države," je poudaril Tadic. Znova je izpostavil tudi, da Srbija ne bo priznala Kosova. Analitiki sicer ocenjujejo, da želi Tadic z odločitvijo o odstopu povečati možnosti svoje Demokratske stranke za uspeh na parlamentarnih in lokalnih volitvah, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Javnomnenjske raziskave kažejo, da bi na parlamentarnih volitvah zmagala Srbska napredna stranka (SNS) pred Tadicevo Demokratsko stranko (DS). V skladu s srbsko ustavo se lahko mandat predsednika države skrajša, če predsednik odstopi. Po odstopu predsednika države njegove pristojnosti prevzame predsednik parlamenta. Tadicu bi se drugi predsedniški mandat sicer iztekel februarja prihodnje leto. Na volitvah bo tako kandidiral že za tretji mandat. Med kandidati za predsedniške volitve se po pisanju srbskega časnika Blic poleg Tadica omenjajo še predsednik opozicijske SNS Tomislav Nikolic, predsednik Socialistične stranke Srbije Ivica Dačic, in predsednik Zveze vojvodinskih Madžarov Istvan Pastor. Nikolic je včeraj že potrdil kandidaturo in izrazil prepričanje, da bo zmagal, poroča Tanjug. Tudi Tadic je poudaril, da na volitvah pričakuje svojo zmago, ni pa želel ugibati, kdo bo njegov največji tekmec. Kot je dejal, bo to ocenil, ko bodo znani vsi kandidati za predsedniški položaj. Dodal je, da bo spoštoval vse svoje protikandidate, saj na volitve gleda s športnega stališča. Napovedal je še, da bodo v središču njegove predvolilne kampanje gospodarske reforme. "Nadaljevali bomo politiko makroekonomske stabilnosti, spodbujanja konkurenčnosti naših izdelkov na tujih trgih in ustvarjanja delovnih mest," je pojasnil. V odgovoru na vprašanje, kateri je bil najtežji trenutek v sedanjem predsedniškem mandatu, pa je izpostavil odločitev Evropske unije, da Srbiji ne dodeli statusa kandidatke za članstvo. Kot je dejal, je EU s tem postavila pod vprašaj srbsko politiko. Sicer je ta vozel zdaj rešen. (STA) Srbski predsednik Boris Tadic ansa ZDA - Vse bolj verjetno bo republikanski predsedniški kandidat Romney zmagovalec primarnih volitev v treh zveznih državah MILWAUKEE - Mitt Romney je zmagovalec primarnih republikanskih volitev v ameriških zveznih državah Wisconsin in Maryland ter v prestolnici Washington. Tako si je povečal možnosti, da ga republikanci imenujejo za predsedniškega kandidata. Hkrati se je z ostrimi napadi na predsednika Bara-cka Obamo že usmeril na same predsedniške volitve novembra letos. Po preštetju 80 odstotkov glasov v Wisconsinu je Romney v tej ameriški zvezni državi dobil 42 odstotkov podpore, njegov glavni tekmec Rick San-torum, ki je deležen vedno večjega pritiska, naj se v imenu enotnosti stranke odpove predsedniški kandidaturi, pa 38 odstotkov. Hkrati je Santorum svojim privržencem sporočil, da se še ne namerava predati. Teksačan Ron Paul je dobil 12 odstotkov podpore, nekdanji predsednik predstavniškega doma Newt Gingrich pa šest odstotkov, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Mitt Romney ansa V Marylandu je Romney po preštetju 92 odstotkov glasov dobil 47 odstotkov podpore, Santorum, nekdanji pennsylvanijski senator, 29 odstotkov, Gingrich 11 odstotkov, Paul pa deset odstotkov. V Washingtonu DC, kjer so že prešteli vse glasove, je Romney dobil 70 odstotkov podpore, Paul 12 odstotkov, Gingrich deset odstotkov. Santorum pa na teh volitvah ni sodeloval. Pred konvencijo Republikanske stranke konec avgusta letos je tako Romney doslej zbral 646 republikanskih glasov podpore od potrebnih 1144, Santorum 272, Gingrich 135, Paul pa 51. V govoru pred svojimi privrženci je Romney v torek dejal, da je dosegel veliko zmago, hkrati pa je sporočil, da je sposoben Ameriko popeljati iz krize. "Pred nami so veliki dnevi," je dejal. Na drugi strani je Obama v govoru v Washingtonu v torek neposredno napadel republikance in jim očital "socialni darvinizem". Varčevalne načrte konservativcev je označil za "trojanskega konja". Dejansko gre republikancem za radikalno spremembo družbe, je opozoril ameriški predsednik. Po oceni opazovalcev je to najostrejši Obamov napad na republikance doslej. (STA) V nasilju v Siriji tudi včeraj smrtne žrtve BEJRUT - V Siriji se je tudi včeraj nadaljevalo nasilje. Po navedbah opozicijskega Sirskega observatorija za človekove pravice so sile, zveste režimu predsednika Bašarja al Asada, v več novih operacijah vdirale in oblegale vasi in mesta, pri čemer je umrlo najmanj 18 ljudi. O večini žrtev poročajo iz Homsa. Prelivanje krvi v Siriji se nadaljuje, čeprav je predsednik al Asad sprejel mirovni načrt, ki ga je pripravil posebni odposlanec ZN in Arabske lige za Sirijo Kofi Annan. Sirske oborožene sile so tako včeraj med več novimi operacijami vdirale in obstreljevale številne sirske vasi. "Od turške meje na severovzhodu do Dare na jugu potekajo vojaške operacije," so sporočili iz Sirskega observatorija za človekove pravice. Po njihovih navedbah so vladne sile s tanki obstreljevale ali vdirale v mesta in vasi. Največ smrtnih žrtev je zahtevalo nasilje v provinci Homs v osrednji Siriji. V mestu Homs so v spopadih s sirsko vojsko življenje izgubili štirje uporniki in trije civilisti. V bližini meje z Libanonom so medtem v raketnem napadu umrli trije civilisti, en vojak pa je umrl v uporniškem mestu Kusajr. V provinci Idlib je bilo medtem v različnih napadih ubitih sedem ljudi, 15 pa je bilo ranjenih. Tudi v provinci Dara, zibelki upora proti režimu v Damasku, so vladne sile vdrle v eno od vasi in izvedle več aretacij. Yahoo bo ukinil še 2000 delovnih mest NEW YORK - Ameriško spletno podjetje Yahoo je sporočilo, da bo ukinilo še 2000 delovnih mest. Za ta korak so se v podjetju odločili zaradi upadanja prihodkov in vse večje konkurence. Konec leta 2011 je Yahoo zaposloval še 14.000 ljudi. Prihodki podjetja padajo že nekaj let, padec pa je zlasti posledica hude konkurence. Najhujša Yahoojeva konkurenta sta sicer internetni gigant Google, ki se je uveljavil na področju spletnega iskanja, s katerim je Yahoo dejansko zrasel, in družabno omrežje Facebook, ki Ya-hooju odžira oglase. Vse slabši položaj Yahooja na trgu je jeseni odnesel tudi glavno izvršno direktorico podjetja Carol Bartz, saj ta ni uresničila pričakovanj. 63-letna Bartzova je prišla na čelo Yahooja leta 2009 z nalogo, da izboljša poslovne rezultate podjetja. Družba je zaradi odpuščanj, zmanjšanja obsega storitev in drugih ukrepov za znižanje stroškov sicer povečala dobiček, a se je zaostanek za Goo-glom še povečal, obenem pa je na sceno stopila družabna spletna stran Fa-cebook. Novi glavni izvršni direktor je postal Scott Thompson, nekdanji predsednik upravljavca spletnega plačilnega sistema Paypal. Ta je zadolžen za okrepitev konkurenčnosti Yahooja. (STA) NEMČIJA - Nobelovec za književnost objavil sporno pesem Günter Grass z ostro kritiko Izraela povzročil val ogorčenja BERLIN - Več časnikov, med drugim nemški Süddeutsche Zeitung, italijanska La Repubblica in ameriški New York Times, so včeraj objavili najnovejše delo nemškega pisatelja Günterja Grassa, pesem z naslovom Was gesagt werden muss (Kar je treba povedati). V delu, ki je sprožilo val ogorčenja, Grass Izraelu očita, da s svojo politiko do Irana ogroža svetovni mir. Grassa so med drugim razjezili načrti Nemčije, da Izraelu dostavi novo podmornico, s katero bi lahko ta napadel Iran. Kot opozarja v pesmi, zaenkrat ni nobenih dokazov, da bi Iran dejansko razpolagal "z eno samcato jedrsko bombo", medtem ko ima Izrael po drugi strani že dolgo jedrski arzenal, ki ni pod nadzorom mednarodne skupnosti. Dostava podmornice bi lahko za Nemčijo pomenila sodelovanje pri "predvidljivem zločinu", piše Grass. Pri tem ima v mislih večkrat jasno izraženo stališče uradnega Izraela, da preventivni napad na iranske jedrske objekte ni izključen. Zahod islamski republiki namreč že dolgo očita, da pod krinko civilnega jedrskega programa razvija jedrsko orožje, kar v Teheranu zanikajo. V povezavi s tem pisatelj Zahodu očita hinavščino in terja, da neomejen mednarodni nadzor svojih jedrskih objektov omogočita tako iranska kot izraelska vlada. Obenem si Grass, ki velja za najpomembnejšega sodobnega nemškega pisatelja in je leta 1999 prejel Nobelovo nagrado za književnost, očita, da je sam tako dolgo molčal in je to, "kar je treba povedati", povedal šele sedaj. Kot ugotavlja, je nemško poreklo neizbrisljiv madež, ki prepoveduje govoriti resnico o Izraelu. Kdor ta molk prekine, ga čaka obsodba antisemitizma. Nobelovec si je s svojim najnovejšim delom nemudoma nakopal obilico ostrih kritik. Obsodbe iz ust nemških politikov, akademikov in publicistov se vrstijo. Nemški dnevnik Welt je na primer objavil komentar, v katerem brez dlake na jeziku Grassu očita, da se "že od nekdaj nagiba k megalo-maniji", da pa je zdaj "popolnoma pogrnil". Pisatelja celo označi kot "prototip izobraženega antisemita". Po drugi strani je tiskovni predstavnik nemške kanclerke Steffan Seibert na novinarsko vprašanje o tem odgo- voril le, da obstajata tako svoboda umetniškega izražanja kot svoboda nemške vlade, da ne daje izjav glede vsake izjave. Je pa nemški zunanji minister Guido Westerwelle v izjavi za javnost, v kateri sicer ni navedel Gras-sovega imena, posvaril pred podcenjevanjem nevarnosti iranskega jedrskega programa. Ogorčeni so seveda tudi v Izraelu in judovskih organizacijah. Visoki predstavnik izraelskega veleposlaništva v Berlinu Emmanuel Nahshon je Grassovo pesem označil kot še enega v vrsti antisemitskih predsodkov ter ocenil, da je pač "del evropske tradicije, da se Judom v času pred praznovanjem velike noči očita ritualen umor". Kot je še opozoril, je Izrael edina država, v katere pravico do obstoja se lahko javno dvomi. Grass, avtor priznanega protivojne-ga romana Pločevinasti boben, je javnost sicer šokiral že leta 2006, ko je v svoji avto-biografiji razkril, da je bil ob koncu druge svetovne vojne član zloglasnih nacističnih enot SS. Takrat so mu mnogi očitali, da je lastne grehe desetletja dolgo skrival, medtem pa drugim glasno očital njihovo nacistično preteklost. (STA) FINANCE - Neuspešna izdaja obveznic Borze potonile zaradi finančnih težav Španije FRANKFURT - Tečaji delnic na evropskih borzah so se včeraj v povprečju krepko znižali, potem ko je vlagatelje zaskrbela predvsem Španija, ki ji je spodletela izdaja obveznic. Še vedno odmeva tudi mnenje ameriške centralne banke Fed, ki očitno ne razmišlja o novih ukrepih za povečanje količine denarja v obtoku. Padce delnic je v torek sprožila objava zapisnika z zadnje seje Odbora za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed). Ta kaže, da v osrednjem organu ameriške denarne politike trenutno ni veliko podpore novim ukrepom za spodbujanje gospodarske rasti in povečevanje količine denarja v obtoku. Včeraj so se padci nadaljevali, potem ko je vlagatelje zaskrbela predvsem Španija. Prva izdaja obveznic, odkar je španska vlada predstavila strog varčevalni proračun, ni potekala po željah Madrida. Izdanih je bilo manj obveznic, kot so načrtovali po bolj optimističnem scenariju, zahtevana donos- nost pa se je v primerjavi z zadnjo podobno izdajo zvišala. V zadnjih tednih se sicer v Evropi krepi zaskrbljenost, da bi Španija lahko - podobno kot pred njo Grčija, Portugalska in Irska - potrebovala pomoč mednarodnih posojilodajalcev. Na sekundarnem trgu se posledično donos do dospelosti 10-letne španske obveznice zvišuje. Včeraj je poskočil za 0,30 odstotne točke na 5,75 odstotka, potem ko je bil pred mesecem dni pri okoli 4,9 odstotka. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 je trgovanje sklenil pri 2398,46 točke, kar je 2,46 odstotka manj kot v torek. Na borzi v Parizu je indeks CAC 40 izgubil 2,74 odstotka in trgovanje sklenil pri 3313,47 točke, londonski FTSE 100 se je znižal za 2,30 odstotka na 5703,77 točke, frankfurtski DAX pa za 2,84 odstotka na 6784,06 točke, na milanski borzi pa se je indeks FTSE Italia All-Share znižal za 2,34 odstotka na 16.260,14 točke. (STA) 97 Četrtek, 5. aprila 2012 TRST / APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Srhljiva najdba osebja šole Paolino D'Aquileia V skladišču nad zakristijo odkrili truplo brezdomca GORICA - Lekarne Tudi letos potrdili prispevke _ ___ ___• Aleksander Kuftič, ki so mu pred leti dali vzdevek »Tarzan«, je umrl pred najmanj enim mesecem za mamice V kompleksu nekdanje semeniške stavbe na vogalu med Verdijevim korzom in Semeniško ulico v Gorici je včeraj prišlo do srhljivega odkritja. Nad zakristijo cerkve Sv. Karla Boromejskega so odkrili truplo moškega, ki je v še nepojasnjenih okoliščinah umrl pred najmanj enim mesecem. Ka-rabinjerji so povedali, da gre za posmrtne ostanke brezdomca Aleksandra Kuftiča, bivšega srbskega oficirja, ki je bil na Goriškem bolje znan pod vzdevkom »Tarzan«. Prisotnost trupla je izdal oduren smrad, ki so ga včeraj prvič zaznali v cerkvi Sv. Karla Boromejskega. V cerkvi so se dopoldne zbrali dijaki italijanskega jezikovnega liceja Paolino D'Aquileia, njihovi profesorji in vodstvo šole, ki so se pred velikonočnimi počitnicami udeležili maše. »Med obredom smo zaznali grozen smrad. Po maši smo zato pregledali prostore, da bi razumeli, za kaj gre,« je povedal podravnatelj jezikovnega li-ceja Paolino D'Aquileia Stefano Goina. Učno osebje, ki je po odhodu dijakov pregledalo kompleks, je najprej mislilo, da gre za truplo kake živali, ki je našla pot v stavbo in v njej poginila, žal pa je bila resnica veliko bolj pretresljiva. Okrog 12.30 so v sobi nad zakristijo cerkve Sv. Karla Boromej-skega, v katero vodijo polžaste stopnice in ki služi kot nekakšno skladišče, našli človeško truplo, ki je bilo že v razpadajočem stanju. »Truplo je ležalo v prostorih, v katere ne vstopamo nikoli. Doslej ni zato nihče opazil, da bi bilo karkoli narobe,« je povedal Goina, ki si ne zna razložiti, kako in kdaj je lahko moški vstopil v kompleks. Po odkritju so nemudoma poklicali goriške ka-rabinjerje, ki imajo sedež na drugi strani ceste, in rešilno službo 118. Truplo so najprej skušali odnesti po stopnicah, poskus pa ni uspel, zato so morali zaprositi za pomoč gasilce, ki so prišli na kraj z dvema voziloma. Posmrtne ostanke so naposled okrog 16. ure potegnili skozi okno s pomočjo avtolestve. Karabinjerji so sinoči potrdili, da gre za 58-letnega Aleksandra Kuftiča, bivšega srbskega oficirja jugoslovanske vojske, ki so mu nadeli vzdevek »Tarzan s Kalva-rije«. Mošk je bil večkrat v zaporu zaradi tatvin v stanovanjih: podnevi se je skrival na Kalvariji, ponoči pa se je spuščal v Gorico in predmestne kraje ter kradel po domovih. V stanovanja je vstopal z balkonov in s streh, zato pa so mu preiskovalci nadeli vzdevek »Tarzan«. Večkrat so ga zasačili tudi za volanom ukradenih vozil, s katerimi se je vozil po vsej goriški pokrajini. Ker ni imel stalnega bivališča, je v ukradenih avtomobilih tudi prenočeval. Pozimi je iskal zavetišče v kleteh in na podstrešjih, kot je tisto nad zakristijo cerkve Sv. Karla Boromejskega. Sodni zdravnik je po prvem pregledu ocenil, da je umrl naravne smrti. Preiskava je v teku, obdukcija pa zaenkrat še ni bila odrejena. (Ale) TRZIC V pristanišču porast pretovora V tržiškem pristanišču Portoro-sega so marca v primerjavi s februarjem beležili porast pretovo-ra. Prejšnji mesec je v pristanišče priplulo 51 ladij; 23 jih je bilo italijanskih, 13 iz raznih držav Evropske unije, 15 pa iz drugih držav sveta. Skupno so pretovorili 259.494 ton blaga; raztovorje-nega blaga je bilo za okrog 204.287 ton, natovorjenega pa za 55.207 ton. Zelo dober podatek so beležili glede avtomobilov, saj so jih marca raztovorili 16.098, februarja pa samo 6.267. Iz podjetja Cetal pojasnjuje, da so januarja in februarja priplule v pristanišče po tri ladje z avtomobili, marca pa so jih našteli kar enajst. Truplo je bilo v skladišču nad zakristijo cerkve Sv. Karla Boromejskega bumbaca RONKE Tatovi prebudili stanovalce Nočni tatovi so prejšnjo noč obiskali dvonadstropno hišo v Ron-kah, medtem ko so nič hudega sluteči stanovalci spali na prvem nadstropju. Med iskanjem plena so tatovi nekaj zaropotali, zaradi česar so se stanovalci prebudili. Stekli so po stopnicah na pritličje, vendar zlikovcev ni bilo več na spregled; zbežali so neznano kam. Tatovi so v hišo vlomili skozi glavna vrata, ki so jih odprli s silo. Nato so se lotili iskanja plena, prebrskali