3*Jak« 1 -14# — p.f^* ZoauMU izdala okralit odOui sotiaUsnine rteze delom'B ilndt • frDovilan — Ort luje tu odgorarla uredniški odbor — Odgovorni nrednik: Stane SoStar — Tiska Mariborska tiskarna • Mariboru — Naslov nredrrit.a m uprave .Zasavski tednik’ Trbovlje 1.. Trg revolncifc St. 28 (telelon 01) - Raeur drl podružnici Narodne banke v Trbovljah SU-T 146 — Lisi .zbala vsako soboto — Letna naročnina 400 din. polletna 200 din tetrtiema 100 din tneseena 40 din — Posamezne Številke 10 din — Rokopis: morajo bit' v uredništvu nalfcasnele vsak torek doootdne In lib ne »rnSamr Štev. 33 Trbovlje, dne 11. avgusta 1936 Leto IX. OB PRAZNOVANJU I. občinskega praznika v občini Videm-Krško S LET BLIŽNJEMU V POMOČ! Ob prvem občinskem prazniku občine Videm-Krško bo praznovalo Prostovoljno gasilsko društvo v Krškem 85 let svojega obstoja in delovanja. To društvo je eno izmed najstarejših gasilskih društev v Sloveniji, zato je njegova zgodovina precej pisana. Iz primitivnega začetka dela v gasilstvu, saj je imelo društvo sprva samo ročno brizgalno, se je v teku časa povzpelo na sodobno opremljeno gasilsko enoto. Danes ima društvo že precej orodja in dobro prevozno sredstvo, ki je vsak čas pripravljeno stopiti v akcijobilo kadar koli je potrebno. Dotrajeni dom pa nujno kliče po graditvi novega doma. Društvo ima v svoji sredi precej mladine, ki z zanimanjem sledi vsej gasilski dejavnosti in se skuša strokovno usposobiti ter počasi nadomeščati starejše za gasilstvo zaslužne člane. Ob tem jubileju bo društvo dobilo novo gasilsko zastavo, ki bo vodnik vsemu članstvu pri njegovem delu. Celotni proslavi bo botrovala Splošna obrtna kovinarska zadruga Videm-Krško. Želimo, da bi bfla tudi nadaljnja pot Prostovoljnega gasilskega, društva v Krškem ravno tako slavna, kakor je bila do sedaj. Ko praznujemo letošnje leto v njo. Začetek elektrifikacije in jati normalno življenje in bri- kanalizacije v Krškem, ki je spomin na povratek naših izse- zgraditev prve nove tovarne sta sati sledovi težke okupacije. Pa pred začetkom, prosvetne dvora-ljencev prvi občinski praznik, je postala važen ekonomski mo- ne samo to. Dosežen je bil tudi ne na Vidma, šole v Senušah in prav, da pregledamo tudi rezul- ment za ta predel Spodnjega velik gospodarski razvoj pod- Dolenji vasi, številnih občinskih cest itd. Posebna skrb pa se zadnjem času posveča kmetijstvo, da ga dvignemo iz zaosta- tate našega dosedanjega dela Posavja in začetek novega živ- roč ja naše občine in ostalih po- saj bo ob pregleda uspehov našita naporov praznovanje občinskega praznika mnogo lepše ob ljenja. Vojna vihra druge savskih predelov, ki postaja po-svetovne memben ne samo za te kraje, vojne tudi našim krajem ni pri- marveč za vso našo socialistično lostL dokazih, da prizadevanje naših zanesla. Že takoj v začetku voj- Jugoslavijo. Ustanovili so se Vse to je plod zavestnega dela Nekaj sto rojakov je med nami » Prisrčno pozdravljeni na domačih tleh delovnih ljudi ni bilo zaman. Področje občine s svojim cen- ile je okupator izselil iz naših novi obrati, kot n. pr. Tovarna delovnih ljudi, ker se zavedajo, krajev vse tiste, ki so se mu čokolade in likerja, Tovarna roto tram V id smili imelo velik' ;ko v preteklosti zdeli nevarni. Mnogo ljadi se je papirja, kovinska zadruga, mi- da si bodo samo z lastnim de- Pred kratkim so spet dopo- prti razstavo izseljenskega tiska lom hi iniciativo ustvarili boljše lovali izseljenci iz raznih držav in dragih dokumentov. Matica a gospodarskega tej izselitvi izognilo s pobegom, zarska delavnica, tiskarna in še pogoje za življenje. Ti uspehi s?f*a> največ iz Nemčije, Fran- je pripravila tudi obiske naših dobje med prvo in drugo sve tovno vojno precej burno za Krško polje in Krško samo. Razne politične stranke so pre- je bilo zaradi izdajstva ustrelje dle svoje niti in ustvarjale težko življenje, m rž njo in sovra- na Sovjetsko zvezo začele prve kultumoprosvetno življenje, raz-sabotažne akcije, kot miniranje vilo se je šolstvo itd. pomena, medtem, ko je bilo raz- Tako so se ob napadu Nemčije, drugi obrati. Močno je zaživelo pa ne smejo uspavati »»ačlh lju- Holandske i» ZDA. najlepših krajev in turističnih -*-*-* ’----' '-------- ’ ’ ■ ~ ----------*— ;-----di, ampak morajo biti pobuda za tudi v naše Zasavje so le- zanimivosti. Predstavniki Ms- nadaljnje ustvarjalno delo. 408 P™34* rojaki iz Francije m tiče žete, da bi tudi letos rm ________________.. ., __ ‘___. Nemčije. Mnogi izmed njih so rojaki odnesli iz starih krajev mo letos prvikrat ' £bi °***kaH sttare ^raje. P««4. le' Itflr najlepie sporni ne. nib deset mladih Krčanov, ki so čili v socialistično izgradnjo naše samo registrator doseženih rase- P® 80 0b\sku No, letos pa praznuje naša !^i_^aAj*ti te™Ue “ "a! in k d°prineSli “J - »o samo spomin na g* j*£ železniške proge itd. V tem času Vse to dokazuje, da so se tudi delovni ljudje naše občine vklju- štvo med ljudmi. Razni kapi ta- rodnoosvobodilno gibanje v tem listični vlastodržci so vedeli, da predelu. Tista leta se je v teh delež. Novi komunalni sistem je ihi- pretekle dni, marveč naj bo kažipot za nadaljnje uspehe v naši ima Krško polje ugodne pogoje krajih pojavil spet srednji vek, ciativo teh delovnih ljudi še po- socialistični izgradnji in v utr- za razvoj industrije. Zato so preprečili zgraditev kanala med Savo in Krko ter izgradnjo hi-dročentrale ob tem kanalu, ki bi bila za to področje velikega gospodarskega pomena — pre pre poln teme, smrti in preganjanja, večal. Rezultat te iniciative pa V tem času, od meseca septembra 1941 do februarja 1942, je bil ves slovenski živelj pregnan so razni gospodarski načrti, kot n. pr. razširitev tovarne čokola- kulturnem de, izgradnja novih postranskih ljenju. jevanju socialističnih družbenih odnosov V našem gospodarskem, in prosvetnem živ- s svoje zemlje in nasilno preše- obratov za izkoriščanje odpadnih l.ien v Nemčijo, na njegovo me- surovin v Tovarni roto papirja, Občinski praznik naj bo porok, da se pretekli časi nikdar čili so nadalje podjetju »Bata«, sto pa so prišli kočevski Nemci, ustanovitev novih obrtnih obra- več ne povrnejo in kličem: da bi zgradilo v Vidmu-Krškem svoj kombinat, katerega je to podjetje pozneje zgradilo v Borovem pri Vukovaru na zemljišču, ki ga je podjetje dobilo tamkaj zastonj, pri nas pa so lastniki-veleposestniki zahtevali gnanci, ki so ostali prt življenju, ogromne oziroma izredno visoke lahko vrnili na svoje domove. ki so napravili tem krajem za tov za krepitev materialne baze »Naj živi socialistična Jugo-časa svojega bivanja 1942—1945 občine in krepitev jugoslovanske slavija z maršalom Titom na veliko gospodarsko škodo, ki še skupnosti, gradnja vodovoda in čelu!« STANE NUNOC danes ni popravljena. Zmaga ljudske revolucije 1945 je omogočila, da so se vsi pre- Haiandske, so nam naši rojaki \et> ki) je bila v Ljubljani nsta-povedaU, da so se pač tako na- novljena osrednja organizacija, vadili na vsakoletne obiske pri ki naj bi navezala najtesnejše spoji* t> domovini, da se pač stike z izseljenci po vsem svetu, trnu letos mso mogli upirati in izseljenski matici se je to vse-90 1 ** P°t. kakor lepo posrečilo. Že po pr- Tudi letos je pripravila lzse- vem letu delovanja si je utrdiki Ijenska matica izseljenski teden sloves med vsemi rojaki v vseh z bogatimi kulturnimi in drv- deželah sveta. Danes po petih ffimt prireditvami. Tako so mi- letih pa menda m dežele, kjer n”° nedeljo odkrili lep sporne- ne bi Matico poznalo sto in sto ntk velikemu pisatelju Louisu naših izseljencev, šn ugled, ki Adamiču, v Ljubljani pa so od- si ga je organizacija pridobila, cene, ker so vedeli, da bi z izgradnjo industrije v tem predelp nastal tudi delavski razred kot naprednejši element in vodil borbo proti nečloveškemu Izkoriščanju. Zaradi tega so vsi ti posavski kraji, med katere sodi tudi naša občina, ostali gospodarsko in kulturno zaostali. Sele leta 1937 je bil del Po- Začetek življenja po povratka je bil izredno težak. Domovi so bili razdejani, polja neobdelana, hlevi brez živine, kašče brez žita in gospodarska poslopja brez orodja. Takšen je bi! položaj leta 1945 v mesecu juliju in avgustu. ko so se naši izseljenci vrnili na svoje domove. Ob podpori ljudske oblasti, ki je zrastla h štiriletne NOV. so Družbeni plan in proračun občine Brežice savja elektrificiran, kar je zelo povratniki v letih 1946_________1947 ugodno vplivalo na nadaljnji «koro docela obnovili svoje do-Bospodarski razvoj, leta 1938 pa move. gospodarska poslopja Itd *e je začela zidati tovarna ce-luioze na Vidmu, ki je naslednjega leta že pričela s proizvod- naše ekonomske politike in njegova osrednja naloga je stabilizacija gospodarstva sploh, ustalitev trga in cen, povečanje storilnosti in realna davčna politika. Težnja vseh teh faktorjev je: ' zvišanje življenjske -____ ... ravni svojih občanov. številni traktorji so orali ledino Vseh sredstev, s katerimi bo Krškega polja, rane so se celile letos občina razpolagala, bo 151 in polagoma se je začelo raz vi- milijonov din in sicer znaša kakor na tujem, tako doma, pa nam kaže, da so tovariši pri Matici pravilno zastavili delo in uspeli o najvažnejšem ■ imeti stalne in prisrčne stike 'z vsemi, našimi ljudmi na tujem. Vsi naši ljudje ždijo, da bi se rojaki v teh d+eh, ko so med nriSen PrOr0Čri t ?r°TUn 4921 s Poprečno 2,59 ha obde- iTdo IT tudi L7oT£^fdo- P S 1 splošnim načelom 21, stanovanjski sklad 32 in lovalne površine ali skupaj mov najlepše vtise. Želimo pa j ad ,3 nuhjone din. 5,46 ha na eno gospodarstvo tudi, da se kar najbolje sezna-dohodnina naj bi vr- vseh zemljišč. Povprečje obde- nijo z našo stvarnostjo. Želimo, gla 99 milijonov Družbeni pro- lovalne površine na eno krneč- da vidijo naše uspehe, pa tudi-izvod gospodarskih organizacij ko gospodarstvo je torej ugo- vse tiste težave, s katerimi se pa je predviden za državni sek- dno, vendar hektarski donosi ubadajo naši upravijalci. Zeli-zadruzm s 113 je zdaleč niso zadovoljivi. Pre- mo pa jim tudi mnogo delovnih milijoni, Skupaj 583 milijonov malo je viškov pri pridelkih, uspehov na deloviščih v svojih (Nadaljevanje na 2. strani) Rezultat ankete