Posamezna številka 6 vinarjev. SIBV. 211 Izven Ljubljane 8 vin. V LjU&iJflOl V M, 2. iMO 1913. Leio XL1. Velja po poŠti: Za eelo leto upre] . . K 28 — ■■ en meseo „ . . „ 2*20 „ 29--n 35"— dom: B 24--n 3-1*70 is Remčl|o oeloletno za ostalo inozemstvo V L|obl|aol sa Za celo let* napre] . sa en mesa „ . f opran preiema nnaiiio n s Sobota. Izdaja, s. na celo let ...... na Nemčifo oeloletno „ B--za ostalo tnoaematvo n «2 - Enostolpna petltvrsta (72 nun): aa enkrat . ... po 15 V za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... „ 10 * sa večkrat primeren popnat. Mi izumil saiviii. iiur iti: enoaiolpna petltvrsta po 18 Tla. ■■■ Poslano: ■■■ '■ "J enostolpna petltvrata po 30 vin. Izhaja vsak daa, Izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. url pop. Redna letna prllofi Voza) red, Bar Orednlitvo ]e v Eopltarlevl nllol »tet 8 01 Bokoplsl ae ne vrsfislo; netrankirana pisma ae ne am sprejemajo - Uredniškega telefona ste? 74 = Političen list za slovenski narod. Upravništvo |e v Kopitarjevi nllol it B. — Bacon poštne hranilnice avstrijske št 24.797, ogrske 28.511, bosa.-bero. št 7383. - Upravnlškega teleiona it 188. PannSnia številka obseea 6 sfranL Volilci! Kandidati S. L. S. v kmečkih obči-nab, ki volijo dne 9. decembra t. 1.: 1. V volilnem okraju LJubljana— Vrhnika, ki voli skupaj dva poslanca: Franc Povše, državni poslanec v Ljubljani in Dr. Ivan šusteršič, deželni glavar v Ljubljani. 2. V volilnem okraju Kamnik—Brdo, ki voli enega poslanca: Dr. Janez Krek, državni poslanec v Ljubljani. 3. V volilnem okraju Kranj— TržJč —Škofja Loka, ki voli skupaj dva poslanca: Frapc Demšar, državni poslanec na Češnjici in Ivan Zabret, posestnik in cestni načelnik v Bobovku. 4. V volilnem okraju Postojna— Logatec—Senožeče —Lož—II. Bistrica— Cirknica, ki voli skupaj d v a poslanca: Franc Drobnič, župan občine Bloke in posestnik v Novivasi in Dr. Ignacij Žitnik, državni, poslanec v Ljubljani. 5. V volilnem okraju Radoljica— Kranjskagora, ki voli enega poslanca: Josip vitez Pogačnik, državni poslanec v Podnartu. 6. V volilnem okraju Vipava—Idrija, ki voli enega poslanca: Bogomir Perhavc, župan v Vipavi. 7. V volilnem okraju Novo mesto— Kostanjevica—Krško, ki voli enega poslanca: Josip Zurc, župan v Kandiji. 8. V volilnem okraju Trebnje— Višnja gora—Žužemberk—Mokronog— Litija—Radeče, ki voli skupja tri poslance: Franc Košak, župan na Grosupljem, Dr. Evgen Lampe, deželni odbornik v Ljubljani in Ivan Vehovec, župan v Žužemberku. 9. V volilnem okraju Kočevje—Ribnica—Velike Lašče, ki voli skupaj dva poslanca: Anton Lovšin, posestnik v Jurjevici št. 34 in Karol škulj, kaplan v Ribnici. 10. V volilnem okraju Črnomelj— Metlika: Karol Dermaslia, učitelj slov. trgovske šole v Ljubljani. Zapišimo na glasovnice samo navedene ljudske kaudidate in nobenega drugega. Pokažimo zopet svetu, da smo strogo disciplinirana, moško zavedna in nepremagljiva ljudska armada. Naprej za ljudsko pravdo! Z Bogom za ljudstvo! Za izvršilni odbor S. L. S.: dr. Ivan šusteršič. Kmetijski svel. Dunaj, 30. nov. 1913. II. Zboru kmetijskega sveta predsedoval je kmetijski minister dr. Zenker, ki je v kratkih potezah poročal, kako je izvršil sklepe kmetijskega sveta, iz lanskega zborovanja, V smislu soglasnega mnenia kmetijskega sveta, ki je odklonil predlog drž. poslanca dr. Ofnerja, ki je v državnem zboru predlagal, da se tudi za v kmetijstvu vporabljenc otroke, tudi za otroke kmeta - gospodarja morajo uveljaviti določila za varstvo otrok pred prenapornem delovanjem, da ne smejo otroci čez zakonito predpisano dobo ur na dan delati, je kmetijski minister v kronskem svetu oddal ugovor proti taki omejitvi pravic kmetskih sta-rišev, ker — ako more veljati in biti koristno za delo v fabrikah — ni možno v kmetskem domu, koder v dobi nujnega dela na polju kmet ne more omejiti čas — ker mora izkoristili vreme in izvršiti neodložljivo clclo na polju iu v hlevu. Istotako je v smislu sklepa kmetij-s1 p i sve'a oddal svoje strokovno mnenje n sodbo ob priliki presojevanja načrta zakona za preureditev rudniškega zakona. Le glede vprašanja, ali naj se uvrstijo kalijeve soli med one, ki so odvzete lastninski pravici onega, v ko-jega zemljišču nc najdejo, torej prihranjene državni pravici jc bil vzlic mnenju kmetijskega sveta, da naj so izvzeta, ker le tako bo mogoče te rudnine izkoristiti za občno korist. Kmetijski svet je v lanskem zasedanju v večini zastopal mnenje, da naj se zemljiškemu posestniku načelno varuje pravica tudi do rudnin, ki so v njegovi zemlji; z ozirom na to pa, da so se med tem v državnem zboru stavili razni predlogi, med temi tudi nujni predlog poslancev S. L. S. po poslancu Povše,tu. da naj država ustanovi, ali vsaj financijelno podpira ustanovitev tovarn za umetna gnojila, je kmetijski svet spoznal, da je pred vsem treba, da so v zemlji nahajajoče se kalijeve soli prihranjene državni oblasti, da jih ta izkoristi oziroma podeli koncesijo podjetnikom za izkoristenje istih kakor je to v veljavi n. pr. pri premogu in drugih rudah. Kmetijski minister je ta premenjeni sklop pozdravil, ker le tako bo mogočo, da so bodo velika ležišča kalijeve soli, kakoršna se nahajajo v Galiciji, Wie-lički in Kalusu zamogla izkoristiti, ker je v to potreba velikih podjetij in naprav. Enako postopa Nemčija z bogatimi zakladi kalijeve soli v Stasfurtu, odkoder se preskrbi kmetiistvo cele velike Nemčije s kalijevo gnojno soljo in šc preostalo dovolj iste za eksport v naše kraje. V Nemčiji porabijo kalijeve gnojne soli enajskrat toliko, kakor pri nas v Avstriji, seveda je tam cena temu gnojilu za 50% nižja, kakor pri nas v Avstriji. Da sc je kmetijski minister tako zavzel za to, kaže, da ic vladi resna volja, v Kalusu vse izvršiti, da se ondotna ležišča kalija izkoristijo in tako preskrbi avstrijskemu kmetijstvu toliko potrebno gnojilo po primernejši ceni. Sklep, da naj kmetijsko ministrstvo izposluje pri vojni upravi, da bode svoje vojaške potrebščine kupovala direktno od kmetijskih proclucentov, osobito od kmetijskih zadrug, je kmetijski minister z vso skrbnostjo izvrševal v svojih pogajanjih z vojaškimi oblastmi, z vojnim ministrstvom, ter navaja, da je zahteval, da sc pri določitvi cen za razne pridelke vpoštevajo lokalno razmero, privatni vozni tarifi, oddaljenost dotičnega dobavnega kraja od glavnih trgov; osobito pa, da naj vojna uprava sklepa z gospodarskimi zadrugimi za več let dobavne pogodbe. Obžalovaje mora sporočiti, da so. mu doslej ni posrečilo vojno upravo dovesti do tega, pač pa sc obravnave nadaljujejo, in se mu jc obljubilo z gospodarskimi zadrugami stopiti v dogovor za sklepanje večletnih dobavnih pogodb. Sklep kmetijskega sveta, da naj minister vpliva na to, da sc dovoljujejo olajšave davčne in pristojbinske kmetijskim zadrugam, so je izvršil, in vsled tega je finančno ministrstvo ob priliki razprave zakonskega načrta o olajšavah za pristojbine, za. pridobitne iu gospodarske zadruge se izjavilo v izdaji naredb navesti določila, da imajo zadružne zveze, katere služijo v prospeh kreditnih in gospodarskih potrebščin, pravico do oprostitve od pristoibinske-ga davka. Ta zakon zadobil jo cesarjevo potrdilo 3. januarja 1913 drž. zak. št. 5. Po členu 1. jc določeno, da se imajo zadružne zveze, katere vsebujejo kreditne zadruge, gospodarsko zadruge, in sploh enake kmetijske zveze, oprostiti pridobninskega davka, ako so urejene po § 84., lit. e in f, omenjenega zakona. —e. VOLITVE V HRVAŠKI SABOR. Posebna Izdaja hrvaškena uradnega 'ista razpisuje »volitve v sabor 16.; ožje volitve bodo 17. t. m. Policija jc zopet dovolila kolportažo in odpravila preventivno cenzuro. Kaiidldot Ivan Kregar na shodu v jyr v Ljubim V uedeljo je bil v »Unionu« volilni shod S. L. S. Otvoril ga je primarij g. dr. G r e g o r i č, ki jo v imenu vodstva, S. L. S. na j topleje pozdravil zborovalce. Na njegov predlog jo bil soglasno izvoljen za predsednika shodu profesor Anton S u š n i k mecl splošnim odobravanjem. Predsednik je omenil, da je že skrajni čas, da namesto kričašlva, ki ga nasprotniki nudijo Ljubljani, nastopi delo za Ljubljano. Nasprotniki sc radi trkajo na narodna prsa. Toda, če dan za dnem napadajo slovenske nosojil-nice in zadruge z najostudnejšimi lažmi, ali se pravi to, delati za napredek naroda? Toda vse to, kar so želeli, da bi sc zgodilo našemu zadružništvu, so je zgodilo njim, ko jc nastal polom ■»Glavne posojilnice« in »Agro-Merkur-ja«. V teh polomih se zrcali jasno vse. liberalno delo za. narod. In če dr. Tavčar pravi, da so naši kmetje zabiti in neumni kot kanibali, ki jedo človeško meso. a'i morebiti v tem kaže ljubezen do naroda? Ljubljana ima svoiega liberalnega zastopnika v državnem zboru, ki se vedno skrije za češke vrste, kadar se gre za velika in važna vprašanja narodnega značaja. Zadnjič pa je vendar ta junak nastopil v državnem iboru in sicer z Vodiško Johanco v roki ter je sramotil pred tujim svetom slovenski narod. Vprašamo, ali jo to morebiti delo za narod ? Edina zasluga liberalne stranko je ta, da jo s svojo nedelavnostjo in brezskrbnostjo povzročila da je prišla na površje S. L. S. (Pritrjevanje.) S. L. S. jc vedno nastopala, za ugled in napredek ljudstva. V zadnji dobi njenega dela v deželnem zboru, so je ustanovilo na Kranjskem nad 40 novih šol in nad 190 novih razredov. Nad 1000 koristnih sklepov in nad 50 zakonskih načrtov so naši ljudje napravili v zadnjem deželnem zboru, a liberalci niso pomagali, temveč nasprotovali resničnemu delu za narod. Čimprej pade v Ljubljani stranka, ki sedaj gospodari na magistratu, boljo bo za Ljubljano. (Burno odobravanje.) Govor kandidata Ivana Kreaarja. Nato je govoril viharno pozdravljen kandidat S. L. S. Ivan Kregar: Velccenjeni volilci! Volilni bej sc vrši na celi črti. Kot znano so štiri stranke postavile v Ljubljani svoje kandidate. Nemški in socialnodemokraški kandidat pride v poštev lc kot, števni kandidat, glavni boj se bo vršil med inagistratovci in nami. Magistratovci delajo mnogo s hrupno agitacijo. Na številnih shodih po raznih gostilnah zabavljajo in pijo. Po volitvah pa na vse, kar so govorili in obljubili, pozabijo. Izvrševal ni odbor S. L. S. ic ponudil