so vse predale in odprli omare. Pobrali so žensko torbico, mobilni telefon in nekaj drugih dragocenih predmetov ter se pognali v beg, takoj ko so opazili, da so se stanovalci prebudili in prižgali luč. Ko so odkrili, da so doživeli tatinski pohod, so lastniki stanovanja nemudoma poklicali karabinjerje, ki so si ogledali stanovanje, zato da bi našli morebitne indice, ki naj bi jim pomagali izslediti nezaželene obiskovalce. Pred dvema tednoma so tatovi obiskali drugi dve hiši v Ron-kah, in sicer v ulicah Verdi in Monte Sei Busi v Romjanu. V obeh primerih so odnesli zlato in nekaj dragocenih predmetov. Videokamera, ki jo je domačin namestil v Ulici Monte Sei Busi, naj bi posnela žensko, ki se sumljivo sprehaja po območju. Posnetke so si že ogledali karabinjerji, ki pozivajo domačine, naj jih takoj pokličejo, ko opazijo kaj sumljivega. Tatovi so v zadnjih mesecih obiskali cel kup hiš v ronški občini in drugih krajih; enega tatu - 58-letnega Slavka Križmana iz Kopra - so karabinjerji aretirali konec marca, očitno pa se poleg njega na tatinske pohode po Ronkah odpravljajo še drugi nepridipravi. TRŽIČ - Kovinarji v bran 18. člena delavskega statuta Spet prekrižali roke »Vlada predsednika Maria Montija in stranke nikakor ne upoštevajo mnenja delavcev« Delavci iz tržiške ladjedelnice Fin-cantieri in tovarne Ansaldo so se včeraj množično udeležili štiriurne stavke, ki so jo proglasili kovinarski sindikati FIOM, FIM in UILM. Pod dežjem so se odpravili na obhod mestnega središča, ki se je zaključil na Trgu Republike. Med potjo so delavci delili letake mimoidočim in avtomobilistom, s katerimi so pojasnjevali razloge svoje protestne mobilizacije. »Italijanska republike temelji na delu, ne na svobodnem odslavljanju delavcev,« so opozarjali udeleženci protestnega shoda, ki so opozorili, da so se delavci iz vse Italije izrekli spremembam 18. člena delavskega statuta, za katere se odločajo v Rimu. »Vlada predsednika Maria Montija in stranke nikakor ne upoštevajo mnenja delavcev,« poudarjajo sindikalisti in opozarjajo, da nova pravila za odslavljanje delavcev ne bodo nikakor prispevala k dvigu gospodarstva, kar bi po njihovem mnenju treba doseči z novo industrijsko politiko, ki bi mladim omogočala, da pridejo do zaposlitve. Pred lekarno Podjetje za upravljanje goriških občinskih lekarn bo tudi letos s pomočjo občine dodeljevalo prispevke mamicam, ki se bodo odločile za porod v Gorici. Pobudo, ki so jo uvedli lani, so namreč potrdili v letošnjem proračunu podjetja občinskih lekarn, ki ga je občinski svet odobril na torkovem zasedanju. Glavna točka na dnevnem redu je bil proračun goriške občine za leto 2012, ki je bil odobren s 25 glasovi za in 6 glasovi proti. Večina je glasovala enotno, proti dokumentu pa so bili predstavniki opozicije. »Uprava je pokazala totalno brezbrižnost. Proračun so hoteli odobriti, ne da bi prišlo do razprave. Ko je opozicija posegala, je bil v dvorani prisoten samo odbornik Pettarin. Desna sredina omalovažuje delo občinskega sveta,« je povedal svetnik Marko Marin-čič, ki je z večino predstavnikov opozicije po glasovanju o proračunu zapustil dvorano. Proračun, kot smo že poročali, je vreden 139.280.422 evrov. Tekoči stroški znašajo 53.387.422 evrov, naložb pa je za 62 milijonov evrov. Med novostmi je dodelitev 80.000 evrov revnejšim družinam za plačilo davka TIA. Občinski svet je v torek s 23 glasovi za in enim vzdržanim (Franco Zotti, Severna liga) odobril sklep o predčasnem odplačilu nekaterih posojil, s katerim bodo prihranili 180.000 evrov, ter letošnji proračun podjetja za upravljanje občinskih lekarn (24 glasov za, svetnik DS Marco Rota se je vzdržal). »V letošnjem proračunu smo potrdili projekte, kot so prispevki za rojene v goriški porodnišnici, popusti na zdravilih za revnejše občane, dostava zdravil na dom, ipd.,« je povedal predsednik podjetja za upravljanje lekarn Pierluigi Ceccarello in pojasnil, da bodo za vsakega novorojenčka, ki se bo rodil v porodnišnici goriške bolnišnice, izdali kupon v vrednosti 200 evrov, ki ga bodo starši lahko porabili za nakup raznih artiklov v občinskih lekarnah. Ceccarello je dalje napovedal, da bo čez nekaj tednov predstavili obračun poslovanja v lanskem letu, ki je pozitiven, saj so se prihodki od prodaje povišali. (Ale) TRŽIČ - Eaton Podaljšali dopolnilno blagajno V uradu deželne službe za delo in enake možnosti v Trstu so včeraj podpisali dogovor za podaljšanje izredne dopolnilne blagajne v tovarni Eaton v Tržiču. Dvanajst-mesečno obdobje dopolnilne blagajne se bo začelo 14. aprila; ukrep bo prizadel 232 delavcev. Za podaljšanje izredne dopolnilne blagajne so se vodstvo tovarne in sindikati dogovorili, potem ko je lastništvo obrata pripravilo nov industrijski plan; le-ta med drugim predvideva tudi posodobitev tovarne, ki je ravnokar v teku in ki je potrebna za prilagoditev obrata novim proizvodnim potrebam. »Odločitev vodstva tovarne, da poskrbi za posodobitev obrata, je nedvomno pomembna. V vsakem primeru bomo zadevi še naprej sledili, saj zaenkrat še ni mogoče trditi, da so zaposleni v tovarni Eaton na varnem,« razlaga deželna od-bornica za delo Angelo Brandi. Med včerajšnjo stavko so na cesti delili letake bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 5. aprila 2012 15 GORICA - Informativna kampanja med italijanskimi someščani GORICA - ZSKP Pesnici in zboru Konzulta želi odpraviti nepoznavanje manjšine Humarjevo Zavzeli so se za srečanje za pokrajinske svetnike italijanske narodnosti in ponatis knjige »Botta e risposta« priznanje Pokrajinski svetniki italijanske narodnosti površno poznajo življenje in težave slovenske narodne skupnosti iz goriške pokrajine. Zaradi tega se člani slovenske pokrajinske konzulte zavzemajo za organizacijo srečanja z vsemi pokrajinskimi svetniki in odborniki, med katerim bi jih z manjšinsko organiziranostjo seznanili predstavniki slovenskih krovnih organizacij. Z namenom medsebojnega poznavanja je v pripravi tudi srečanje s člani tretje pokrajinske komisije, ki jo vodi Vesna Tomsič, na konzulti pa razmišljajo tudi o ponatisu knjige »Botta e risposta sugli Sloveni in Italia« avtorice Vide Valenčič, ki bi jo želeli razdeliti med dijake vseh italijanskih višjih srednjih šol iz goriške pokrajine. O teh vprašanjih so člani slovenske pokrajinske konzulte spregovorili med ponedeljkovim zasedanjem, med katerim so veliko pozornost namenili težavam slovenskih šol. Člani konzulte so vzeli na znanje, da ni več zagotovljen prevoz otrok v slovensko osnovno šolo in vrtec v Romjanu, po drugi strani pa so izrazili zaskrbljenost zaradi zaustavitve gradbenih del na nižji srednji šoli v Doberdobu, ki bi se lahko ne zaključila do začetka šolskega leta. Da bi se dodatno poglobili v šolska vprašanja, so sklenili, da bodo na prihodnje zasedanje povabili ravnateljice slovenskih šol iz goriške pokrajine. Konzulta se bo ponovno sestala po občinskih volitvah, ki bodo 6. in 7. maja, med tedanjim zasedanjem bodo spregovorili tudi o predlogu Joška Prin-čiča, da bi izdelali načrt za dodatno pomoč pri utrjevanju znanja slovenščine za otroke iz italijanskih in mešanih zakonov. Še pred ponedeljkovo sejo sta se predsednik konzulte David Peterin in podpredsednik Marjan Drufovka sestala s tremi slovenskimi pokrajinskimi svetniki, s predsednikom pokrajine Enricom Gherghetto in podpredsednico Maro Černic. Soglašali so, da bo treba prirediti srečanje o Evropskem združenju za evropsko sodelovanje (EZTS), na katerem bi razložili možnosti, ki jih čez-mejna ustanova nudi. Med ponedeljkovim zasedanjem kon- SOVODNJE - Šola in vrtec O krizi s petjem, plesom in recitacijo Pokrajinska palača bumbaca S petkove prireditve v Kulturnem domu v Sovodnjah bumbaca zulte so vzeli na znanje, da od julija v Tržiču ni več okenca za Slovence, poleg tega pa so obsodili mazaške akcije, ki so se zvrstile v prejšnjih tednih na Tržiškem; hkrati so izrazili podporo mladim, ki so pomazane večjezične cestne table počistili. Za zaključek ponedeljkovega zasedanja so njegovi udeleženci pozdravili nadaljevanje postopka za ustanovitev konzulte za furlansko jezikovno skupnost, o kateri bo v kratkem razpravljal pokrajinski svet. (dr) GORICA - Velikonočno tridnevje Ob slovesnih obredih tradicionalni križev pot Nadškof se bo tudi letos udeležil slovenske vstajenjske maše tradicionalni križev pot po mestnih ulicah; postanke bo animirala mladina iz župnij. Križev pot bo letos startal s Trga sv. Antona, nadaljeval se bo po ulicah Marconi, Roma in Garibaldi, dalje po Kor-zu ter po ulicah Crispi in Roma do Travnika, kjer bo dosegel cerkev sv. Ignacija; v primeru dežja bo potekal v travniški cerkvi. V soboto ob 22. uri bo v stolnici slovesna maša z blagoslovom vode in ognja, v nedeljo, na veliko noč, pa se bo nadškof udeležil slovenske vstajenjske maše, ki se bo v stolnici začela ob 6.30. Z današnjim dnem se za katoliške vernike začenja velikonočno tridnevje. Današnji obred bo z začetkom ob 10. uri vodil nadškof Dino De Antoni ob soma-ševanju goriških duhovnikov; zaradi del v stolnici bo izjemoma potekal v cerkvi sv. Ignacija. Nocojšnji obred umivanja nog bo ravno tako vodil nadškof, z začetkom ob 20. uri pa bo v stolnici. Jutri bodo tudi po goriških cerkvah potekali obredi velikega petka, ki je posvečen spominu na Jezusovo križanje in smrt. Svečani obred bo ob 18. uri v stolnici, ob 20.45 pa bo sledil Kriza je resna in žal zelo aktualna tema, prikažemo pa jo lahko tudi na igriv način, zato da ji »omehčamo« grozeči obraz ter njene posledice pojasnimo tudi najmlajšim. To je prejšnji petek odlično uspelo učencem slovenske osnovne šole Peter Butkovič Domen iz So-vodenj, ki so skupaj z otroki zadnjega letnika sovodenjskega vrtca postregli svojim staršem, prijateljem in znancem z zanimivo prireditvijo, ki je potekala v Kulturnem domu. Naslov prireditve, s katero se je za- ključil večmesečni plesno-glasbeni projekt pod vodstvom Jelke Bogatec in Jane Drasič, je bil »Kriza«. Z uvodno zgodbico o stonogi, ki je iskala nove čevlje po ugodnejši ceni, so otroci krizo prenesli v živalski svet, s prizorčkom o lenobi, ki jo je mogoče z dobro voljo odpraviti, pa so prikazali današnjo »psihološko« krizo. Zadnji prizorček je bil posvečen mobilnim telefonom in njihovi uporabi, za zaključek pa je bil na vrsti ples, h kateremu so otroci povabili tudi občinstvo, ki jim je prisrčno zaploskalo. GORICA-NOVA GORICA - Predstavili Srečanje gledaliških šolskih skupin S teatrom povezujejo mlade Predsednica žirije je tržiška igralka Marta Cuscuna - Med petimi nastopajočimi skupinami letos ni slovenskih šol iz Gorice Predstavitev festivala bumbaca Približati mlade k gledališču, hkrati jim omogočiti, da spoznajo čezmejni prostor in navežejo nova prijateljstva s sosedi čez mejo. To so cilji 17. Srečanja šolskih gledaliških skupin, katerega potek so predstavili včeraj v dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju v Gorici. »Srečanje šolskih gledaliških skupin bomo letos pospremili z gledališkimi delavnicami, tako da bo imela pobuda dvojni pomen,« je ob prisotnosti ravnatelja novogoriške Gimnazije Bojana Bratine poudaril pokrajinski odbornik za kulturo Federico Portelli in napovedal, da se bo 17. Srečanje šolskih gledaliških skupin pričelo v torek, 17. aprila, ko bo ob 20. uri na odru Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici nastopila Gimnazija iz Nove Go- rice s predstavo Društvo starejših bratov. V sredo, 18. aprila, bosta v dvorani Gimnazije v Novi Gorici nastopili srednja sola Veno Pilon iz Ajdovščine s predstavo Deseti raček in Gimnazija iz Tolmina s predstavo Zabava za rojstni dan. Festival, katerega pokrovitelj je goriška pokrajina in ga tretje leto zapored organizira kulturno društvo Mat-tatoioscenico, se bo nadaljeval v četrtek, 19. aprila, s predstavo Dragi dnevnik - sanjarjenje o resnici, s katero se bodo predstavili dijaki zavoda Slataper-Duca degli Abruzzi iz Gorice. Z igro Kratki presledki smrti se bo v petek, 20. aprila, v dvorani Bergamas v Gradišču predstavil zavod Cossar-Da Vinci iz Gorice. V soboto, 21. aprila, ob 20. uri se bo festival zaključil z nagrajevanjem v ob- Franca Padovan činskem gledališču v Tržiču. Za vse večere je vstop prost. Med nastopajočimi letos ne bo goriških slovenskih višjih srednjih šol. Letošnja predsednica žirije bo Trži-čanka Marta Cuscuna, ki se je prvič predstavila kot profesionalna igralka leta 2004 z igro Merma Nerverdies. Leta 2009 je prejela nagrado Ustica za najboljši scenarij za predstavo »E bello vivere liberi!«, ki je povzeta po zgodbi partizanke Ondine Pe-teani in jo bo poklonila udeležencem gledališkega srečanja na zaključnem večeru. Poleg Cuscunajeve so v žiriji še igralka in scenografka Belinda de Vito, glasbenik David Cej, stilistka in kostumografinja Bojana Nikodijevič in operaterka centra CISI Erika Gasparinic. Zveza slovenske katoliške prosvete (ZSKP), Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov bodo letos podelili osmo priznanje Kazimir Humar. Dobitnika sta kulturna delavka in pesnica Ivanka Jermol Zavadlav ter mešani pevski zbor Frančišek Borgija Sedej iz Štever-jana ob 60-letnici delovanja. Svečana podelitev bo 18. aprila v centru Bratuž v Gorici. Ravno v minulem tednu pa je v centru Bratuž potekal 51. redni občni zbor ZSKP. Poleg članov so se ga udeležili predstavniki kulturnega in javnega življenja iz »zamejstva« in Slovenije, med temi so bili Franc Pukšič, predsednik komisije Državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, Rudi Merljak z Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Drago Štoka, predsednik Sveta slovenskih organizacij, Igor Tuta, deželni predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev, Dario Bertinazzi, predsednik Združenja cerkvenih pevskih zborov, Franka Žgavec, predsednica centra Bratuž, Damjan Paulin, predsednik Katoliškega tiskovnega društva, Marilka Koršič in Silvan Primosig, občinska svetnika na goriški občini, in Marjan Markežič, predsednik Fundacije Gorica. O delovanju zveze in njeni vlogi je poročala predsednica Franca Padovan, ki je bila v drugem delu zasedanja potrjena na predsedniškem mestu. V nadzorni odbor so bili imenovani Marko Brajnik, Danijel Čotar in Niko Di Battista, nadomestna člana sta Gabrijel Figelj in Klavdija Pahor Brai-ni. Sestavljen je bil tudi širši odbor zveze, v katerem ima vsako včlanjeno društvo po tri predstavnike; na njegovi prvi seji bodo izvolili člane ožjega odbora. Padovano-va je med svojim nastopom najprej povedala, da je delovanje zveze in njenih članic v preteklem letu potekalo po normalnih tirih in da so bile načrtovane dejavnosti izpeljane. Dodala je, da je dežela FJK pred kratkim nakazala še preostali del državnih prispevkov za leto 2011: »Glede tega smo trenutno lahko v miru, naša želja pa je, da se enkrat za vselej uredi problem financiranja tako, da ne bi prihajalo več do zamud pri nakazilih za financiranje redne dejavnosti naših organizacij. Po desetih letih od sprejetja zaščitnega zakona se moramo še vedno boriti in truditi, da se zakon tudi izvaja.« S tem povezan je predsedni-čin poudarek, da so »naša društva tudi v preteklem letu s prostovoljnim delom in minimalnimi sredstvi lepo delovala ... Društva so naša gonilna sila, brez njih bi višje oblike naše kulture ne imele smisla. Zato bodo imela tudi v prihodnosti vodilno vlogo pri promociji kulturne dejavnosti. Naši pevski zbori in dramske družine nastopajo tudi izven domačih meja. Na raznih tekmovanjih dosegajo prestižne nagrade in pohvale. To nam je v ponos in v spodbudo, da nadaljujemo po tej poti ... Pred kratkim pa smo v nekaterih časopisnih člankih brali besede omalovaževanja zborovske in glasbene kulture. Nekateri so namreč mnenja, da se pri nas preveč poje. Te izjave odklanjam, ker so neutemeljene in nesprejemljive. Zborovska dejavnost je oblika kulturnega udejstvovanja, je priložnost za medsebojno spoznavanje in druženje, saj med vloge zborovskega petja sodi tudi posredovanje slovenske pevske kulture neslovenskemu okolju, kar prispeva k zbliževanju narodov in kultur. Pomeni prenašati na mlajše rodove vrednote, kot sta narodnostna identiteta in jezik.