posredovalnice za delo 0L0 Trbovlje Kam z ostalimi 259 vajenci? Se pred zaključkom letošnjega šolskega leta je posredovalnica za delo pri OLO Trbovlje Predlagala vsem šolam na pod-r°čju našega okraja, da izvede *nketo o zaposlitvi moške in ženske mladine po končanem *°lanju. Kljub temu, da so bile 0 tem vse šole obveščene, je to nnketo izvedlo le 80 % vseh šol. Nekaterim vodstvom šol se po 'Oledu pač ni zdelo potrebno ot na področju vajencev Pravilno ^akf. ’ -14" bi se gom sta Šanteju padli na glavo dve večji skali in ga pri priči ubili. Vest o tej nesreči je žalostno odjeknila med vsemi rudarji, posebno še med tistimi, ki so udeležuje poznaM tega vestnega rudarja, mladina. mladinci seznanjajo z najosnovnejšim vojaškim znanjem, ki jim bo prišlo zelo prav čez nekaj let, ko bodo odšli na odslužitev kadrovskega roka. Taborjenja se delavska in kmečka 12. obletnico ustanovitve revirskega bataljona VDV BODO POČASTILI Z ODKRITJEM SPOMINSKEGA KAMNA PADLIM BORCEM Odbor za organizacijo proslav Štajerske brigade VDV bo priredil skupno z Zvezo borcev NOV počastitev 12. obletnice ustanovitve Revirskega bataljona VDV in odkritje spominskega kamna dne 4. junija in 17. avgusta 1944 pri napadu na nemško postojanko pri Katarini nad Trbovljami padlim borcem NOV. V zvezi s to slovesnostjo poziva odbor vse borce, ki so ae v narodnoosvobodilni vojni borili v sestavu Revirskega bataljona oziroma Štajerske brigade VDV, da se udeleže te proslave, ki bo pri Katarini nad Trbovljami v nedeljo, 19. avgusta 1956, s sledečim sporedom.: ob 9.00 slovesen sprejem partizanskih patrulj, ob 9.30 bataljonski zbor bivših borcev VDV, ob 9.45 odkritje spominskega kamna, ob 10.00 slavnostno zborovanje z govori in kulturnim sporedom kateremu sledi partizansko rajanje. V počastitev te obletnic.- bodo v soboto, 18. avgusta, odšle ob 7. uri na pohod partizanske patrulje, ki bodo obiskale partizanske družine in grobove padlih borcev, katere bodo počastili s polaganjem vencev po vaseh in drugih krajih, in sicer: Trboveljska četa: Trbovlje—Dobrna—Plesko—Zrebljev hrib—Marko—Gabrsko—Klek—Planinska vas—Knezdol (miting) —Svine—Katarina. Zagorska četa: Kotredež—Zagorje—Izlake—Ržišče—Raz-bor—Jesenovo—Znojile—Vrhe—Ceoine—Partizanski vrh (miting) —Podmeja—Katarina. Hrastniška četa: Hrastnik—Dol—Brdce—Belovo—Brezno —Zavrate—Kal—Ravne—Govejpotok—Jesenova raven (miting) —Katarina. Zabukovška četa: Liboje—Zabukovca—Britno selo—Za-hom—Matke—Podgozdovnik—Igriže—Mrzlica (miting) —Vr-har—Katarina. Iz Trbovelj in Hrastnika do Katarine bo Avtoprevoz-nišfcvo Trbovlje za to priložnost organiziralo redno avtobusno progo. Vabljeni: partizanski borci, politični aktivisti in vse prebivalstvo. Borci, politični aktivisti in vsi prebivalci — udeležite se v čtimvečjem številu tudi sprejemov in mitingov, ki jih bodo organizirale partizanske patrulje. Odbor Slavko Zule, Trbovlje: Krediti samo za proučene in rentabilne investicije Pri boru Zvedeli smo... Se enkrat na račun zagorskega gostinstva: „Živalice v jedi“ Tale sestavek bo, upamo, res- Okrajnem ljudskem od- de. V okrajih In občinah se to- investicijskih skladov, oziroma *Vžno “P*™0’ v Trbovljah pripravljajo rej uvaja enak sistem razdelje- usmerjajo del teh skladov v sho ° / se predloge za razdelitev kreditov Vanja investicijskih sredstev, določene investicije. m“ ,u **? ,J ' f. h iz okrajnega investicijskega kot je v veljavi pri splošnem teh DredDisih se blokira I", Je Pred dnevl P P sklada. Predpisi, Id so izšli v (zveznem) investicijskem skla- T* „ *lu menda ze lep cas zadnjem času, vnašajo v način du. 20% okrajnega investicijskega m zgodilo v nobeni zagorski go- dodeljevanja kreditov bistvene objektivno gledano je tak sklada Na naCln 1x1 kme" st lni' spremembe sistem dodeljevanja investicij- tijski del investicijskega skla- Do sedaj je okrajni ljudski skjh kreditov iz okrajnih ln da, s katerim bo okraj letos odbor brez vsakih omejitev raz- občinskih sredstev mnogo bolj- razpolagal znašal okrog 27 mi- polagal s svojim investicijskim « in BO=r,odarsko nravilneiži p Wg l' znasai 0Kr0g zt mi Zagorju! Upravnik se zaveda, skladom in z odločbami dode- kot dosedanji način Zahteva pa *9®nov din. Ta sredstva dote- da hočejo gostje za trdo prislu- ljeval kredite neposredno posa- 0d strokovnih organov večje kajo lz kmetijske dohodnine in ženi denar ne le dobro pijačo, meznim gospodarskim podjet- poglabljanje v ta vprašanja in bodo dosežena le, če bo v ce jem ali drugim prosilcem. Po široko poznavanje problemati- iQt; izteriana kmečka dohodni novih predpisih okrajni ljudski ke investicij v okraiu. 1 J. a „ 0 . ____ . . _ odbor ne more več dodeljevati _ . .. . na- Na prihodnji seji bo okrajni jam točilniško. za najboljše, kar kredite posameznim prosilcem, , a al* ljudski odbor razpisal natečaj je trenutno zaposleno v mest- temveč določi le okvire oziro- položaj’ in zahteva od’ za razdelitev kreditov iz tega nem gostinstvu Hitri m vljudni ma namen n pr. 10 milijonov .,7; j ~f -J ,. , , , ,, , „ . , .... so, skratka, dobro znajo svoj din za gradnjo obrtnih delav- ^ihyda predvideno investicijo dela sklada Svet za kmetijstvo pc'se, nic, 6 milijonov za ureditev t0™01/1*0 prouče m dokumenti- pripravlja predlog po katerem sadnih nasadov itd.). Na tej rajo, še preden zaprosijo za osnovi bo razpisan natečaj Poznate hotel »Kum«? Bržkone ga dobro poznate! Lep — morda trenutno najlepši lokal v marveč tudi kulturen prostor. In menda ne bom pretiraval, da velja točilniško' osebje, poudar- Zai je v kuhinji menda po- _a kredit. Do sedaj ni bilo vedno naj bi se razpisali krediti za vsem drugače. Tamkaj so men- nnormia v a j.t.,... nampnp tako. Podjetja so navadno vla- ureditev sadnih nasadov, uredi- da pozabili na vsa — dejali bi Pndietia ki hodn želela dobiti gala 23 kredite prošnje, v kate- tev hi.eV0X in. snojničnih jam, _ najOSnovnejša načela in pra- l vinž rih je vsa utemeljitev obsega- “ nakup kamionov m za zgra- vila hlgiene in čistoče. Drugače kredit, bodo morala vložiti _it..............«- a- !L ditev mlekarne. Pri natečaju ne pred dnevi naše, abonent V hrastniški Steklarni je vse pripravljeno Za ustanovitev kluba mladih proizvajalcev g?®? j« iS r° laM? “sr1,* r«. investicijski program, izdelan bene intervencije in prošnje na ^“i pogoj Si ^odobritev ki ,se. je. !?,ho^0 .Sop.iri!f na .. okraju. Za investicijski kredit , j,. £. : , .sredi krožnika. Menda je kuha- po predpisih in vso ostalo po- , j1,. , ■ kredita bo-postavljena zahteva, ._ _ ... . / bo^oZavtvTla^posebnr^ Saborate^S- ^ invSridjilUnf' delež^v^vT- ttŽ»na - . . ‘ ar&«trebnih investi- se ie^ganainve- Tudi drugi del investicijske- najcenejša in najrentabilnejša. Poletja in ga sklada je blokiran za 20%. ske?a ljudskega odbora v Za- Važen kriterij bo pa seveda s fstallS-^-fa?^0 Trbovlje, b) Rudnik Trbovlje-Hrastniik; b) ZA OKRAJNI ZBOR: 1. razpravljanje to sklepanje o načrtu odločbe o usta. novitvi Ekonomske srednje šole v Trbovljah; e) ZA ZBOR PROIZVAJALCEV: 1. razpravljanje to sklepanje o potrditvi zaključnih računov gospodarskih organizacij; d) ZA SKUPNO SEJO: 1. razpravljanje to sklepanje o načrtu sklepa o določitvi števila sodnikov-porotnikov ter izvolitvi ta razrešitvi sodnikov-porotnikov okrajnih sodišč; 2. razpravljanje to sklepanje o načrtu Sklopa o imenovanju predsednika odbora za male asanacije; 3. razpravljanje in sklepanje o načrtu sklepa o imenovanju člana komisije za plače v gospodarstvu; 4. razpravljanje to sklepanje o načrtu sklepa o razrešitvi in imenovanju člana sveta za zdravstvo; 5. razpravljanje to sklepanje o načrtu sklepu o imenovanju predsednika, podpredsednika, fllaov upravnega to nadzornega odbora ln direktorja Komunalne banke v Trbovljah. Po 112. členu zakona o okralnlh ljudskih odborih je dolžnost odbornika, da se seje udeleži oziroma v primeru bolezni ali nujne zadržanosti pošlje predhodno pismeno opravičilo. Na dnevnem redu so spremembe in dopolnitve okraja Trbovlje, ki moralo prav tako kot statut biti sprejete s kvalificirano večino. Predsednik OLO: Martin Gosak, 1. r. da se ni ničesar zgodilo. Torej je bila za nameček še nesramna. No, in ker ji menda lasje niso bili - dovolj in kgr je sodila, da morajo Ubogi abonenti pojesti prav vse, kar jim postavi na mizo. je od nekod privlekla še »strguljo«. Sodim, da bo morda uprava podjetja kar najbolj energično kaznovala krivca in če ne zna hiti snažen, nastavila takega uslužbenca, ki mu bo snaga prva in poglavitna skrb. Kajti drugače bodo Zagorjani menili, da Je morala žena bivšega borca ta Invalida, ki so jo vzeli v kuhinjo hotela na poskušnlo, samo z*' voljo lega zapustiti službo, ker je bila bolj snažna kot kuharica in morda še ostalo osebje. Ponavljam! Vem, da jfe vsekakor mogoče, da pride kar koli v jed. Toda da pride celo mrčes, to presega vse meje in kaže na skrajno malomarno opravljanje službe kuharskega osebja. Pri' čakujemo. da — kot rečeno — uprava podjetja tokrat ne b° ostala križem rok In da bo sto' rila to, kar bi v podobnem pri' mern storil vsak delavski svet podjetja. Sicer pa bomo videtii Abonent Ločani pri Zagorju želijo... Skozi središče Lok pri Žago*’' Ju teče majhen potok, ki pa J0 na deJu struge odprt. Nič posebnega, v Zagorju nl noben potok zaprt. Toda v teta primeru je drugače. Struga P°' toka teče povsem mimo stan®' vanjških hiš in ker sta oba brc-gova zelo nizka, so stanova* zelo prizadeti. V potok se stek^ vsa mogoča in nemogoča nesn^ ga to zavoljo tega nd čudno, v njem kar mrgoli podgan, so tolikšne in tako številne. prebivalci Lok menilo, da ^ kmalu vdrle v kleti in celo stanovanja. Na vseh zadnjih zborih cev so občani zahtevali m sili zagorsko občino, naj ta d potoka vejidar pokrije, aii zabetonira tla. da bi se ncsn0,fja lahko odtekala, s čimer bi ta. največln tegoba 'Ločanov °~' stranjena. 