26
Iz Dolenskiga kaj.
Drag-e Novice nam vseskozi dopise iz raznih krajev oznanujejo. Sleherni si prizadeva, iz svojiga kraja brav-cam Novic razodeti, kako se je Ianjska letina obnesla; samo Dolenci, sploh znani sadjo- in vinorejci, premalo za razglašenje svojih pridelkov skerbe, ker malokrat kaj taciga beremo. Zatorej brez zamere, častiti bravci! če vam jez naslednje verstice iz našiga kraja podam.
Mošta se je pretečeno jesen srednjo mero pridelalo, in sploh menj od leta 1846, tudi je slabši od poprejšnjima bil. Upati pa je, de pričijoča zima ga bo nekoliko vbrisala, zakaj kalen je bil in le malo prav čistiga smo pili. —Sadja sploh se je od predlanjskiga leta dosti menj natreslo, razun jabelk, kterih je bilo dovelj; nar lepših in žlahniših so mernik po dvajsetici plačevali, slabši robo pa cenejši do 10 kraje. — Ceš-
pelj, ktere so poprejšnje leto toliko lepih petič v te kraje privabile, se je to leto le malo nabralo. Kupce vavci so jih nar visi po 5 gold. cent plačevali. — Žita »e je srednje, druzih poljskih pridelkov pa malo pridelalo; — zelje je na zelnikih gnjiti začelo, zato so ga zgodaj spraviti mogli; repo so pa gosence požerle, torej kisline sploh primanjkuje. — Koriina (krompirja) pa ni; vse žaluje po njem. Le malo zdraviga se je nakopalo, sploh je na njivah pognjil; — nar bolj zdrav in gladek je v peš eni zemlji zrastel, tode malo ga je bilo; v i lovk i je pa močno pognjil. *} Tudi njegov okus je slabši od poprejšnjiga zdraviga konina; se ne razkuha rad , in kuhan je voden. Ce nam Bog prihodnje koriinove bolezni ne odtegne, ga drugo zimo kar nič ne bo. **) Bati se je, de ga že to spomlad mar-sikteri kmet za seme bo kupiti mogel. — Cena žita je tudi čudo visoka; železnica nam veliko dragino dela; vse vse za-njo skupuje. Fižol in turšico, slišim, že po 2 gold. zglajeni mernik plačujejo. V jeseni so nam clo kostanj tje vozili.— Tode ravno visoka cena poljskih in vinogradških pridelkov kmetu žepe polni, in mu očitno kaže, de bo železna cesta vrednost kmetij p o vik šal a. — Več kmetov te okolice — z veseljem jo povem — si je tlako od gruntne gosposke odkupilo; drugi so pa ž njo pogodbo naredili, de bojo tlako po izgovorjenih dobah (brištih) plačevali. To je veselo znamnje umnosti naših kmetov, de se od premilostljiviga Cesarja podarjene dobrote vdeležovajo in tako po pravični poti svoje zemljiša v vredniši stan pripravljajo.
De bi se kupčija v naših krajih še bolj vnela, so častiti, za prid kmeta močno vneti gospod komisar Kari Raab v Mokronogu prošnjo na vikši gosposko dali, de bi smel vsak četertek v Mokronogu ter ž en dan biti, in vošiti bi bilo, de bi deželno poglavarstvo to prošnjo dovolilo. Ce bomo privoljenje dobili, ga bomo berž po Novicah oznanili.                                   — u—
27
*) Zopet novo poterjenje,   de težka zemlja ne tekne koriinu. **) Vse kaže, de bo nadležne bolezni kmalo konec.
Vrednistvo