« Predsednica je društva še pozvala, »naj delovanje smotrno programirajo in naj delujejo v mejah svojih finančnih zmogljivosti, kajti računati je treba na vedno manjši priliv finančnih sredstev. S tem se bomo morali sprijazniti in biti pripravljeni na nove izzive«. S podrobnim poročilom o lanskem delovanju in poslovanju zveze je na občnem zboru nato postregla tajnica Irenka Ferlat, medtem ko so predstavniki članic preleteli dejavnost posamičnih društev. II jn-jíMO » rfibjíMS iillj Pifrrira-j i- f,:i'iii r finji.'ulú dllU Rr^Urtr frtuli ^rftrJil Oiuíii, «I Ir ta drllr JMi « Mí I IL II «I i irtlitil 4c ü OviiJr r £n*i.|ill lír -r. FriLJWfrt™ lili». di Wi1h ¿n. lili Uífl, if'ji w ir H. ]biÚ3. P^ÍTIi -jbi* I;i-.I J :.■ - .¡i^ M b]> , ::u:Lni¡j |. ¿■¿ nir (Iv uJiLi-núv 16f,lTÍn WH» (W-Irt.,- .^♦¡Íífll provincia di garfia prOvindie di gurijé pokrajine gorica www. Litrna:hci ■, o n Einc.il Cronache Isontine Cronichis Lisuntinis - Posoška kronika 14. literarni natečaj Glas ženske 2011/2012 na temo »Neizrečene besede, odvečne besede« Morda ni naključje, da se pogovarjamo o besedi in o njenem pomenu prav kot uvod v Unescov mednarodni dan poezije, v pomladni preporod in v dneh, ko se spominjamo 108. obletnice rojstva ene največjih slovenskih osebnosti, Srečka Kosovela. In o besedi so letos pisale naše drage avtorice. In kaj je beseda? Kdor se vključuje v družbo zavestno, razume, kako bi se veljalo zamisliti nad tem, kar lahko predstavlja cilj za vsakega človeka. Beseda ne more biti predanost izključno samemu estetskemu namenu, ampak mora kot umetnostni cilj biti usmerjena v poglabljanje etičnega vprašanja in smisla biti. To je seveda še posebej samo po sebi umevno na tem področju, kjer ima slovenska beseda še vedno potrebo po tem, da se uveljavlja kot estetsko, zavestno estetsko, in ne samo etično dejanje potrjevanja naše narodne biti. Zato je Kosovel, ki je bil ob smrti star 22 let, iskal v sebi predvsem besedo in dokazoval potrebo po njeni etiki. Zato je Kosovel zapisal, da »besede rasto v prostor« in s tem obelodanil potrebo po revoluciji, po spremembi, po novem umetnostnem sistemu, ki bi se osvobodil pritlehnega ali zgolj obče dimenzionalnega v umetnosti, v katero lahko človek poseže s svojo izkušnjo in predhodnim znanjem v iskanju tistega, kar spreminja in primis družbo, v kateri živimo, in z njo tudi svet in človeka. Avtorice so si v obeh segmentih za svojo duhovno govorico izbrale izpoved. Z njo so podoživljale in doživljale, znotraj sebe predelale izzive sveta, v katerem rastejo in se razvijajo ter postavijo celotno dimenzijo v nekakšen »polisistem« usklajevanja stremljenja in potenciala. Nekateri prispevki so očitno opredeljeni od mladostnega kaosa v prelivanju čustev, ki iščejo pot do zrelejšega, konkretnejšega izraza. Nekateri besedni poskusi živijo v nekakšnem stanju šoka ali pričakovanja. Avtorice so nas izzivale, da se povrnemo v svoj intimni, onirični svet, kjer je imaginacija lahko zadržala ali opredelila sebe v individualni naraciji, ki je, kot je za mlado umetnost značilno, še vsa v nastajanju. Posnemanje notranjega občutja in reminiscenca doživetega sta dejanski sestavni del zapisov na letošnjem natečaju. Večkrat so zgodbe čisto abstraktne, kdaj pa kdaj odslikava realnosti, včasih tudi odraz nezavednega, kjer se misel poraja spontano, spontano vzrašča, obenem pa raste v zavesti, da se vsi stalno učimo predvsem preko govorice duše, ki spregovori, šele ko utihnejo besede. Tema je bila očitno dokaj zanimiva in skoraj vse avtorice so tematiko razvile na izjemno zanimiv način. Odrivale in razkrivale so nam svoja čustva, svoje strahove, svoje sanje, svoje misli, svoja hrepenenja, kar znajo samo ženske. Zato čestitamo vsem! Tatjana Rojc (Univerza v Novi Gorici) Odvečne, neizrečene besede (Mogoče tega ne boste razumeli, vendar pošiljam vam prazen list papirja, saj so moje besede odvečne in neizrečene. Preveč besed škodi, premalo tudi. Besede so labirint brez izhoda. Besede so svet. Besede so življenje. Besede so tišina. Besede so prazen list.) Lori Petkovšek Srednja šola Vena Pilona (Ajdovščina) 1. nagrada sekcije A (slovenščina) Besede so kot jing in jang. Lahko so bele, svetle, tople in vesele. Lahko nas objamejo. Vendar besede so lahko tudi črne, temne, žalostne in mrzle, ki nas pohodijo. Živeti ne moremo brez njih. Jok, pogled, dotik včasih ni dovolj, da zaleže, ampak je beseda tisto potrdilo, ki naredi naše življenje resnično. Preveč besed pa lahko škodi in malo prav tako. Na trenutke se ti zdi, da je bolje molčati in ne spregovoriti o svojih občutkih. Pa pride trenutek, ko se ne moreš zadržati in kot vulkan izbruhneš in zabrusiš vse, kar ti je ležalo na duši. Lahko je prav žalost in jeza, tisti prekleti par, ki ustvari odvečne besede, s katerim včasih prizadeneš svojega ljubljenega. Te besede naredijo iskrenost. Iskrenost te lahko kaznuje in se vedno ne izplača. Dobro je, da kdaj pa kdaj tvoja beseda ni iskrena, ker iskrenost boli. Odvečne besede bolijo. Ko te prime za roko in ti reče: »Za vedno bova skupaj!« Laž! Laž zgrajena iz praznih, odvečnih besed. Preveč besed razbije spokojno tišino. Tišina škodi. Molk boli. Dobro je biti malo nor in dobro je kdaj pa kdaj tvegati z besedami. Koliko ljudi je danes skupaj samo zato, ker niso skrivali svojih občutkov in besed. Ne sedi tam in čakaj, da te pokliče. Pojdi do nje, zato ker jo ljubiš. Ne čakaj besed, namiga, ker mogoče ne bo prišel. Naredi ti prvi korak. Brez izgovorov. Človek ni televizija, ki jo le gledaš in srkaš njene informacije. Človeka je treba ogovoriti! Mu stresti besede iz srca. Ne pusti, da so tvoje besede neizrečene. Tvegaj. Veliko misli, besed ni bilo izrečenih. Zdi se ti, da nisi vreden reči: »Ljubim te.« Skrivnost ljubi neizrečene besede, saj jo prav to ohranja pri življenju. Sama imam rada občutek, ko se v mislih pogovarjam sama s seboj, s svojimi besedami, ki jih ne bom nikoli povedala. Toda te besede žrejo mojo vest, srce, dušo. Zdi se mi, da je to moja najboljša pot. Če odpreš svoje srce moškemu, ga nato razbije na tisoč koščkov, ki se potem izgubijo in tvoje srce ostane za vedno zlomljeno, uničeno. Boli me, da molčim, a še bolj bi bolelo, če bi spregovorila. Torej, kaj naj storim? Nič. Besede so labirint brez izhoda. Dejanja, slike so več vredne kot besede. Ko moški udari žensko ali jo prevara, mislim, da za to ne obstaja nobena beseda, ki bi to opravičila. Ljudje lahko naredimo nekaj, dejanje, ki se ga z besedami ne da popraviti. Drugi pa ne spremenijo mnenja zaradi tvojih besed, saj so občutili, videli tvoje neodgovorno, nesramno, zlobno ravnanje! Če bi spremenili, verjeli in dokazali naše besede, bi lahko spremenili in dokazali naše življenje. Dokler tega ne storimo, pa se lahko sprijaznimo z življenjem v kletki, v kletki, narejeni iz besed. Lori Petkovšek Srednja šola Vena Pilona (Ajdovščina) 1. nagrada sekcije A (slovenščina) Utemeljitev »Človeka je treba ogovoriti. Mu stresti besede iz srca.« In dalje: »Besede so labirint brez izhoda. Besede so tišina.« Avtorica je v svojih dveh prispevkih obelodanila v strnjeni obliki smisel besede in njen pomen. Prijavila se je s (skoraj povsem) praznim listom in sestavkom o odvečnih besedah, kar predstavlja pravzaprav dvojni obraz enega in istega pojma: ko spregovori tišina, ko spregovori bel list, spregovori duša. Odbornica Bianca Della Pietra, Lori Petkovšek in predsednik Pokrajine Gorica Enrico Gherghetta »Mrtev si, ostajaš mrtev in jaz sem te ubila!« Pandora je sanjala: »Neizrečene besede niso odvečne besede. Nekoč boš morala spregovoriti. Sebi, ne le v sebi.« Prebudila se je na rdeči odeji, ki je prekrivala belo pernico. Skozi žaluzije je prihajal soj nadulične svetlobe, kakor da je vedel, da tista polovica postelje zjutraj ni imela lastnika. Ležala je s hrbtom obrnjena proti svetlobi, zevajoča v temno rdeče steklo trizložne omare. Peta ura zjutraj. Z nogami je stopila na tla, ki so se izmikala njenim stopalom. Bolečina v srcu, ki jo je začutila vsako jutro znova in znova, se tudi tokrat ni izrodila svojemu poslanstvu. Bolečina, ki je napovedovala rojstvo tragedije. Le da nikoli ni povedala, kdaj bo igra odigrana do konca. Iz zgornjega nadstropja se je zaslišala simfonija klavirja. V mesečini svetlobe, ki je prihajala po diagonali navzdol, se je zdelo, da je pianist -ali pianistka, tega se ne ve, - prejšnji večer igral Prepovedano ljubezen. Za Pandoro je bila ljubezen strast, ki se ji ni mogoče upreti, medtem ko se je zdelo, da je tudi zlo v delih tistega, ki je igral, udejanjeno z osupljivo močjo. Bolečina se je zdela človeška, pračloveška. V jutranji zarji je stopila z obema nogama na tla, vstala z dvignjenimi rameni in se obregnila ob sliko na steni. »Dionizijevi ditirambi. Tako sem jo poimenoval. Ko sem jo imel na Ljubljanski, so mnogi, ki so jo videli, rekli, da je preveč seksualna ...«. Zdelo se je, kakor da je bil stavek živo ujet med steklom in papirjem, in prosto visel dva metra od stropa navzdol. »Meni se ne zdi seksualna. Erotična je. Ujeta v ljubezen.« »In kaj je erotika drugega kot seksualnost?« Tišina nje in njenega odgovora je bila zgovornejša od provokacije njega, ki je hotel zapolniti prostor z besedami po njuni skupni noči. »Hm, cela vesela znanost,« je zamomljala, da bi prebila nemir, ki je tedaj visel ne le nad in pod sliko, temveč med njima. Vedela sta, kaj delata. Vedela sta, da ljubita in se ljubita. In vedela sta, da je brezupno. In grešno. Zdelo se je, kakor da živita onstran tistega, kar jima je podarilo življenje. Težke besede, ko je prestopal prag Ljubljane in dvomljivi pogledi, ko se je vrnila domov. Zdelo se je, da je dobro bilo zares dobro le v trenutku njune združitve. Združitve, ki je bila prikrita drugim in svetu. Združitve onstran dobrega in zla. Obrnila se je in pogledala posteljo. Jutranja zarja je nekoč obsevala njuno belo in spolzko prepleteno telo, kakor tista slika na papirju, ujetem med dvoje steklenih vrat. Zdelo se je, da je vse tako daleč, čeprav je bil še včeraj tukaj. Kot somrak malikov, ki se pojavi ob težkem času in si človek želi, da bi vsakdanja resničnost bila le slab sen in bolečina po pomoti. Pandora je pogledala proti priprtim vratom in prijela za kljuko. Počutila se je kakor antikrist, ki je odhajal od zaobljub gospodu, ki ga je zapustil. »Jaz te ne bom zapustil.« Tako je govoril ... Kasneje je seveda vse vzel nazaj. Vedela je, da je ona močnejša od njega. Vedela je, da je ne bo spustil. Nikoli. Pandora je prijela za kljuko in pahnila vrata nazaj. Pred njo je na tretji polici stala skrinja. Vzela je prstan in si ga nataknila na prstanec leve roke. Sklonila se je na drugo polico, kamor je nedavno tega zlagal svoje knjige. Vzela je tisto, ki ji nikoli ni vlivala volje do moči. Knjiga, za katero je vedno pokorno dejal, da jo je posvetil njej, le da tega ni zapisal. »Saj veš, da ne smem. Še nekaj časa ...«. Tako je govoril ... Odprla je na prvi strani in prebrala njegovo ročno zapisano posvetilo. Ljubim osebam se je podpisoval z malo inicialko. Že dolgo časa se ji takšno vedenje ni zdelo več primerno, a je molčala. Za voljo njega. S knjigo se je sprehodila po tišini, ki je odmevala na hodniku. Spotaknila se je in padla čez. Zdelo se ji je, da vonja kri. Tik predenj se je z rokami dotaknila svojega obraza, je videla dva rdeča obrisa rok na belih ploščicah, ki so polzela vzdolž njenega telesa. Z bokom se je prevalila na stran in pred seboj ugledala strašljivo podobo. Njen krik je bil glasnejši od glasbe iz drugega nadstropja. Pred njo je na hrbtu ležalo truplo z odprtimi očmi in zevajočimi usti. Prestrašen pogled je gledal javnosti še neznano knjigo, ki jo je ostro pisalo nabadalo na prsni koš. Prebrati je bilo mogoče prve besede. »Ecce homo ...« Pandora se je od grozne resnice zbudila. Skozi okno je bilo videti ugasle ulične svetilke. Nekaj jo je dvignilo iz postelje, kakor da bi dobila voljo do moči. Sunkovito je odprla vrata spalnice, tišine ni opazila, stopila je pred knjižne police, spulila prstan iz prstanca, ki ga je doslej nikoli ni snela, zaprla vrata skrinjice, vzela rdeč kuli in nad drugo besedo neizdane knjige zapisala »donna«, obrnila na prvi list in posvetila misel: »Mrtev si, ostajaš mrtev, in jaz sem te ubila! P.« Vzela je ključe in rdeče balerinke. Tisti dan je prvič spregovorila kot svobodna Ženska. Manca Erzetič (Kanal) 1. nagrada sekcije B (slovenščina) Utemeljitev V nenaključnih Pandorinih sanjah je avtorica ubesedovala ljubezen, ki vznikne in usahne zaradi in preko besede. Njena pripoved je strnjena izpoved, prežeta z žlahtnimi metaforami, ki kažejo dovršen literarni talent, obenem pa razkrivajo tudi avtoričino svobodno kretanje med literarnimi arhetipi: Pandora, mitološko bitje, ki ga avtorica postavi v sodobni čas, ima to moč, da z besedo kaznuje za zavestno umanjkanje ljubezni: »Jaz sem te ubila.« In beseda ji omogoči, da se osvobodi sanjskega bivanjskega statusa in se prelevi v svobodno žensko. Odbornica Bianca Della Pietra in Manca Erzetič Odvečne, neizrečene besede 6. 10. 2011 Vse je bilo tiho. Vem, da me ima rad. Zakaj mi tega ne pove? Vedno se samo nekaj smehlja, nikoli ne izreče tega, kar bi jaz želela slišati. Mar bi mu morala najprej jaz izpovedati svojo ljubezen? To se mi zdi čudno, ponavadi so fantje, ki naj bi osvajali dekleta. On pa ... Kot da bi se me bal. Te njegove besede, ki jih na noben način noče izreči pa bolijo. Jaz čakam.Onpa ne in ne in ne. 8. 10. 2011 Še vedno nič. Skupaj sva bila celo popoldne ... Upala sem. Saj nima smisla, tisti dve besedi bosta tako ali tako neizrečeni. 9. 10. 2011 Danes se sploh nisva srečala. Mislila sem, da mi bo kaj napisal. Niti tega ne. Mu je sploh kaj mar zame? Ali pa me pokliče samo, ko me rabi? Zvečer sem gledala ljubezenski film. Trpela sem, ko je junakinji filma fant rekel: »Ljubim te.« 17. 10. 2011 Danes je bil eden najbolj žalostnih dni mojega življenja. Mama je imela zjutraj nek pregled, mislila sem, da je nekaj običajnega. V šoli sem na to čisto pozabila. Ko sem kasneje prišla domov, pa se je zgodilo najhujše. Prestopila sem prag hiše in zagledala mamo na kavču, vso objokano. Ni bilo treba, da bi spregovorila, takoj sem ugotovila, kaj se je zgodilo. Upala sem, da mi vseeno ne bo potrdila tega, kar sem mislila. Nato pa sem zaslišala besedi: »Rak je.« Najprej sploh nisem mogla verjeti, zdelo se mi je nedoumljivo, mislila sem: »Pa saj ni mogoče, ne, mama pa že ni bolna!« Cel dan se nisem mogla znebiti misli, da ima mama raka. Ah, kako sta ti dve besedi boleli ... Sprašujem se: Katere besede bolj bolijo, izrečene ali neizrečene? 18. 10. 2011 V šoli je bilo najhuje. Najboljša prijateljica me vpraša: »Zdiš se nekam potrta, kaj se je zgodilo?« Najprej ji nisem želela povedati, saj je bila okoli naju gneča ljudi. A nisem mogla molčati. Povedala sem ji, kaj se je zgodilo, a besede, ki so ušle iz mojih ust, so se mi zdele tako tuje in boleče, da me je zlomilo. Začela sem jokati in naenkrat so se vsi začeli ozirati proti meni. Nekateri so slišali, kaj sem rekla in tako so vsi takoj izvedeli o mamini bolezni. Zakaj nisem mogla počakati, da bi bili na samem? Zakaj izrečemo besede takrat, ko ne bi bilo treba, ko pa so potrebne, smo tiho? 25. 10. 2011 Jutri bo imela mama operacijo. Vsi smo malo na trnih. Ne smemo se predati slabi volji in pesimizmu. Dobro da imam prijateljico, ki mi vliva upanje in me tolaži. Vendar pa je čudno obiskati mamo v bolnišnici. Mislim si: »Saj bo še vse dobro.« 26. 10. 2011 Operacija je uspela. Stanje je boljše, kot so mislili. Končno spodbudne besede. 27. 10. 2011 Spet sva se srečala. Nisem mu povedala za mamino bolezen. Klepetala sva ob kakavu v kavarni. Bla bla bla, same odvečne besede. Tega, kar bi pa jaz želela slišati ... nič. 29. 10. 2011 Mama se je vrnila domov. Končno je vse skupaj spet malo bolj normalno, čeprav ne povsem. Treba je veliko več delati pri hiši, vsi so bolj napeti ... »Saj bo še vse dobro,« si mislim, del mene pa se boji, da so tudi te besede odvečne. 4. 11. 2011 Čakanje. Čakam na želene besede, na mamine izvide ... Želim si le pet besed: »Mama je zdrava« in »Ljubim te«. Pet preprostih besed, ki bi moje življenje popolnoma spremenile ... A vendar: jih bom sploh kdaj slišala? 6. 11. 2011 Danes sem mu povedala za mamo. Bil je ves iz sebe: »Zakaj mi nisi tega prej rekla? Kaj prav nič ti ne pomenim? A nisem vreden zaupanja?« Jaz pa: »Ne, saj sem ti hotela ... a nisem mogla.