2al te upravičene hteve občanov Se niso ;zP0,niaJ Vsa stvar bi terjala stroškov, končno pa gre tu &e ^ zdravje ljudi. Ločani uPaJ0,1(v bo komunalna uprava občin9* ga ljudskega odbora kmalu a šla nek-ij delivcev ta ustrc* pjeblvalccm. Nekatere gospodarske značilnosti v občini Videm-Krško Značilno za gospodarstvo v občini Videm-Krško je, da so v njej vse gospodarske veje precej močno zastopane. Tako je Nova občina Videm-Krško, ki se je formirala 1. septembra lanskega leta, je sestavljena iz bivših občin Videm-Krško, Leskovec, Raka, Veliki Trn, dela Podbočja in dela Artič. Občina ima 14.906 prebivalcev. V okviru občinskega ljudskega odbora deluje 13 svetov. V teh svetih in še 12 komisijah ter 13 krajevnih odborih kot organih družbenega upravljanja dela 280 volivcev. Ljudski odbor pa šteje 55 odbornikov z 9.341 volivci. čini. Značilno za kmetijstvo pa je zlasti njegova nizka proizvodnost, ki ima svoje vzroke v neekonomičnem izkoriščanju zeni jt brez temeljitega poznavanja sodobnih obdelovalnih met d ,j je kmetijska proizvodnja v pretežni večini še na nizki razvojni stopnji. Prav kmetijstvu bo treba v naslednjih letih posvetiti največjo skrb. Tega se zavedajo vsi odgovorni oblastni in politični či-nitelji v občini. Tako je bila v zadnjem času cela vrsta razprav. na katerih so obravnavah Predsednik občine Videm-Krško STANE NUNClC industrija precej močno razvita, kmetijstvo ima vsestransko zadovoljive pogoje za razvoj, obrt, trgovina in gostinstvo pa so tudi na zadovoljivi razvojni stopnji. Po vrednosti proizvodnje je na prvem mestu industrija, ki ustvarja 71,5 % družbenega pro. izvoda v občini. Največje industrij sito podj. je Tovarna celuloze in papirja, ki je bila v glavnem dograjena lansko leto. če izvzamemo stari obrat celuloze in ki je pričela delati s polno kapaciteto. Proizvodnja čas-niškega papirja v tej tovarni je tako velika, da krije vse potrebe v državi in da ga še nekaj ostane za izvoz. Tovarna pe proizvaja tudi raznovrstno celulozo in lesovino. Perspektivni načrt izgradnje tovarne pa predvideva, da se bo z dograditvijo nekaterih dodatnih objektov proizvodnja še povečala in po izbiri še obogatila, tako da bi v tovarni izdelovali še krmilni kvas in v nadaljnji Svet za kmetijstvo Pri občinskem ljudskem odboru in kmetijske zadruge temeljito obravnavajo vsa ta pereča vprašanja in skrbe, da se ukrepi za dvig kmetijskega gospodarstva in proizvodnje pravilno izvajajo. Obrtništvo je razmeroma dobro razvito in se obseg storitve, ki neposredno vplivajo na standard prebivalstva, iz dneva v dan veča. Po strukturi lastništva prevladuje Po vrednosti proizvodnje zadružna obrt, nato sledi privatna, državna in obrt kmetijskih zadrug. Delež obrti Odred predvojaške vzgoje Videm-KrsiM, pri prostovoljnem delu. Lansko leto je bil v okraju najboljši in tretji v Sloveniji stanje kmetijstva in določili jasna stališča, kje in kako bo treba reševati to važno gospodarsko vprašanje. Predvsem bo treba pričeti z načrtno obnovo sadjarstva in vinogradni- Veliki stroj za rotacijski papir v roto-tovami Perspektivi tudi sintetična vlakna. . Pomembno industrijsko pod-■totje v občini je Tovarna čoko-toe in likerjev, dasiravmo je f*5 obsegu manjši obrat. Ta to-Varna ima tudi v programu povečanje proizvodnje, in sicer jo [\amerava Preusmeriti tako, da 1 podjetje izdelovalo razne f^dne sokove in pulpe. Postalo Z1 Posebno pomembno pred-zaradi tega, ker bi tovar-oK*f>rcde,ovala sad-to ki ga je v (jo vol j. Ta preusmeritev vi seveda tudi močno vpli-bi .na raav°.i sadjarstva, saj r‘ pridelovalcem nudila prilož-da ob boljših letinah prodajo svoj pridelek. &,\\adaljnji predstavnik indu-v občini je podjetje Uk .r° Videm-Krško«, ki se v®rla predvsem z razdeljeva-e'°ktrične energije, vzdr-daljnovodov, nizkemu-elektfh)6*® omrežja in drugih kak°r tudi štva, istočasno pa bo treba začeti krepiti naše kmetijske zadruge, ki morajo postati osnovni činitelj napredka na vasi in skrbeti, da se pospešuje kmetijska proizvodnja, hkrati pa uvajajo socialistični odnosi na vasi. ^®ktričnih naprav in instalacij, z izgradnjo raznih clekt i . 11 z ;zgracnijo raznih jC{- r"ikacljskih objektov. Podli,} ' Je kot tako zelo velikega ne et)a» sto izvršuje neposred-pri elektrifikaciji podel,j , _ Kor so precejšnji pre-trijn°b^'r>o še vedno brez elek-ka ?Kli toka, bo njegova nalo. stojal?} °h sodelovanju vseh pri- , bom družbenih čini tel jev reši p^j^CTObrio vprašanje. ' veja gospodarstva uaiv^ industrije je kmetijstvo v vck< ker „ 11' Predvsem zaradi legr 57«/,•G v kmet IMvu preživita VseSa prebivalstva v ob- OD 12. DO 19. Vlil. 1956 Ob prekopu teh žrtev so prišli do dokumentov, ki jih še danes hranijo v muzeju. Kljub temu, da je bil skoraj ves predel občine Videm-Krško preseljen v šlezijska taborišča, se je partizansko gibanje v kraju vendarle dobro širilo, saj se je mnogo pregnancev vrnilo med slovenske partizane. Partizanska aktivnost med narodnoosvobodilno vojno se najbolj izraža v tem, da je mnogo mladih ljudi darovalo svoje življenje na oltar domovine. Da bo herojsko delo padlih partizanov ostalo v spominu tudi poznejšim rodovom, skrbe organizacije Zveze borcev. V spomin padlim borcem so postavili spomenik na Zdolah in dve spominski plošči v Velikem Podlogu. V njih so vklesana imena vseh padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja. Ob tej priložnosti se moramo spomniti tvdi edinega narodne- Lep je pogled z bližnjega hriba na Videm-Krško li, da bo nekoč tudi tega nasilja konec in da se bodo lahko spet vrnili v drago domačo vas. Večini pregnancem se je ta želja izpolnila, ko so se od osvo- ga heroja v občini Videm-Kr- boditve leta’1945 do konca »ne- socialističnega sektorja se iz leta v leto veča, kar potrjuje pravilno tedenco razvoja obrtništva. Res je, da se ■ občuti še pomanjkanje nekaterih strok, kot n. pr. krojačev, šivilj in kovačev, vendar se tudi to stanje izboljšuje. Dela se na tem, da se mladina usmerja v uk predvsem v tiste stroke, ki imajo premalo naraščaja. Spričo pozornosti, ki se posveča razvoju obrtništva, in pa danih pogojev ima obrtništvo najboljše perspektive za nadaljnj razvoj. BREZ ŽRTEV NI ZMAGE lz brežiškega muzeja so prenesli na razstavni prostor v Videm-Krško med drugim tudi dokumente, ki so jih imeli prvi krški partizani. Deset Krčanov so Nemci ubili 30. julija 1941. leta kot prve partizane v Sloveniji, Po krivdi slovenskih izdajalcev so jih Nemci izsledili v Rorah nad Krškim, jih odpeljali v zapor, nato pa jih na zverinski način postrelili v dobravskem gozdu. Teh prvih žrtev se vsako leto živo spominjajo domačini, ki so jim. v spomin postavili lep spomenik v Dobravi, njihove telesne ostanke pa prepeljali mi krško pokopališče. ško, tovarišice Milke KERIN, ki se je pridružila narodnoosvobodilnemu gibanju že 1941. leta in odšla med gorjanske partizane. Bila je ujeta, ko je Gorjanska četa prišla na Štajersko. Kljub pretepanju in mučenju pa ni izdala svojih tovarišev, zato so jo prepeljali Nemci v taborišče Bori, od koder pa je pobegnila in prišla nazaj med pohorske partizane. V Pohorskem bataljonu je vodila slavni ženski vod ter se vedno izkazala kot neustrašna in pogumna borka, zato so ji dali ime »Pohorska Milka« in celo »Pohorska levinja«. 31. julija 1944 leta je padla v hudih bojih za osvoboditev ljubnega, stara komaj enaindvajset let. Njej v spomin je organizacija ZB postavila na njeni rojstni hiši v Velikem Podlogu spominsko ploščo. Večina prebivalstva občine Videm-Krško je bila — kakor že omenjeno — med vojno preseljena v Nemčijo. seča avgusta vračali na svoje po 1 ha vinograda skoraj z lastnimi sredstvi. Posestvo ima 60 ha zemlje, od katerih je 10 ha vinograda Kolikor bo posestvu uspelo priti do posojila, bo obnovilo še 12—14 ha vinograda. OdborniKi Občinskega ljudskega odbora Videm-Krško domove Toda posamezniki so ostali v tujini. Pomrli so od oslabelosti ah pa so bili žrtve bombardiranja. Ker je meseca avgusta 1945. leta prišlo največ izseljencev spet nazaj v domači kraj, se Izdelki tovarne čokolade in likerjev slove daleč naokrog Svoje domove so morali pre- bodo ob 1. občinskem prazniku gnanci zapustiti, s seboj pa so ki je posvečen temu povratku’ smeli vzeti le tisto, kar so lah- spominjali težkih dni okupacije, ko spravili v kovčke in cule. Izseljenci so s težkim srcem zapuščali domačo grudo, tolažila Pa jih je zavest, da izgnanstvo ne bo trajno. Prepričani so bi- obenem pa se veselili, ker lahko spet žive na svoji rodni zemlji in govore svoj materinski jezik. Lep napredek kmeti i ske zadruge Videm na Vidmu leta 1948 59 članov, IMavalni bazen v Vidmu-Krškem je tc dni prepoln kopalcev Kmetijska zadruga je bila ustanovljena in je takrat štela le Število članstva je stalno rastlo, tako da je bilo leta 19S2 v zadrugi že 413 članov. Ko pa se je zadružni delež povišal od 100 na 500 din, je članstvo spet nazadovalo, tako da je v zadrugi ostalo le 238 članov. V zadrugi uspešno deluje poleg trgovine tudi odkup, zadružni obrati, pospeševalni odseki in zadružno posestvo na Sremiču. Zadruga pa ima velike težave s prostori. Upravno poslopje ima le dve neprimerni sobi, kar delo zelo otežkoča. Zato namerava zadruga zgraditi verjetno že prihodnje leto primerno upravno poslopje, v katerem bi bila tudi trgovina. Kljub temu, da je skladišče zadruge na Vidmu precej veliko, ne ustreza več današnjim prilikam in bo treba misliti tudi na povečanje in izboljšanje skladišč. Zadružno posestvo uspešno vodi upravnik ' tov. Tlakočar. Vsako leto obnove na posestvu Na posestvu se ukvarjajo tudi s poskusi. Tako bodo letos 1 ha vinograda posejali ž zelenim gnojilom, nato pa na podlagi ugotovitev začeli uporabljati zelena gnojila na splošno. V zadrugi deluje več obratov. Zanimivo je, da upravni odbor zadruge skrbi še za prebivalce-potrošnike na ta način, da ima več uslužnostnih obratov, ki pa zadrugi ne dajejo posebnih dobičkov. Veliko skrb posveča zadruga pospeševalnim odsekom. Med prvimi je živinorejski odsek, ki so ga ustanovili že 1948. leta Njemu so sledili še vinarsko-sadjarski, poljedelski, »strojni in čebelarski odsek in še drugi. Živinorejski odsek skrbi v glavnem za plemenjake in za molzno kontrolo. Pod kontrolo je 38 krav in znaša povprečna molznost 2635 litrov. Zadnja leta se molznost krav veča, saj je bila povprečna molznost rodovniških krav ob ustanovitvi zadruge le 1900 litrov. Poleg tega opravlja odsek mesečen pregled krav, skrbi za gnojišča, gnojne jame in silose. Tudi v sadjarstvu gre prizadevanje zadruge