meni kandidaturo in sprejel som jo tudi, ker sem vedno stal v prvih vrstah v boju proti magistralni stranki in kor kot obrtnik in delavec sam skušam, kako se živi v naših časih. Ker sto mi pa svoječasno žo izkazali čast. da sto. me poslali v občinski svet, hočem predvsem izpregovoriti nekaj besed o tej korporaciji. Magistratoveem seveda ni všeč naša opozicija v občinskem svetu, kajti oni lepi časi, ko so samo kimali in dremali v tej korporaciji, so minuli. Zato so hoteli magistratovci ubiti opozicijo na ta način, da bi ii onemogočili kakršenkoli vpogled v občinsko gospodarstvo. Znano jo, da je župan prepovedal uradnikom, dajati občinskim svetnikom naše stranke kaka pojasnila, ali pa jim sploh dovoliti vpogled v knjigo. Toda motili so so. Nam ni drugo preostalo kot da smo se začeli pritoževati na deželni odbor, ki ima po zakonu pravico nadzirati gospodarstvo v občini. Najvažnejše so bile pritožbo proti mestnemu proračunu in računski zaključek za I. 1912. Tako smo u. ur. za postavko, da so je za razne anuitete izdalo 700.000 K zahtevali pojasnila, kam dajo denar in da naj bi nc označevali izdatkov splošno. Zupan nam jc obljubil pojasnila, toda do danes ga nam ni dal. Podobno stvari so dovedlo do dejstva, da. jo odredil deželni odbor revizijo mestnega gospodarstva. Mi hočemo popolno jasnost in no vemo le. zakaj se jo magistratovci tako boje. ako je vse v redu. Ako se bo našlo, da io zadnje res, potem je prav, ako pa nc, potem bomo skrbeli, da bodo volilci zvedeli, kako se jo gospodarilo. (Veliko odobravanje.) Da pa ni vse v redu, je dr. Tavčar pripoznal v neki seji, ko je izpovedal, da ni porabil neki denar, ki ga jc prejel od dežele, v določene namene. S pritožbami na deželni odbor pa smo pokazali pot, po kateri so lahko vsak navaden davkoplačevalec pritoži zoper sklepe obč. sveta, ako se mu zdo nepravilni. Preje jc bila taka pritožba na deželni odbor popolnoma izključena, ker je bil deželni odbor tudi v rokah magistra-tovccv. Mi zahtevamo, da vlada v mestnem gospodarstvu popoln red. in mi zahtevamo, da se zaradi tega mora izvršiti omenjena revizija kolikor mogoče natanko, ali je to magistratni gospodi všeč ali nc. Deželnemu odboru očitajo magistratovci brezvestno gospodarstvo, a svetovali bi jim, naj predvsem nornede-jo pred svojim pragom. Hotel Tivoli, Mestni dom, ki sta veljala mesto ogromne vsoto, ne nosita ni vinarja dobička in krasen dokaz liberalnega gospodarstva je n. pr. polog drugih stvari tudi jubilejni most, ki jo sedem metrov predolg, tako da si morajo sedaj beliti glavo, kako bi ga spravili v sklad z novimi obrežnimi zidovi. Taki ljudje naj bodo tihi. O S. L. S. vpijejo po svojih letakih, da je farovška stranka. Naša stranka pa je za vse stanove, vsakdo je pii njej dobrodošel, kdor je prijatelj naših načel in dela za ljudstvo. V svojih letakih nadalje vpijejo: »Kje na svetu ic dežela, kjer bi kaka stranka poslala v deželni zbor toliko advokatov in faj mošt rov kol, S. L. S.?« Res pa. je, da ie imela S. L. S. v svojih vrstah v dež. zboru samo dva odvetnika med 26 poslanci. Res pa jo, da so imeli »Narodovci« med 12 poslanci štiri advokate in enega sodnika, torej skoro polovico advokatov. In ali mislite, da J)i postavili na deželi za kandidate razne Kneze, Gašoarijo in druge, ako bi vedeli, da zmagajo? Ako bi imeli količkaj upanja na zmago, bi gospodje liberalni advokati sami kandidirali. V svojih oklicih pravijo »Narodovci« in »Danovci«, da hoče S. L. S. zvišati deželne doklade. To jo bila pač želja liberalnih poslancev, ki so naše tudi nagovarjali h takemu koraku. Toda naši poslanci niso šli na ta lini, kajti vedeli so, da bodo dobili od države nad en milijon, ko bo rešen v državnem zboru mali finančni načrt. Res pa jc nadalje tudi lo, da je hotela magistralna večina v mestnem občinskem svetu v Ljubljani zvišati občinsko doklade od 35% na 50'r in da jo Io krepki nastop opozicije preprečil to namero. Koliko srca imajo magistratovci za ljubljansko davkoplačevalce, so pokazali takrat, ko jo stavil klub S. L. S. v obč. svetu predlo* go, naj so na barju napravi vodovod, posipajo feste in upelje elektrika. Odgovorili so. da celo barjo no plača toliko davka kot jo vredna ena električni žarnica. Seda j seveda letajo okoli volilcev z raznimi lažmi in hinavskimi obljubami. ki so zlasti s strani magistrata za barjanc izredno poceni. Ka j pu jo naredila naša stranka % Dejanja govore! Za časa njenega gospodova v dožoli so jo novih vodovodov n. pr. napravilo v dolgosti 170 km. I slanovila jo obrtno pospeševalni zavod, v katerem je v kratkem času obstoja dobilo nad 700 obrtnikov bodisi strokovnega, bodisi knjigovodstvene-tfa uouka, .Ustanovila jc slovensko tr« ?ovsko šolo za dečke in deklice, ker je uvidela pomen vzgoje trgovskega naraščaja za naš jug. Velikega pomena je tudi vodopravni zakon in Završnica je hud oreh, na katerem sicer gotovi časnikarji glodajo in na katerem si bodo tudi polomili svoje zobe. Skrajni čas je, tla se je S. L. S. zavzela za to stvar. Nasprotnikom je seveda žal in z nekako zavistjo gledajo na delo S. L. S., ker so Šele sedaj prišli do prepričanja, kako so /.avozili z mestno elektrarno. Imeli so Čas, da bi kaj pametnega lahko napravili, sedaj pa jc zanje prepozno. Velecenjeni volilci! Večkrat se sliši, da deželni odbor mačehovsko postopa z Ljubljano. Vprašam pa, koga ie mogoče božati, ako vas za hrbtom z nožem suje? To je eno, drugo pa je tudi res. da je osuševanje barja, ki so vrši lo vsled akcije dežele, v veliko korist Ljubljani. Ko bo barje obdelano, bo gotovo imelo to vpliv na cene živil in koliko lepše bo izgledalo mesto, ko bodo vsa tozadevna dela zvršena. Nebroj vprašani pa je ki jih je mogoče rešiti le v sporazumu z večino deželnega zbora, t. j. s S. L. S., tako vprašanje »Glavne«, uradniškega konsumnega društva itd. Ta sporazum pa je mogoče samo doseči, ako izvolite kandidata S. L. S. Pregovor pravi: Le pa beseda lepo mesto najde, in nikjer ni morebiti bolj na mestu kot v Ljubljani. Ako bom izvoljen, bo meni veliko fožje kaj doseči za potrebe Ljubljane kot pa nespretnemu kandidatu, kajti le oni poslanec bo mogel delati uspešno za ljubljansko mesto, kdor bo imel za seboj večino dežele, to je S. L. S. Pojdite na delo, kajti čim večja bo fiaša armada, tem lažje bo kai storiti za procvit našega stolnega mesta. (Burno, dolgotrajno odobravanje.) Predsednik prof. Sušnik jo nato pozival navzoče k agitaciji za našega ljudskega kandidata Ivana Kregarja. Nato se je shod, ki je bil izvrstno obiskan, zaključil. Prva bitka v novi volilni borbi je končana. Govorila je splošna skupina. Uspeh: Sijajna zaupnica ljudstva možem Slovenske Ljudske Stranke in gromovita obsodba liberalnih laži in sleparij. Številke govore dovolj jasno. Zmagali so z velikimi večinami vsi kandidatje Slovenske Ljudsko Stranke po deželi. V Ljubljani pa so prvič pri de-želnozborskih volitvah prišli liberalci v ožjo volitev. Slovenska Ljudska Stranka je &>tranka mirnega, stvarnega dela. Brez upitja so skozi preteklo dobo z veliko vestnostjo in z občudovanja vredno marljivostjo možje naše stranke izvrševali dolžnosti ljudskih zastopnikov. Njih delo vidi vsa dežela in vsak pošten človek mu daje tudi svoje odkrito priznanje. Liberalci so se pa vrgli na ljudstvo b vso strastjo pobesnelih divjakov, ki jim je vsako sredstvo dobro, da bi dobili v svoje roke zopet izgubljeno moč. Ta sredstva smo videli s studom na delu skozi celo leto: Laži, obrekovanja in brezprimerno sramotenje, kakršnega že nismo doživeli v naši politični zgodovini. Upali so, da bodo s takimi sredstvi premotili mase volilcev. A zmotili so se: Prvi volilni dan je bil pravi sodni dan za liberalno stranko, katere napadi so vsi zmagovito odbiti, sama pa je doživela občuten udai'ec celo na svojem lastnem ozemlju, v ljubljanskem mestu. Bile so to prve volitve v splošni kuriji za deželni zbor z volilno dolžnostjo. Zato nimamo prave primere s prejšnjimi volitvami. Saj pa govore številke same dovolj jasno. Jasno govori tudi veliko razočaranje, ki so ga po tolikem trudu in po tolikih stroških doživeli liberalci in ki se je sinoči v Ljubljani pokazalo v veliki pobitosti, ki ie vladala v vseh liberalnih krogih. Izgubili so odločilno bitko, in se morajo zavedati, da se bodo te lopovščine, ki jih ie liberalna stranka uganjala v minuli dobi, nad njo samo kruto maščevale. ^ Na tisoče in tisoče so že zadnje dni razposlali po deželi svojih smradljivih popirjev, ki se jih mora sramovati vsak količkaj dostojen človek. Upali so trdno, da bodo omajali ljudsko zaupanje v S. L. S. V to upanje so bili tako zaverovani, da je še sinoči, ko so bili znani delni izidi volitev, pisal »Slov. Narod«: »Tako živahnega in zanimivega boia že dolgo ni bilo ... V soboto ie bila večina glasov zagotovljena neodvisnim(l) kandidatom, tako na primer v r a d o v -j i n i ... Ni izključeno, da pride v l j i š k e m , v kamniškem in v logaškem okraju pa tudi v B e 1 i K r a- kakem k r a j u d o o ž j i h volitev...