« Potem pa se je omehčal, očitno je pomislil, kako bi njemu bilo, če bi se znašel v taki situaciji. Rekel je: »Saj te razumem ... « Potem pa me je nekako nerodno objel, da bi me potolažil ... Najlepši trenutki Skrita resnica Besede so drobci duše, neizbrisljive glasovne enote, vklesane v človekov spomin kot lep dragulj, včasih pa kot obremenjujoč, težak kamen. Besede privrejo na dan v raznolikih trenutkih, v obdobjih veselja, začasne žalosti ali samote. Ko ostanemo za trenutek sami in se zatopimo v svoje misli, privrejo na dan nešteta vprašanja. Zaželimo si, da bi se za trenutek čas zaustavil, da bi lahko preklicali v jezi neizbrane besede, da bi izsušili poplavo neizrečenih misli in prešli od besed k dejanjem, da bi besede postale premišljene in vendar obdržale svojo svobodo. Že kot otrok sem iskala rešitve, lažje poti, po katerih bi se lahko bolj svobodno izražala, saj so besede ostale pri meni večkrat neizrečene zaradi prevelikega strahu. Zataknile so se v grlu in kljub vloženemu pogumu niso zmogle privreti na dan. Rada bi bila spregovorila več besed, mu ponudila vse svoje misli, občutke, rada bi, da bi mi tudi on več spregovoril o svojem življenju, kako se je on rešil vseh življenjskih zagat, kako je kljub nasprotovanju v družini zbral moči in naredil to, kar je bilo prav. Rada bi spoznavala življenje ob tebi, oče, usojeno pa mi je bilo, da ga odkrivam brez tebe. Rada bi te ponovno videla, s tabo spregovorila nekaj besed, besed, ki sem jih kot petletni otrok zamolčala zaradi strahu. Kako bi rada bila pogumnejša vsaj pred tabo. Takrat sem mislila in upala, da boš ozdravel, da se boš vrnil in da ti bom lahko povedala, kako je bilo tistih šest mesecev doma pri babici brez tebe in mame. Žal mi je tudi, da se sestra tebe ne spominja, saj je bila premajhna, da bi lahko spoznala svojega enkratnega očeta. Ostajajo mi sedaj le redki spomini nate, neizbrisni trenutki, ki so ostali vklesani v moj spomin. Nikoli ne bom pozabila tvojega nasmeha, ki mi je vedno skušal olepšati dan. Vzbujal si vedno občutek veselja, čeprav si sam vedel, da nas boš zapustil. Toda ti si reagiral in skušal preživeti tudi zadnje trenutke v smehu. Vse te neizrečene besede so me včasih mučile, nisem si jih mogla izbrisati iz spomina, prihajale in odhajale so kot more, včasih pa kot sanje. V takih trenutkih pa sem se zavedala, kakšno moč imajo besede, kako lahko uporabljamo besede, kako te večkrat ostanejo neizrečene, neosvobojene, zaprte v naši duši. In ko se te besede osvobodijo, končno pridrvijo iz ust, tokrat se počutimo najbolj svobodne, najbolj vesele in besede nam ostanejo v spominu kot lep trenutek, trenutek, ki ni bil izgubljen. Kot najstniki se večkrat pomena besed ne zavedamo, saj jih uporabljamo, da prijateljem naslikamo podobo neobčutljivega, močnega človeka. V samoti pa začutimo tesnobo; počutimo se popolnoma odvisne od družbe, v kateri ne reagiramo svobodno, saj smo pod vplivom nezapisanih idealnih predstav človeka. Na tak način topimo in dušimo svoje dostojanstvo, zatekamo se v samoto, skrivamo se pred možnostmi in ne vidimo rešitve, ki nam je v resnici tako blizu. mojega življenja ... Oh, kako ga imam rada! Ampak ... to je bilo tudi vse. Zdaj pa upajmo naprej ... 29. 11. 2011 Mama je končno dobila izvide. Niso sporočali ravno: »Pacientka je zdrava kot riba.« Bili pa so vseeno vzpodbudni. Mami verjetno ne bo treba kemoterapije, hodila bo le na obsevanja. Morda pa moje besede »saj bo še vse dobro« niso bile tako odvečne ... 2. 12. 2011 Ugotovila sem, kakšno moč imajo besede. Z njimi vsak večer spodbujam mamo in ji vlivam upanja. Skušam biti vedno pozitivna. A še vedno čakam, da bo mama zaključila terapije in da ... se bo on končno odločil, pač .... Če se sploh bo. 15. 1. 2012 Nekatera čakanja pridejo do konca. Po šestih tednih terapij je tudi tega konec. Mama naj bi bila zdrava. Izpolnjene želje: ena od dveh. Kar dobro ... Zdaj se bo pa lahko življenje vrnilo v stare tire. Seveda ne povsem, saj nekaj strahu pred ponovitvijo bolezni ostane, ampak ... bodimo optimistični. Druga čakanja se pač ... ne končajo. On še vedno trosi nepotrebne besede in zapravlja čas. Jaz pa ne izgubim upanja ... »Saj bo še vse dobro.« Kristina Pahor Humanistični licej Simona Gregorčiča (Gorica) Nagrada za najboljši prispevek posamezne šole sekcije A (slovenščina) Utemeljitev Dnevniška literarna oblika nudi možnost, da se avtorica preizkuša v posebnem sporočanju in razmišljanju o ljubezni in bolezni, dveh temah, ki sta v medsebojnem vzporedju zaradi besed, ki bolijo. Gre za komparacijo med seboj bijoče se sosledice čustvenega stanja, kjer avtorica izpostavi najintimnejši fragment svojega doživljanja. i Tatjana Rojc (članica žirije) in Kristina Pahor Ana Raum in Elisabetta Pontello (Fundacija Goriške hranilnice) Resnica je vsa skrita v besedah. Imeti moramo pogum, da se z njimi pravilno izražamo, da jih pravilno uporabljamo. Tako je uspelo tudi meni priti na dan z besedami, ki so ostajale v meni le kot daljni spomin; končno sem se rešila teh skritih besed in naenkrat sem občutila neznatno lahkoto, kot da bi naenkrat znala leteti, znala odgovoriti, se znala končno opogumiti. Pogum, ki mi ga je posredoval oče z vsemi svojimi nasmehi in z upanjem, da me bo s svojimi dejanji nekaj naučil, naučil živeti, kakor je samo on znal brez pomislekov na preteklost in z odprtimi očmi, ki gledajo v bodočnost. In prav njegovo upanje, njegova potrpežljivost in vztrajnost so tisto, kar mi bo vedno ostalo v spominu, tisto, za kar ne bom nikoli prikrajšana in upam, da me bo to spremljalo za vedno. Ana Raum Klasični licej Primoža Trubarja (Gorica) Nagrada za najboljši prispevek posamezne šole sekcije A (slovenščina) Utemeljitev »Besede so drobci duše,« uvodoma zapiše avtorica, ko v stvarnem in odkritem sestavku razkriva dvome in strahove, ki spremljajo mladega človeka v odkrivanju sveta in razmišljanju o velikih življenjskih temah svobode, poguma, odkritosti, Razbesedena Pelinkasta grenkoba je že davno zjedkala najin skupni jezik. V dobrem in slabem so le še lupina spominov na zaprašene obljube. V malhe noči tlačim požrte besede osivelih stisk in nanje vsako noč polagam utrujene sanje. Do jutra, ko boš spet vsako črko, misel, stavek obglavil še pred spočetjem. In bom zopet razbesedena. Ida Semenič (Podnanos) Posebna pohvala v sekciji B (slovenščina) Utemeljitev Ženska je lahko razbesedena. Ker je obglavljena za možnost, da se izrazi. Da pove in izpove, kdo je in kaj si želi. Usodnost vsakega zloga je avtorica sestavila v zgoščen izpovedni verz, preko katerega je obelodanila strnjeno sliko življenjske resignacije. 14. literarni natečaj Glas ženske 2011/2012 1 8 Četrtek, 5. aprila 2012 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Volilni urad opravil preverjanje kandidatnih list Dva kandidata izločena, štirje v tekmi za župana DAmato in Fiorelli zbrala premalo podpisov - Na glasovnici Botteghijeva prva, Cingolani zadnji Županski kandidati na volilnici po izžrebanem redu MANUELA BOTTEGHI FABRIZIO MANGANELLI ETTORE ROMOLI ® @ w ® ® ® GIUSEPPE CINGOLANI ® © H © @ ® (S) Požarne ogroženosti ni več Včeraj je novogoriški župan preklical sklep o požarni ogroženosti naravnega okolja v novogoriški mestni občini, ki ga je zaradi dolgotrajne suše izdal natanko pred enim mesecem. Istočasno se ukine tudi izvajanje ustrezne požarne straže. (km) Državna knjižnica na spletu Državna knjižnica iz Gorice je obnovila svojo spletno stran, ki je dosegljiva na naslovu www.isontina.beniculturali.it. Obiskovalcem je na voljo tudi blog. Pelin-Go-Vac muzik festival Združenje Cormonauti prireja jutri in v soboto zvečer v dolini Korna v Gorici Pe-lin-Go-Vac muzik festival. Posvečen bo spominu na Flavio Visintin, ki je prera-no umrla lani. Zeleni v baru Qubik Danes ob 12.30 v baru Qubik bodo predstavniki liste Zelenih, ki je podpirala županskega kandidata Renata Fiorellija, komentirali svojo izključitev z majskih volitev v Gorici. Fiorelli meni, da bi morala dežela FJK podaljšati termin za zbiranje podpisov, »kar se je v preteklosti, sicer v različnih okoliščinah, že zgodilo.« Za izvolitev na mesto goriškega župana se bodo potegovali štirje kandidati. Kot je bilo pričakovati, so včeraj v goriškem volilnem uradu iz volilne tekme izključili dva županska kandidata in dve listi, ki sta ju podpirala. Tako Renato Fiorelli s podporo liste Verdi kot Roberto DAmato na čelu liste Movimen-to degli invisibili sta svojo kandidaturo pospremila z nezadostnim številom podpisov. Fiorelli jih je zbral 34, DAmato pa samo 17, medtem ko jih je bilo treba imeti najmanj 175. V volilnem uradu so med včerajšnjem preverjanjem prižgali zeleno luč ostalim 16 listam, ki podpirajo štiri županske kandidate, določili pa so tudi razpored kandidatov na glasovnici. Na prvem mestu bo edina predstavnica nežnega spola, kandidatka gibanja Mo-vimento 5 Stelle Manuela Botteghi, 57-letna direktorica zavoda Inac, rojena v Livornu; na drugem mestu bo podjetnik Fabrizio Manganelli, rojen leta 1960 v Trstu, tretji bo komercialist in sedanji župan Ettore Romoli, rojen v Firencah leta 1938, zadnji pa profesor Giuseppe Cingolani, rojen leta 1967 v Gorici. Ob imenu županskega kandidata bo navedena lista oz. liste, ki njegovo kandidaturo podpirajo. Kandidaturi na listi Fabrizia Manganellija se je včeraj odpovedal Marino Ferfolja iz Doberdoba. Manganelli se tako predstavlja volivcem z listo, na kateri se za izvolitev v občinski svet poteguje 27 kandidatov. Z vložitvijo in potrditvijo list se začenja ogrevati tudi volilna kampanja, ki je bila doslej precej mlačna. Pietro Pipi, ki je zamrznil svoje predsedovanje goriškemu krožku radikalcev, bo danes ob 11. uri na sedežu liste Fabrizia Man-ganellija v Ulici Garibaldi pojasnil, zakaj se je odločil, da se bo volivcem predstavil na občanski listi. Med srečanjem bo Pipi spregovoril o peticiji, s katero poziva predsednika deželne vlade, predsednika pokrajine in goriškega župana, naj se odpovejo dokladi, do katere imajo pravico ob zaključku mandata. Pipi bo vse štiri goriške županske kandidate pozval, naj tudi sami zagotovijo, da se bodo v primeru izvolitve ob zaključku mandata odrekli omenjeni dokladi. Župansko kandidaturo Giuseppe-ja Cingolanija bo danes prišel podpret Stefano Fassina, ki je v državnem tajništvu Demokratske stranke odgovoren za ekonomijo in delo. Cingolani in Fassina se bosta srečala z volivci v mali dvorani gledališča Verdi v Ulici Garibaldi ob 15.30. Že včeraj pa se je predstavila najmlajša lista, ki se poteguje za vstop v občinski svet s svojimi kandidati. Gre za listo »Ritorno al futuro«, ki podpira županskega kandidata Giuseppeja Cin-golanija. Najstarejši kandidat na listi ima 35 let, večina ostalih pa je dvajsetletni-kov. Mladi so med včerajšnjo predstavitvijo poudarili, da želijo poživiti mesto in ovrednotiti njegov razvojni potencial. Po njihovih besedah bo občina morala zagotoviti večjo pomoč mladim podjetnikom, poskrbeti pa bo morala tudi za obnovo dotrajanih občinskih šolskih poslopij, ki jih je sedanja uprava v zadnjih petih letih zanemarjala. (dr) SOVODNJE - Pripravljalna dela za gradnjo Pipistrelove hale prekinjena Iskali bombe, našli azbest Ceccherini: Poklicali smo specializirano podjetje, dela naj bi v kratkem ponovno stekla - Svetniki opozicije vložili interpelacijo Iskali so bombe, našli pa so azbest. Bonifikacija zemljišča na južnem delu letališča na Rojah, kjer bo podjetje Pipistrel gradilo novo proizvodno halo, je začasno prekinjena. Med preverjanjem prisotnosti neeksplodiranih ubojnih sredstev so delavci našli večjo količino azbestnih ostankov, za odvoz katerih bo moralo poskrbeti specializirano podjetje. »Dela smo morali prekiniti pred nekaj dnevi. Med bonifikacijo so prišli na dan azbestni ostanki, ki jih je morda že pred leti kdo odložil na tistem zemljišču. Ko smo to ugotovili, smo takoj kontaktirali specializirano podjetje, ki je zavarovalo območje in odkriti material spravilo v vreče. Računamo, da bo bonifikacija ponovno stekla v kratkem,« je povedal Pipistrelov projektni menedžer Adriano Ceccherini in dodal, da bo v prihodnjih tednih sklicano srečanje predstavnikov pre-fekture, občine in drugih ustanov, kjer bodo odločali, kako naprej. »Menimo vsekakor, da ta problem ne bo povzročil zamud pri gradnji obrata,« je prepričan. Z odkritjem azbestnih ostankov so javnost seznanili predstavniki opozicije v sovodenjskem občinskem svetu. »Potencialno nevarni material je - ne vemo če v celoti - spravljen v velikih plastičnih vrečah nekaj deset metrov stran od kraja, kjer so pred kakšnim tednom simbolično postavili temeljni kamen,« pravi občinski svet- nik liste Skupaj za Sovodnje Vlado Klem-še in opozarja, da na gradbišču že nekaj časa ni več delavcev. Načelnika svetniških skupin Skupaj za Sovodnje - Insieme per Sa-vogna in Slovenske skupnosti, Walter De-vetak in Peter Černic, sta včeraj na občini vložila nujno interpelacijo, v kateri postavljata županji Alenki Florenin vrsto vprašanj. Svetnika sprašujeta, zakaj o najdbi nevarnega materiala doslej ni bila obveščena javnost in niti ne občinski svet, ki je zasedal 21. marca, zahtevata pa tudi pojasnila v zvezi s tem, da ni bil problem omenjen na nedavni slovesnosti ob polaganju temeljnega kamna. Predstavnika opozicije zanima, »kdo bo plačal stroške uničenja nekaj deset ton azbesta« in če se namerava občina prijaviti v sodnem postopku kot oškodovana stranka, »saj bo najdba črnega odlagališča nevarnega materiala zelo verjetno vplivala na podaljšanje postopka izgradnje novega industrijskega podjetja«. Županjo tudi sprašujeta, ali namerava uprava zahtevati, da se odstrani velika količina odpadnega gradbenega materiala in različnih odpadkov na jugozahodni strani območja načrtovane gradnje. Ob koncu Devetaka in Černica zanima, »če namerava občinska uprava v kratkem sklicati tematsko sejo občinskega sveta o prostoru in okolju ter nadzoru glede spoštovanja zakonov in predpisov.« (Ale) AJDOVŠČINA Plastične vreče z azbestnimi ostanki na območju letališča bumbaca Severnoprimorski župani ponovno pozivajo vlado, naj pristopi k reševanju Primorja GORICA - Cingolanijev poziv županu »Odpove naj se dosmrtni renti« »V primeru izvolitve se bom zadovoljil z istim zneskom, ki ga danes prejemam za svoje delo, in bom ostali del mesečnega honorarja dal na razpolago občini. Župan mi je naduto odgovoril, da so moje obljube neuresničljive, saj bo itak on potrjen na županskem mestu. Če že tako misli, potem pa naj se župan odpove dosmrtni renti, ki jo prejema kot bivši parlamentarec.