oziroma sadjarskega pospeševalnega odseka za tem, da bi zadružnikom dokazali, da z umnim gospodarstvom lahko pridejo do večjih donosov s sadjarstvom. Zato so pri desetih kmetovalcih izvedli poletno škropljenje sadnega drevja in z njim prikazali, kakšen bo uspeh. Preko zime je delovalo 10 sadnih prevoznih škropilnic, s katerimi so pcG škropili na območju KZ Videm 13.437 sadnih dreves, kar je 95% vseh sadnih nasadov. (Nadaljevanje na 4. strani) Se in še je treba lesa za nove bale papirja v tovarni Celuloze in roto papirja PRVI OBČINSKI PRAZNIK V VIDMU-KRŠKEM V pozdrav prvemu prazniku občine -VIDEM-KRŠKO nje je trenutno streha, mnogo bolj kritičnem Okrajna mladinska brigada vajencev ob prihodu v Videm-Krško (Nadaljevanje s 3. strani) Zadruga pa skrbi tudi za poljedelstvo in vrtnarstvo. V ta namen vzgajajo in pridelujejo v zadrugi semensko pšenico, poskrbeli bodo za analizo zemlje, zamenjali navaden krompir za semenskega itd. Ker v bližini ni vrtnarja, je kmetijska zadruga posodila zadružniku 20 toplih gred za pridelovanje vrtnih sadik. Kmetijska zadruga ima na celem področju lepe uspehe. Niso pa važni le uspehi, temveč tudi samo efektivno delo. V lanskem letu so vsi zadružni obrati izkazali preko 90 milijonov ki je v stanju, kot je ugotovila komisija. Nujna bo pomoč z okraja, da. se uredi tudi streha in s tem zagotovi obstoj poslopja. Z novim šolskim letom bodo dijaki že brezskrbno vstopili v svoje razrede, Strah, da se bo udrl strop na njihove glave, bo odveč in pouk bo lahko spet dinarjev denarnega prometa, nemoteno potekal kmetijskih pridelkov pa je zadruga odkupila za preko 22 milijonov dinarjev vrednosti. Za- V poletnih počitnicah obnavljajo tudi šolo v Dolenji vasi. družno premoženje se iz leta v uspešno delo pri tej obnovi leto veča, tako da znaša imetje 7 majo največ zaslug šolski in zadruge že skoraj 12 milijonov dinarjev. Kmetijska zadruga na Vidmu bo še nadalje skrbela za dvig kmetijstva in zadružništva, zato bo skušala pritegniti v svoje vrste še ostale kmetovalce, saj bodo imeli v zadrugi priložnost izobraževati se in si pridobiti znanje, ki je potrebno vsakemu sodobnemu kmetovalcu. krajevni odbor in tudi prebivalci sami, ki žrtvujejo precej prostovoljnih delovnih ur samo zato, da bodo imeli njihovi otroci čim lepši šolski hram. Na Senušah so se že pred desetletji ubadali z vprašanjem, kako bi prišli do svoje šole. Po vojni se jim je posrečilo za- časno namestiti šolo v barako, ki pa je po nekaj letih propadla. S tem se je seveda končala tudi šola Letos so tu ponovno začeli z gradnjo provizorija, ki so ga postavili na lepo mesto Dokončno bo ta stavba dograjena še ta mesec in s tem dano spet možnost za nemoten pouk tudi v tej vasi. Z ustanovitvijo dveh novih šol v letošnjem šolskem letu so vaščani, tako v Dolenji vasi in na Senušah ter njuni okolici, mnogo pridobili, saj starše ne bo več skrbelo, kje so ob slabem vremenu in v zimskem mrazu njihovi otroci, ko se vračajo iz šole Ker bo mnogim učencem s tem skrajšana pot v šolo, bodo lahko na ta račun preživeli dalj časa pri knjigah in domačem učenju in se spočiti laže lotili šolskega dela in želi boljše uspehe v šoli. Polja so bogato obrodila Kmtčkii revija in končke dirke na Krškem potfu I udi na turizem ne smemo pozabiti Videm-Krško je bilo že nekdaj znano turistično središče. Izletniki so se lahko napotili iz Vidma-Krškega na Zdole, Libno, Leskovec, Veliki Trn itd. pre- radl šati kritiko, da v kraju ni nocišc. Letoviščarji bi se s krajam in okolico pobliže seznanil^ kar pa v enem dnevu ni mogoče, zato bi želeli kje pre- Prvo kmečko zborovanje na Krškem polju je bilo leta 1927, ko so se kmetje zbrali na celinah pod Leskovcem in poslušali govor pokojnega hrvatskega voditelja Stjepana Radiča. To je bil začetek tradicionalnega kmečkega praznovanja v Pogled na Videm-Krško Z ureditvijo šolskih poslopij se bodo izbol|šaii učni uspehi V občini Videm-Krško je ne- so postale že kar nadležne, tako kdj šol, ki so še v dokaj do- da je šolski kolektiv prišel do brem stanju, so pa med njimi zaključka, da iz vsega tega pre- tudi take, ki nikakor ne ustrezajo svojemu namenu. Šolski poslopji v Leskovcu sta bili v zelo kritičnem stanju. Pričeli sta razpadati od temeljev pa vse do strehe. To ni razburkalo kri le šolskemu kolektivu, učencem in staršem, marveč tudi volivcem in občini. Nekaj časa so razpravljali, kaj vee bi bilo treba storiti za ohranitev zlasti »stare« šole. Komisije, ki so neprenehoma pregledovale šolsko poslopje, gledovanja in popisovanja ne bo nič. Razpadajočo šolsko zgradbo so pričeli s pomočjo občinskega ljudskega odbora popravljati. To nalogo je prevzelo gradbeno podjetje »Sava«, ki svoje delo vestno opravlja. Kletni prostori, ki jih je prej zalivala voda, so sedaj že izsušeni in uporabni. Okrog obeh stavb je urejena kanalizacija, tako da. ne bo več vdirala voda v poslopje. Najbolj pereče vpraša- kavi stanovanjski blok na Vidmu. Bržkone pa bo tod zgrajenih še orecej novih hiš Ko so v Vidmu dogradili plavalni bazen olimpijskih dimenzij, se je pomen turizma še povečal. Vsako nedeljo pride v poletnih mesecih na kopanje v Videm na stotine Hrvatov z avtobusi, kamioni in vlaki. Ti gostje delajo radi tudi izlete v bližnjo okolico. Čestokrat je sli- Videm- Krško v čas« Valvazorja nočitl. Za prenočišča pa je velika stiska, tako da včasih niti prehodnim gostom ni žagotov-ljeno prenočišče. Ob pogledu na nedograjen hotel sc stori milo domačinu, zlasti pa še tujcu, kadar ne najde primernega prenočišča. Vsekakor nakazujejo potrebe, da se končno dogradi hotel, ki je v takem stanju brez vsake koristi. Tudi samo mesto dobiva zadnje čase lepše lice. Občinski odbor Zveze borcev, kakor tudi ostale množične organizacije žele urediti v kraju primeren park. v ta namen so porušili staro kapucinsko obzidje in izravnali prostor, kjer bodo v bližnji prihodnosti postavili spomenik vsem padlim borcem občine in žrtvam fašističnega nasilja. Park bo imel tudi otroško igrišče in majhen bazen za otroke, ki ga bodo najmlajši državljani v kraju seveda z veseljem pozdravili. 20. stoletju Od takrat dalje so bile vsako leto v tem kraju konjske dirke povezane s kmečkim praznikom in kmečko revijo. Pri teh-dirkah sodelujejo najboljši konjerejci iz Slovenije in Hrvatske. Ko so leta 1946 zgradili moderen stadion v Krškem, so to prireditev izvedli na novem športnem prostoru pod naslovom »Proslava Matije Gubca«. Preko 20.000 ljudi je bilo priča velikih konjskih dirk in kmečke revije, na kateri so bile zastopane vse okoliške vasi. Konjske dirke se od tega leta vsako leto ponavljajo. Kakor prejšnja leta, tako bodo tudi letos, tokrat ob praznovanju prvega občinskega praznika v Vidmu-Krškem, velike tradicionalne konjske dirke Poleg dirk bo tudi kmečko-gospodarska in športna revija Športna dejavnost v Vidmu-Krškem Športna dejavnost je v občini Videm-Krško zelo razširjena. Najstarejše je TVD »Partizan«, ki vzgaja preko tri sto mladih ljudi v športnem duhu ter skrbi za telesno utrjevanje v zimskih mesecih v telovadnici in na smučeh, poleti pa na prostem. Lani so ustanovili tudi plavalni klub »Celuloza«. Vodstvo kluba posveča glavno skrb vzgoji mladega naraščaja. Kljub temu, da je društvo še mlado, je doseglo že lepe uspehe. Nad sto pionirjev in pionirk ter mladincev in mladink se je v tem kratken času že naučilo plavati Pred kratkim so se člani udeležili tudi drugorazrednega republiškega tekmovanja v plavanju in zasedli prvo mesto, za kar zaslužijo pohvalo. Pri Celulozi deluje tudi boksarski klub ki prav tako redno vadi in dosega lepe uspehe. Člani kluba so imeli že več srečanj in odločili vsa tekmovanja v svojo korist. Zlasti v poletnih mesecih zaživi šport med delavci in uslužbenci kolektiva Roto tovarne, ko se pripravljajo na športne igre papirne industrijo Slovenije. *č**rr*W*J ■* Spomenik v Dobravi, kjer J® bilo 30. julija 1941 ustreljeni 11 talcev, med njimi 10 občanov Vldem-Krikcga Jože Stok — Korotan: 11 (Nadaljevanje) Partizanska goJka Popoldne sta se konmndant Branko in kapelnik Jože skoraj sprla. Odredni poveljnik je bil tako zadovoljen in ponosen na godbenike, da si ni več mogel zamišljati odreda brez godbe. Vodja godbe pa je seveda moral s svojo enoto na Dolenjsko v korpus In na kraju? Povelje korpusa je odtehtalo željo komandanta odreda. Se celo več. Branko je postal tako uvideven, da je premestil v godbo celo tri svoje borce, ki so bili v civilu godbeniki. To so bili Anton Sketako, Ivan Skaza in Nande Rotar. Kapelniku se je zdaj kar samo smejalo, kajti godba je štela že 25 članov. Pod noč so zbrani godbeniki zapustili taborišče in * kurirji odrinili proti Zasavju, Slovo od odreda in Štajerske jih je nekoliko vznemirjalo, kajti vedeli so, da gredo daleč proč od domačega kraja in dragih svoj- cev. Le kdaj se bodo zopet lahko vrnili med nje? V vasi Jesenje se je kolona ustavila. Treba je bilo počakati na brodarskega sla. Ob enajstih je vendarle prišel, nekaj zašepetal na uho kurirju in povedel godbenike v dolino. Na oškrb-Ijeni rebri so se spet ustavili nato pa se na dogovorjeno znamenje spustili v graben, prečkali cesto Litija—Ljubljana in smuknili v vrbovje k Savi. Ko je stari čolnar priveslal k obrežju, je deset godbenikov brž stopilo v čoln, in že so ga valovi odrinili v temo p roji dr snptnu bregu reke, proti Kresnicam. V naslednjem trenutku so odmevi trdih korakov naznanili prihod nemške patrule. Godbenikom je udarila kri v glavo vendar so se na kurirjev opomin tiho zaklonili za grmovje in počakali, da je nemška solda-teska odkrevsala proti Hotiču. Vtem se je čolnar vrnil. In Tudi godbeniki so bili pripravljeni na napad Kako, s kom? I, s kom. r glasbilomI Ivan si je nastavil no usta rog z namenom. da bo na vso moč za trobil, če bi prišlo do spopada. In ni vrag, da ne bi Nemcev tako prestrašil, da je ne bi ubrali •• svoj brlog. brž ko je odpeljal čez Savo drugo skupino, so se spet zaslišali vojaški koraki, za trenutek utihnili in se znova oglasili. »Hudič naj jih vzame!« je siknil kurir skozi zobe. »Le kaj vraga vohajo nocoj v tej rogovili?