« Da, prišlo je do ožjih volitev, a m p a k — v L j u b 1 j a n i ! Koder so pa liberalci mislili, da so s svojimi lažmi dosegli svo^e nečedne namene, tam naj sedaj prenuSljajo števil-k e in se naj sramujejo! Posebno na kamniški okraj so po besedah »SI. Naroda« vrgli liberalci svoje najhujše moči. Sedaj naj pa pogledajo, kai so s svojim peklenskim obrekovanjem dosegli! Ravno ta okraj stoji trdno kot neomajna trdnjava poleg drugih, ki so enako moško odbili liberalne podle napade. Tudi zvijača z razdeljenimi kandidaturami ni liberalcem pomagala. Na Gorenjskem in Notranjskem so upali zmagati s strupom svojih laži v prvem naskoku, na Dolenjskem so pa kandidirali po dva kandidata v enem okraju," da bi privedli do ožjih volitev. Pa vse je bilo zastonj. Dosegli so le to. da bomo po volitvah po vseh okrajih vse bla-mirane obrekovalce pozvali na strog odgovor. Dan prve sodbe je bil včerai, sedaj pride čas podrobnega obračuna! Ljubljana ima sedaj na izbiro, da voli mecl kandidatom S. L. S. in med liberalnim kandidatom. Doslej so še pri vseh deželnozborskih volitvah v Ljubljani liberalni kandidati zmagovali v prvem naskoku. Topot ie Ljubljana pred celo deželo postavljena v položaj, da voli med dvema možema, katerih vsak je prava podoba svoje stranke; Na eni strani stoji Ivan Kregar, mož iz ljudstva, ki si je z lastno pridnostjo in z neumornim delom pridobil ugled v svojem stanu in pred višjimi oblastmi, tako da stoji danes na čelu obrtnopospeševalnemu delu in v predsedstvu deželne banke, na drugi strani pa Jožef Turk, katerega inteligenca, omika, gospodarske in upravne zmožnosti so res značilna podoba liberalne stranke! Ljubljana bo dne 0. decembra pri ožji volitvi volila — svojo usodo! Dne 9. decembra pa stopijo na volišče naše kmečke občine — stara nepremagljiva armada Slovenske Ljudske Stranke, tista armada, ki ie v najhujšem času izsilila ustavno izpre-membo v prid našemu ljudstvu. Ta je liberalne sramotilce svoje že tolikokrat pogazila, da bo po letošnjih izkušnjah tem raj še storilo svojo dolžnost. Slovensko ljudstvo! Spoznalo si podlost liberalcev! I' oskrbi, datakiljudje ne dobe v roke usode naše domovine ! LJUBLJANSKA OKOLICA. Oddanih veljavnih glasov 7590. Kandidat S. L. S. Mihael Dimnik je dobil 4626 glasov, liberalec And. Knez 1917. socialni demokrat Anton Kristan 965 glasov, 82 razcepljenih, 218 neveljavnih. Kandidat S. L. S. je zmagal nad liberalci z večino 2709 glasov, nad obema nasprotnikoma z večino 1744 glasov. RADOVLJICA —KRANJSKA GORA — TRŽIČ. Oddanih veljavnih glasov 6855. Kandidat S. L. S. Ivan Piber je dobil 3990 glaso, liberalec A. Kržišnik 1654, socialni demokrat Jos. Pintar 1164 glasov, 47 razcepljenih, 448 neveljavnih. Kandidat S. L. S. je zmagal nad liberalci z večino 2336 glasov, nad obema nasprotnikoma večino 1172 gHaeov. OKRAJ KRANJ-šKOFJA LOKA. Oddanih veljavnih glasov 7175. Kandidat S. L. S. Evgen Jarc je dobil 5052 glasov, liberalec Fr. Dolenec 2044 glasov, razcepljenih 79, neveljavnih 157. S. L. S. ima večine nad liberalnim kandidatom 3008 glasov. sprotnima strankama pa z večino 1971 glasov. s OKRAJ KAMNIK-BRDO. Število oddanih veljavnih glasov 6471. Kandidat S. L. S. Ivan Lavrenčič je dobil 4846 glasov, liberalec And. Slokar 1529, razcepljenih 96, neveljavnih 179. S. L. S. ima večine nad liberalnim kandidatom 3317 glasov. POSTOJNA — SENOŽEČE — ILIRSKA BISTRICA—VIPAVA—LOŽ. Število oddanih veljavnih glasov 8877. Kandidat S. L. S. dr. Vladimir Pegan je dobil 5480 glasov, liberalec Gaspari 3106, razcepljenih 291, neveljavnih 444. , S. L. S. ima večine nad liberalnim kandidatom 2374 glasov. OKRAJ NOVO MESTO—ČRNOMELJ— METLIKA. Oddanih veljavnih glasov 7243. Kandidat S. L. S. Alojzi! Mihelčič je dobil 5331 glasov, liberalec, Amat Škerlj 980, liberalec Josip Fleischman 792, razcepljenih 140, neveljavnih 137. Kandidat S. L. S. je zmagal nad liberalci z večino 3559 glasovi OKRAJ KOČEVJE — VEL. LAŠČE — RIBNICA—ŽUŽEMBERK. Število oddanih veljavnih glasov 6746. Kandidat S. L. S. Fr. Jaklič je dobil 5487 glasov, liberalec Fr. Andolšek 983, razcepljenih 276, neveljavnih 291. S. L. S. Ima večine nad liberalnim kandidatom 4504 glasove. OKRAJ LITIJA-VIŠNJAGORA-RATEČE. Število oddanih veljavnih glasov 7111. Kandidat S. L. S. dr. Ivan Zajec je dobil 4642 glasov, liberalec Taufer 1425, socialni demokrat E. Kristan 887 glasov, 175 razcepljenih, 159 neveljavnih. Kandidat S. L. S. je zmagal nad liberalcem z večino 3217, nad obema nasprotnima sttankama pa z večino 2330 glasov. VRHNIKA-LOGATEC-IDRIJA-CERKNICA. Oddanih veljavnih glasov 7984. Kandidat S. L. S. Anton Kobi jc dobil 4958 glasov, liberalec Fr. Majdič 1934, socialni demokrat Iv. Štraus 1053 glasov, razcepljenih 39, neveljavnih 232. Kandidat S. L. S. je zmagal nad liberalci z večino 3024 glasov, nad obema na- OKRAJ KRŠKO — KOSTANJEVICA — MOKRONOG—TREBNJE. Število veljavnih ojddanih glasov 8128. Kandidat S. L. S. Iv. Hladnik je dobil 4958 glasov, liberalec Mat. Kožar 1292, Fr. Zupančič 1808, razcepljenih 72, neveljavnih 113. Naš kandidat je torej nad dvema liberalcema zmagal z 1856 glasovi večine. _ Kandidatje S. L. S. so dobili v splošni skupini, vštevši Ljubljano, 50.894 glasov; liberalci, vštevši Ljubljano, 22.148 glasov. Socialni demokratje imajo z Ljubljano vred približno 4000 glasov. Slovenska Ljudska Stranka je zmagala torej nad združenimi nasprotniki z dvetretjinsko večino! Večina Slovenske Ljudske Stranke nad liberalci je z 28.710 glasovi. Svobodomiselni po-nočni roparji in tatovi volivnih listkov so dobili, kar so zaslužili. izlili v splošni skupini. Do zaključka lista smo dobili še naslednja poročila: Kočevje — Velike Lašče — Ribnica — S. L. S. Lib. Soc.d. Jaklič Andolšek, J. Tokan, Razcep, Nevejt. Struge 149 — Slapnlk 99 34 1 9 Jurjevica 99 66 — — Žužemberk 320 44 — Hinje 259 4 — Zagradec 122 9 — — Dvor 150 31 — — Ajdovec 143 3 — —> Smuka 88 — — Luiarje 135 29 —9 Ambrus 247 2 Stari Log 106 — — 11 Krško — Kostanjevica — Mokronog — Trebnje. S. L. S. Lib. Svc.d. Iv. Hladnik, Kožar, Zupančič, Cobal, Razcep. Nevelj, Tržišče 117 84 — — Dobr nič 333 — 59 — 9 Krška vas (Cerklje) 492 169 1 — — šinarjeta 211 — 98 — — Čatež 205 59 — — — Studenec 122 169 o o — — Trebnje 247 — 133 4 8 Raka 270 271 32 — __ Kostanjevica 195 — 222 — — Sv. Križ pri Kostanjevici 246 89 4 _ Škouljan 160 — 204 _ • Št. Jernej 488 — 244 _ _ Bučka 7(1 125 __ — Velika Loka 237 ___ 149 , — Trobelno m 85 — * 10 Vrhnika-Logatec-Idrlja-Cirknica. S.L.S. Lib- Soc.d. Ant.Kobl, Fr. Majdič. Iv.Stravs, Razcep. Naval). Godovič 65 25 — — črni vrh 201 149 12 Vojsko 110 50 30 Polh. Gradec 286 12 — 15 Hotederšlca 73 77 — — Sp. Idrija 197 66 133 --Žiri 444 122 54 37 Preserje 207 78 3 13 Črni Vrh nad Polh. gradcem 158 5 2 6 Novo meslo-Črnomelj-Metllka. S. L. S. Lib. Soc. Mihelčič Škerlj Flelšman Cobal Raze Nevelj. Dragatuš 89 — 56 — Tanča gora 62 — 19 — Adlešiči 124 5 54 — — šmihel 368 163 — — — Trlbuče 65 — 10 — — Talčl vrh 178 — 5 — — Loka 85 — 59 — — Dobliče 129 — — — — Stopiče 395 34 — — 4 Litija — Višnja gora — Radeč«. S. L. S. Lib. Soc.d. Dr. Zaje, J.Titifer, E, Kristan, Rizeei, Nevelj, Trebeljevo, Prežgan]« 269 4 5 št. Janž 156 170 1 Žalina 127 — _— Polšnik 218 22 20 Dob 195 32 — Vel. Gaber 277 53 —s +>j Ljubljanska okolica. S. L. S. Lib. Soc.d. A, Dimnik, A, Knez, A Kristan. Razcep, Nevelj, Ročna 121 _ —■ — Slivnica 115 9 — —. Most« 218 140 107 14 Brazovfca 148 89 —, —. Log 73 27 — —i Št. Jur 170 — — —i Šmarje Sap 128 79 -— —' Rudnik 78 33 1 6 Št. Vid 269 8S 12 15 Tomišelj 214 57 —. —f Iška vas 79 4 — •—i Dobrova 271 62 5 9 Kamnik — Brdo. S.L.S. Lib. Soc.d. Iv, Lavrenčič, A. Slokar. V.SaJevle, Razeef, Neuli, Vir 68 41 — — Dob 47 47 -»Jj*«- Lukovica 187 50 — 4 šmarca 146 21 Zgornji Tuhinj šmartin Hru- šovka 239 32 — — Zla topol Je 86 8 — .,„ — Krtina 41 43 — — Krašnja 104 3Š — — Prevoje 162 105 Blagovica 188 50 Radovljlca-Kranjska gor a-Tržič. S.L.S. Lib. Soc. d. jv. Pibr, A. Kržišnik. Plntir, Razcep. Nevell -f- Boh. Bistrica 231 174 24 — Srednja vas 386 63 2 — Breznica 110 112 44 — Kovor 105 65 26 14 Gorje 465 27 57 — Jesenice 388 234 296 — Koroška Bela 204 68 229 ,— Sv. Ana 43 57 4 — Begunje 73 82 — — Mošnje 142 121 — —, Dovje 160 43 47 —- Kranj — školja Loka. S.L.S. Lib. Soc.d. E. Jarc, Fr, Dolenc, A.Kristan, Razcep, Nevelj. Oslica 248 146 — - Javorje 136 20 -- - Smlednik 241 4 — -Naklo 209 63 2 Voglje 93 11 — 8- Sorica * 203 42 — 2 Postojna-Senožeče-Il. Lož. Etistrica-Vipava S. L. S. Lib, Soc. Gaspari Tokan Zagorje 138 35 Kuežak 325 198 Košana 182 61 Šl. Vid 294 73 Budanje 191 12 Planina 113 52 ll.Bistrica 31 108 Jublanica 235 79 Nova vas 287 118 Col 130 34 Vrhpolje 177 14 PadkraJ 101! 50 »tnrje, Ustje 227 63 Razcep-Nevelj No deželi. Iz vellkolaškega okraja. Piše se nam: Preteklo nedeljo jc bil volilni shod S. L. S. na Malem Osolniku v občini Turjak, kjer se je govorilo, da ima kandidat g. Pucelj največ zaslombc in kjer se taktično on največ trudi. Shod sta priredila kandidata g. Škulj in g. Lovšin. Užaljen, ker se, kdo upa motiti rajon g. Puclja, je slednji sklenil shod onemogočiti. Naj-prvo jc svoj shod priredil g. Pucelj in Andoljšek v hiši Štefana Klavsa. Med tem sc jc pričel shod S. L. S. v hiši Franceta Klavsa. Ko je pričel govoriti kandidat Škulj, je vse poslušalstvo, naveličano revnih čenč in kvant neodvisnima kandidatoma ušlo in šlo na shod S. L. S., ki jc napolnil cel zboro-valni prostor. Prišel je seveda tudi Pucelj z Andoljškom in svojo velikolaško proslulo gardo v trdni nadi, tla se shod takoj razbije. Pa mesto zmagoslavja so našli tako blamažo, kot jc še niso naleteli. Kot težko kladivo je padal izborni govor g. Škulja, v katerem jc risal lepo delo S. L. S. za kmečki stan na navzoče kandidate neodvisnih kmetov, v naših pa netil vedno večje navdušenje. Po stvarnem govoru o delu S. L. S. jc govornik kazal zvijače in laži nasprotnikov na podlagi letaka »Mi sami in samo mi«. G. Pucelj, ki je na prejšnjem shodu govoril o posojilnicah, Andolšek pa o žuljavi roki kmeta in farjih, je poizkušal s svojo naučeno gardo motiti govornika, pa je med navdušenim ponovnim odobravanjem navzočih pod težkimi udarci krepkega govora moral utihniti in poslušati obsodbo liberalizma in njegovega priveska, »neodvisnih kmetov«. Vsaka puši-ca, ki jo je hotel zadati v S. L. S., je priletela z najhujšo silo v njegove, vrste, ki so se začele kmalu redčiti. Očitek Puclja: S premijami krav in telet ste kupovali agitatorje, je govornik izbor-no pobil, češ, potem bi morali taki kot velikolaški župan i. dr. biti najboljši naši agitatorji, ker so bili najboljših premij deležni. Konečno je g. Škulj v krepkih potezah naslikal gospodarsko delo liberalcev, ki se kaže pri »Glavni«, Kočevski posojilnici, ljubljanskem magistratu in dr. Še tisti so, ki so verjeli doslej raznim političnim špekulantom neodvisne stranke, začeli svoje dobrotnike gledati bolj začudeno. Pucelj in Andolšek sta sc otepala, a otresti sc ni dalo, stala sta kot človek v velikem blat u, ki si ne moro pomoči. Pričakovali smo, da se konečno lc ojunačijo in shod onemogočijo, a prelepo navdušenje navzočih in neustrašenost, govornika jih jo oplašilo, prisostvovali so do konca izvajanju g. Škulja, ki jc med burnim odobravanjem končal svoj krc-nienit govor. Cel čas so stali g. Pucelj in drugovi in poslušali zasluženo lekcijo, ki jim gotovo ne pride iz spomina. Ta shod je pokazal g. Puclja v pravi njegovi obliki, da jc junak in govornik tam, kjer resnega nasprotnika ni. Andolšek pa. drugega talenta ni razvijal, kot grgral je venomer: »Jaz sem kmet, kmet in kmet.