« Tako poudarja županski kandidat goriške leve sredine Giuseppe Cingolani in pojasnjuje, da si je župan v zadnjih petih letih znižal mesečni honorar za pet odstotkov. »To je vsekakor malenkost, če pomislimo, da župan na leto zasluži 250 tisoč evrov, kar je natanko desetkrat več od moje profesorske plače,« pravi Cin-golani, ki je prepričan, da bi se morali vsi parlamentarci odpovedati dosmrtni renti, kar še posebej velja za sedanje obdobje gospodarske krize. Cingolani tudi poziva svoje desnosredinskega protikandidata, naj objavi na spletu davčno prijavo, kot je on že storil pred dnevi. »Če je župan tako prepričan v ponovno izvolitev, se mi zdi nadvse smešno spreminjanje imena njegove liste, za kar so se odločili, da bi ugodili Ligi, ali pa morda za to, da bi prikrili županovo prijateljevanje z Berlusconijem,« zaključuje Giuseppe Cingolani. GORICA LES predstavlja kandidatno listo Stranka Levica Ekologija Svoboda (LES) bo danes ob 17. uri na svojem volilnem sedežu v Ulici Bellinzona v Gorici predstavila svojo kandidatno listo za občinske volitve, s katero podpira levosredinskega županskega kandidata Giuseppeja Cingola-nija. Med srečanjem bodo pojasnili postopek, s katerim so sestavili svojo listo, na kateri je skoraj polovica žensk. Na listi je tudi kar osem predstavnikov slovenske narodne skupnosti, več je neodvisnih kandidatov, s pomočjo katerih želi krožek Levice Ekologije Svobode prisluhniti potrebam, željam in težavam Goričanov. Trinajst severnoprimorskih županov bo slovensko vlado znova pozvalo k rešitvi ajdovske gradbene družbe Primorje, so ti včeraj sklenili na seji sveta severnoprimor-ske regije. Po njihovem mnenju je nesprejemljivo, da Primorje ne preživi, prepričani so tudi, da je še najmanj ekonomično, če gre podjetje v stečaj. Dela za zadnjega velikega slovenskega gradbinca naj bi bilo v tem desetletju dovolj; obetajo se namreč investicije, kot so izgradnja čistilne naprave v Vrtojbi, regijski Center za ravnanje z odpadki in četrta razvojna os v skupni vrednosti okrog 100 milijonov evrov. Na včerajšnji seji sveta regije so bili prisotni tudi predstavniki vseh štirih bank upnic; tri med njimi so že podaljšale moratorij do konca aprila, NLB pa bo odločitev sprejela jutri. Predstavniki vseh štirih bank sicer sanacijski program ajdovskega podjetja ocenjujejo kot dober, a ga mora podpreti tudi država. Opozarjajo, da je načinov podpore več, zato ni nujno, da bi podjetju dali neposredno finančno pomoč, temveč bi lahko državni stanovanjski sklad kupil nova stanovanja, ki jih Primorje ni uspelo prodati. (km) GORIŠKI PROSTOR_Četrtek, 5. aprila 2012 1 9 /— GORICA Knjige ob 18.03 Giovanni Fierro gost prve pobude S pesniško zbirko Giovannija Fierra »II riparo che non ho« se danes začenja osmi niz knjižni srečanj »Il libro delle 18.03«, ki ga prireja istoimensko kulturno združenje v sodelovanju s pokrajinskim prevoznim podjetjem APT v dvorani goriške železniške postaje. Tudi letos se bodo predstavitve knjig začenjal tri minute po osemnajsti uri, kot rečeno pa bo njihov prvi gost goriški pesnik in kulturni delavec Giovanni Fierro. Njegovo zadnjo pesniško zbirko bo predstavil slikar Franco Dugo. Fierro je leta leta 2002 izdal zbirko »Fran-tumi«, leto kasneje pa zbirko »Prepletanja - Intrecci«; redno se udeležuje pesniških festivalov in srečanj po Italiji, Sloveniji, Hrvaški, Avstriji in občasno tudi drugih državah. Fier-rove pesmi so bile prevedene v slovenščino, furlanščino, nemščino, portugalščino in hrvaščino. Združenje »Il libro delle 18.30« prireja tudi dva izleta, ki ju bo vodil Roberto Covaz. Prvi z naslovom »Non luoghi... le sparizioni isontine« bo 14. aprila, drugi z naslovom »In Cortina veritas« pa 28. aprila. Za informacije in prijave je na voljo telefonska številka 342-5542360. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2 PRI SV. ANI, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. Gledališče FESTIVAL KOMIGO 2012 V KULTURNEM DOMU V GORICI: v petek, 20. aprila, ob 20.30 »Cecchelin... una poltrona al Filodrammatico« (v tržaškem narečju), igra Alessio Co-lautti z orkestrom Auditorium iz Trsta; v sredo, 9. maja, ob 20.30 Vlado Kreslin in Maurizio Tatalo (v slovenščini in furlanščini), glasbeni večer v okviru festivala »Across the Border 2012«; v torek, 22. maja, ob 20.30 »Venti di risate« (v furlanšči-ni) Mare Bergamasco in Maura Fontaninija, produkcija I Trigemi-nus, na odru Mara in Bruno Berga-masco in orkester Beach Band; v sredo, 30. maja, ob 20.30 »Čistilka in predsednik uprave« (v slovenščini), igra Mojca Partljič, poklon pesniku, pisatelju in prijatelju Tonetu Partljiču; v sredo, 31. oktobra, ob 20.30 »Presenečenje Komigo 2012« v režiji goriške gledališke skupine Roberta Cotiča; informacije in pred-prodaja v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288). OPERA V KINU: v tržiškem Kinema-xu bodo preko satelita predvajali lirične in baletne predstave z najbolj prestižnih svetovnih odrov: 10. aprila ob 19. uri Massenetova »Manon« iz newyorškega Metropolitana; 17. aprila ob 19. uri Verdijeva »Travia-ta« iz newyorškega Metropolitana; 8. maja ob 19. uri ponovitev baleta »Class Concert - Giselle« iz moskovskega Bolšoja; 15. maja ob 19.30 balet »Romeo in Julija« iz pariške Opera; informacije in rezervacija po tel. 0481-712020. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: danes, 5. aprila, ob 20.45 »Itis Galileo«, napisala Francesco Nicco-lini in Marco Paolini, nastopa Marco Paolini; informacije po tel. 0481494369, na teatro@comune.monfal-cone.go.it in na spletni strani www.teatromonfalcone.it. ŠTEVERJAN Vrača se Brdaut V program števerjanskega prvomajskega slavja so letos po enoletnem premoru spet vključili Brdaut - orientacijsko vožnjo z avtomobili, ki jo prirejajo v nedeljo, 6. maja, med 13. in 17. uro. Praznik v priredbi društva Briški grič se bo sicer začel že 1. maja, ko bo ob 17. uri nastopila folklorna skupina Vuk Karadžič, zatem pa bo ples z Navihankami. V soboto, 5. maja, ob 21. uri bo ples s skupino Happy day, v nedeljo, 6. maja, pa bo poleg Brdauta še nastop skupine Parni valjak tribute. Društvo Briški grič sprejema prijave za Brdaut do 1. maja na društvenem Facebook profilu in na naslovu elektronske pošte brdaut@gmail.com. Vpisnina znaša deset evrov na osebo in vključuje topli obrok in pijačo. Dodatne informacije so na voljo na telefonski števili 334-2294517. Prireditelji bodo iz organizacijskih razlogov sprejeli samo prvih 25 prijavljenih ekip. Nepravočasne in nepopolne prijavnice ne bodo obravnavane. Trasa Brdauta bo speljana po slovenski in italijanski strani meje. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 5. aprila, ob 20. uri predpremiera filma »Franja« (razprodano); 7., 11. in 12. aprila, ob 20. uri (Simona Semenič) »24ur«; informacije na blagaj-na.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. ~M Koncerti SNOVANJA 2012: v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v petek, 13. aprila, ob 18. uri »Mi smo pomlad«, pojejo in igrajo učenci glasbenih šol V. Vodopivca iz Ajdovščine in S. Gan-dino iz Porcie ter učenci Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Ko-mel iz Gorice. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v petek, 13. aprila, ob 20.15 koncert skupin Etnoploč in Accordion Orchestra 4-8 8-16; več na www.kul-turnidom-ng.si ali na blagajna@kul-turnidom-ng.si. GRAJSKE HARMONIJE NA GRADU KROMBERK prireja Kulturni dom Nova Gorica: v petek, 20. aprila, ob 20. uri bosta večer samospeva oblikovala mezzozopranistka Mirjam Kalin in pianist Igor Vičentič. PRIMORSKA POJE: v petek, 20. aprila, ob 20.30 bo koncert na sedežu društva Briški grič na Bukovju 6 v Šte-verjanu. Razstave V GALERIJI DIMENZIJA NAPREDKA, Velika pot 15, (Poslovna cona Solkan) bo v petek, 6. aprila, ob 20. uri odprtje razstave Jerneja Skrta z naslovom »Koristne nekoristnosti«; na ogled bo do 11. maja od ponedeljka do petka 9.00-17.00. V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI bo do 15. aprila na ogled razstava grafičnih del Tince Stegovec. V MUZEJU SV. KLARE na vogalu med Korzom Verdi in Ulico Sv. Klare v Gorici je na ogled fotografska razstava akrobatske eskvadrilije Frecce Trico-lori; do 3. junija od torka do nedelje 10.00-19.00; vstop prost. V GALERIJI LA BOTTEGA v Ul. Nizza 4 v Gorici je na ogled razstava Elvire Vere Mauri; do 6. aprila 10.30-12.00 in 16.30-19.00. POKRAJINSKI MUZEJI V GORICI obveščajo, da bo Pinakoteka v palači At-tems Petzenstein na Trgu De Amicis v nedeljo, 8. aprila, zaprta, v ponedeljek, 9. aprila, pa bo odprta z urnikom 10.00-17.00 (tel. 0481-547541). Muzej prve svetovne vojne, muzej mode in umetne obrti ter arheološka zbirka v goriškem grajskem naselju bodo v nedeljo, 8. aprila, zaprte, v ponedeljek, 9. aprila, pa bodo odprte z urnikom 9.00-19.00, (tel. 0481-530382). GORICA - Danes Pahorjeva biografija brez meja Boris Pahor kroma V knjigarni LEG na Korzu Verdi v Gorici bodo danes ob 17. uri predstavili zadnjo knjigo Borisa Pahorja, ki je pravkar izšla pri milanski založbi Rizzoli. Gre za knjigo »Figlio di nessuno - Unau-tobiografia senza frontiere«, ki jo je 98-letni tržaški pisatelj napisal z novinarko Cristino Battocletti. »V bistvu gre za razširitev knjige Tre volte no, saj sem tokrat spregovoril tudi o zasebnem življenju, ljubezni, vojaščini. V njej je tudi poglavje Testamento di un uomo laico (Oporoka laičnega človeka), kjer sem spregovoril o zame pomembnih temah: fašizmu, taboriščih, fojbah.« je Pahor pred nekaj tedni pojasnil za naš dnevnik. V RAZSTAVNIH PROSTORIH POKRAJINSKIH MUZEJEV v goriškem grajskem naselju je na ogled multi-medijska razstava »Življenje drugih -Glasovi in pogledi krajev spomina in spominov na kraje«; razstava, ki je prikazana z avdiovizualnimi in interaktivnimi instalacijami bo na ogled do 15. aprila od torka do nedelje 9.0019.00; v nedeljo, 8. aprila, bo razstava zaprta, v ponedeljek, 9. aprila, bo odprta 9.00-19.00; vstop prost. V GALERIJI SPAZZAPAN V GRADIŠČU v Ul. Battisti 1 je na ogled stalna razstava Luigija Spazzapana in razstava Giannija Borte z naslovom »Fio-ri del bene«; do 9. aprila ob torkih, sobotah in nedeljah 10.00-19.00, ob sredah, četrtkih in petkih 15.00-19.00; v nedeljo, 8. aprila, zaprto, v ponedeljek, 9. aprila, odprto 10.00-19.00; informacije po tel. 0481-960816, galle-ria.spazzapan@gmail.com. V KULTURNEM DOMU V GORICI je na ogled samostojna razstava »Braziljski motivi« slikarke Regine Celie iz Cea-re; do 10. aprila 9.00-13.00, 16.00-18.00 ter med kulturnimi prireditvami. V POKRAJINSKI GALERIJI V UL. DIAZ v Gorici bo v torek, 10. aprila, ob 17. uri odprtje fotografske razstave iz zbirke Erminija Delfabra z naslovom »Una lunga notte 1942-1945 - Neskončna noč 1942-1945«. Razstavo bo predstavil Dario Mattiussi; na ogled bo do 20. aprila, od ponedeljka do sobote 17.00-19.00; vstop prost. V KULTURNEM CENTRU MOSTO-VNA v Solkanu je v Galeriji TIR na ogled razstava z naslovom »Moja krila segajo do tal. Abiti di argilla« Tee Curk Sorta; do 14. aprila v četrtek 19.00-20.00, v petek in soboto 21.0023.00, za najave izven urnika tel. 03865-3300912, e-mail info@mosto-vna.com, tir@mostovna.com. V DRŽAVNEM ARHIVU V GORICI (Ul. Ospitale, 2) je na ogled dokumentarna razstava z naslovom »Psihiastrična bolnišnica v Gorici«; do 20. aprila s prostim vstopom ob ponedeljkih in sredah 10.00-15.00, ob torkih, četrtkih in petkih 10.00-13.00. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Romanzo di una strage«. Dvorana 2: 18.00 - 22.00 »Buona gior-nata« (digitalna projekcija); 20.00 »Quasi amici« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 17.00 - 18.30 »Pirati! Bri-ganti da strapazzo«; 20.10 - 22.15 »A Simple Life«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.10 -22.10 »Buona giornata« (digitalna projekcija). Dvorana 2: 18.40 - 20.30 »Ghost Ri- der - Spirito di vendetta« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 19.45 - 21.45 »La furia dei Titani« (digital 3D). Dvorana 4: 17.00 - 18.30 »Pirati! Bri-ganti da strapazzo«; 20.00 - 22.00 »Quasi amici«. Dvorana 5: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Ro-manzo di una strage«. H Šolske vesti ŠOLA ZA STARŠE V DIJAŠKEM DOMU: v četrtek, 19. aprila, ob 18. uri bo predavala na temo »Otrok v šoli: težave in vsakodnevni izzivi« psihologinja in psi-hoterapevtka Valentina Ferluga; psihologinja Marilena Francioso bo predstavila službo »Doba odraščanja - UOE-EPH. Srečanja so javna, zagotovljeno je varstvo otrok, po predhodni najavi (tel. 0481-533495, info@dijaskidom.it). S Izleti SPDG vabi na povelikonočno druženje v ponedeljek, 9. aprila, na Tabru nad Črničami s sprehodom po geološko zelo zanimivi stezi po soteski potoka (okrog 40 minut) iz Črnič in ogledom naselja Tabor; sledila bo povelikono-čna malica v lastni režiji. Prevoz z lastnimi sredstvi, odhod ob 10.30 s parkirišča pri Rdeči hiši v Gorici, kdor želi se na Tabor lahko sam pripelje in sicer po cesti preko Raven (okrog 3 km) ali v Črniče, parkirišče pred marketom pri cerkvi. Začetek pohoda-spre-hoda (nujna primerna oputev) ob 11. uri. Snidenje na prostoru pred Ta-brom ob 12. uri; informacije po tel. 0481-882079 (Vlado). AKŠD VIPAVA vabi na pohod na južno koto 208 (Varda) po sledeh prve svetovne vojne v nedeljo, 15. aprila. Zbirališče ob 8.45 v zaselku Boneti v Dolu; organizatorji priporočajo primerno obutev, fizično kondicijo in žepno svetilko. EKSKURZIJO Z E'STORIABUSOM bo 22. aprila vodila zgodovinarka Lucia Pillon in bo posvečena briškemu območju; informacije in rezervacije po tel. 0481-539210 in na eventi@leg.it. I!3 Obvestila »NABIRKA ZA GROB PROF. BEKAR- JA« poteka pri Zadružni banki Doberdob in Sovodnje na računu št. IT 36 D 08532 12401 000000740425. OBČINA SOVODNJE obvešča, da bo pobiranje kosovnih odpadkov, ki ga brezplačno opravlja občina, prekinjeno aprila in maja zaradi tehničnih težav z uporabo tovornjaka. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je občinska uprava začela postopek priprave novega splošnega občinskega prostorskega načrta, zato vabijo vse zainteresirane, da vložijo prošnjo za spremembo namembnosti najkasneje do 30. junija t.l. Občina ne bo upoštevala prošenj, ki bodo predstavljene po tem datumu; informacije na občinskem tehničnem uradu ob ponedeljkih in petkih 12.00-13.00 in ob sredah 16.00 -17.30. PET PROMIL DAVKA IRPEF se lahko ob pripravi davčne prijave nameni delovanju ZSKD in ljubiteljski kulturi z navedbo davčne številke ZSKD (80003310317) v ustreznem polju davčne prijave in podpisom. OBČINA SOVODNJE je razpisala javno dražbo za prodajo občinskega prevoznega sredstva piaggio ape car (tri-cikel za prevoz blaga) z evidenčno tablico AB-75238, 218 kubičnih cm, letnik 1998, potreben popravil; informacije in prodajni pogoji na razpisu dražbe v občinskem tehničnem uradu ali na spletni strani www.albopre-torio.regione.fvg.it/savognadisonzo. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 46. redni občni zbor v četrtek, 19. aprila, (prvi sklic ob 19.30 in drugi ob 20. uri) na sedežu AŠKD Kremenjak v Jamljah. BARVANJE PIRHOV bo danes, 5. aprila, od 15. ure do 17.30 na sedežu kulturnega društva Briški grič na Bukovju v Števerjanu. Otroci naj prinesejo s sabo štiri kuhana jajca; informacije po tel. 347-0162172 (Tamara). AŠKD KREMENJAK vabi na barvanje pirhov v večnamenski center v Jam-ljah danes, 5. aprila, ob 15. uri. Vsak otrok, naj s sabo prinese barvice. FEIGLOVA KNJIŽNICA V GORICI bo v petek, 6. aprila, zaprta. KROŽEK KRUT vabi na spomladanski ciklus skupinske vadbe in plavanja v termalnih bazenih v Gradežu in Stru-njanu. Ponudba vključuje vodeno vadbo v bazenu, avtobusni prevoz in spremstvo. Datumi: 11., in 18. april, 2., 9., 16., 23. in 30. maj; organizatorji vabijo stalne in nove člane. Vpisovanje in informacije nudijo na sedežu goriškega Kruta, vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure in po tel. 0481-530927 ali na krut.go@tiscali.it. SZSO - SLOVENSKI GORIŠKI SKAVTI IN SKAVTINJE sporočajo, da si člani lahko nabavijo kroje v četrtek, 12. aprila, od 17. do 19. ure na svojem sedežu v kompleksu Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. VZPI IN AVLG GORICA vabita pred goriško južno železniško postajo v soboto, 21. aprila, ob 10. uri na slovesnost ob odkritju spominskega obeležja padlim partizanom na Goriški fronti v septembru 1943. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE je objavila razpis za financiranje dejavnosti v letošnjem letu. Obrazci, ki so na voljo na spletni strani strani www.fondazionecarigo.it, je letos mogoče izpolniti in odposlati samo preko spleta do 30. aprila. Ob zahtevani dokumentaciji morata prošnjo spremljati izpolnjeni informativni vprašalnik in predstavitev projekta. Vsak prosilec lahko vloži samo eno prošnjo za leto 2012, izjemo predstavljajo šole in vzgojne ustanove, ki lahko vložijo dve prošnji. Za šole zapade rok za vložitev prošenj kasneje, in sicer 29. junija; informacije na uradu Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Carducci v Gorici od ponedeljka do petka med 8.15 in 13.15 (tel. 0481-537111). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb prireja otroške poletne delavnice »Mala ustvarjalna akademija« od 27. avgusta do 1. septembra na Livku pri Kobaridu v Sloveniji. Delavnice bodo vodili mentorji Jelka Bogatec (plesna delavnica), Jana Drassich (glasbeno-pevska delavnica), Jana Pečar (likovna delavnica), Mirna Viola (fotografska delavnica) in Marko Gavriloski (pravljična delavnica). Rok prijave zapade 10. maja, informacije in prijave po tel. 040-635626 (tržaški urad ZSKD) oz. 0481-531495 (goriški urad ZSKD). Razpis s prijavnico je na voljo tudi na spletni strani www.zskd.org. 0 Prireditve DELAVNICA DRUŽINSKIH POSTAVITEV z dr. Silvio Miclavez (več o tera-pevtki na spletni strani www.alcico-stellazioni.it) bo v soboto, 14. aprila, od 15. do 18.30 v Tumovi dvorani KB Centra na Korzu Verdi, 51 v Gorici. Prijave na naslovu gorica@zskd.org ali po tel. 327-0340677. JEHOVE PRIČE vabijo na svoj sedež v Šempetru pri Gorici, Ulica padlih borcev 2A, na slovesnost v spomin na Jezusovo smrt z naslovom »Kako si predstavljate Jezusa?