« se je vpraševal sdm pri sebi. Tretja skupina godbenikov in kurirjev se je ponovno potuhnila za grmovje in prisluhnila, kaj jim bo prinesel naslednji trenutek. »Oh, da bi se vsaj čolnar hitro vrnil po nas,« si je želela zadnja skupina godbenikov, kurirji pa so vedeli, da ga ne bo vse dotlej, dokler ne bo nevarnost mimo. Čolnar ni nikoli odrinil na levi breg, če ni dobil dogovorjenega znamenja z desnega brega. Nenadoma so koraki Nemcev utihnili. Slišati je bilo le rahel šepet nemške govorice. Zatem so se temne postave ob cesti spet zganile in zavile po travnikih ob Savi. Izglodalo je, da so bili partizani izdani in da jih hočejo sovražniki zadrgniti v zanko, »Ce se jim to posreči,« so menili kurirji, »bo za nas usodno« Vendar se Se vedno niso zganili, temveč so s pripravljenimi brzostrelkami merili v Švabe. Partizanska godba pri teoretičnem "ouku avgusta 1941 v Selih pri Otovcu Nemška desetčlanska patrola ie hitrih korakov opravila svoj mimohod in izginila t> noč proti llibčam. Tako je nevarnost minila. Zalem je kurir zalučal v Savo tri kamne in s tem 'Znamenje'1* priklical čolnarja. Mož se J* kmalu vrnil, naložil poslednji skupino in odrinil na desni bre0-Partizanska kolona je n0*, obšla Kresnice in se po kurirsKg poti povzpela na Janče. Tam * se godbeniki pridružili bataU°' nu Dolenjskega odreda, ki I počival že od prejšnjega ' Nočnim potnikom ni bilo - j kramljanje, zato so takoj in zaspali. , Popoldne so odšli godbeni ' na prvo akcijo. Pa ne in**J da so JU na kakšen vojaški dvig ali politično monifestac’1 ’ Sli so zobat češnje. Id po ev jem ok usu slove dideč naok'^g Sočnega sadja so sa najedli ^ sitega In se iz vsega srca no*” n. jali tovarišu, ki je po nerodi* »ti telebnil i drevesa v Zvečer so godbeniki rflJ _ lili domačine in odredocce -vahno koračnico, ki je v n8'1 šenju osvajala vesela srca. •Fantje. ra-paliteN ie mer navijal čokat mitra1-1 •Naj vas sliši j. Švabi v f0. Ljubljano .., naj vedo nfl. r« vražniki. da imamo tudi mi i^t, Hrani svojo godbo! ■ u lani je mogočno!... (.NadaljeVanje IZ BREŽIC Stran 5 vali združitev mesnic V Brežicah sta do sedaj delo-2 mesarski podjetji in sicer mestna mesnica ift mesnica Kmetijske zadruge v Brežicah. S 1. avgustom t. 1. pa sta se bilant med okupacijo zatekel, je imel težko življenje, vendar je kot zaveden rodoljub po svojih močeh stal na strani narodnoosvobodilnega gibanja. Po osvoboditvi se je slavljenec Gradnja stanovanj v Hrastniku Nekaterim stanovalcem teče veda cešo v hiše Kot v ostalih zasavskih revirjih, tudi v Hrastniku zelo ob- o_be podjetji združiliorgani- vrnil v opustošene domačega- poraa^k^jr^tanovMi’ litetnim in uspešnim delom po- K lepemu življenjskemu prazniku mu vsi iskreno čestitamo! zaciji kmetijske dosedanjih 5 prodajaln mesa bodo v bodoče v mestu tri in Pri Kramariču na postaji ena. Združitev je predvsem sledi- trdil svoje poštenje, la zaradi režima odkupa živine po kmetijski zadrugi in zaradi skupne uprave in znižanja režijskih stroškov, kar bo, upamo, imelo pozitiven vpliv na znižanje cene mesa. Zelo pa bo treba paziti, da monopolističen način preskrbe z mesom ne bo imel nasprotne posledice. Glede same prodaje mesa bi bilo prav, da bi vsaj ena prodajalna delala nepretrgano •— »non-stop«, ali vsaj nekaj ur dela in je nato kot dolgoletni Po vojni se je v občino doselilo upravnik mestne klavnice s kva- P,rece.J ljudi, razvila pa so se POPRAVILO CESTE Republiško cesto, ki drži skozi Brežice in je glavna ulica v mestu, so pred leti asfaltirali v dolžini 3 km ter jo stalno oskrbujejo in so te dni posamezne tudi nekatera druga podjetja. Kako odpomoči • stanovanjski stiski? Na občini sodijo, da bo letos sicer nekoliko bolje, vendar še zdaleč ne tako, kot si želijo. biid nekaj potrebnega kredita, do zime dogradili svoje hišice. Ce pa ne vsi, pa vsaj nekateri. (v) Gostovanje senovškega pevskega okteta Minulo soboto so pevci senovškega okteta »Svobode« gosto-vavali s koncertom v Rogatcu. Nadve prisrčen■ sprejem in gostoljubnost kakor tudi domala napolnjena dvorana v Rogatcu so bili lepo priznanje temu oktetu in njegovemu pevovodji tov. Janezu Zupančiču. Prav tako lepo je uspelo go- Rudnik Trbovlje.Hrastnik sicer gradi približno 60 stanovanj, vendar bodo stanovanja le za rudarje. Sedaj bo začela graditi več stanovanjsko hišo tudi Ste- odseke obnovili z novo prevle- klama, zasebni graditelji pa zi- stovanje okteta s-" Senovega v ko. Obnovili so jo preko obeh uajo nad 30 hišne. Nekaj gradi Makolah pri Ptuju in Majšper- mostov do gradu in na odseku tudi občina, vendar bodo dobili v nedeljo Tudi tu so bili •I1_!___1 ... 1. • \T uini cionnuronio fic+i rvrT»_ T __ . , . , . . . gostje lepo sprejeti, poslušalci pa so si zaželeli, da jih spet obiščejo. . . _ _ _ . Oktet senovške »Svobode« je govoru s predstavniki republi- nekajkrat prepovedala bivanje po svojem petju poznan ne sa-Na račun mestnega kopališča ške uprave za ceste in občin- v teh hišah, toda ali naj gredo mo v svojem okraju, temveč tu-ob Krki v Brežicah je bila izre- skega LO bodo pričeli obnav- stanovalci pod smreko? No, se- di izven njega. Dokaz temu je, čena že marsikakšna upraviče- ljati in graditi cestne odtočne daj bo kraj teh tegob in ti sta- da so ti pevci nastopili tudi že na kritika. Predvsem je bilo jarke za meteorne vode, s či- novalci bodo le prišli do prepo- p ljubljanskem in zagrebškem priljubljeno in vedno dobro ob- mer bodo ohranili cestišče in trebnega življenjskega prostora, radiu. Prizadevnemu pevskemu iskano kopališče brez pravih zagotovili varnost zelo velikega Upajo pa še, da bodo tudi za- oktetu s Senovega želimo še popoldne, s čimer bi bilo mestu proti železniški postaji in bol- v. ujej stanovanja le tisti pro- z razmeroma veliko potrošnjo nišnici. Dela je v rekordnem silci, ki stanujejo v na pol razmeša zelo ustreženo. času izvršila tehniška sekcija podlih hišah in v katere teče že za ceste v svoji režiji. Po do- voda. Sanitarna inšpekcija je že dohodkov in so bili tisoči kopalcev dnevno v »vojnem stanju« z lastniki travnikov, ki so upravičeno branili prehode preko svojih kultur. Gradnja stopnic z mostu na kopališče se vleče že eno leto. Komunala je stopnice že lani izdelala, le dovoljenje za po- cestnega prometa. (tm) sebni graditelji, sedaj ko so do. nadaljnje uspehe. Iz delovanja podružnice socialnega zavarovanja v Zagorju Ce ponekod ne poznajo predpisov... V uradu podružnice socialnega stavitev do danes še ni prispe- zavarovanja so mi pokazali ne-lo. Izgleda, da bo sedaj tudi to kaj zanimivih aktov, iz katerih urejeno, ker se stopnice že je razvidno, da nekatera naša gradijo in bodo služile svojemu podjetja še danes ne poznajo namenu. Dostope po strmi oba- posameznih važnih predpisov, li v reko so opremili s stopni- Zato ni čudno, če morajo plačami, kar so kopalci toplo po- čati občutne kazni, ki gredo se-zdravili. vede v breme podjetja. To in drugo je urejeno, od- Tako je podjetje »Naša knji-prto pa ostane vprašanje sani- ga« v Zagorju odjavila šele le-tarij in garderob — slačilnic in tos nekega uslužbenca, čeprav shramb. Turistično in olepše- je ta izstopil iz podjetja že lan-valno društvo namerava s po- sko leto. Od letošnjega leta je močjo občinskega LO postaviti namreč prejemal invalidsko po-barako, ki bo dolga 38 in širo- kojnino. ka 9 metrov in ki naj bi služila Tki gre za očitno malomarnost, za stanovanje paznika, okrep- ki bo podjetje »Naša knjiga« čevalnico, slačilnice in sanitari- stalo nad 30.000 din in da usluž. je. Po dosedanjih izgledih bo ta bend knjigarne še danes ne ve-objekt skončan do prihodnje do, da zakon o soc. zavarovanju sezone, kar bo ugodno vplivalo povsem določno predpisuje, da na razvoj turizma in na priliv je treba vsako razvezano služ-novih Izletnikov na priljubljeno kopališče ob Krki v Brežicah. FRANC GROBUSEK — 5ESTDESETLETNIK V Brežicah in daleč naokrog beno razmerje odjaviti najkasneje 8 dni po odhodu uslužbenca na drugo mesto ali ob odpustu. Menimo, da bi morali uslužbenci te knjigarne po tolikem času že vedeti, kaj je njihova dolžnost v takih in podobnih primerih. Sicer pa je morala podružnica soc. zavarovanja v Zagorju ta primer naznaniti sodniku za prekrške, ki bo izrekel svojo kazen. Kmetje-dolžniki dolgujejo še 200 tisoč dinarjev Povsem jasno je, da podružnice soc. zavarovanja lahko plačujejo zdravstvene usluge samo tedaj, če podjetja in posa- Smetišče med dvema hišama Resnična zgodba iz strogega centra Trbovelj priljubljeni ,£■***. £ r£jSrS‘“vii r£r°£«rE£; tega moža ki ga je kot ostale Pisana glažovina, stari čevlji in s prvega nadstropja prva odne-zavedne Slovence nemški oku- razni organski in anorganski sla pepel na travnik, ostale go-pator neusmiljeno preganjal, odpadki. Toda naša zgodba se spodinje pa so jo posnemale: Na Hrvatskem, kamor se je ju- mezniiki pravočasno izpolnjujejo svoje obveznosti proti socialnemu zavarovanju. No. nekateri posamezniki v zagorskih okoliških vaseh pa menda tega ne vedo, sicer ne bi dolgovali zagorski podružnici tako velikih zneskov. *V glavnem gre za prispevke, ki jih kmetje plačujejo za svo-» je delavce in pomočnice. Nekateri izmed teh so dolžni prispevke za zadnje mesece, so pa med njimi tudi taki, ki so dolžni podružnici še za minulo leto. Še vedno pretepi Podružnice soc. zavarovanja imajo ponekod še precej težav s tistimi delavci, ki menijo, da morajo celo na delu uveljavljati svojo voljo s pretepi. Dobro je le, da takih primerov ni več mnogo, če pa so, so žalostna zapuščina nekdanjih časov. Menimo pa, da bi bil tudi teh zadnjih primerov lahko že konec. Saj končno trpe poškodovanci sami m njihove družine, na drugi strani pa tudi podjetje in vsa naša skupnost. Pridelek ni slab in tale je vese o nasmejana, ker ga bo dovolj za dom in prodajo Trbovlje od tedna do tedna • Planinski teden PD »Kum«' — V dneh od 1. do 5. avgusta je tudi Planinsko društvo »Kum« v Trbovljah imelo svoj vsakoletni planinski teden. V tem času je društvo pripravilo več prireditev, ki so lepo uspele. Tako je bilo v teh dneh planinsko predavanje s skioptični-mi slikami in množični sestanek v Domu »Svobode-Zasavje«, koncert pevskega zbora »Svobode-Zasavje« na Dobovcu in kresovanje na Kumu. Zadnjega dne. v nedeljo, 5. t. m. pa je bila na »Dolenjskem Triglavu', kakršno ime tudi drugače nosi naši stari Kum. lepa slovesnost, na kateri so se vsi zbrani poklonili vsem v NOV padlim borcem — planincem. Po slavnostnem delu se je na tej prijazni planinski postojanki našega Zasavja razvilo prisrčno ljudsko rajanje, ki je trajalo še pozno v noč. BODI „Točna“ tehtnica O netočnih tehtnicah v naši trgovski mreži smo že večkrat pisali. Izgleda pa, da vse to pisanje ni prav nič zaleglo. Drugače si pač ne bi mogel razlagati dogodka, ki se mi je pripetil te dni. je pričela že mnogo prej, ko smo »dokler se zadeva ne uredi«, so še imeli smetiščno jamo, in to s rekle, sosednjo novo hišo skupaj. Sme-tiščna jama pa je postala žrtev regulacijskega načrta; podrli so jo, da bi sc avtomobili, ki pogosto pripeljejo po ozki vozni poti našita biš, laže obračali. Se- Z Senovega in Brestanice Do pomladi sc je nabral že precejšen kup pepela. Takrat pa smo se zbrali prebivalci obeh hiš na dvorišču in sklenili, da se združimo pod skupnim hišnim svetom; najprej pa mora- zidali so kmalu novo jamo, toda mo zgraditi tudi za našo hišo zamislite si začudenje naših gospodinj, ki so jim v sosednji hiši povedali, da je jama samo zanje: »VI pa si postavite svojo!