« Navzoči so bili volilci iz turjaške in robarske občine, ki so, uvidevši učenost znanega Puclja, sklenili glasovati za kandidata S. L. S. G. Pucelj ne prireja veliko shodov, a še to, česar so loti, mu — izpodleti. Popravek. V današnji jutranji izdaji jc bilo število glasov Radovljice napačno. Pravilne so o Radovljici v včerajšnji številki »Slovenca« priobčene številke. Pri tej priliki prosimo somišljenike, n a j nam poleg oddanih številk vedno b r z o j a v i j o tudi ime volišča. V jutranji izdaji poti Lesce omenjeno število glasov je bilo oddanih v Breznici, kar smo v večerni izdaji popravili. Studeuo pri Postojni. IM nas imamo zanimiv volilni boj. »Neodvisnega« kandidata Gasparia so zopet liberalni Postojnčani v nedeljo ponujali po hišah, po vogalih s plakati in pa na shodu v gostilni Turkovi. Izvedeli so, da namerava S. L. S. prirediti volilni shod. Sedem trabantov jc prignalo onega bogzna odkod kot glavnega govornika. Bil jo menda neki neodvisen. gospodič iz uredništva »Slovenskega Naroda«, šega — katerega naj se, če še kam pride, vpraša, kako ie bilo 7. inserati za »Družbo sv. Mohorja — ali kako se piše, govorili so o njem, da je »advokat«. Zbralo se ie kakih sto naših volivcev na shodu. JJrmoher Petrič iz Postojne, daleč na okrog znani »gasilec«, je letal med sveto mašo in vabil ljudi na shod. Libcralci so boleli imeti tudi tega mo-zička za predsednika; dobili so zanj 12 glasov, šest postojnskih med njimi. Z veliko večino je bil izvoljen domači posestnik Maga.jna za predsednika. Ta da besedo juristu Kodretu, kateri pobija lazi-aeiUtciio neodvisnih liberalnih agitatorjev in kandidatov. V gospodarskem oziru stoji S. L. S. na višku. Kmetu je treba dajati podpore ne zato — kakor trdo libcralci — da se vzbuja v njem nevoščljivost, pač pa, da sc mu tla pripomoč k gospodarskemu napredku. Označi liberalno stranko našemu kmetu kot skrajno škodljivo. Glavna posojilnica! Liberalno časopisje zaničuje našega kmeta brez primere žaljivo in nespodobno. Kmetje, ljubezen do sebe vas kliče v boj za vaše koristi, v boj za kandidate S. L. S.! Liberalci so s huronskim kričanjem ponujali svojo modrost. Na željo večine zborovalcev besede niso dobili. Po našem shodu so zborovali sami svojim šestim pristašem. V kmečkih občinah bo volitev dne 9. decembra. Vsi kmetje naj se dvignejo, da pomedejo z liberalci, ki niso drugega dela nanravili kot da so namazali kup laži. Liberalni kandidatje v kmečki skupini so: Za sodne okraje Radovljica, Kranjska gora: Jože Gogala, posestnik v Novi vasi. — Za sodne okraje: Kranj, Škofja Loka, Tržič: Jožef Novak, posestnik v Jami. — Matej Barle, posestnik na Lužah. — Za sodne okraje: Kamnik, Brdo: Matevž Seršen, posestnik v Skaručini. — Za sodne okraje: Litija, Radeče, Mokronog, Trebnje, Višnja gora in Žužemperk: Alojzij Pavlin, posestnik v Trebnjem. Janko Bukovec, posestnik v Veliki Loki. Ferdo Tomazin, posestnik v Šinart-nem pri Litiji. — Za sodne okraje: Krško, Kostanjevica in Novo mesto: Amat Škerlj, posestnik v Gotni vasi. Matija Kožar, posestnik, mlina*; v Vel. Molen-cali. — Za sodna okraja: Metlika, Črnomelj : Dako Makar, posestnik v Metliki. — Za sodne okraje: Ribnica. Kočevje, Vel. Lašče- Ivo Pucelj, posestnik in mesar v Vel. Laščah. Fran Andolšek, posestnik v Vel. Poljanah. — Za sodna okraja: Idrijo, Vipavo: Fran Zagoda, posestnik v Zadlogu pri Črnem vrhu. — Za sodne okraje: Logatec, Postojna, Senožeče, Ilirska Bistrica in Lož: Anton Meden, p. d. Malnar, posestnik v Begunjah. Liberalna laž nc bo za. kmeta nič napravila. Zato vsi za pošteno delo S. L. S.! Dnevne novice. + 65. jubilej našega cesarja. Danes praznuje avstrijski cesar Franc Jožef G51etnico svojega vladanja. On je najstarejši vladar v Evropi. Svetovna zgodovina pozna malo primerov, tla bi kak vladar vladal toliko let svoio državo, kakor ravno naš vladar. Gotovo ie tudi, da ne vživa noben vladar toliko odkritosrčne ljubezni in spoštovanja. V današnjih časih, ko vladajo med avstrijskimi narodi tako velika politična, gospodarska in narodna nasprotstva, j,e on najtrdnejša vez, katera druži in oklepa vse avstrijske narode. Bog ga ohrani v blagor avstrijskih narodov in avstrijske države! -j- K volitvi v splošni skupini za kranjski deželni zbor. Včerajšnje volitve v splošni skupini so prinesle Slovenski Ljudski Stranki krasno in veliko zmago. Izid volitev je liberalcc naravnost razočaral in presenetil. Popolnoma so bili prepričani, da bodo našo stranko pripravili do ožjih volitev v par okrajih, liberalni listi so zadnje čase vedno to pisarili! Danes pa tako bridko razočaranje. Današnji »Dan« skuša svoje ljudi spraviti nekoliko k sebi in zato vpije o velikanskih izgubah Slovenske Ljudske, Stranko. Da ne bodo liberalci svojih laži trosili in tla jim njihova laž-njiva usta zapremo, prinašamo tukaj popolnoma objektivne številke o volitvah 1. 1911. in 1. 1913. L. 1911. so bile dr-žavnozborske volitve. Volili so isti okraji, kakor včeraj, isto število volilcev, in veljala je volilna dolžnost kakor včeraj. L. 1911. je bilo oddanih vseh glasov: 80.428. Od teh jc dobila Slov. Ljudska Stranka : 53.254, liberalci 18.609. socialni demokratje pa 6446 glasov. Nasprotnih glasov je bilo torej 25.055, ostali so bili razcepljeni. Včeraj je pa volilo: 80.286 volilcev. Od teh jih jc dobila. Slov. Ljudska Stranka 50.894, liberalci 22.148, socialni demokratje 4911 glasov. Nasprotnih glasov je bilo torej: 27.059. Ostali so bili razcepljeni. Vsi liberalci, neodvisni, socialni demokratje, vse laži, vsi sto-tisoči letaki in petletno obrekovanje Slov. Ljudske Stranke niso liboralcem popolnoma ničesar pomagali kakor to, da so spravili 2002 glasova več na volišče. Lahko rečemo, tla so bili libcralci, če vpoštevamo njih velikansko kompa-njo proti Slov. Ljudski Stranki, malokdaj tako nazaj vrženi kakor včeraj. O socialnih demokratih se pa ne velja skoraj govoriti. Od 6446 glasov v 1. 1911. so padli letos na 4911. šc par let, pa bodo izginiti s Kranjskega, čc bodo tako »uspešno« nastopali za — liberalce. Naši volilni okra i i so sc zelo dobro dr- žali. Zelo dobro sc jc topot izkazala ravno Dolenjska. Jaklič ima n. pr. 1083 glasov več kakor 1. 1911. Kamniški okraj, na katerega so se liberalci najbolj vrgli, jo tudi napredoval, ravno tako okraj Vrhnika—Logatec—Idrija— Cerknica. Edina okraja, v katerih so liberalci nekoliko zmešnjave napravili, sta tir. Peganov in Pibrov okraj; drugod so se volilci sijajno držali. Včerajšnje volitve so pokazale, tla uživa Slovenska Ljudska Stranka v deželi zaupanje. in tla stoji trdno kakor zidi grada. Drugod zmagujejo s par Klasovi večine, mi zmagujemo s tisoči večine, in v, masami ljudstva. Slovenska Ljudska Stranka! Naprej! + Poročila o zadnjih volitvah v liberalnem časopisju so čudno kratko-besedna. Po velikanski overturi, katero so gotlli skozi toliko mesecev, bi bilo pričakovati danes več muzike. »Dan« v tej številki niti karikature nima, kajti imel je že pripravljeno sliko, ki pa danes zjutraj ni bila več uporabljiva. Zato pa prinaša neko primerjalno tabelo včerajšnjih deželnozborskih volitev, v katerih primerja, da je S. L. S. od prejšnjih volitev nazadovala za 5000 glasov, liberalci in socialni demokrati pa da so napredovali za 7000 glasov. V zgorajšnji notici smo pojasnili, kakšen je resničen položaj. Omenjamo poleg tega, tla je bila. včeraj prva tle-želnozborska volitev v splošni skupini z volilno dolžnostjo. Naj računajo liberalci, kakor hočejo, druzega nc bodo mogli zračunati, nego da so bili včeraj po celi deželi strahovito tepeni in da nobena laž ni tako močna in velika, da bi omajala trdno večino S. L. S. v deželi. Umetniki »Dneva« naj si torej hitro naroče sliko Kranjca, ki jim osle kaže. 4 Socialni demokratje pri »Zarji« so včasih lepo ubogljivi otroci stare liberalne mamke. Za volitve v deželni zbor je »Zarja« prepisala napade iz Naroda« in »Dneva« ter sc je s tem postavljala. Čc so resnični ti napadi ali ne, zato »Zarja« ni vprašala, tudi jih nič ni preiskala, vir se je njej zdel dovolj verodostojen. Zato, da je bila »Zarja« tako ubogljiva, ji je stara mamka pravila razne pravljice. »Zarja« po izidu včerajšnje volitve presenečena. vzklika: »Pred volitvami so se napovedovala raznovrstna presenečenja, zgodilo se pa ni nobeno . . .« Tako je. Tudi napovedovanje, da bodo liberalci preskrbeli socialni demokraciji zastopstvo v deželnem zboru, jo splavalo po vodi. Tako je, če sc verjame pravljicam in če se caplja za najbolj nemotlerno stranko na svetu. — Iz politične službe. Notranje ministrstvo jc imenovalo okrajne komisarje Mihelangcla barona Cojza pl. Kdclstein, Pavla Sveteca, Leona vit. Grassellija in tir. Fr. Vončino za de-žclnovladne tajnike na Kranjskem. — Albanski škof Alojzij Bunuci iz Kalmetija se nahaja tc dni v Zagrebu. — Demonstracija v Dubrovniku. V gledališču Bondino je prvič 30. m. ni. nastopila neka italijanska igralska družba, proti kateri so Hrvati priredili veliko demonstracijo in ranili blagajnika Mordcllija. Policija jc zaprla 72 oseb. Demonstracijo so uprizorili, ker jc laški založnik Recordi v Milanu protestiral, da bi se v Trstu na slovenskem gledališču proizvajala opera »Madame Butterflay«. — Ženski licej v Zagreba je vlada spremenila v kraljevo žensko realno gimnazijo z 8 razredi. —■ Mednarodna fotografska razstava se je ot vorila v Zagrebu. GIBANJE MED TISKARJI. Na Dunaju je doslej izprtih od dela okrog 500 pomočnikov, na Tirolskem je izprtih otl dela 50 odstotkov, t, i. 145. Po nekaterih deželah nameravajo podjetniki izpreti od dela četrtino organiziranih tiskarjev od dela. Doslej jc pa sklep deloma izveden na Nižjem Avstrijskem, na Gorenje Avstrijskem, na Solnogra-škem, v Šleziji in na Tirolskem. Drugod se tega nič nc opaža. LjuDljanske novice. lj Ožja volitev v Ljubljani Je prihodnjo soboto dne 6. decembra. Shranite izkaznice — legitimacije in ne izročajte jih nikomur. Ako jih bo kdo poizkušal pobrati, naznanite nam natančno njegovo imel Pazite nn vsako nasilstvo ter nam o vsakem poizkusu omejevati volilno svobodo natančno poročate. — Kdor je izgubil volilno izkaznico — legitimacijo, naj gre novo iskat na deželno vlado v predsedstveno pisarno. lj Sijajen Miklavžev večer bo prihodnji petek zvečer v veliki dvorani »Unionovi«. Vrše se obširne priprave, da bo občinstvo presenečeno z novo, čarobno uprizoritvijo. Več jutri. lj Spored koncerta, ki sc vrši v ljubljanski stolnici i u t r i v s r c d t> d u e 3. d e c c m b r a ob pol osmih zvečer, je sledeč: 1. Illad-nik: Predigra in fuga št. 5. Izvaja na or-glah g. Ign. Hladnik. 