« danes, 5. aprila, ob 19.15 v slovenščini in ob 21. uri v italijanščini. V soboto, 7. aprila, ob 18. uri v slovenščini in v nedeljo, 8. aprila, ob 10. uri v italijanščini pa bo potekalo predavanje z naslovom »Ali je konec bližje, kot si mislimo?«. SKRD JEZERO iz Doberdoba vabi na »Pravce z varšta« danes, 5. aprila, ob 15.30 na sedežu društva v Doberdobu. Sledilo bo barvanje pirhov, otroci naj prinesejo s sabo štiri kuhana jajca. V KNJIGARNI LEG (Libreria Editrice Goriziana) na Korzu Verdi 67 v Gorici bo danes, 5. aprila, ob 17. uri predstavitev knjige »Figlio di nessuno. Un'autobiografia senza frontiere«, ki jo je Boris Pahor napisal z novinarko Cristino Battocletti; o knjigi bosta govorila Boris Pahor in Cristina Bat-tocletti; več na www.leg.it. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA prireja predstavitev knjige »Čas odločitev: katoliški tabor in začetek okupacije«. Knjigo bosta predstavila avtor Bojan Godeša in Branko Marušič v torek, 10. aprila, ob 20. uri v gradu Kromberk. FILMSKI FORUM »INCHIOSTRO E PELLICOLE« v centru Punto Giovani v Kapucinski ul. 21 v Gorici ob 19.45: 19. aprila »Fortapasc« in 26. aprila »Tutti gli uomini del presidente«. 20 Četrtek, 5. aprila 2012 TRST / APrimorski r dnevnik SALONIT TRETJI KANAL - Odbojkarji ekipe Salonit Anhovo so v tretji tekmi boja za tretje mesto v 1. DOL Radenska Classic doma premagali Astec Triglav s 3:0 in s skupnim izidom 2:1 v zmagah osvojili tretje mesto. Marsikdo je mislil, da bodo Gorenjce odpravili po dveh tekmah, a so se varovanci Tineta Sattlerja žilavo borili. Tudi v tretji tekmi so še kazali zobe, čeprav mogoče sam izid tega ne kaže. V prvih dveh nizih so imeli pobudo, v obeh večji del vodili, a njihove slabe trenutke so Kanalci znali izkoristiti. V odločilnih trenutkih so prišli do serije točk, ki sta zadostovali za zmagovito vodstvo. 12. mesto Scarponi pa je bil 7. PO BASKIJI: TRETJA ETAPA ŠPANCU VITORIA - Španski kolesar Samuel Sanchez (Euskaltel-Euskadi) je zmagovalec tretje etape dirke po Baski-ji od Vitorie do Eibar-Arrateja. Drugo mesto si je po 164 kilometrov dolgi preizkušnji privozil njegov rojak Joaquin Rodrigez (Katjuša), tretji pa je bil Američan Christopher Horner (Radioshack-Nissan). Slovenec Simon Špilak (Katjuša) je zasedel Damiano Cunego seje uvrstil na 5. mesto, Michele Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu ZA BOLJ VARNI TAEKWONDO LONDON - Vodilni možje olimpijskega taekwondoja WTF sprejemajo spremembe pravil, da bi bil šport varnejši. Najnevarnejši so udarci z nogo v glavo, tako da bo poslej štel že vsak najmanjši dotik noge v glavo, ne glede na jakost udarca. Prav udarci z nogo v glavo so se doslej velikokrat končali s knock- outom. Kot je dejal športni direktor WTF Jeongkang Seo, bodo spremembe zagotovile bolj poenoteno točkovanje in spodbudile taekwondojiste k temu, da bodo večkrat poskušali zadeti nasprotnika v glavo z nogo brez prevelike moči. NOGOMET - V A-ligi Cagliari »dokončno« v Trstu? V soboto bo sardinski A-ligaš na tržaškem Roccu »gostil« Inter - Kot kaže bo sardinski prvoligaš ostal v Trstu do konca sezone TRST - Kot vse kaže, bo sardinski nogometni A-ligaš Cagliari igral v Trstu vse preostale prvenstvene tekme do konca letošnje sezone. Poleg sobotne tekme proti Interju (začetek ob 15. uri) bi lahko Cagliari na tržaškem stadionu Nereo Rocco »gostil« še Catanio (15. aprila), Chievo (29. aprila) in Juventus (6. maja). Predsednik sardinskega kluba Massimo Cellino in župan Cagliarija Massimo Zedda, kot poroča italijanska tiskovna agencija ANSA, nista našla skupnega jezika, tako da bo Cagliari z veliko težavo obnovil pogodbo o koncesiji stadiona Sant'Elia. Slednja bo zapadla letos. Cagliari se je za selitev odločil, ker polovica stadiona nima ustreznih dovoljenj za varno gledanje tekme. Predsednik Cellino je tudi zagrozil, da bo Cagliari v prihodnji sezoni igral v bližnjem mestu Quartu Sant'Elena, tretjem največjem mestu na Sardiniji. Tamkajšnji stadion ima sicer manjšo kapaciteto, saj lahko sprejme le štiri tisoč gledalcev. Medtem se tržaška občina, kot je poudaril odbornik za šport Emiliano Edera, pripravlja na sprejem navijačev Cagliarija. Gostovanje sardinskega kluba bodo izkoristili tukajšnji turistični operaterji, ki že ponujajo razne pakete za prenočevanje in ogled tukajšnjih turističnih znamenitosti. ALPSKO SMUČANJE - Tina Maze o letošnji sezoni in načrtih za naprej Morda z avtodomom »Želim si še zmage, ki je nisem dosegla, ter da bi se bolj približala samemu vrhu. Upam, da bom imela več miru kot v pravkar končani zimi, in s tem posledično več samozavesti. So še rezerve za rast,« je motivirano dejala najboljša slovenska smučarka Tina Maze na včerajšnji novinarski konferenci ob koncu sezone v Ljubljani. Letošnjo sezono, v kateri je zaostala v skupnem seštevku svetovnega pokala samo za Američanko Lindsey Vonn, je ocenila za zelo uspešno: »Naredili smo velik korak naprej. Dobro delo se je začelo že v poletnih mesecih. Rezultati rastejo, kar ne bi mogla narediti brez izjemne ekipe, ki me spremlja zadnja štiri leta.« Vodja ekipe Andrea Massi je poudaril, da so Tinini dosežki še toliko bolj vredni, ker je proračun njene ekipe bistveno manjši kot tisti, s katerimi razpolagajo preostale najboljše smučarke: »Z najmanjšo ekipo na svetu smo za seboj pustili Nemke, Avstrijke, Italijanke in druge države. Iz države z dvema milijonoma prebivalcev je izšla tekmovalka, ki jo je ugnala le Američanka Lind-sey Vonn, ki je izjemna tekmovalka v zgodovinskem pogledu in ima na voljo neprimerno več sredstev. Mislim, da se bomo šele čez leta zavedali, kaj je Ma-zejeva dosegla. Čestitke gredo tudi ekipi, zdaj pa vsi potrebujemo počitek.« Če je bila splošna ocena sezono nadvse pozitivna, pa je bila Mazejeva nezadovoljna z veleslalomskimi izidi: »Tu imam največ rezerv, slalom je bil dober z izjemno nekaj tekem, kar pa je potrebno vzeti v zakup zaradi nastopanja v vseh disciplinah.« Na testiranjih v zadnjem obdobju je Mazejeva preizkušala različne proizvajalce, nagiba pa se k temu, da bi ostala pri dosedanjem. Testirala je tudi smuči Rossignol in Dynastar, vendar veljajo Stocklijeve smuči za bolj stabilne - meni Črnjanka - in je nanje seveda že navajena. »Pogodbe s Stockli-jem pa še nismo podpisali, vendar smo postali že kot majhna družina in mislim, da bomo ostali skupaj tudi v prihodnje. Lažje bo tudi, ker bo proizvajalec razširil ekipo za hitre discipline,« je še napovedala Mazejeva, ki je testirala tudi vezi in čevlje, tako da pričakuje, da je pridobila prav informacije, Tina Maze je bila letos najuspešnejša v slalomu, kjer je zbrala tudi največ točk: 413 ansa za dober začetek sezone. Večjih sprememb zaradi novega radija smuči pa ne pričakuje: »Sodim, da revolucije ne bo in bo smučanje mogoče celo malo hitrejše, kot doslej.« Novo sezono bodo zelo verjetno začeli v enaki sestavi. Če bo trener Li-vio Magoni imel dobre pogoje, kar je odvisno tudi od pogovorov s Smučarsko zvezo Slovenije (SZS), bo tudi on ostal, pred vrati pa je tudi dogovor s serviserjem. Vodja ekipe Andrea Massi je še dodal, da bo Magoni ostal, »čeprav je imel zaradi preutrujenosti prometno nesrečo, ki nas je prizadela vse. Zato iščemo še eno osebo, ki bi nama pomagala.« Letos se je ekipi pridružila še fi-zioterapevtka Nežka Poljanšek, ki je najboljši slovenski smučarki pomagala pri saniranju starih poškodb, po letošnjih padcih (v Sočiju se je Mazejeva zaletela v snemalca, v Moskvi pa zadela količek), ter tudi pri pogovorih, saj sta se med ženskama bolj razumeli. Okrepitev pa bo predstavljala morda tudi materialna okrepitev: potekajo namreč pogovori, da bi imela Mazejeva na voljo avtodom, s katerim bi si pomagali zlasti v ciljnih prostorih tekmovališč. NOGOMET Triestini dragocena točka Cremonese - Triestina 1:1 (1:0) Strelca: v 11. Possanzini, v 72. De Vena. Triestina: Vigorito; Galasso (od 84. Thomassen), Lima, Gissi, Mannini (od 64. Tombesi); Rossetti, Allegretti, Prin-civalli, Cesar Pinares (od 64. Motta); Go-deas, De Vena. CREMONA - Triestina je v okviru 30. kroga prve poklicne divizije na gostovanju v Lombardiji odnesla domov zlata vredno točko v boju za obstanek (šesti zaporedni pozitivni izid). Cremonese se namreč bori za play-off. Galde-risejevi varovanci so igrali požrtvovalno in bi lahko na koncu tekme tudi presenetili. Allegretti pa ni najbolje izkoristil prostega strela z ugodne razdalje. Ostali izidi: Sud Tirol - Latina 2:0, Piacenza - Andria 0:0, Prato - Feralpi Salo 2:3, Carrarese - Lanciano 1:3, Spezia - Bassano 3:0, Trapani - Portogruaro 1:5, Frosinone - Pergocrema 5:1. 1. SNL - 28. krog: Hit Gorica -Rudar 0:0, Luka KP - Mura 3:1, Domžale - Rudar 1:1. NOGOMET - LP Polfinalista še Real in Chelsea MADRID/LONDON - Znana sta oba polfinalna para nogometne lige prvakov. 17. in 18. aprila ter 24. in 25 aprila se bodo na polfinalnih tekmah merili Bayern in Real Madrid ter Barcelona in Chelsea. Madridski Real je na domačem igrišču zanesljivo napredoval prek Apoela iz Nikozije, prvo tekmo je dobil s 3:0, povratno pa s 5:2, Chelsea pa je po zmagi v Lizboni z 1:0 nocoj slavil doma z 2:1. V Madridu je bil polfinalist znan že po prvi tekmi, saj so izbranci Joseja Mou-rinha pričakovano presenečenju letošnjega tekmovanja zabili nedosegljive tri gole. Nocoj so svojo zmago v dvoboju le še oplemenitili. V 26. minuti je zadel - kdo drugi - Cristiano Ronaldo, ko je iz bližine v mrežo preusmeril podajo Marcela. V 37. minuti so Ma-dridčani podvojili prednost po izjemnem zadetku Kakaja, ki je zadel v desni zgornji kot s 25 metrov. Isti igralec je v 41. minuti zatresel še vratnico s strelom z roba kazenskega prostora. Drugi polčas je ob ogromnem vodstvu uspaval Real. Ciprčani pa so dobesedno hud udarec doživeli v 60. minuti. Natančneje srednji branilec Paulo Jorge, ki je v nerodnem trčenju s soigralcem izgubil dva zoba. Toda čvrsti Portugalec je kljub temu nadaljeval tekmo. To je očitno spodbudilo goste, ki so v 67. minuti celo zabili gol po lepi akciji, ki jo je končal Gustavo Manduca. Zatem so gosti uprizorili pravi mali pritisk proti domačim vratom, bili blizu tudi izenačenju, vendar je njihov nalet ustavil Ronaldo z novim izjemnim golom v 75. minuti, zadel je s prostega strela z leve strani v nasprotni zgornji kot Apoelovih vrat. V 80. in 84. minuti sta Jose Callejon in Angel di Maria le še potrdila Realovo slavje, vmes pa je Apoel z enajstmetrovko Estebana Solarija zabil svoj drugi gol v dvoboju. Bolj razburljivo je bilo v obračunu Chelseaja in Benfice. Čeprav so Londonča-ni slavili z 1:0 v Lizboni, pa je igra Benfice na prvi tekmi vzbujala upe portugalskim navijačem. Toda v 21. minuti povratne tekme je slovenski sodnik Damir Skomina upravičeno dosodil enajstmetrovko za Chelsea (zadel jo je Lampard). V 85. minuti pa je postalo zelo zanimivo, saj je Javi Garcia z glavo izid izenačil, tako da je Benfici le gol manjkal do napredovanja. Kljub pritisku pa ji do njega ni uspelo. Še več, Raul Meireles je v sodniškem dodatku učinkovito zaključil protinapad in potrdil pot Chelseaja v polfinale. 18 dni je preveč! Pogodba med ekipo Tine Maze in .Slovensko smučarsko zvezo (SZS) naj bi uskladili do konca aprila. Tako je napovedal goriški odvetnikMazejeve Damjan Terpin, da vsekakor pogovori gredo v pravo smer. Mazejeva pa je kritično ocenila novi pravilnik . Z. , ki so ga sprejeli, ne da bi ga obravnavali s klubi in tekmovalci: »Mnogi očitno niti ne poznajo smučanja in zahtev na najvišji ravni. Sama, ki sem v minuli zimi nastopala v petih disciplinah, tako ne morem biti 18 dni na razpolago sponzorjem. Sem jim več kot hvaležna, da podpirajo mene in druge smučarje, vendar ne morem na ta način zadovoljiti predsednika Tomaža Lovšeta, ki zagotavlja ta sredstva. Ne morem se razdati na štiri konce. Največ šest dni bi lahko našla v svojem urniku za te namene. Pričakujejo pa več in v tem ne pridemo skupaj.« Kam konec tedna L JI. J E i I JANA Gremo na izlet Sobota, 7. aprila 2012, ob 15.00 stadion Rocco v Trstu NOGOMETNA A-LIGA Cagliari - Inter Od danes lahko naročite vstopnice za sobotno tekmo tudi po telefonu: (+39)0706042-052, 040, 047, 032. Vstopnice, kot so sporočili iz sardinskega kluba, pa jih boste lahko dvignili v soboto ob vhodu v stadion (vhod št. 10). V naslonjaču pred TV Nedelja, 8. aprila 2012, ob 21.00 po Italia 1 MOTOCIKLIZEM VN Katarja V nedeljo se bo začela nova motociklistična sezona v razredu motogp 1000. Zaradi finančne krize sta se umaknili kawasaki in suzuki. Med seboj se bodo torej borile le honda, yamaha in ducati. Lanski naslov bo branil Avstralec Casey Stoner. / ŠPORT Četrtek, 5. aprila 2012 21 JADRANJE - Regata za svetovni pokal na Palmi de Mallorci »Ko uskladiva vse, sva brez težav pred vsemi« Tako je pojasnil krmar Simon Sivitz Košuta - Včeraj je bil s flokistom Jašem Farnetijem 3. in 22. Četrtič v karieri bosta Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti nastopila v zlati skupini ene izmed regat svetovnega pokala. Včeraj sta na Palmi de Mallorci v zadnjih kvalifikacijskih re-gatah osvojila 22. in visoko 3. mesto, tako da sta po prvem delu tekmovanja 32. Pred tem sta se med najboljše na pre-dolimpijskih regatah uvrstila trikrat v Hyeresu, kjer sta nastopala v sezonah 2009, 2010 in nazadnje lani, na Palmi in v Medembliku, kjer sta lani prvič tekmovala, pa jima preboj med najboljše ni uspel. Z uvrstitvijo v zlato skupina sta v bistvu že dosegla cilj, ki sta si ga zastavila pred odhodom, tako da bosta lahko v nadaljevanju jadrala še bolj sproščeno. Ze včeraj je bil njun nastop v primerjavi s prejšnjimi boljši, kar kaže tudi visoka uvrstitev v drugem plovu. »Končno sva dobro startala, tako da sva bila v obeh regatah na začetku med najboljšimi,« je pojasnil krmar Simon Sivitz Košuta. Predvsem start v drugi regati je bil brezhiben, tako da sta v prvi polovici prve stranice tudi vodila, do cilja pa sta se za 2. mesto borila z Grkoma Mantisom in Kagialisom. »Tokrat nama je uspelo uskladiti vse: hitrost, dober start in prave taktične odločitve, s čimer sva prevzela tudi vodstvo in bila med najboljšimi brez težav. V prejšnjih regatah pa nama je zmanjkalo vedno nekaj, zato uvrstitve niso bile najboljše,« je pojasnil krmar Simon. V prvem plovu pa sta Čupina jadralca jadrala na levi stranici in na bojo prijadrala 8., vendar sta še pred obratom izgubila vso prednost: »Ostali, ki so jadrali z desne, so namreč imeli prednost. Navadno je med jadrnicami nekaj razdalje, da je obrat možen, tokrat pa so bile jadrnice ena ob drugi, zato sva morala počakati čisto do konca. Bojo sva tako obrnila zadnja, v nadaljevanju pa sva nadoknadila nekaj mest,« je razplet pojasnil še Sivitz Košuta. Med italijanskimi čolni sta tretja, Zandona' in Zucchetti sta 15., Desiderato in Pitan-ti pa 19. Vodita Hrvata Šime Fantela in Igor Marenič, najboljša Slovenca pa sta PLANINSKI SVET V ponedeljek na Tabor Goriški planinci bomo v ponedeljek spet obnovili tradicijo krajšega izleta v bližnjo okolico. Podali se bomo na Tabor nad Črničami, zanimivo utrjeno naselje, ki je bilo zgrajeno na prehodu iz srednjega v novi vek, predvsem pa kot relativno varno zatočišče pred turškimi vdori. Kdor ne zmore približno tričetrt ure zmerne hoje po stezi ob potoku, steza se začne v Črničah, se bo na Tabor lahko pripeljal po asfaltirani cesti preko Ravni (odcep v levo, malo pred Črničami, če pripeljemo iz goriške strani). Drugi udeleženci pa bomo vozila pustili na parkirišču pred samopostrežno trgovino pri cerkvi. Za način povratka na izhodišče se bomo dogovorili. Ob potoku je sicer urejena in označena steza, vendar utegni biti, zaradi dežja nekoliko blatna. Zato priporočamo primerno obutev. Ogledu Tabora, kjer živijo danes vsega tri družine, nekaj pa se tudi obnavlja, bo sledilo praznično druženje ob velikonočnih dobrotah, ki jih bodo ustrežljivi člani pripeljali s sabo. Program: ob 10.30 odpeljemo s parkirišča pri Rdeči hiši, ob 11. uri začetek pohoda, ob 12. uri snidenje na Tabru, kjer se bodo zbrali (lahko že prej) udeleženci ki na pohod-sprehod ne bodo šli. Okolica Tabra nudi številne možnosti za krajše in daljše sprehode, kar velja seveda izkoristiti ob bujno prebujajoči se naravi. Nekaj besed o potoku, ki priteče izpod Čavna in se izgubi pri Črničah. Soteska skozi katero si je voda v stoti-sočih let skopala globoko strugo je zelo zanimiva z geološkega in naravoslovnega vidika. Voda se v številnih tolmunih in preko kamnitih pregrad, na moč podobnim