« Se smo jim dokazovali, da kdor nekaj podre, mora tudi škodo popraviti. A dokazovanje ni imelo uspeha. Pripravljalo sc V poslovalnico trgovskega je na zimo in pod pečmi in šte-— " " dilnikl se je nabralo polno jie- Podjetja »Preskrba« v Toplicah v Zagorju smo poslali po salamo. Ko se je poslana ženska vrnila, smo lahko samo ugotovili, da je pri 10 dkg salame enkrat manjkalo 2.5 dkg, v drugem primeru pa 1 dkg. Res čudne reči! Čudno se namreč človeku zdi, da se tehtnica v trgovini nikoli ne zmoti v Prodajalčevo zgubo. In to mi bodo bralci prav radi potrdili. Mrčes v žemljah Večkrat se gospodinje upravičeno pritožujejo nad kvaliteto krušnih izdelkov pekarne Alojza Kiča iz Zagorja. Vse pritožbe Piso nič zalegle, sicer bi omenjeni pek lahko imel večji promet v svoji obrti. Pred dnevi pa so v obratu gostinskega podjetja v Zagorju "»šli v dveh žemljah zapečeni Jhrčcs. Prav radovedni, smo, ka-JJ? »c je moglo kaj takega zgo-®Ki. Ali sc testo za pecivo res l*ko malomarno pripravlja? Kaj D.ravi k temu sanitarna inšpekcija? Obupna cesta V Zagorju vložc vsako leto brecej sredstev za izboljšanje cesi v samem mestu. Dalj časa Pa opažamo, da cesti, ki držita ■ja Cankarjev trg, nihče ne ob-pvlja, sicer ne bi mogli biti v ak0 obupnem stanju, kot sta. reča je le, da sc še nobeno *Potorno vozilo ni polomilo. Ca. bi že bil, da pristojni or-T'"* poskrbe za popravilo ocsle. teko. a ne ho |*Kiedala kot kakšen “nbovski hudournik. novo smetiščno jamo, da se bodo medsebojni odnosi normalizirali. Kmalu bo pričelo odpadati letošnje listje z drevja, smetiščne jame pa še vedno nimamo. Kup pod gozdnim obronkom je že zelo velik in pepel polzi na dvorišče naše hiše... Kaj pa sanitarna inšpekcija? Mladina na Tur u dobro dela Mladinski aktiv na Turju si fyo dobro izvedli izobraževalni cer ni kdo ve kaj številčen, program. Mladinci so se rade vendar se lahko pohvalijo, da so volje vključili v kmetijski te-ravno letos vključili v organi- čaj in poslušali predavanja, ki zacijo kar lepo število deklet jim bodo kar dobro koristila in fantov pri njihovem delu. Res je, da v poletnih mesecih In ker Turjani gradijo nov mladi niso tako aktivni kot v vodovod so mladinci tudi tu zimskih mesecih To pa je ra- priskočili na pomoč in pridno zumljivo zavoljo tega, ker ima- zavihteli lopate. Vodovod je jo polne roke dela na poljih in trenutno nekoliko potisnjen v drugod. Največji prispevek k preobrazbi svoje vasi so dali mladinci pač pozimi, ko so pomagali, da sta prosvetno društvo in terenska organizacija SZDL lah- Dcslej je šlo že nad 60 nekdanjih borcev na klimatsko zdravljenje Vse večja skrb posameznih občinskih odborov ZB za borce kaže, da odbori vedo, da je mnogim članom pomoč zelo potrebna. Največ so doslej skrbeli za borce, ki so v NOV izgubili zdravje. Samo iz Zagorja je letos odšlo 46 nekdanjih borcev na zdravljenje v razna zdravilišča. Pa tudi iz drugih občinskih odborov poročajo, da bodo letos poslala več borcev na potrebno zdravljenje kot lani. Prav je Mi vsi jim želimo, da bi okrevali in se spot zdravi in sposobni za delo vrnili med nas. Planinska koča na Bohorju Bohor je priljubljena izletniška točka, kamor se radi vzpenjajo planinci iz Brestanice in Senovega, prihajajo pa tudi izletniki iz Hrvatske. Pred vojno je bila na »Spichribu« lovska koča, ki pa je bila med vojno požgana. Letos je planinsko društvo »Bohor« s Senovega zgradilo na pogorišču lesen bivak. Planinci pa so sklenili, da zgradijo pravo planinsko kočo. Sedaj že odhaja vsako nedeljo več planincev na Bohor, kjer betonirajo temelje nove koče. Delo dobro napreduje in kmalu bodo napravili tudi betonsko ploščo nad kletmi. Prihodnje leto bo koča pod streho in mogoče tudi notranje urejena. Število članstva planinskega društva »Bohor« naglo narašča in se je pred kratkim vpisal že tristoti član. Počitnice v Portorožu ozadje, ker je zmanjkalo pridnih rok. Glavno pa je. da so načrti povsem izgotovljeni in da bodo po kratkem predihu nadaljevali z delom. (v) šolo za kmečko mladino vsega trboveljskega okraja. Stari dokumenti Ko so lansko jesen selili občino iz Brestanice na Senovo, so med arhivom našli tudi staro cesarsko bulo iz leta 1765. V njej je z lastnoročnim podpisom podelil sin Marije Terezije Jožef II Rajhenburgu sejmsk« pravice. V dokumentu so določeni sejmski dnevi in katere stvari se smejo prodajati. Matičar krajevnega urada to-Eelktroenergetska skupnost variš Franc Planinc mi je po-Slovenije je kupila v Portorožu kazal tudi obširne zbirko matič-večje posestvo, na katerem na- nih knjig. Najstareiša je krstna merava urediti počitniško naselje. Na posestvu bo menza, posamezne elektrarne pa bodo morale same postaviti hišice za svoje delavce, ki bodo na leto- © Premiera na odru »Svobo. de-Dobma«. — Medtem ko se je čez poletne mesece v večini naših »Svobod« začel čas tihe sezone, so gledališčniki trboveljske »Svobodo« na Dobrni pred nedavnim postavili na oder svojo drugo premiero, tokrat komedijo »Svetnik«, Iti je kar lepo uspela. Želimo, da bi se nam marljivi Svobodarji z Dobrne še pogosteje predstavili kot doslej. © Nov most čez Trbovljščioo. — Neurje, ki je pred tedni divjalo nad trboveljsko dolino, je povzročilo, da je Trbovljščica močno narasla. Takrat je pobesnela voda poleg druge škode, ki jo je napravila, odtrgala tudi brv čez potok pri Trgu Svobode. Sedaj so na tem mestu začeli graditi nov, boljši most, preko katerega bo mogoče priti tudi s tovornimi vozili. To bo posebno pomembno za mestno klavnico. ki stoji v neposredni bližini. • Vojaški nabori. — Zadnje dni smo v naših krajih lahko večkrat slišali razigrano petje in vriskanje in videli okrašene vozove ter vesele obraze madih fantov. Skoro po vseh občinah so namreč bili nabori, na katerih ■ so fantje zvedeli, če so ali niso Kmetijska Šola na gradu sposobni za vstop v vrste naše KPD na brestaniškem gradu JLA. so opustili; posestvo je prevze- Nekateri fantje so pa ob tej la senovška občina. Prvih dva j- priložnosti žal pregloboko po-set delavcev z družinami se je gledali v kozarce. Da jim to ne že preselilo na grad Odpreti dela časti, lahko spoznajo sa- nameravajo enoletno kmetijsko mi. viti nekaj montažnih hišic, ki jih bodo drugo leto postavili v Portorožu. Sem bodo odslej odhajali na štirinajstdnevni dopust tudi delavci in uslužbenci brestaniške elektrarne Knjige Prešernove družbe v Radečah so zelo priljubljene Da so Radeče na kultumo-prosvetnem področju precej razgibane, je znano že precej časa daleč naokrog. Zato ni nič čudnega, če , imajo v tem kraju tudi knjige Prešernove družbe precej naročnikov. Lep porast je zlasti opaziti v letošnjem letu, ko se je število dvignilo kar za 119 novih članov Sedaj ima Prešernova družba na področju radeške občine VRega skupaj 445 naročnikov, kar je že prav lepo število. Zaslugo, da se je število knjig te znane slovenske založbe zadovoljivo dvignilo, imajo vsi poverjeniki, ki jih je v Radečah knjiga iz leta 1630. Konkurenca Prebivalci Brestanice so bili ________ prijetno presenečeni, ko je pri- vanju. Upravni odbor elektrar- čel pek Kadivnik urejati prodane Brestanica je sklenil napra- jalno svoje pekarne. Prej se je kljub opozorilom sanitarne inšpekcije vedno izgovarjal, da za to nima denarja. V prenovljeni pekarni lahko dobite sedaj mnogo več vrst peciva, ki je tudi zelo okusno. Hudobni jeziki pa vedo povedati, da je adaptacija v zvezi s prihodom novega peka v Brestanico, ki je odprl svojo prodajalno prav tik Kadivnikove 17, zlasti pa tovariš in okolici Knavs. Knjige Prešernove družbe so zlasti lepo razširjene v Radečah samih, medtem ko je v okolici — po vaseh v tem pogledu nekoliko slabše. Povedali so nam, da je največ naročnikov na Vrhovem, kamor bodo letos poslali dvajset knjižnih zbirk. V Radečah upajo, da jim bo uspelo tudi po naših vaseh Davkoplačevalci v Hrastniku kar dobro plačujejo davke V hrastniški občini že od nekdaj kmelje in ostali davkoplačevalci kar dobro izpolnjujejo svoje obveznosti do skupnosti. čimbolj povečati število naroč- Doslej so plačali prve obroke nikov knjig Prešernove družbe, davkov in ostale obveznosti že S tem bodo precej pripomogli h malone vsi davčni zavezanci, kulturnemu dvigu posameznih Dobro so hrastniški kmetje naselij v svoji občini. plačali tudi takse na svoja vo- -jak žila in druge predmete« 0 Odred PVV trboveljske občine. — Ob letošnjem praznovanju Dneva vstaje je bil z odlokom Občinskega LO Trbovlje ustanovljen odred predvojaške vzgoje v občini. Komandant odreda je dosedanji referent PVV, tov. Peter Jeglič. Odred sestavljajo tri čete: v prvi so mladinci trboveljskega rudnika, v drugi mladinci iz. Strojne tovarne, »Mehanike', Cementarne, Strojnega mizarstva in Elektrarne, v tretji pa obvezniki ostalih krajevnih podjetij in ustanov. Odred se bo udeleževal vseh pomembnih proslav in važnih prireditev v kraju, prav tako pa bo pripravljen za pomoč prebivalstvu ob elementarnih in drugih nesrečah. Mladinska delovna brigada „Toneta Okrogarja-Nestla“ gradi v Vidmu-Krškem Pred dnevi je odpotovala Iz zasavskih revirjev v Videm-Krško mladinska delovna brigada »Toneta Okrogarja-Nestla«, ki tamkaj opravlja razna dela. Brigado sestavljajo v glavnem mladinci-vajenci iz Trbovelj i» Zagorja. Kakor smo zvedeli, je brigada pri delu zelo pridna in bo bržkone proglašena za udarno. Življenje v brigadi je tudi po končanem delu precej pisano. Mladinci berejo, igrajo razne športne igre itd. V tem času Jih je tudi obiskala delavska gedba »Svobode -Center« iz Trbovelj, ki jim je pripravila koncert, zatem pa so si skupno ogledali novo tovarno časopisnega papirja na Vidmu. 