2. Filke: a) Kyrie, b) Gloria, iz maše »Oriens ex alto«, opus 106. za mešani zbor in orkester. 3. a) Rheinberger: Pastorala. Izvaja na or-glah čast. g. Stanko Premrl, bi Calla-crts: Priere. Izvaja na orglali g. Ignacij Hladnik. 4. Goller: Čredo iz maše »Lo-lotta« za mešani zbor in orkester. 5. Gu-ilmant; Allegro assai iz 4. orgelske sonate. Izvaja gosp. Ign. Hladnik. 6. Erle-mann: »Adoratio crucis« za soli. mešani zbor, orkester in orgle. Pri »Adoratio crucis« pojejo soli nekateri gg. pevci iu pevke iz zbora; orgelski part igra g. R. Weis pl. Ostborn. — Sedeži 3. 2 in 1 K; vstopnice po 50 vin., za dijake po 20 vin. in besedila po 20 vin. sc dobivaio v Katoliški Bukvami v Ljubljani; neposredno pred koncertom pa pri glavnih in stranskih vratih stolne cerkve. lj Osebna vest. Gospod profesor Mazovec na II. državni gimnaziji jo dobil dopust. Na njegovo mesto je na II. državno gimnazijo imenovan za splenta Josip Puntar. Ij Osebne novice s pošte. C. kr. višji poštni oficijal Danilo Sbrizaj jc na lastno prošnjo premeščen iz Ljubljane v Trst. ij Umrl je snoči na Mestnem trgu št. 12 g. Ivan Smole v starosti 81 let. Pogreb se vrši jutri popoldne ob pol 5. uri. N. p. v m.! lj Pri Sv. Petru v Ljubljani so jc v nedeljo pričela devetilnevnica v proslavo Ivonštantinovcga jubileja. Vsak dan sta dva govora. Zjutraj ob pol 6. uri pridiga in sveta maša, zvečer ob pol 7. uri pridiga in litanije. Obakrat so opravijo tudi skupne molitve v zatlob-ljcnje svctoletnega odpustka. l j S pošte. Vsled odloka c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu bo odslej ob nedeljah in praznikih od 6. tlo 7. ure zvečer odprta blagovna pošta v svrho odtlaje cvetličnih pošiljatev, kakor šopkov, vcncev itd. Tako izredno poštno urad o vanje jo uvedeno po vseh večjih mestih in je bodo Ljubljančani izvestno hvaležno pozdravili. lj Društvo inženirjev v Ljubljani. V torek, dne 9. t. m., ob 8. uri sestanek v gostilni »Pri roži«. Predava ing. Kaša): Zclczobeton in nevarnost, po rušenj a. lj Jaka Dimnik in verskonravna vzgoja. Gosp. katehet na licciu hoče, da hodijo gojenke na liceju k maši, kakor je dolžnost vsakega katoličana, ker pa nima za take stvari dovoljenja od g. Dimnika, izdajatelja in lastnika »Dana«, zato mu jc ta verskonravni voditelj mestne šole na Ledini ukazal dati sledeče rožico pod nos: »Katehet na liceju je pričel kulturni, boj. Gojcnko so mu premalo pobožne, sveta jeza bojujoče cerkve ga spravi pogosto v razredih v položaj fanatične tcrcijalke, skače in pleše kakor jezuit na nrižnici, lasje se mu jezijo, smrtna bledica ga spreletava. V zadnjih mcsecili ic pričel načrte delati, kako vpeljati za licejsko gojenke skupno nedeljsko mašo. Načrt jc pa treba opreli na gotove dokaze o potrebi. Pretekli teden jc pobiral liri gojenkah dokazilno snov za netlo-statno krščansko vzgojo in sicer na sledeči način: Gojenke so mu moralo izpolniti vprašalne listke, hodiio li oh nedeljah k maši, k pridigi itd. Katehet namerava voditi deklice, k skupni maši k Jezuitom ali v Alojzcvišče. Treba jc Mlakarju izbiti njegove prenapete namene iz glave. Če katehet z dvcur-nim poukom na teden od 7.—18. leta nc more narediti iz deklet angcljcev, naj išče nezaupanja sam v sebi, če jo njegovo delo zaman. Prizadeti stariši pa prosimo g. ravnatelja na liceju, da drži svojega kateheta na uzdi. da naj se znebi srednjeveških vplivov kat,t> hetskega društva in jezuitskega Pcčja,-klizrna.« Prihodnja skupščina liberalnih učiteljev »Zaveze« bo najbrže po teh načelih sklenila, da sc bo upeljala namesto nedeljske mašo, za mladino kinematografska predstava ali pa šo boljše tangoples. Kdor so pa bo potegoval za nedeljsko mašo, sc mu bo vtisnil sramotni pečat somišljenika kulturnega hoja in sc bo oddal inkviziciji v Učitoljski tiskarni v primerno »obdelavo«. lj V koncertu »Glasbene Matice« dno 14. deccmbra iz rodbine, lpavccv s svojimi skladbami zastopani brata dr. Benjamin in dr. Gustav Ipavic in tudi slednjega sin dr. Josip Ipavic iz Št. Jur-ja na Južnem Štajersem. Koncert se bo vršil v veliki dvorani hotela Union in sc bodo vstopnice v predprodaji dobivalo kakor običajno v trafiki v Prešernovi ulici od 1. dccembra t. 1. naprej. lj Goljufi. »Dan« ima navado, da vsakega liberalca, ki naredi kako ba-rubsko lumnariio, proglasi za kleri- kalca. Tako je n. pr. te dni prinesel vest, kako je neki »Dnevov« znanec usmiljenega srca v Spodnji Siski »dober stal« za 300 K posojila pri Kreditnemu društvu »nekemu klerikalcu« na prigovarjanje »nekega klerikalca ta prave sorte.« »Dan« pravi, da sta »oba tako revna, da nimata ničesar svojega. V treh letih nista plačala več kot 21 K. Vsled tega je bil porok, ki je o tej goljufiji šele takrat zvedel, ko so Ka prišli rubit, pripravljen ob vse svoje prihranke in njegova družina — družina delavca — jc p a h njena v nesreč o. In ko je pričel ona d v a d i č na klerikalca prosit, naj vendar plačata, kar »ta dolžna, sta mu surovo in smejo odvrnila: »Če nimaš, da bi p 1 a č a 1, naj te pa na cesto v r-žejo.*« To so besede »Domoliubovih« bralcev, če rečemo, da je to lumparija — smo rekli premalo.« — Na to je odgovoriti sledeče: Dotični, ki je od prvega denar vzel, jc liberalec, preje pa jc bil 12 let eden najhujših socialnih demokratov, oni pa, ki je denar iz hranilnice dvignil, je tudi liberalec. Rdečega Križa tečaj za pomožne bolniške strežnice. Deželno in Rospejno pomožno društvo Rdečega Križa za Kranjsko je nameravalo prirediti meseca decembra letos in prihodnji mesec januarij drugi tečaj za p o m o ž n e bolniške strežnice. Vsled nepričakovanih ovir mora društvo odložiti začetek tega flečaja do novega leta. Ker so nekatere učenke, ki so se bile priglasile za ta drugi tečaj, zadržane udeležiti se ga, je mogoče mesto njih sprejeti nekaj drugih. Žene in dekleta v starosti 20 do 40 let, ki žele izučiti se za p o m o ž n e bolniške strežnice in so sposobne za ta posel, naj zglase č i m n r e j pa vsekako d o 15. t. m. svoj priston k omenjenemu društvu Rdečega Križa za Iiranjso v Ljubljani. lj Umrli so: Milan Pogačnik, reje-ncc, lmesec. — Ana Lazar, mest. uboga, 81 let. — Ivan Smole, zasebnik. 81 let. — Rudolf Morčun, čevljar, 53 let. lj Pri volitvi v obrtno sodišče zamenjani dežnik se dobi na Dolenjski cesti štev. \ v gostilni gosp. Majcena. VLADA PROTI LEX KOLESKO. »Deutsche Arbeiterkorrespondenz« poroča, da. jc vlada izjavila, da takozva-ne lex Ivolisko ne predloži v sankcijo. Naučni minister Hussarek je izjavil, da so na nekaterih šolah na Dunaju potrebne češke paralelke nižjih razredov ljudskih šol. NASILSTVA NEMŠKEGA VOJAŠTVA V ZALERNU. »Siiddeutsche Zeitung« poroča, da bodo radi spora v Zabernu vpokojili polkovnika Reuterja, poročnika Forst-nrja pa v drugo posadko premestili. Namestnik Alzacije in Lorene postane poveljujoči general i. armadnega zbora baron Heininger. V Zabernu so na-sprotstva med vojaškimi in civilnimi oblastmi vedno večja. Vojaške patrulje so tri mlade ljudi aretirale. V nemškem državnem zboru je kancler Beth-mann Ilolhveg izjavil, da. želi pojasniti obžalovanja vredne dogodke v Zabernu. Cesarju Viljemu sta vojni minister in načelnik kabineta o dogodkih v Zabernu poročala. Zadnje vesli. ZBORNICA. Dunaj, 2. decembra. Danes ie zbornica nadaljevala debato o davku na osebno dohodnino. Zbornica ie skoro popolnoma prazna. Jutri se še vrši seja, nato pa nastopi zopet večji odmor. C. KR. MORNARICA. Naivni Tisza. Dunaj, 2. decembra. Poveljnik mornarice admiral Haus je danes v mornariškem odseku ogrske delegacije podal svoj ekspoze. Nastopal je za nadomestitev divizije »Monarch«. — Grof Tisza je na neko opazko delegata Corina energično odgovoril, da se naša mornarica ne povečuje zoper Italijo, ampak zato, da Italiji v Sredozemskem morju pomaga. ODLIKOVANJE. Dunaj, 2. decembra. Cesar je imenoval tirolskega namestnika grofa Toggen-burga zaradi njegovih zaslug za delazmož-nost tirolskega deželnega zbora za tajnega svetnika. PASIVNA REZISTENCA POŠTNIH USLUŽBENCEV. Dunaj, 2. decembra. Tu sc zagotavlja ,da poštni in carinski uslužbcnci po celi Avstriji prično s pasivno rezisten-co zadnji čas 10. t. m. Drugi državni uslužbenci bodo to gibanje podpirali, da pošto s pošiljatvami dotične dneve kolikor mogoče obremene. PROTIAVSTRIJSKE DEMONSTRACIJE V TRIDENTU. Trident, 2. decembra. Včeraj so se vršile tu protiavltrijske demonstracije. Množica je razorožila več vojakov. Policija je veliko ljudi zaprla. ZOPER PRAŠKI MAGISTRAT. Praga, 2. decembra. V včerajšnji seji magistrata sta dr. Soukoup in Stepanek nadaljevala z napadi na mestno upravo zaradi podkupovanja. NEKOLIKO POZNO. Dunaj. 