orjaškim zidovom, prebija med plastmi laporja na eni strani in zlepljenega melišča na drugi. Konča se nedaleč od asfaltirane ceste za Tabor in Lozarje, nad Ravnami. Podrobnejša pojasnila nudi Vlado, tel. 0481/882079 v opoldanskem času. Priporočamo tudi naj vsakdo od udeležencev sam poskrbi za mizo in stole. V primeru slabega vremena izleta ne bo. Kamenci vabijo na Malo goro Planinska družina Kamnje bo tudi letos, na velikonočni ponedeljek, priredila tradicionalno srečanje pri domu na Mali gori. Dostop je z različnih smeri: klasični iz Kamenj (okrog 2 uri), najkrajši je od Bavčarjevega zavetišča, do koder je mogoče pripeljati z avtom (okrog30 minut), iz drugih podčaven-skih vasi in zaselkov. Pomladanski izlet Slovensko planinsko društvo Trst prireja v ponedeljek, 9. aprila, tradicionalni Pomladanski izlet. Letos se bomo podali v Slovensko Istro. Zbirališče ob 08.30 pri gledališču Prešeren v Boljuncu, od koder se bomo z osebnimi avtomobili, na razpolago bo tudi društveni kombi, peljali v Marezige, v lepo urejeno istrsko naselje, kjer je tudi center dežele refoška. Tu bo izhodišče našega planinskega izleta. S hojo bomo pričeli po kolovozu, ki se zmerno spušča v dolino rečice Rokave do zaselka Rokavci. Šli bomo ob Rokavi do mostu pod zaselkom Ber-netiči. Dvakrat bomo prečkali rečico ter se vzpenjali ob vinogradih do vasice Lopar, ki leži na razglednem pomolu. V vasi se nahaja etnološka zbirka v hiši od Bardinca. Skozi gozd se bomo po kolovozni poti povzpeli še do vasice Zabavlje. Tu se bomo ustavili v vinski kleti pri Kocjančiču, kjer bomo lahko, ob dobrotah, ki jih bomo prinesli v nahrbtnikih, pokušali tudi lansko letino refoška. Predvidene so približno 4 ure zmerne hoje. Priporočena planinska obutev! Za rezervacijo mesta v kombiju in za informacije je na razpolago telefonska številka 040 220155 (odgovarja Livio). Ogled kraških posebnosti Večkrat so nas iz društva Prijatelji srca iz Kopra spraševali, da bi jim pokazali kašne kraške posebnosti, tako smo v nedeljo skupaj si ogledali kar nekaj zanimivih zapuščenih kamnoseških objektov, ki se nahajajo na prostoru od Praprota do Brišč. V lepem vremenu, kar primernemu za pohod, smo šli po poljski poti do pejce (pečine) Grižnice, kjer je na nasprotni strani zapuščeni kamnolom in naprej v Katerno pejco in tudi tam so ogledali še en zapuščeni kamnolom in razvaline apnence (frnaže) po stezi nato v Rubije, si ogledali jamo in šli naprej do kamnoloma Caharija v Briš-čah. Tam smo imeli kratek počitek in nato po stezi proti Praprotu si ogledali še gradišče na Leskovcih in se podali v Zidaričevo jamo (grotta Azzura) in po poti Gemina nazaj v Praprot. Jaš Farneti sailrev.tv Simon Sivitz Košuta sailrev.tv Mitja Mikulin in Nejc Dolinšek na 49. mestu. POZOR! - Novica, da je nekdanji svetovni prvak in olimpijec Gabrio Za-nodona razmišljal o zamenjavi flokista, KOŠARKA Hladna prha za FJK na Trofeji Deželna košarkarska reprezentanca igralcev letnika 1997 je včeraj začela nastope na trofeji dežel v Markah. Krstni nastop ekipe, v katero so bili vpoklicani tudi košarkarji Brega, pa ni bil spodbuden. Na prvi tekmi skupine B proti Emiliji Romagni je izbrana vrsta FJK izgubila z 61:103, odločilna za visok poraz pa je bila neprepričljiva igra v prvi četrtini. Od članov Bregove ekipe sta dobro igrala predvsem Luca Gelleni (18 min, 1 točka) in Giacomo Crismani (14 min, 11 točk), Matteo Norbedo pa je igral 14 minut in dosegel 2 točki. Danes se bo FJK pomerila s Tridentinsko Južno Tirolsko. 5 promilov davka Irpef za športna društva Združenje slovenskih športnih društev v Italiji opozarja, da lahko vsak davčni zavezanec z davčno prijavo nameni 5 promil davka Irpef slovenskim športnim društvom. Seznam društev, katerim se lahko nameni prispevek, je na voljo v uradih ZSŠDI. je bila prvoaprilska šala. Čupina posadka bo svojo kariero seveda nadaljevala v nespremenjeni postavi, Zandona pa se v London odpravlja s flokistom Zucchettijem. TENIS - C-liga Gajevci niso izpolnili pričakovanj Teniški igralci Gaje so v drugem krogu moške C-lige izgubili proti Campagnuzzi, čeprav so pred srečanjem računali na pozitiven izid. Pri ekipi gropajsko-padriškega društva je odpovedal Zacchigna, ki ga sicer stalno pestijo poškodbe. Gaja bo v prihodnjem krogu, v nedeljo 15. aprila, gostovala v Gradišču. Gaja - Campagnuzza 2:4 Zacchigna (3.4) - Foramiti (3.4) 4:6, 3:6; Gianolla (3.4) - Pelliz-zaro (3.4) 6:4, 7:5; Morossi (3.5) -Bensa (4.1) 6:3, 6:4; Marchesi (4.1) - Bulfon (4.1) 4:6, 4:6; Dvojice: Ci-gui/Morossi - Bulfon/Pellizzaro 4:6, 2:6; Gianolla/Marchesi - Alia (3.2)/Foramiti 1:6, 2:6. Popravek V naši rubriki torkove Športne priloge Vsi smo bili športniki smo v didaskaliji napačno napisali ime Sonje Mennucci, ki se ji oproš-čamo. (Kilo)metri LAJRIS ZERJAL Tek, telovadba in plavanje Bivša odbojkarica Lajris Žerjal iz Prečnika, 43 let, vodi pri Sokolu tri vadbene skupine: mini-volley, ekipo U12 in U13. Kako vzdržujete formo? Enkrat tedensko tečem, enkrat na teden pa obiskujem treninge splošne telovadbe pri SK Devinu, ki jih vodi Katja Škerk. Ali tečete v vseh letnih časih? Ne. Spomladi in pozimi, ko ni premraz, poleti pa zelo rada plavam. Po stopnicah se spustim do kopališča Pri Čupah v Nabre-žini, plavam približno 45 minut, nekako do Sesljana in nazaj. Kje pa tečete? Po Napoleonski cesti. S Pro-seka do Opčin izmenično tečem in hodim, nazaj pa samo tečem, saj se cesta rahlo spušča. Vsekakor moja športna dejavnost sploh ni programirana. Ko imam čas, se s športom rada ukvarjam, sicer pa ne. Ste bivša odbojkarica. Ali odbojke ne igrate več? Ne. Lani smo z bivšimi košarkarji trenirali pri Sokolu enkrat tedensko: 45 minut smo igrali košarko, 45 minut pa odbojko. Letos pa nam take skupine ni uspelo sestaviti. Obenem sem lani igrala tudi odbojko na mivki s svojimi varovankami. Izbirate raje aktivne počitnice ali popoln relaks? Prve tri dni se navadno vedno odpočijem, nato pa se zelo rada v zgodnjih jutranjih urah sprehodim ali pa tečem. Glede na to, da zelo radi plavate, je morje na prednostni lestvici pred hribi? Tako je, vendar grem tudi v hribe, ampak me visokogorje ne navdušuje. ŠPORTNO PLEZANJE - V športnem centru Zarja Umetno steno AO SPDT so razširili za dodatnih 16 m2 Alpinistični odsek SPDT je pred časom slavnostno nazdravil novi plezalni steni. Telovadnico z umetno steno v športnem centru Zarja so namreč obogatili z novimi 16 kvadratnimi metri nove plezalne površine. Nova obogatitev je primerna predvsem za tečajnike in najmlja-še, saj ni previsna kot ostale stene v telovadnici. Delo je opravil član AO SPDT Aljoša Kalc s pomočjo nekaterih posameznikov, finančno pa je k novi pridobitvi pripomoglo ZSŠDI. Otvoritveno slovesnost je popestrila še tekma, na kateri so se pomerili mlajši in starejši plezalci, povabilu pa so se odzvali tudi člani Plezalnega društva Koper. 22 Četrtek, 5. aprila 2012 AVTOMOBILI / NISSAN - Električni avto lahko prevozi do 175 km Leaf je vozilo z ničelnim izpustom izpušnih plinov Visoka cena - Poganja ga električna energija, shranjena v naprednih litij-ionskih akumulatorjih O električnih avtomobilih se vse več govori in marsikateri je že realnost. Njihove meje so predvsem v relativno kratkem dosegu, saj lahko prevozijo med enim in drugim polnjenjem akumulatorja le kakih 100 km. Pri tem izstopa Nissanov leaf, ki je že v prodaji, čeprav ga bodo začeli izročati kupcem komaj konec leta. Leaf ima namreč domet 175 km in je za vožnjo v gosto naseljenih mestih idealno vozilo. Ker nima izpušnih plinov, je leaf tudi okolju prijazen in torej lahko vozi v mestih, tudi ko je vožnja iz tega ali onega razloga prepovedana. Seveda tudi zanj velja prepoved vožnje v conah za pešce. Za Evropo bodo leaf izdelovali v Nissanovi tovarni v britanskem Sunderlandu. Nissan in njegov partner Renault sta edina avtomobilska izdelovalca, ki stavita na masovno izdelavo čistih električnih avtomobilov v globalnem merilu in sta napovedala dosego letne zmogljivost izdelave 500.000 tovrstnih avtomobilov. Leaf je kombi limuzina segmenta C s petimi sedeži in elektromotorjem z največjo močjo 80 kW. Poganja ga kompaktni električni motor s pretvornikom električnega toka, plod hišnega razvoja in izdelave, nameščen v sprednjem delu vozila. Motor poganja prednji kolesni par. Doseže največjo moč 80 kW in največji navor 280 Nm, kar zagotavlja največjo hitrost 145 km/h. Poganja ga električna energija, shranjena v naprednih litij-ionskih akumulatorjih moči 90 kW. Napredne akumulatorje, v primerjavi z akumulatorji prejšnjega rodu imajo dvojno kapaciteto, je razvila družba Automotive Energy Supply Corporation (AESC), ki sta jo ustanovila Nissan in korporacija NEC, ki je gigant elektronike. Polnjenje baterij traja 12 ur, vendar s hitrim polnjenjem praznih baterij doseže 80 odstotkov polnosti v pičlih 30 minutah. Med posebnosti sodi tudi plošča s sončnimi celicami na zadnjem spojlerju. Pri nas je seveda infrastruktura za taka vozila povsem odsotna. Nikjer namreč ni stebričkov, kjer bi lahko baterije napolnili: če nimate svoje garaže z 220-voltsko vtičnico, vam za sedaj nakup lea-fa odsvetujemo, sicer boste morali spustiti kabel skozi okno do vozila, kar ni prav dobra rešitev. Leaf je v resnici dokaj udobno vozilo, vožnja z njim je pravi užitek, saj v notranjosti razen šuma pnevmatik, druga hrupa ni slišati, kar je v neki meri nevarno za pešce, ki prihoda vozila ne slišijo. Za sedaj znaša cena 38,5 tisoč evrov. Mercedes odprl nov obrat na Madžarskem Nemci so te dni pognali proizvodne trakove v madžarski tovarni koncer-na Daimler, ki se nahaja v bližini mesta Kecskemet. V nov proizvodni obrat so Nemci vložili približno 800 milijonov evrov, dodatnih 600 milijonov je zahtevala razširitev nemške proizvodnje v mestu Rastatt. Razlog za takšno ravnanje se skriva v dobri prodaji različic iz razreda B, katere proizvodnja je stekla septembra, od novembra pa so prejeli že več kot 100.000 naročil za »stuttgartskega golfa«. Zaradi tega se bo 2.500 zaposlenim v madžarskem obratu letos pridružilo še 500 zaposlenih. Množični vpoklic bavarskih avtov Bavarci se bodo v prihodnjih mesecih osredotočali na množični vpoklic svojih vozil zaradi težav na akumulatorju.Težavo naj bi predstavljali električni kabli, ki lahko niso dobro pritrjeni na akumulator, to pa posledično pomeni nepravilno delovanje električnega sistema in v skrajnih primerih izbruh požara. Na nujni servis bodo morala vozila serije 5 in 6 preteklih generacij, izdelana med leti 2003 in 2010. Pri BMW bodo vse svoje kupce začeli pisno obveščati v prihodnjih tednih, medtem ko naj bi servisni poseg trajal največ 30 minut. Stran pripravil Ivan Fischer DEKRA - Zanimiva raziskava Večino Nemcev motijo elektronske naprave v avtih Nemška organizacija Dekra je v teh dneh predstavila rezultate nemške zvezne raziskave, ki je razkrila, da je 40-odstotkov vprašanih Nemcev prepričanih v to, da je v današnjih avtomobilih vgrajenih preveč kompliciranih elektronskih naprav, ki posledično odvračajo pozornost voznikov. Izsledke raziskave so izročili tudi nemškim parlamentarcem in ob tej priložnosti predstavili tudi letošnje poročilo o prometni varnosti na nemških cestah (Dekra-Verkehrssicherheitsre-ports 2012). Pri raziskavi je sodelovalo približno 1.700 Nemcev različnih starosti. 77% vseh vprašanih je priznalo, da imajo redne težave z uporabljanjem vgrajenih elektronskih naprav, medtem ko je 40% vprašanih prepričanih, da je v današnjih avtomobilih vgrajenih preveč kompliciranih elektronskih naprav, ki posledično odvračajo pozornost voznikov. Kljub temu je raziskava razkrila, da je 78% vprašanih prepoznalo prednosti (bolj enostavna vožnja, varnost in udobje), ki jih prinaša tehnološki napredek. 27% jih je priznalo, da jih je moderna tehnika v nekaterih situacijah že rešila, v določenih primerih pa je preprečila tudi najhujše. Največ ugank, povezanih z upravljanjem, je na področju navigacijskih sistemov, ki jih uporablja 74% vprašanih Nemcev, ker je 12% teh uporabnikov prepričanih, da jih naprava ob uporabi »muči«, ker se preprosto ne znajdejo v poplavi vseh opcij. Podobno je tudi v primeru več funkcijskega vo-lanskega obroča, kjer ima 13%vprašanih podobne težave kot uporabniki navigacijskih sistemov. V »spopad« z GSM telefonom in vgrajeno avdio napravo je vpletenih 11% vprašanih, ker imajo velike težave z upravljanjem teh naprav. Še težje kot nemškim moškim je nemškim ženskam. Nemke so veliko bolj (46%) prepričane, da vgrajene moške igrače odvračajo pozornost od dogajanja v prometu, ker je v to prepričanih samo 37% vprašanih Nemcev. Poleg tega Nemke bolj dvomijo v koristnost raznih elektronskih naprav. Nekaj razlik so Nemci opazili tudi v vedenjskem vzorcu mlajše populacije (do 25 let), ker si veliko mladih Nemcev in Nemk želi, da ima njihov avtomobil veliko vgrajene opreme, za starejše Nemce in Nemke pa to ni tako pomembno. VOLKSWAGEN - Le nekaj mesecev po predstavitvi trivratne različice Up! dobil še drugi par vrat Olajšan dostop do zadnjih sedežev, sicer so mere avtomobila enake Pred nekaj meseci je VW predstavil svojega novega malčka up!, ki sta mu potem sledila še Škodin citygo in Seatov mii. Značilnost vseh treh, poleg tega, da delijo skupno platformo in tudi design, je dejstvo, da so trivratniki. Prvi, ki se je oddaljil od te sheme je VW up!, ki je pred kratkim predstavil tudi up! s petimi vrati. Novi model je enako prostoren kot njegov trivratni predhodnik, prednost pa je v tem, da so zadnji sedeži bolj dostopni. Tri- in petvratni up! sta dimenzijsko enaka, seveda so pri upu prostor za drugi par vrat našli s skrajšanjem prednjih vrat in premikom stebrička B, kar je prineslo praktično samo prednosti. Nižji spodnji avtomobilski razred se je v zadnjih letih še kar prenovil. Naj omenimo samo ay-go, c1, 107, Hyundai i20 in Kio picanto. Vsi ti modeli so se še kar uveljavili na italijanskem tržišču in nobenega razloga ni, da se ne bi uveljavil tudi novi up!, s katerim se VW spušča v neizprosni boj s konkurenco. Za boj s twingom ima trivrat-nega upa, za boj z vsemi drugimi prostornega petvratnika, vabi pa tudi bolj razvajene kupce, kar sklepamo iz tega, da je Volkswagen v prvih mesecih prodal več kot tretjino najbolj bogato opremljenih white-, black- in high-upov. Seveda vse to velja tudi za Škodo citygo in Seata mii, saj so omenjeni avtomobili trojčki. Up! serijsko ponuja sistem samodejnega ustavljanja v sili: pri hitrostih do 30 kilometrov na uro se up!, če se pred njim pojavi stoječa ovira, ustavi tudi, če voznik ne reagira. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, S. aprila 2012 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Enciklopedija živali - Nilski konj 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Vabilo v gledališče: B. Brecht - Malomeščanska svatba v izvedbi SDD Jaka Štoka, režija G. Geč, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 L'agguato (dram., ZDA, '96, r. R. Reiner, i. A. Baldwin, W. Goldberg) 1.55 Nočni dnevnik Canale S ^ Rai Uno 6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spe-sa 12.00 Aktualno: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik, ekonomija in Focus 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 1.20 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Kviz: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Nan.: Nero Wolfe 23.05 Dnevnik - kratke vesti 23.10 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 0.45 Nočni dnevnik in Focus 1.25 Aktualno: Sottovoce 1.55 Dok.: In Italia 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: La telefona-ta di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 10.05 Resn. show: Grande Fratello 12 10.10 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.45 Kviz: The Money Drop (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia Rai Due 7.00 Risanke 9.25 Nan.: Zorro 10.00 Aktualno: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vo-stri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: L'Italia sul Due 16.15 Nan.: La si-gnora del West 17.00 Nan.: Private Practice 17.50 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.45 Nan.: Ghost Whisperer 19.35 Resn. show: L'isola dei famosi 9 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Resn. show: L'isola dei famosi 9 (v. N. Savino) 1.00 Dnevnik in Parlament 1.25 Nan.: Three Rivers 2.10 Nan.: I miserabili ^ Rai Tre V Italia 1 6.00 Dnevnik 7.00 Aktualno: Tgr Buon-giorno Italia/Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Aktualno: La Storia siamo noi 11.00 Aktualno: Apprescindere 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Tg3 Fuori Tg 12.45 20.10 Aktualno: Le Storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tgr Leonardo 15.05 Nan.: Lassie 15.55 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Nan.: Medium (i. Patricia Ar-quette)21.50 Nan.: Law & Order - I due volti della giustizia 23.25 Aktualno: Volo in diretta 0.00 Dnevnik in deželni dnevnik 1.05 Dok.: La tragedia, la speranza, l'atte-sa 1.15 Variete: Art News 1.45 Glasb.: La musica di Raitre u Rete 4 6.05 Aktualno: Peste e corna 6.45 Dnevnik 7.20 Show: Ieri e oggi in Tv 7.25 Nan.: Nash Bridges 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: Ca-rabinieri 2 10.50 Dok.: Slow Tour 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in cor-sia 13.00 Nan.: La signora in giallo 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Flikken coppia in giallo 16.15 Film: Il genio della truffa (kom., ZDA, '03, r. R. Scott, i. N. Cage, S. Rockwell) 18.30 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Non e mai troppo tardi (kom., ZDA, '08, r. R. Reiner, i. J. Nicholson, M. Freeman) 23.20 Film: ^ Tele 4 La 7 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.10 Aktualno: L'aria che tira 12.3017.50 Variete: I menù di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Uomini d'amianto contro l'inferno (pust., ZDA, '69, r. A.V. McLaglen, i. J. Wayne) 16.00 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 21.10 Film: I guardiani del tesoro (pust., Nem., '11, r. I.B. MacDonald, i. R. Bova, A. Friel)23.30 Aktualno: Matrix (v. A. Vinci) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved 7.00 Risanke 8.40 Film: Roxy Hunter e il fantasma del mistero (druž., ZDA, '07) 10.30 Film: Casper - Un fantasmagórico ini-zio (fant., ZDA, '97, r. S. McNamara) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.4019.50 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Camera Café 15.55 Nan.: Provaci ancora Gary 16.10 Nan.: La vita secondo Jim 17.15 Rubrika: Bau Boys 17.45 Kviz: Trasformat (v. E. Papi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: Tutto in fa-miglia 20.20 Nan.: CSI - Miami 21.10 Variete: Le Iene Show (n. Enrico Brignani in Luca Argente-ro)0.30 Nan.: Californication 1.35 Nan.: The Shield 2.25 Dnevnik - Pregled tiska 7.00 Dnevnik 7.20 15.05 Dok.: Il portola-no 8.30 Dnevnik 9.35 12.55 Dok.: Borgo Italia 10.05 Koncert: Voci dal Ghetto 12.00 Aktualno: Salus Tv 12.15 19.55 Aktualno: Musa Tv 12.30 13.55, 20.25 Aktualno: Tg Agenparl 12.35 22.30 Rotocalco ADNKro-nos 13.30 Dnevnik 14.50 Videomotori 15.25 19.00 Dok.: Italia da scoprire 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.30 Dnevnik 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: Solo sot-to le stelle (dram., ZDA, '62, r. D. Miller, i. K. Douglas, G. Rowlands) 23.02 Nočni dnevnik 23.25 Film: Sciarada (triler, ZDA, '62, r. S. Donen, i. A. Hepburn, C. Grant, W. Matthau) 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 3.10 17.00 Nan.: JAG - Avvocati in divisa 18.50 1.25 Variete: G'Day alle 7 su La7 19.25 1.55 Variete: G'Day 20.00 Dnevnik 20.30 2.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: Piazzapulita 0.00 Nočni dnevnik in športne vesti 0.10 Aktualno: (ah)iPiroso I.05 Aktualno: Prossima fermata (T Slovenija 1 6.10 Kultura, Odmevi, Dobro jutro! 10.10 Ris. nan.: Metka in Zverinko 10.30 Risanke 10.50 Kviz: Male sive celice (pon.) II.35 Kratki igr. film: Raca po Lucyjino (pon.) 12.00 Poročila 12.05 Dok. odd.: Slovenski vodni krog (pon.) 12.30 Odd. o znanosti: Ugriznimo znanost (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Odkrito (pon.) 14.25 Dok. feljton: Kuzle (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Turbulenca (pon.) 16.20 Prava ideja! (pon.) 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.25 Babi-lon.tv (pon.) 17.50 Nan.: Začnimo znova 18.20 Minute za jezik (pon.) 18.30 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.301.05 Slovenska kronika 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Na lepše 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Osmi dan 23.35 Sveto in svet 0.25 Dok. serija: Branja 0.35 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti (pon.) 1.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.50 Infokanal Jr Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 2.00 Zabavni infokanal 11.10 Dobro jutro (pon.) 14.15 Ugani, kdo pride na večerjo? (pon.) 15.55 Portretna arija: Mirjam Kalin 16.15 Operne arije: Mezzosopranistka Mirjam Kalin, tenorist Branko Robinšak (pon.) 16.35 Mostovi - Hidak (pon.) 17.05 Evropski magazin 17.25 Univerza 17.55 Odbojka: Finale končnice DP (M), 3. tekma, ACH Volley - Calcit Volleyball, prenos iz Ljubljane 19.50 Žrebanje Deteljice 20.00 Umetnostno drsanje - SP: Revija, posnetek iz Nice (pon.) 21.00 Nogomet: Evropska liga, prenos 23.00 Nad.: Restavracija Raw 23.50 Nogomet: Evropska liga, povzetki 0.25 Nad.: Irene Huss - Nočni obhod (pon.) (t Slovenija 3 6.00 10.00, 19.55 Sporočamo 8.00 Poročila Tvs111.05 Kontaktna oddaja 12.00 Odbor za kmetijstvo, prenos 15.00 Globus (pon.) 16.00 Odbor za pravosodje, prenos 17.50 Kronika 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 0.00 Aktualno 20.15 Evropski premislek 20.40 Na tretjem... 21.30 Žarišče 23.15 Odmevi (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Effe's Inferno 15.15 Avtomobilizem 15.30 Srečanje z... 16.00 Dok. odd.: City Folk 16.30 Dok. odd.: Valvasone 17.00 Alpe Jadran 17.30 Baiker Explorer 18.00 22.50 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 20.00 Film: Sonce v srcu 22.15 Kino premiere 23.20 Minute za... 23.55 Čezmejna Tv -TDD pop Pop TV 6.30 8.55, 10.05, 11.30 Tv prodaja 7.00 Zmagoslavje ljubezni (nad.) 7.55 10.35 Pola (nad.) 9.10 Dvoboj kuharskih mojstrov (resnič. serija) 12.0017.45 Nad.: Larina izbira 13.00 24UR ob enih 14.00 Najboljši domači video posnetki 14.35 Nad.: Moji dve ljubezni (nad.) 15.35 Nad.: Eva Luna 16.40 17.10 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 17.00 24UR popoldne 18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24UR vremenska napoved 20.00 Film: Nune pojejo 2 (ZDA) 22.00 24UR zvečer, Novice 22.30 Nan.: Na kraju zločina - NY 23.30 Nan.: Zdravnikova vest 0.25 Nan.: Tudorji 1.35 24UR (pon.) 2.35 Nočna panorama Kanal A 7.00 Yu-Gi-Oh! (ris. serija) 7.25 Svet (pon.) 8.20 Družina za umret (hum. nan.) 8.50 13.25 Vsi županovi možje (hum. nan.) 9.15 15.50 Pa me ustreli (hum. nan.) 9.45 16.10 Faktor strahu (resn. serija) 10.40 Astro Tv 12.00 18.55 Nan.: Teksaški mož postave 12.55 Tv prodaja 14.20 Film: Trije za tango (ZDA) 17.10 Na kraju zločina: Miami (nan.) 18.0019.45 Svet 20.00 Film: Johnny Mnemonic (ZDA) 21.45 Nad.: Pacifik 22.45 Film: Nacho Libre (ZDA) 0.30 Top Gear (avtom. serija) 1.45 Love TV radio trst a 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Loredana Gec in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 12.15 Iz oči v oči (pripr. Vida Valenčič), gost oddaje Gabrijela Kodre; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.15 Jezikovni kotiček (pripr. Franc Vrbinc); 17.30 Odprta knjiga: Marjan Tomšič - Olive in sol, 18. nad.; 18.00 Kulturne diagonale - Pisani svet podobe; 19.35 Zaključek oddaj. radio koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje za zdravje; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; Glasbena razglednica; 19.00 Večerni dnevnik; 20.00-22.00 Glasbeni abonma; 22.30-0.00 Od glave do repa, hip hop in Valterap. radio koper (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.13, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 7.00, 12.00 Kratke vesti; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Luoghi e sapori; 9.35 Appun-tamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35 Glasbena lestvica; 11.00, 18.00 Cultura e societa; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto a capo; 13.3314.45 Sogni di vacanza; 15.00 L'Italia e fat-ta; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 17.35 Deželne novice; 18.35 Glasbena lestvica; 20.00 Proza; 21.00 Luoghi e sapori; 21.30-22.40 Sogni di vacanza; 23.00 In Orbita show; 0.00 RSI slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 16.15, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 14.45 Express; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Klicaj; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo top 30 - lestvica; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru. slovenija 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip (pon.); 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Koncert orkestra Simfonikov RTVS; 22.05 Radijska igra; 23.25 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. radio koroška 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Četrtek, 5. aprila 2012 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan liti sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika o GRADEC 5/19 CELOVEC O 4/16 <6* MARIBOR o 8/18 M. SOBOTA O 9/18 TOLMEČ O 9/16 TRBIŽ O 6/14 o 2/11 KRANJSKA G. TRŽIČ 9/15 o KRANJ VIDEM o "(V5, 10/17 O PORDENON 11/16 07/14 S GRADEC PTUJ <0$ O 1—■ CELJE 8/16 ČEDAD O 11/16^. O (7V>i LJUBLJANA GORirArTo N. GORICA 10/17 N. MESTO 6/18 GORIM O 11/15 POSTOJNA O 11/1/ Q " PORTOROŽ O ČRNOMELJ 13/1/ r— UMAG OPATIJA ZAGREB 8/18 O š&r1 POREČ O PAZIN O ^NAPOVED ZA DANES' rPo vsej deželi bo večinoma oblačno in vlažno s padavinami. Pretežno oblačno s krajevnimi padavinami, deloma plohami. Več dežja bo v zahodnih in južnih krajih, kjer bodo možne tudi posamezne nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 13, najvišje dnevne od 10 do 17 stopinj C. J Nad deželo dotekajo sredozemski tokovi, ki bodo postopoma bolj vlažni in posledično povečali nestabilnost ozračja. V soboto popoldne nas bo s severa zajela mrzla fronta. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.37 in zatone ob 19.39 Dolžina dneva 13.02 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 18.21 in zatone ob 5.27 A Nad večjim delom Evrope in nad zahodnim Sredozemljem je plitvo ciklonsko območje. Z jugozahodnim vetrom doteka k nam razmeroma topel in postopno bolj vlažen zrak. BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev se bo stopnjeval. Z vremenom povezane težave bodo pogoste nekateri bolezenski znaki bodo okrepljeni. Spanje v noči bo moteno. MORJE Morje mirno, temperatura morja 10,1 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.23 najnižje -52 cm, ob 10.25 najvišje 43 cm, ob 16.59 najnižje -51 cm, ob 22.35 najvišje 62 cm. Jutri: ob 4.54 najnižje -58 cm, ob 10.01 najvišje 40 cm, ob 16.48 najnižje -43 cm, ob 23.02 najvišje 61 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........14 2000 m . 1000 m ..........10 2500 m . 1500 m............6 2864 m . . .3 . -1 . -2 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 5, v gorah 5,5. O GRADEC 9/15 TOLMEČ O 8/16 J\Jl VIDEM O <-6^ 10/17 O PORDENON 11/16 TRBIŽ O 5/14 ČEDAD O 11/16 O 2/9 KRANJSKA G. CELOVEC O 7/13 TRŽIČ 6/13 o 7/12 S. GRADEC CELJE 8/15, O MARIBOR o 10/15 PTUJ O M. SOBOTA 010/17 OUl-r LJUBLJANA 8/14 N. MESTO 8/14 K ZAGREB 9/16 O Povečini bo oblačno s padavinami. (NAPOVED ZA JUTRp Jutri in soboto bo pretežno oblačno, občasno bo deževalo. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER LEPOTNO TEKMOVANJE - Rodila se je kot deček Na tekmovanju Miss Universe v Kanadi tudi transseksualka LOS ANGELES - Na lepotnem tekmovanju Miss Universe v Kanadi bo lahko nastopila tudi 23-letna Jenna Talackova, ki se je rodila kot deček. Ko so odkrili, da si je spremenila spol, so jo po uvrstitvi v finale na izboru za Miss Universe v Kanadi naprej izključili, a so v ponedeljek sklenili, da se vendarle lahko poteguje za laskavi naziv. Talackova se bo tako po navedbah organizatorjev maja v Torontu lahko potegovala za naslov najlepše v Kanadi, v primeru zmage v domovini pa bo zastopala kanadske barve na svetovnem tekmovanju za Miss Universe. Tekmovala pa bo lahko pod pogojem, "da ustreza kanadskim pravnim normam glede prepoznavanja spola in normam drugih mednarodnih tekmovanj", so sporočili organizatorji, česar pa niso podrobneje pojasnili. Talackova in njena odvetnica sta zato v torek organizatorje pozvali, naj razjasnijo njen položaj. Lepotica je organizatorjem poleg tega predala kopijo potnega lista, v katerem je označena za žensko. Prav tako je za žensko označena v rojstnem listu in vozniškem dovoljenju. 23-letna Talackova, ki živi v Van-couvru in s svetlimi, bujnimi lasmi in dolgimi nogami zgleda kot popolna kandidatka za tovrstna tekmovanja, je spol spremenila pred štirimi leti, zaradi česar so jo kanadski organizatorji sprva izključili iz finala 61. tekmovanja Miss Universe v Kanadi. Talackova se je na odločitev odzvala z ogorčenjem. "Sem ženska," je poudarila in dodala, da je izključitev nepravična. Skupaj z odvetnico sta zato solastnika organizacije Miss Universe Donalda Trumpa pozvali, naj odloči, ali lahko predstavlja Kanado na svetovnem tekmovanju za Miss Universe, če zmaga v Kanadi. Obenem sta ga pozvali, naj prekliče odločitev organizatorjev. Trump je Talackovi v odgovor zaželel vso srečo na tekmovanju. Talacova pa je tudi poudarila, da nobeni ženski ne privošči tovrstne diskriminacije. Pravilo, da lahko na tem tekmovanju nastopajo le tiste ženske, "ki so se rodile kot ženske", je sicer po navedbah odvetnice Talackove še vedno v veljavi v drugih državah. (STA) Jenna Talackova ansa NEW YORK - Vozili bodo od jeseni 2013 Novi taksiji s panoramsko streho in USB vtičnicami ZDA - Potem ko je njenega moža obšla slabost 80-letnica uspešno pristala z dvomotorno cessno CHICAGO - Čeprav ni imela izkušenj s pilotiranjem, je 80-letna ženska iz Wisconsci-na uspešno pristala z dvomotorno cessno, potem ko je njen mož, pilot, za krmilom izgubil zavest. S pomočjo navodil prek radia je Helen Wilson v četrtem poskusu uspelo pristati. Pristanek je bil sicer tako trd, da se je letalu zlomilo sprednje kolo. "Nikakor ji ne bi uspel peti poskus, saj je cessni že primanjkovalo goriva," je povedal šerif Terry Vogel. Po pristanku so pilota, 81-letnega Johna Collinsa, sicer lokalnega izdelovalca delov za centralno ogrevanje, klimatske naprave in vodovod, razglasili za mrtvega. Njegova soproga Helen je ob pristanku utrpela zlom vretenca. Njun 55-letni sin Richard Collins je za ameriško televizijsko družbo ABC dejal, da se je njegov oče predhodno pritoževal zaradi bolečin v vratu. Dodal je, da se je njegova mama pred desetletji sicer učila voziti letalo, a ne v zadnjih 30 letih in tudi nikoli s cessno 414A. "Niti tega, kako naj uporablja računalnik, ji ne morem razložiti, kaj šele letalo. Bili so to zelo težavni trenutki. Mislil sem, da bom oba izgubil," je še povedal Richard. (STA) NEW YORK - Newyorške stolpnice bo od prihodnjega leta moč opazovati iz novih, močno posodobljenih rumenih taksijev, opremljenih s panoramsko streho, USB vtičnicami in celo osvežilci zraka. Župan New Yorka Michael Bloomberg je v torek ob predstavitvi taksijev poudaril, da bodo "taksiji 21. stoletja" najvarnejši v vsej zgodovini New Yorka. Klimatizirane Nissanove enoprostorce NV200 bodo javno predstavili tudi na newyorškem avtomobilskem salonu, ki bo vrata za javnost odprl v petek. Ker so rumeni taksiji postali simbol New Yorka, bodo rumena tudi nova vozila, le da bodo v nekoliko svetlejšem odtenku te barve od dosedanjih. Potniki bodo lahko v novih taksijih uporabljali bralne lučke, električno vtičnico in dve USB vtičnici. Lahko bodo tudi sami upravljali gretje in klimatsko napravo, z voznikom pa se bodo pogovarjali po interfo-nu. Sedeži v novih taksijih z obilo prostora za noge bodo imeli prevleke iz antibakterijske tkanine. Ljudem prijaznejši naj bi bil celo zvok avtomobilske hupe. Novi taksiji, za katere bodo mestne oblasti odštele po 29.700 dolarjev, bodo po newyorških ulicah začeli voziti jeseni prihodnje leto in bodo postopoma nadomestili stare. V New Yorku je več kot 13.200 taksijev, ki vsako leto prevozijo skupno okoli 800 milijonov kilometrov. Po navedbah župana Bloomberga znameniti rumeni taksiji vsak dan prepeljejo okoli 600.000 potnikov. (STA)