'akaj občni zbori društev „Svobod“ že v zgodnji jeseni? Pozimi bi bilo prepozno SAMO TISTA DELAVSKO-PRO SVETNA DRUŠTVA, KI BODO PRIPRAVILA OBČNE ZBORE V ZGODNJIH JESENSKIH ME SECIH, BODO LAHKO V PRIH ODNJI SEZONI LEPO DELALA V Cerkljah ob Krki £j|0 :e pretJ dvanajstimi leti so odkrili dve spominski plošči Odločitev topliške »Svobode-v Zagorju, da bo izvedla svoj letni občni zbor sredi septembra. kaže. da upravni odbor tega društva budno spremlja nasvete in napotke Zveze »Svobod«. Kaže pa tudi, da so tovariši spoznali, da je zgodnja jesen najprimernejša za podobne zbore, ker morajo zbori, se pravi članstvo sprejeti nov program za bodoče delo. Menimo, da je potrebno povedati s tem v zvezi nekaj stvari in sodimo, da nam bodo zasavska delavska in tudi osta- Le na podlagi teh izkušenj bodo upravni odbori lahko pripravili dobre programe za sezono, ki prihaja. Še bolj važno je, in po našem mneju najbblje, bi bilo, da bi predhodno vse sekcije oziroma novi pododbori sestavili lastne programe in jih nato na razširjenih sejah upravnih odborov dodobra pregledali in pripravili na občni zbor. In še nekaj: redka so društva, ki so lani zahtevala od občinskih odborov in drugih množičnih organizacij število in program raznih občinskih in drn- Gradnja Delavskega doma v Zagorju mo zategadelj, ker vemo, da so morale med letošnjim letom te ali one društvene skupine na vrat in nos zapustiti svoje redno delo in se pripravljati na sodelovanje na mnogih proslavah in akademijah, za katere pa so bile obveščene včasih le nekaj dni poprej. Ni dvoma, da je pri tem precej trpelo redno delo društev, na drugi strani pa spričo pomanjkanja časa sodeluje, če skupine na prireditvah niso mogle pokazati tistega, kar resnično znajo Ce pa bodo društva še pred občnimi zbori zahtevala od zgoraj omenjenih organizacij umike in programe praznovanj, ki jih kanijo v bodočem letu organizirati, bo delo mnogo laže. Društva bodo lahko z umikom seznanile vse aktivne člane, le-ti pa bodo lahko upoštevali ta čas in tako uredili svoje vaje, da ne bo nobeno delo trpelo. Ponekod so to stvar že uvedli. In pokazalo se je, da ni bito zato ob prireditvah nobenih prerekanj in težav. Se celo pokazalo se je, da so sodelujoče »Svobode« na takih prireditvah pokazale resnično kvalitetne nastope. Ti in še mnogi drugi razlogi govore, da je prav, če zasavske »Svobode« v teh mesecih začnejo s pripravami za občne zbore. Jasno pa je, da bo vsako dru- Cerklje ob Krki so ob letošnjem Dnevu vstaje popolnoma spremenile svoj obraz. Kamor si pogledal, povsod so plapolale državne in republiške zastave in slavoloki so vabili k slovesnosti. V Cerkljah so ob praznovanju obletnice, ko je na slovenskih tleh počila prva partizanska puška, odkrili spominski plošči, ki sta vzidani ob vhodu Lepega spomladanskega dne leta 1945 je na Gozdniku taborila v znani Sadarjevi domačiji enota I. VDV bataljona in se pripravljala na važne akcije, katere naj bi izvršila na sektorju revirjev in Rimskih Toplic. Glavno delovanje naše enote je bilo onesposabljanje jortifi- katere so jim izsesavale akcije v borbi z okupatorjem. Na ta dan je imela glavno besedo harmonika skupno z glasovi mljidih borcev, v krošnjah dreves pa so zatrepetale stare partizanske pesmi, ki smo jih tako radi prepevali. Člani štaba smo posedali med moštvom in se menili o preživelih in bo- kacij in vseh važnih prometnih dočih pohodih ter posegali v žil L*-i en bkiln nztn nrl n rrn en. u„_________________i__________ žil, ki so bila ozka grla za sovražnikov transport. Ti spopadi in dejavnost VDV bataljona so bili za fašiste utelešen strah. Uspeh, ki smo ga imeli po obronkih revirskih centrov, je napravil pravo zmedo med Nemci in bojazen vsakega premikanja, ker so največkrat odšli iz bitke z velikimi izgubami. Po- šolo. Na njih so vklesana sledica teh uspehov je bila v imena padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja, ki nam bodo ostala v trajnem spominu. K odkritju je prihitelo nad osem sto ljudi iz vasi in okolice Plošči je odkril Ivan Kolenc, predsednik brežiške občine, ki je v svojem govoru orisal zgodovino cerkljanske od rimskih časov do danes. V imenu Zveze borcev je spregovoril Janez Gramc. Govoril je tudi zastopnik JLA. tem, da je dvignila moralo enote na višino, borben zalet pa brez primere, kar je bila osnova opore štaba, ki je zasnoval drzne, večkrat na pogled neizvedljive operacije. Okupator je v svoji smrtni agoniji počenjal krvava grozodejstva nad prebivalstvom revirjev in okolice. To pa je bila neposredna spodbuda za enoto k maksimalni dejavnosti in velikim naporom. Sleherni borec se je namreč zavedal, da bo bodočo zimo že preživljal doma med srojci, da pa je to odvisno samo od posa-svojimi malimi meznika, ki je s Pri slavnostnem sporedu so uspehi v enoti ustvarjal velike sodelovali godba na pihala iz uspehe in se boril za čimprejš-Loč pri Dobovi, pevski zbor iz temnih sil 20' :e vasi in šolska mladina d««.*«; nepozabni so la prosvetna društva povsem •pritrdila. Zato moramo poseči nekoliko v lansko leto. Večina »Svobod« v Zasavju je lani izvedla svoje občne zbore razmeroma pozno, največ že v letošnjem januarju, februarju in celo marcu Menda je bilo le troje društev, ki so polagali svoje obračune dela lansko jesen m zimo Slabe strani takega dela so se kaj kmalu pokazale. Videli smo, da so malone vsa društva, ki so zborovala v letošnjem letu, prišla pred svoje štvo, ki bo čakalo zime, spet gih praznovanj, na katerih bodo ponovilo staro napako in njiho- morale sekcije. sodelovati društvene Zakaj pravimo to? Sa- vi programi ne opravljeni. bodo v celoti (v) Krške vasi iz Cerkelj. Zveza borcev se po tej poti zahvaljuje vsem, ki so se udeležili te lepe slovesnosti. V. C. Prosvetno društvo na Turju krepko orje ledino Prisrčni in nepozabni so bili razgovori tovarišev, neštetokrat smo se nasmejali resničnim, posrečenim anekdotam na račun vojakov okupatorja. Počitek enote je pomenil praznik za moštvo, medtem ko je intendan-tura polna skrbi imela nalogo, da nudi borcem kar najboljšo hrano, da jim nadomesti moči, Posevki so lepo pognali humor in petje svojih borcev — tovarišev. Iznenada je vpadel v to taboriščno življenje brigadni kurir Zvone in izročil komandantu Benjaminu zapečateno pismo. Z nestrpno kretnjo je komandant odprl pismo in se zatopil v sporočilo, ostali pa smo obstopili Zvoneta in ga spraševali po novicah. Resen obraz komandanta in namig z glavo, naj mu sledim, je zbudil v meni množico miselnih zasnov, ki so se mi podile po glavi. V slutnji nečesa velikega sem vzel ponudeno pismo, komandant pa me je zgrabil, dvignil v zrak in zaklical: »Citaj, komisar!« Pogledal sem pisavo in v njej spoznal odločno roko komandanta brigade Antoneska. Z burnim utripanjem srca sem bral: okupator na vseh področjih v paničnem begu, pripravite vse potrebno za skorajšnje vkorakanje v revirje. Z enoto se približajte v neposredno bližino revirjev. Obveščevalci naj stopijo v stik z ilegalci, preprečite, kolikor je mogoče, onesposobitev industrijskih naprav po okupatorju. — Smrt fašizmu— svobodo narodu! — Na svidenje v svobodnih revirjih... Med vsemi presenečenji, ki sem jih doživel v časih borb, je bila ta zapoved novica, ki jo človek lahko v celoti dojame šele po določenem času. V naglici sem večkrat preletel to Malce nenavaden naslov, vendar za prosvetno drtištvo v Turju kar pravšen. Sicer pa članstvo zaoli s nrealedi lan- moTamo povedati, da spada vas članstvo zgolj s preglMijan. Turje pQd občinQ Hrastnik in „ hrastniški občini so malone skoletnega dela, niso pa mogli povedati nič določnega o pripravah in zamišljenih programih za letošnjo sezono. Skratka, v novo sezono so šli brez nekega enotnega načrta delovanja. Sekcije so kar same sestavile programe in jih izvajale, ne da bi o tem kaj prida vedel uprav- vsa prosvetna društva dobre poznana daleč naokrog, kajti s svojo dejavnostjo so že neštetokrat dokazala, da so na pravi poti. Turje so majhna vas in štejejo komajda nekaj nad 500 prebivalcev. Hišice so raztresene li, bi nedvomno lahko igrali še bolj kvalitetno. To pa je njihova edina in največja želja. Zelo lepo so si uredili tudi knjižnico. Na knjižnih policah imajo že nad 230 knjig, kar je za to vas kar dovolj. Hvale vredno je tudi to, da so pred kratkim nesodobne knjige zmetali proč in z denarjem, ki jim ga je dal ljudski odbor,, nakupili precej novih del. Predsednik društva mi je poudaril, da ljudje pred štirimi leti še sploh nisc sMMZ-i 3gSSff S Orti™Tv%Z,Tj STo- ZTiT^raJ^a^ h svoje mnenje o programih _ .. ,— > iW- sekcii samo zategadelj09}cejeni mal nekaj okrog 50 članov> zanj vedelo ' ’ Na drugi strani pa so se aru- aktivnim prosvetnim in izobra-štva znašla pred izvršenim dej- ievalnim delom Teh nekaj let stvom in niso mogla na občnih deiovanja je vtisnilo pečat ma-zborih ničesar bistvenega pred- lone celi uasi> saj so vaščani lagati, kajti pokazalo se je, da je čas. ki je najbolj primeren za delovanje, že skoro za njimi. Zaradi tega in še zaradi nevšečnosti sodimo, naj bi naša društva že sedaj začela pripravljati obračune dela. Upravni odbori naj pobrskajo nekoliko po zapiskih svojih sej in se spomnijo vseh tistih drobnih, a važnih stvari, s katerimi so imeli delo lani Le tako jim bo na mreč moč zasnovati dobre pro- spoznali, da jim je društvo potrebno in da jih bo društvo ne le razvedrilo, ampak tudi izobraževalo. Na lanskem občnem zboru so si zadali sicer skromen, vendar za njihove razmere kar lep program