2. decembra. S tekočim letom se uvede na konzularni akademiji pouk v srbohrvaščini, ki ga bo vodil dr. Milan Re-šetar. BULGARSKI DIJAKI ZOPER LJUBLJANO. Sofija, 2. decembra. Tukajšnje dijaštvo se je izreklo proti udeležbi Bulgarov na vseslovanskem sokolskem kongresu v Ljubljani, češ, da je Ljubljana preveč proslavljala srbske zmage. STALIŠČE CARA FERDINANDA. Pariz, 2. decembra. »Temps« poroča iz Sofije, da se tam stališče cara Ferdinanda kljub vladnim dementijem neugodno presoja in da so se storile vse varnostne odredbe, ker se boje atentata na carevo življenje. Palačo stražijo vojaki. BAN SKERLECZ ZAPRISEŽEN. Dunaj, 2. decembra. Danes je cesar zaprisegel hrvatskega bana barona Sker-lecza. Dopisniku »S 1 o v e n c a« je ban po zaprisegi izjavi^ da je trdno prepričan, da se mu bo posrečilo razmere na Hrvatskem konsolidirati. Njegovo imenovanje sc ni upoštevalo samo od strani politikov, ampak se je tudi od ljudstva z zadovoljstvom sprejelo, da se sabor zopet sestane. Jaz upam, da bo sabor popolnoma gladko deloval. Prihodnji četrtek bom imel priliko uredništvu naznaniti, da bo ena mojih prvih nalog, da se sklene nov pokojninski zakon. HRVATSKI SABOR. Zagreb, 2. decembra. Hrvatski sabor se zbere 27. t. m. SELJAČKA STRANKA. Zagreb, 1. decembra. Seljačka stranka kandidira v 30 okrajih. Stranka upa obdržati 9 mandatov, ki jih je doslej imela, in prisvojiti si najmanj 4 nove. Seljačka stranka je postavila največ kandidatov proti frankovcem. SAMOSTOJNI PRAVAŠI. Zagreb, 2. decembra. Kot samostojni pravaši, ki ne pripadajo ne frankovcem ne milinovcem, kandidirajo dr. Pavelič, župnik Novak in Juraj Tomac. DR. HINKOVIČ BO POMILOŠČEN. Zagreb, 2. decembra. Dr. Hinkovič, ki je bil za časa prejšnjega režima obsojen na 6 mesecev ječe in živi odtakrat v inozemstvu, bo pomiloščen in bo na programu koalicije kandidiral. Namenjen je za člana regnikolarne deputa-cije. KANDIDATURA BANA. Zagreb, 2. decembra. Kakor se govori, bo ban baron Skerlecz kandidiral v Vukovaru. PROTIAVSTRIJSKE DEMONSTRACIJE V ITALIJI. Rim, 2. decembra. Vseučiliščni dijaki so na univerzi aranžirali zborovanje, na katerem so kot protest proti dogodkom v Gradcu govorili zoper trozvezo. Sklenili so prirediti slovesno demonstracijo. Livorno, 2. decembra. Tu je prišlo tudi do demonstracij. Demonstranti so prišli v konflikt s policijo, ki morala množico naskočiti, da jo je razgnala. Več oseb so aretirali. VELIKO FRANCOSKO POSOJILO. Pariz, 2. decembra. Zbornica jc z 291 glasovi proti 270 sklenila najeti posojilo 1300 milijonov frankov. Po seji sta se bivša ministra Briand in Caillot hudo spo-rekla. ODLIKOVANJE VELIKEGA VEZIRJA. Carigrad, 2. decembra. Sultan je velikemu vezirju podeli briljante Imtiaz-reda, najvišjega turškega odlikovanja. ZNAN JEZUIT UMRL. Rim, 2. decembra. V Posillipu je umrl pater Anton Pavissich, bivši urednik »Ci-vilta catlolica«, izboren govornik in znan apologet. Bil je rojen leta 1851. v Splitu. NOVI NEMŠKI LAJTttANT. Zabern, 2. decembra. Danes je poročnik Forstner zopet povzročil škandal; napadel je nekega fanta in ga ranil s sabljo po glavi te rmu prizadel 5 cm dolgo rano. Prebivalstvo je nad novo aroganco poročnika strahovito razburjeno. KONKURZ NAD DVORJANOM. Peterburg, 2. decembra. Nad premo-ežnjem caričinega telesnega zdravnika dr. Otta se ie otvoril konkurz- VIHAR. * Christiania, 2. decembra. Iz mnogih krajev Norveške se poroča o silnih viharjih. GOLJUFIV GROF. Dunaj, 2. deembra. Tu so zaradi goljufij zaprli iz Galicije došlega grofa Jožefa Wolanskega. Razne stvori. Prestolonaslednik Franc Ferdinand se je s svojo soprogo vrnil 1. t. m. z Angleškega na Dunaj. Povodenj v Peterburgu. Neva je 1. decembra narasla za 6Vs črevlja. Predmestja so poplavljena. Ustrelil je v Czegledu zasebni uradnik Adolf Sklenar Marto Bodrazki, ker ni zanj marala; nato je pa še sebe usmrtil. Odvetnik radi krive prisege obso-jen. V Zweilruckenu so radi krive prisege obsodili berolinskega odvetnika dr. V. Teuscha v 1 in polletno ječo. Grotičina zapuščina. Te dni je na Dunaju v hotelu Bristol umrla grofica Ost en - Platen. Pri zapisovanju zapuščine so našli to-le: 60 oblek, 110 klobukov in vrednostnih papirjev v skupni vrednosti 2 milijonov kron. Najcenejša obleka je stala 5000 frankov, posamezne klobuke so cenili od 1000 do 12.000 frankov. Pokojnica je za svojo obleko na leto izdala 400.000 K in je na ta način že večino svojega premoženja zapravila. Grofica Oslen-Platen je v zadnjih letih osemkrat napravila oporoko; tudi malo pred smrtjo, ko že ni mogla več govoriti, je kazala z znamenji, da bi rada še enkrat oporoko iz-premenila, a kmalu nato je umrla. Nove vrste javni vrtovi. Nedavno je bil mestnemu svetu na Dunaiu predložen načrt javnega vrta z iferišči kot zgled za tozadevne naprave. Po tem projektu bi tak vrt obsegal 10.000 kvadratnih metrov travnika, ki bi jra obdajal potok, globok kakih 30 cm. Ta potok naj bi poleti služil v zabavo otrokom, kakor naj bi bil tudi travnik igrišče za otroke. Pozimi pa bi se naj potok porabil za napravo drsališča. Na obeh konceh travnika naj bi se zasadila senčnata drevesa, ter postavile kloni. Za shranjevanje obleke igrajočih se otrok naj bi se zgradila posebna Iona, ki bi naj ob slabem vremenu služila kot zavetišče, pozimi pa za garderobo pri drsanju. Okoli in okoli tega vrta naj bi bila velika živa meja, ki bi naj branila celo napravo pred cestnim prahom ter omogočila občinstvu miren od-počitek. Mali otoki v potoku s primernim rastlinstvom naj bi dali takemu javnemu vrtu kolikor mogoče naraven značaj. Taki javni vrtovi naj bi se v bodoče napravljali povsod, kier dopušča prostor. Kajti zlasti v velikih mestih se mora nuditi mladini prilika za primerno in zdravo razvedrilo. Glas slovečega zdravnika o jedi in želodčnih boleznih. Član uredništva časnika, »Eclair« je obiskal ruskega učenjaka Mečnikova, živečega v Parizu, in ga je prosil za nekaj pojasnil. Raziskovalec Močnikov je razodel časnikarju svoje nazore o dandanes mno-žečem se raku. Dejal je: »Že petnajst let trdim, da prihajajo mikrobi raka v naš organizem, ker uživamo preveč sirove hrane. Izrastki in otekline v obličju, podobni raku, ginevajo povsod, i po vaseh, koder jc milo v rabi. Dandanašnji vidimo manj starih ljudi, katerim bi prišč in otekline razjedle obličje. Take otekline se pojavljajo naj-češče na slabo umitih obrazih. Žal, da nismo te liigijene na obličju razširili doslej tudi na svoja prebaviia, in odtod prihaja, vsa nesreča. O podedovan ju raka ni torej niti govora .Ako zahteva rak v nekateri družini ali v nekateri hiši več žrtev, so, dogaja lo zato, ker ima jo vsi, ki živo pod tolsto streho, tudi toiste higienske pogoje.« »Ali menile torej, da se lohko obvarujemo pred rakonr?« je vprašal časnikar. »Seveda lehko,« jc povzel profesor, »in recept je kaj enostaven: Nc uživajmo sirove hrane, in ravnajnio se po nekaterih enostavnih pravilih. Tukaj vidite na primer nekaj banan, ki sem jih ravnokar kupil, da jih ponesem domov. Ker je. ta plod pokrit z debelo skorjo, menijo mnogi, da banane nimajo mikrobov. Pa se jako motijo! Banane dozorevajo šele ondaj, ko dosežejo izvest-ne kali jedro, na kar prodro lupino, ki ga obdaje. Zbok tega jaz banane vselej prej poparim in Šele potom se prinesejo na mizo. Vtaknem jih za minuto v vrel krop in pri tem ne izgubi sad prav ničesar na svojem dobrem okusu. Nad špiritovim plamenom »opalmr: nož, vilice in žlico. Kruh ožgem, da uničim mikrobe, ki so lahko na, njegovi skorji. Vsa hrana se peče ali kuha. Solata se mora segreti, voda se filtrira in kuha. Tudi ne uživam nikdar sirove zelenjave in nikdar sirovega sadja. Nikoli ne jem jagod in svetujem onim, kateri jih radi jedo, da jih nasujejo v cedilnik in jih potope za par minut v vrelo vodo. Res, da je vse to nekoliko utrudljivo in plaši ljudi, kateri niso kaj takega vajeni. Ali človek se kmalu privadi na higiensko življenje, ako hoče ostati zdrav in podaljšati svoje življenje«. Zanimivost iz rusko-japonske voj« ske. Popotnik, ki je več let živel na Japonskem, pripovedujo dozdaj malo znano dejstvo, da se je v armadi mikadovi v rusjko-japonski vojni bojevalo tudi 10% ženskih, ki so oblekle moško obleko in se uvrstile med vojake. General Kuroki, ki je poveljeval 60.000 mož močni armadi, je imel med njimi 6000 v vojaško obleko preoblečenih deklet in žen. Roparski morilec prijet. S Tirolskega v Monakovo poslani Tirolec Anton Graf je priznal, da je usmrtil in: oropal gostilničarjevo vdovo Rosa« mundo Schmiedbaucr. . _ pp 1300 delavcev izprtih. Vodstvo tovarne za torpede v Reki je izprlo 1300 delavcev in ustavilo ves obrat, ker so kovači napadli inženerja Eisenteufla in delovodjo, ki sta prišla v delavnico, in metali nanju različne železne predmete. Z jooo. Volilno gibanje v Bulgariji. V Sofiji je govoril voditelj demokratov Malinov govor, v katerem dolžil prejšnjo vlado, da je povzročila nesrečo Bolgarije. Glavna napaka je bila. ker se je s Srbijo in Grško zveza sklenila. Malinov jo izjavil, cla Avstro-Ogrska ni nikdar predlagala, da, naj Srbijo razdele. Predsednikom rumunske zbornice je bil izvoljen Cantacuzone Pascano, za predsednika senatu pa Jean Lahovary. Napetost med Rusijo in Turčijo. V Peterburgu se vedno bolj razburjajo proti nemški vojaški misiji v Turčiji. Pričakujejo, da Rusija zato diplomatih no nastopi v Carigradu. Vprašanje vladarstva v Albaniji. Velesile nameravajo princa \Vieda za albanskega vladarja šele imenovati, ko določijo, če postane Albanija kneževina ali kraljestvo. Albanci žele kralju, nekatere velesilo pa sodijo, da jo kraljevski naslov previsok za deželo, ki šteje lo do 2 milijona prebivalcev. V Turčiji nameravajo uradniške plače znižati. Generali so izročili vladi zakonski načrt, po katerem Člani političnih strank ne smejo postati uradniki. Vlada pripravlja začasno postavo, po kateri naj bi se veliko uradniških mest opustilo in naj bi so znižala uradniška plača za 15fr; mesečno približno za 20C tisoč funtov. novice. 3 Po volitvah v Studencih. Kakor smo že poročali, so zmagali v I. iu II. razredu nemškutarji. V II. razredu bi bilo mogoče opoziciji p r.o-dreti, ako bi bili socialni d c-m o krat j o drž-alj besedo. Pri volilnem sestanku dne 25. novembra zvečer so zastopniki socialnih demokratov dajali slovesne obljube, da bomo skupno nastopili in nam bodo dali svojo glasove na razpolago, kor smo jim Slovenci v III. razredu z 60 do 80 glasovi primogli do zmage. Ako bi bili socialni demokratje držali besedo, dosegli bi bili naši kandidatje v II. razredu d« 38 glasov, nemškutarji pa 36 do 37. A voditelji socialnih demokratov so tik pred volilvijo iz slepega sovraštva do Slovencev in do klerikalcev (katerih glasovi so jim malo poprej bili dobri), uvedli v svoje vrste tih odpor. Volilce so je od socialnodemokraške strani stra šilo: Nič ne bomo dosegli, ostanite raje doma. Drugim so zopet dajali sledeče navodilo:- »Rajši Nemce, nego črne klerikalce !« In tako je prišlo, da smo ostali v manjšini z i9 glasovi. T o 1 i k o j e d a t i li a s o cia I n o-demokraško častno besedo! Socialni demokratje so proti slovenski šoli, so proti nam povsod, kjer se gre za narodnost in vero, samo če rabijo našo pomoč, bi jim bili dobri. Priporočamo Slovencem v Studencih, da hodijo svoja pota, socialne demokrate pa pustijo v nemški družbi! š Spomenica, katero je poslal celjski »odsek« vsem časnikom in tudi državnemu zboru, priča iu jasno dokazuje, da je general Narodno stranke dr. Kukov.ec v prvi vrsti kriv, če se gimnazijsko razmere v Celju ne zboljšajo Slovencem v prid. Čemu pa je treba z erar-jem na tihem podaljšati najemninsko pogodbo? Ali je ta korak dr. Kukovea gimnaziji, oziroma rešitvi zamotanega gimnazijskega vprašanja, kaj koristil? Ali je s tem, če dr. Kukovec gimnazije in profesorjev ni vrgel na cesto (če govorimo po »Slov. Narodu«) rešitvi tega .vprašanja ali »Jovengki stvari kai kari? stil? Ali smo s tem, če so se našli za gimnazijo za kasarno v zaduhli Ivu-kovčcvi-Grenadirjevi hiši prostori, celjski Slovenci kaj napredovali? Ali ima spodnjoštajersko Slovenstvo kai haska od višje najemnine? Spomenica dokazuje, da jo treba novega poslopja, a ne te Kukovčeve-Grenadirjeve hiše. š V Upnici so pri občinskih volitvah iz 111. razreda zmagali z veliko večino pri slabi udeležbi pristaši struje nemškonacionalnega geometra Rauter-ja. Pristaši obrtniške stranke, katere vodijo Malikovci, pa so propadli, pač pa upajo zmagati v II. in I. razredu. š Liberalna predrznost. »Narod« kakor tudi »Narodni list« se pritožuje-ta, da je celjski opat, ko sta ga hoteli dve sitni celjski liberalki nafehtati za Ciril-Metodovo družbo, istima pokazal vrata. Ni nam sicer znano, koliko jc na tej stvari resnice, a toliko vemo, da postajajo zadnja leta Ciril-Metodarce silno vsiljive in predrzne. V Celju in v Mariboru nadlegujejo naše pristaše s svojimi nabiralnimi polarni s tako »aro-ganeo«, ki je mogoča samo pri liberalnih predrznežih. Še vedno jc mnogo naših ljudi, ki štejejo svitlc Jtronce, samo da se liberalnih sitnie iznebijo. Ali da kateri liberalec kaj za »Slovensko Stražo«? š Okrajni zastopi na Sp. štajerskem pozor! Do 1. januarja se bodo izplačevale subvencije (podpore) za oskrbovanje okrajnih cest. Po izkazu dež. odbora imajo dobiti spodnještajer-ski okraji te-le prispevke za 1. 1910., 1911. in 1912.: Celje "36.651 K 61 vin., Kozje 6075 Iv 76 vin., Vransko 11,710 K 41 vin., Ormož 9814 K 47 vin., Konjice 12,855 K 92 vin., Št. Lenart 6998 K 84 vin., Slavina 9013 K 52 vin., Ljutomer 7088 K 99 vin., Marenberg 7287 Iv 67 vin., Maribor 12.851 K 70 vin., Šmarje 15.381 K 46 vin., Gornjigrad 25.710 K 60 vin., Gornja Radgona 3370 K 09 vin., Ptuj 29.942 K 28 vin., Brežice 21.976 K 83 viri., Rogatec 10.640 K 34 vin., Šoštanj 12.621 K 86 vin., Laško 16.481 K 59 vin., Slov. Bistrica 4327 K 88 vin., Slov. gradeč 4854 K. 16 vin. Za leto 1913. se bodo tudi izplačali prispevki, ki pa še dosedaj niso preračunani. Vsega skupaj se izplača za spodnje-štajerske okraje 265.655 K 98 vin. Za vse okraje v deželi se bo izdalo za ta tri leta: 1,220.524 K 55 vin. V Spodnji Štajer pride torej le nekaj nad eno petino prispevkov, namesto ene tretjine. Če pomislimo, da na Gornjem Štajerskem nekaj okrajev sploh ne dobi tega denarja, ker imajo le državne ceste, nadalje če preudarimo, da imajo povsod več železnic kot mi na Šp. Štajerskem, lahko preračunimo, kako nemilostim se tudi tukaj ravna s slovenskim delom dežele. Če ima kateri okraj več tirjati in ima v svojih računih večje zahteve na dež. odbor, naj to pojasni dež. odborniku dr. Verstovšku, da zahteva pravilno odmerjenje prispevkov. Primorske vesli. p Intronizacija poreško-puljskega škofa v Pulju. Na Marijin praznik dne 3. decembra, sc bo vršila v puljski stolnici slovesna intronizacija poreško-puljskega škofa dr. Pederzollija. Za prevoz iz Poreča v Pulj bo dala vojna mornarica cerkvenemu knezu vojno ladjo »Panther« na razpolago. V ta namen bo odplula vojna ladja »Panther« v nedeljo dne 7. decembra zjutraj iz Trsta v Poreč, kjer se bo novi škof ukrcal. Potem bo oclplul »Panther« s cerkvenim knezom na krovu proti Pulju. Dospevši v Pulj, se bo vojna ladja usidrala pri molu »Elesabeth«, kjer se bo škof izkrcal. Nato se vrši oficijeini pozdrav od strani cerkvene, vojaških in političnih oblastnij. Po končanem oficijelnem pozdravu se poda cerkveni knez v hotel »Riviera«, kjer bo stanoval v takozvanih knežjih prostorih. V ponedeljek dne 8. decembra se pelje novi škof v cerkvico Žalostne Matere božje. Ocl tu sc poda v procesiji v sto lico, kjer se bo vršila na slovesen način intronizacija ob navzočnosti cerkvenih, vojaških in političnih funkcionarjev Prihod cerkvenega kneza bo imel po njegovi lastni želji izključno in strogo le cerkveni značaj. Pri tej priliki nam bodi dovoljeno žc danes, da zakličemo novemu višjemu dušnemu pastirju: »Dobrodošel v Pulju!« p Imenovanje vojnih ladij. Cesar je odločil, da se bosta imenovali premogovni laclji, kateri se gradita v tržaški ladjedelnici, ena »Pola«, druga pa »Teodo«. Te dve ladji sta določeni, da bosta preskrbovali mornarične postaje in v službi sc nahajajoče vojno brodovje s premogom. Dalje se je določilo ime za minersko ladjo, ki se gradi v puljskem vojnem arsenalu. Ta je dobila ime »Camaleon«. 27 visokomor-skih torpedovk po 250 ton, ki se grade, oziroma se bodo gradile v Trstu,v Reki in v Tržiču, ne bo dobilo več imen, am- pak se bodo od novega leta naprej na-zivalc po številkah, in sicer se bo imenovalo onih 8, ki se grade v Trstu, z T. 84 do T. 83, one v reki z F. 82 do F. 97, in one v Tržiču z M. 98 do M. 100. p »Inžener.« V četrtek in petek se je zagovarjal pred goriško sodni jo že večkrat predkaznovani zidarski pomočnik Walter-Feliks Fischcr, rojen v Steinach-Irdningu na Gornjem štajerskem. Služba zidarskega pomočnika ni ravno najlepša na svetu, vendar se da pri njej živeti. Ali Fisclierju ni nikakor zadostovala. Po glavi so mu rojile druge misli in pa vsak način je hotel postati kaj več. Zidarski mojster to seveda njemu ni bilo zadosti, hotel je postati več, biti je hotel inženir. Kaj zato, če ni imel za seboj niti nižje realke, temu se da odpomoči, si je mislil in ponaredil vse potrebne dokumente in tako je postal inženir. Tisti čas pa je rabila vodna zadruga »Prima Bonifica Austriaca«. v Ogleju za svoja dela, ki so bila proračunjena na 800.000 kron, inženirja in je zato razpisala službo. Na podlagi tega razpisa se je ponudil Walter Fischer in navedel, da jc ma-turiral z odliko, dovršil inženirski izpit, da ima koncesijo kot geometer in da je dosedaj služil le pri velikih prvovrstnih podjetjih. Njegovi dokumenti da se nahajajo pri namestništvu v Ino-mostu in svoji prošnji je priložil potrdilo namestništva, da se nahajajo v resnici tam vsi »njegovi« dokumenti. To potrdilo je bilo seveda ponarejeno. Vodna zadruga v Ogleju pa ni ponudbo preiskovala, temveč verovala in nastavila Walter Fischerja kot prvega inženirja s 500 kronami mesečne plače, prostim stanovanjem in drugimi udobnostmi. Tako je postal zidarski pomočnik v kratkem inženir. — Ali slava novega inženirja ni trajala dolgo. Prekmalu se jc izkazalo, da česar se Janezek ni naučil, da lega tudi Janez ne zna. Vsi so kmalu spoznali, da Fischer ne more biti inženir, ker ničesar ne zna. Sledila je preiskava, ki je dognala vse, tudi kako je Fischer bosensko vlado na isti način potegnil. Pri obravnavi se je branil Fischer na vse načine, ali dejstva so govorila preglasno in tako jc bil obsojen na dve leti ječe. Njegov zagovornik je prijavil ničnostno pritožbo. p Spomenik ponesrečenemu avla-tiku poročniku Aristidu Petroviču so v ponedeljek odkrili na Vel. Hojah, kjer je vojaško vežbališče in postaja za zra-koplovce. p Napadel je dne 1. t. m. v kavarni »Monecenisio« bivši solastnik kavarne Colantti sedanjega upravitelja, svojega svaka Cornici z revolverjem, a ga ni zadel, pač pa je lahko ranil kavarniškega uslužbenca Delpicra. p Tržaški laški srednješolci so nehali stavkati. p Poizvedbe policije za tihotapci, ko so zadnjič vtihotapili 190 kg saharina na Reko, so brezuspešne. p štrajk pekovskih pomočnikov na Reki traja dalje. p Ženska glava, katero so našli te dni ribiči v Jadranskem morju, najbrž ne pripada nedavno ocl svojega umorjeni kmetici Bari Vlah, kakor se je poročalo, ker reški policijski zdravnik izjavlja, da je morala glava že leta ležati v morju. p 300 voznikov štrajka v Trstu, p Pisemski tat. Na goriški pošti se je te. dni oglasil neznan mlad človek, se predstavil kot baron Le\vetzov in si najel poštni predal, kamor se spravljali vs na Lewetzovo ime prihajajočo pošto. Pristni baron Levvotzov, čegar soproga je zadnja potomka Lanthierijeve grofovske rodbine, se je pa čudil, ko nekaj dni ni dobil nobenih poštnih pošiljatev. šel je na poštni urad, kjer se je pojasnilo, cla si je neznan človek prilaščal Levvetzova pisma. Poklicali so dva detektiva, ki sta čakala na nepravega barona in ga zasačila, ko je, kakor p.0liavadi, prišel po pisma v poštni predal. Hotel je zbežati, a so ga vjeli in odpeljali v zapor. Ondi se je poskusil obesiti, a so ga rešili. Stvar še ni pojasnjena. p Nujni poziv! Ono društvo, ki si je iz garderobe N. K. S. Z. v Gorici izposodilo kostume za angeljc, se pozivlje, da iste vendar že vrne, in sicer takoj. ZA MIKLAVŽEVO DARILO slednje knjige: Našim malim. Vzgojne slike iz svetega pisma, posebno iz Kristusovega življenja. Slike z besedilom 90 v. Ta knjiga podaja najljubkejše slike iz sv. pisma, ki se bodo vtisnile otrokom neizbrisno v spomin, blažile njihova srca ter jih navajale k vsemu dobremu in blagemu. Ilustracije so tudi umetniško dovršene. Slovenski A, B. C. v podobah. 80 v., vez. 1 K 20 v. Na podlagi te knjižice se bodo otroci, ki pričnejo hoditi v šolo, najložje privadili čitanju. Veselili se bodo namreč slik in se ob enem naučili črk. Robinzon starši. Povest s podobami. 1 K 40 v., na močni lepenki 1 Iv 90 v. Kdo ne pozna stare, zanimive povesti o Robinzonu in njegovih čudovitih dogodkih. Navedena knjiga podaja to povest v okrajšani obliki prikrojeno za, otroško domišljijo. Prekrasno izvedene slike to mično povest posebno povzdigujejo. V zverinjaku. Knjiga s podobami. 90 vin., leporelo izdaja na močni lepenki. 1 K 50 vin. Kdo se tako zanima in tako ljubi živali, kot ravno deca! Knjiga »V zverinjaku«, ki prinaša velike slike znanih živali, in v lepih, lahkih kiticah opisuje najbolj tipične lastnosti posameznih živali, ji bo gotovo v največje veselje. Hitra vožnja po železnici. Knjiga s podobami. 1 K 60 v. Ta knjiga z lepimi nazornimi olikami in kratkimi kiticami bo istotako otrokom v največje veselje. Saj se vendar tako zelo zanimajo za železnico! Angelček. Otrokom učitelj in prijatelj. Posamezni letniki vez. po 1 K. Naravna najbogatejši alkaiični (natron - lithion) kisiec na Češkem. Izborna dietetična nami na pijača. O vrednosti bilinske izvolite vprašati hišnega zdravnika. 3851 Dober tek je in ostane glavna reč. Kdor pa nima veselja do jedi, naj se posluži Scottove emulzije ribjega olja, ki se je že več desetletij kot tek vzbujajoče krepilno sredstvo vedno kar najboljše obnesla. Nasprotno z navadnim ribjim oljem je Scottova emulzija okusna in lahko prebavljiva, da ni nikaka težava zavživati to preizkušeno krepilno sredstvo. Scottova emulzija ribjega olja začne telo krepiti in povzroči naravno potrebo prehranitve na tak način, da navadno hrano zopet z dobrini tekom jemo ter dobimo nov pogum in veselje do življenja. 12 Odraslim in otrokom služi, Ie iz najčistejših in najbolj učinkujočih sestavin prirejena Scottova emulzija ribjega olja vsak čas, poletu kakor pozimi, kot krepilno sredstvo najizborneje. Cena originalni steklenici Z K 50 v. Oobi f» t vseh lfkarnnh. — Kdor potijo 5rt v t gnamkali na Scott .V Hownc, ni. i). H., Dutrnj Vil. in no flklienjo na t» časopis, sp mu jioSljo jiosk. t stoki, potoni l«k»rTn _ Ni ga lista, ki bi bil za srčno in duševno izobrazbo mehke otročje duše tolikega pomena, kot. ravno »Angelček«. List prinaša poleg uličnih povesti, ljubkih pesmic, tudi" za otroke prirejene poučne sestavke in zglede iz življenja. Poleg tega je list tudi primerno ilustriran. »Angelček« res varuje otroka, ki ga bere. pred vseni slabim kot njegov angelj varili. Z dobro knjigo, IU z lepimi zgledi in poesticanii navaja otroka, k krepostnem življenju, boš otroka najbolje vzgajal in mehko otroško dušo najložje pridobil za vse, kar jc lepo in blago. {, Katoliška Bukvama v Ljubljani. Kurzne cene dne 1. decembra 1913. Tržne cene. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 2. decembra 1918. Pšenica za april 1914.....11 47 Rž april 1914........8-77 Oves april 1914.......7-55 Koruza za maj 1914.....645 Državne rente. 4 <70 konv. dav. pr. kron. renta (maj—nov.) 4% konv. dav. pr. kron. renta (jati.—jul.) 4-2°, o avstr. veli. papir, renta (febr,—avg.) 4-23 ® ♦ po jako znižanih cenah! g ZimsKa obleka v najnovejši, okusni izdelavi za 20—30 % ceneje kot drugje! Pred nakupom naj si vsak ogleda Angleško skladišče oblek O. Bernatovič Ljubljana, Mestni iro 5-6. Za Miklavža pfiporoea w tvt?dka Anton Sare, Ljubljana Šelenburgova ulica štev. 5. svojo bogato zalogo perila za dame, go* spode in otroke, namiznih prtov, brisalk, žepnih robcev, predpasnikov iz batista, spodnjih kril, tmeot hlač, nogavic, veze-« nine itd. po znatno znižanih cenah. Posebno priporoča: 1 kos sifona a | 15 metrov kron 8'20. Prodn se enonndstropna hiša v Domžalah ob državni cesti, z vsemi gospo-larakimi poslopji in zraven ležečim zemljišče Več se izve v Domžalah št. 40. 3673 mi tf>i.'i>iiiiiii>ii> ■ Konfekcija za moške, ženske in otroko v veliki izbiri po zanesljivih stalnih cenah v podružnici tvrdke R. M i k 1 a u c Pri u 9) mm, Pred Sliliii štev. 3, (Medena ulica). Poseben oddelek 1. nadstropje Cenik na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. 2622 Sanatorium Emona JE"** Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica, — Medicinalne kopeli. Lastnik In šaf-zdravnik; Dr. Fr. Dergane, primar I. klr. orid. dež. boln. 500 kroni Vam plačani, ako Vam moj uničevalec „RIA-MAZILO" ne odpravi f, Vaših kurjih oče« bra-dav c in trde kože v treh dneh brez bolečin. Cena lončku z jamstvenim pismom K 1 —, -'i lončki K 2-50. Na stotine pohvalnih in priznalnib pisem. 13642 Semenu, mM (Kgssb) I. Poštni predal 12/160, Ogrsko. Matična past! /a podgane K 4-—, za miši K 2-40, ujame brez nadzorstva do 50 komadov v eni noči. Past za ščurke edina te vrste, na katero se ujame na tisoče ščurkov v eni noči, a K 2-40. Povsod najboljši uspeh. Pošilja po povzetju Franc Humann, Dunaj, 2. Ba Irk, Aloisgasse 3/24. Mnogo pohvalnih pisem. Pred manj vrednimi ponarejanji se svari. V c. in kr. vojaških skladiščih v vporabi. Telefon 23.446. ^Zanesljivo dobro blago za moške in ženske obiske najdete 3428 „?ri Škofu" Ljubljana praven škofije. (Tajite na podobo škofa pri vhodu,) V prvem nadstropju je veliko skladišče ugotovljenih oblek v trgovino z mešanim blagom se sprejme takoj deklica 14 16 let, s čedno pisavo in poštenih staršev. Preskrba vsa v hiši. Naslov pove uprava lista pod št. 3638. (znamka za odgovor.) 3648 Koncertni harmonij z 28 registri, dvema manualoma in pedali. Kupna cena 2800 K, sedaj 1XHJ K. Pripraven za cerkev ali večjo dvorano, Po.pniša so v Gradcu, Sackslralie, 27, 1, desno. Pismene ponudbe pod „Koncertni harmonij" na upravništvo „Slovenca". 3672 2 \ Odkar zaltrkujem in iužnam! sladni čaj ne maram za noben drug zajtrk in se čutim zdravega, močnega iu prihranim polovico denarja v gospodinjstvu tudi na mleku in sladkorju. Za dojenčke ni boljšega redil nega sredstva. Take pohvale dohajajo vsak dan pri zopetnih naročilih Trnkoczy-jevega sladnega čajn, znamke SLAD IN pri izdelovatelju, lekarnarju Trnkoczy v Ljubljani zraven rotovža, kateri je vzgojil s sladnim čajem svojih 8 zdravih otrok. Po pošti najmanj 5 zavitkov K 4-—, poštni zavitek 5 kg po la zavitkov K 10 — (ranko. Zavitek > , kg po 60 vin. tudi pri trgovcih. Glavno zaloge na Dunaju : v lekarnah Trnk0czy, Schtinbrunner-strafle 109, Radeckyplatz 4, JoseistHdter-strafle 25. V Gradcu: Sackstrafle 4. 10!) V špecerijski trgovini KARL PLANINŠEK, LJUBLJANA, sc sprejme učenka z lepo pisavo, v starosti 15 do 16 let, ki je dovršila vsaj kako 6 razredno šolo ter je zmožna obeh deželnih jezikov. Prednost imajo prosilke s preskrbo doma. Učna doba dve leti. ^52 TDV&RM CMEVvTRM »Cmmm PEIER KoZII^Ko. - 4JUBMN& - "Sr M BREGU 20. P&EOSfJAKDBSKLGa ttOSTft Cene za gospode K 14'—, 17'—, 20*— Cene za dame . . K 12'15*—, 18-— Cene za dečke. . 36/39 K 10* 12-— St. 22-25 26-28 29-31 32-35 Cene za otroke . K 5, 6, 7, 8 Garantirana kakovost Cenejše vrste K l"oO naprej. 3685 Ccmu bomo drugo kupovali, ko se pa vsako sredo in soboto kupijo ostanki vsakovrstnega blaga za obleke in perilo kakor štofi, sukno, kontenina, sifoni, platno, porhant, volneno modno blago in drugo za skoro polovično ceno pri tvrdki „HERME6n brata Wokač v Ljubljani, Šelenburgova ulica štev. 5 v prvem nadstropju lnasproti glavne pošte). — Primerna darila za Miklavža in Božič! — Pravkar došlo čez 10.000 novih ostankov! 3378 ■ -j ■ ' • v St. 9<57j V. u 3650 3 azglas s katerim se vojaškotaksni obvezanci pozivajo v zglasitev. Na podstavi zakona z dne 10 februarja 1907, drž. zak. št. 30, se morajo vsi vojaškotaksni obvezanci do prestanka svoje vojaškotaksne obveznosti vsako leto meseca januarja zglasiti pri tisti občini, ki imajo, v njej dne 1. januarja tistega leta svoje bivališče. Oprostilo od osebnega dohodninskega davka ali od službeno nadomestilne takse, ki ga je zaradi svojega 1200 K ne presegajočega dohodka ali iz drugih razlogov pričakovati ali ki je v prejšnjem letu nastopilo, ne oprosti od dolžnosti zglasitve. Zglasitev se sme izvršiti pismeno ali pa ustno. Pismena zglasitev se zgodi tako, da se pošljeta na občino dva, po vseh rubrikah s čitljivo pisavo popolnoma in resnično popolnjena zglaševalna formularja. Zglaševalni formularji se dobivajo pri c. kr. okrajnem glavarstvu in pri občinskem predstojništvu (pri mestnem magistratu) brezplačno. Po-šiljatve zglasitev v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, so poštnine proste. Zglaševalni formularji so urejeni tako, da se zganejo in adresirajo ter brez pismenega zavoja oddajo na pošto. Ustne zglasitve vpiše občina v oba zglaševalna formularja. Zglasitve, ki so izvrše s posredovanjem tretjo osebe, no odvežejo tistega, ki se je dolžan zglasiti od odgovornosti za izpolnitev njemu naložene zaveznosti. Tistim, ki so dolžni se zglasiti, pa predpisane zglasitve ne izvrše pravočasno ali pa jo izvrše v bistvenih točkah nepopolno, se sme naložiti denarna kazen do 50 K. Vojaškotaksni obvezanci, ki v svojih zglasitvali vedoma zakrive zamolčitve ali neresnične napovedi, zapadejo — v kolikor dejanje ne utemelji čina, ki ga je po obenem kazenskem zakonu kaznovati kot kaznivo dejanje — danarnim kaznim do 500 K in ob posebno obtežujočih okoliščinah do 1000 K. Kadar denarnih kazni ni mogoče izterjati, se izpremene v zaporne kazni. Vrhutega je političnemu oblastvu dano na prosto voljo, da takrat, kadar se zglasitev ne izvrši pravočasno ali kadar se izvrši nepopolno na podstavi znanih podatkov ali podatkov, ki se uradoma doženo, takoj določi vojaško takso. Mestni magistrat ljubljanski, dne 24. novembra 1913. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦ ♦♦------------------------♦♦ ♦t „ . ♦ V ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ## pentlje, samoveznice in vse druge moderne fazone od najcenejše do najfinejše vrste, naramnice, podveze, odeje za potovanje, ščetke za obleko, lase in zobe, milo, parfumerija, palice, dežniki itd., vse v največji izbiri in :: najboljši kakovosti v :: modni in športni trgovini nasproti glavne pošte. = PJnmplsana 3029 aa-letni obstoj domače tvrdke B* siil, Černe 1914 letni obstoj "ia domače tvrdke juvelir in trgovec z urami v Ljubljani, VVolfova ulica štev. 3. Velika Izbira juvelov, zlatnine, srebrnine in vsakovrstnih ur. — Prvovrstno blago svetovnih tovarn. — V jubilejnem letu izredno nizke cene. Krasni predmeti za SW8T O ©ŽS Č i II MOWO t&tO« -Lastna dclavnica z električnim obratom.- Pri nakupu blaga zahtevajte potrdilo o uplačanem znesku! Zu ono. ki zbero do 15. junija 1914 najvišje število plačanih listov, oziroma lu dosežejo najvišjo vsoto vplačanih zneskov, so določeni brezplačni številni krasni predmeti v zlatu in srebru. 3622 Izdaja konzorcij »Slovenca«, Tisk: »Katolidke Tiskarue«. Odgovorni urednik: Joacž ttostinčar. državni poslanec«