dela, Težišče dela je na dramski družini in knjižnici knjižnične prostore mladi ljudje, ki se vse bolj zavedajo, da jim bo dala knjiga tisto znanje, ki jim je v vsakdanjem življenju potrebno in da bodo z branjem nadomestili vse tisto, česar jim ni mogla dati šola, Radi bi ustanovili tudi pevski zbor, saj je privržencev petja na Turju kar lepo število. Pa so se morali spet ustaviti pred zapreko, kje dobiti pevovodjo? Turjani sodijo, da bi se lahko pevski zbor lepo razvijal in sodeloval na vseh krajevnih pre- je trajal■ ves dan in so se mlada dekleta in drugi naučili precej. Važno pa je še to, da so imeli tudi razna politična predavanja, ki jih je poslušalo precej vaščanov Letos nameravajo s tem delom -nadaljevati. Na občnem zboru bodo sprejeli še bogatejši program izobraževalnega dela ker sodijo, da bi bilo napak, če bi obstali na pol poti. Občni zbor bo sicer pokazal še nekatere druge stvari, morda tudi pomanjkljivosti in slabosti. Res pa je, da so Turjani v letošnji sezoni kar lepo posejali in bo zavoljo tega obračun dela kar lep. (vJ Nov nagradni magični kvadrat za pionirje Predsednik občine Brežice Ivan Kolenc je ploščo v Cerkljah odkril spominsko grame in odpraviti vse tiste po- stovali na prireditvah nedavnt- /nanjkljivosti, ki so lani ovirale dobro delo. In še to! Obračun dela, se pravi pregled lanskoletnega dela, naj bo resničen prikaz celovitega dela društva. Gledališka družina šteje precej, slavah in prireditvah. Menijo v glavnem mladih ljudi. V le- pa tudi, da bodo morali sami tošnjem letu so naštudirali kar poiskati učitelja za petje, ke< troje del, z enim pa so celo go- društvo pač ne more imeti zgolj dve sekciji. Sicer pa je treba poudariti, da so lani prvič, odkar obstaja društvo, začeli z izobraževalnim delom. Imeli so večtedenski gospodinjski in kuharski tečaj, ki kratko pismo in kljub dejstvu še kar nisem megel verjeti. Komandant je slutil moj dvom, me dregnil s komolcem in vprašal. »Ne verjameš?« Pogledal sem ga in mu v očeh bral, da ima isto misel kot jaz: sklicati štab! v tem času se je' kvadrata iz 31. Številke poleg komandanta nabralo polno opazovalcev, ki so iz izkušnje vedeli, da je vsak prihod kurirja v zvezi tudi s pohodom, akcijo, miniranjem, zasedo ~~~ skratka z bojem. Rezko povelje na zasadanje celotnega štaba komandanta Benjamina je pre- priimka razred šole, ki ste jo letos obiskali, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma. Uredništvo Rešitev magičnega Pravilna rešitev nagradnega magičnega kvadrata, ki smo ga prinesli v 31. številki našega lista, se glasi (vodoravno in navpično): 1. bron; 2. roba, 3. obad, 4. nada (Nada). ga občinskega praznika v Hrastniku. 'Zal imajo mladi igralci dokajšnje težave. Predvsem nimajo dobrega in izkušenega režisarja. Če bi ga ime JjLOViNjjgl ipANIČAR. Besede (vodoravno in navpično); 1. žensko ime (tudi religija); 2. moško ime; 3. žival, ki živi v vodi; 4. bog Mohamedan-cev. Cilke: AAAA, B, EE, H, II, LL, M, RR, V. Pravilne rešitve nam prinesite ali pa pošljite po pošti do nedelje, 19. avgusta opoldne. Dva rešitelja bosta dobila po odločitvi žreba po eno knjižno nagrado. Pri odgovoru ne pozabite navesti poleg svojega imena in ^ _ . __. ... , n,umu.uuuiu.u, ut.d.ju uti uu, Zred je prisodil prvo nagrado (Tga(G veWc.0 povelje komandan- za rešitev uganke Mariji Hribar, učenki 3. razreda osnovne šole v Trbovljah 2, drugo nagrado pa dobi po odločitvi žreba Jože Turšič, učenec 3. razreda osn. šole, Veliki trn štev. 16, pošta Vldem-Krško. Marija Hribar naj pride v naše uredništvo po len j lino darilo. Jožetu Turšiču Pa borno poslali knjižno darilo po pošti. ta Antoneska. Za široko javor' jevo mizo so se zbrali poleg komandanta namestnik Medved, načelnik Zvone, pomočnik Mil*11 in obveščevalec Ivo. Z resnostjo trenutka spričo važne novice je komandant stoje počasi jasno bral besede, fcl so nam odpirale vrata v svobodo. O notranjem doživljanju članov, ki so sedeli tiho okrog Vsem ostalim marljivim reši- mize, pero ne more povedatt toljem uganke za pošto in po- vsega, čuti in ve pa to samo ti-zdrave prisrčna hvala. sli, ki je kdaj nekaj podobneff0 Urednišvo doživljal. (Konec prihodnjič! Večji del ljudi je pobegnilo v cerkev in na obzidano pokopališče, nekoliko v bližnjo hosto. Veliko pa so jih Turki posekali. Menihi, ženske otroci in starci so šli v cerkev, možje pa so se zbrali za zidom in sklenili, branili se do zadnjega diha. Tu je pograbil vsak, kar mu je bilo pri roki, bodisi da Je iz železa ali lesa izdelano orodje ali kol. Drugi so pobirali kamenje in ga metali na Turke. V majhnih krdelih pritiskajo Turki na tabor. Ali kmetje so vedeli, da jim milosti ni pričakovati, zato so sc hrabro hranili za slabim zidom in s slabim orožjem proti neštcvilnemu dobro oboroženemu sovražniku. Nekateri Turek s« je zvrnil pod slovensko pestjo; ali tudi marsikateri Slo. cnec je padel, zadet s turško puščico. Zmerom bliže se pomi kajo turška krdela. Že so najpogumnejši Turki plezali po zidu. Iz oči v oči, pest proti pesti se spopadejo. Zunaj so se bliskale krive sablje, izza zida pa so prosti možaki vihteli raalično orožja, ta svečnik, oni drog. En sam mož Je bil, ki je imel vojno orožje, ki Je bil izurjen v boju. Janez iz Mače-roica je bil edini plemenitaš, ki je ostal pri ljudstvu. Ta Je učil, kako naj sc bijejo, bil je vedno tam, kjer je bilo najhujše. «0 Na severni strani Uk obzidja je rastla I*P 1 Predrzen janičar spleza med njene veje, ni gova strela je zadela nekaterega borilca w * dom. Janičarju je še veliko drugih splezalo . pomoč, krive sablje in ostri handžerji so del zmedo med branilci. Kmetje se jamejo razrJV kati, že so Turki viseli na zidu, že je še s* . Janez Mačerol z majhnim krdelom ncustra* vib mož težko branil to stran obzidja. Stran 7 •VI. športne igre papirne industrije LRS v Videm-Krškem Najboljši j e bil kolektiv Celuloze iz Vidma-Krškega Pet dni so se kolektivi industrije papirja v Sloveniji borili v raznih športnih disciplinah za naslov najboljšega. Šeste športne igre industrije papirja so potekale pod pokroviteljstvom republiškega sindikata kemične industrije. Vso tekmovanje in organizacijo je pa izvedla Tovarna celuloze in papirja v Vidmu-Krškem. Tekmovanje, ki se je pričelo že 2. av. gusta. je potekalo brezhibno, kar je zahvaliti discipliniranosti vseh športnikov in dobri organizaciji. Vse dni je bilo lepo vreme, edino v petek, 3. avguste je ves dan deževalo, kar je delno motilo potek tekmovanja. Športne igre industrije papirja pastajajo vse bolj in bolj tradicionalne, na drugi strani Pa zajemajo široko aktivnost e.otin članov kolektivov industrije papirja. Sami rezultati tekmovanja nam povedo, koliko truda so vložili posamezniki in Vsi v priprave, ki so zajele okrog 1000 ljudi. Kvaliteta letošnjega tekmovanja se je izredno izbolj- Mlodinslci nogometni turnir na čast padlim * .panskim borcem ni šala — in kar je glavno, vse tekmovanje je potekalo v prijateljskem ozračju in medsebojni povezavi kolektivov. Zaključni slovesnosti in razdelitvi pokalov najboljšim tekmovalcem je prisostvoval tudi predsednik republiškega odbora sindikata kemične industrije LRS, tov. Flazar, predsednik OLO Trbovlje, tov. Tine Gosak in drugi. Tovariš Plazar je v zaključnem govoru čestital vsem tekmovalcem k uspehu in naglasil visoko vrednost športnih iger, ki so bile res na višini. VSEH ŠPORTNIKOV JE TEKMOVALO 250 Preko 250 športnikov je tekmovalo v lahkoatletski, nogometu. plavanju, odbojki, namiznem tenisu, kegljanju, šahu in streljanju. Torej kar v 7 disciplinah. V celokupni razvrstitvi je bil najboljši kolektiv Celuloze EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA V TRBOVLJAH Zelo razgibano življenje, ki nam ga je prineslo delavsko samoupravljanje, družbeno upravljanje in nov komunalni sistem nasploh, je že v začetku svojega razvoja pospešilo zorenje tistih elementov vzgoje in izobrazbe, ki jih nakazuje reforma našega šolstva. Prav je, če poudarimo, da nam je v naglici razpuščeni Ekonomski tehnikum v Trbovljah 1. 1949 po komaj enoletnem delovanju zelo škodoval v vsakem pogledu, najbolj pa v gospodarstvu, ki je končno odločilne važnosti za razvoj in napredek vse naše dejavnosti. Prenehanje delovanja te važne gospodarske ustanove je povzročalo zaskrbljenost ki je silila najvidnejše predstavnike naše oblasti, gospodarstva in političnega življenja, da nič več ne odlašamo z ustanovitvijo Ekonomske srednje šole v' Trbovljah, ki bo pričela z rednim poukom dne 15. septembra 1956. VPIS Priglasitve oziroma prošnje (drž. taksa 30 dinarjev) za vpis v Ekonomsko srednjo šolo v Trbovljah se sprejemajo vsak dan od 8. dc 12 ure pri tajništvu za prosveto in kulturo pri OLO Trbovlje, in sicer do 1. septembra t. 1. Pogoji za vpis: 1. dovršena nižja gimnazija, . 2. sprejemni izpit iz slovenščine, mate- matike in nemščine. Sprejemni izpiti bodo od 10. septembra t 1. dalje vsak dan. od 8 ure zjutraj v osnovni šoli v Trbovljah II. Uspešno opravljen izpit na. kakšni drugi ESŠ ali na višji gimnaziji je veljaven. Kdor je tak izpit že opravil, naj se priglasi do 1. septembra 1956, kakor vsi ostali, pri ravnateljstvu Ekonomske srednje šole v Trbovljah pa naj se priglasi 9. septembra 1956 ob 8. uri. Vsa pojasnila o vpisu in sprejemu v to šolo daje Tajništvo za prosveto in kulturo pri OLO Trbovlje. iz Vidma-Krškega, ki je dosegel 85 točk, slede mu Vevče s 75 točkami. Radeče z 71 točkami, Količevo s 70 točkami, Sever z 52 točkami in Goričane s 15 točkami. Tehnični rezultati: Lahka atletika: 1. Videm.Kr-ško 276 točk; 2. Vevče 238 točk; 3. Radeče 226,5 točke; 4. Količevo 216.5 točke: 5. Sever 192 točk; 6. Goričane 36 točk. Nogomet: 1. Videm-Krško 10 točk; 2. Radeče 9 točk; 3. Količevo 8 točk; A. Vevče 7 točk; 5. Sever 6 točk. Odbojka: 1. Vevče 10 točk; 2. Videm-Krško 8 točk; 3. Sever 7 točk; 4. Radeče 6 točk; 5. Količevo 5 točk. Namizni tenis: 1. Vevče 10 točk; 2. Količevo 9 točk; 3. Videm-Krško 8 točk; 4. Sever 7 točk; 5. Radeče 5 točk. Kegljanje: 1. Radeče 10 točk: 2. Videm-Krško 9 točk; 3. Ko. ličevo 8 točk; 4. Vevče 7 točk; 5. Sever 6 točk. Šah: 1. Količevo 10 točk; 2. Videm-Krško 9 točk; 3. Radeče 8 točk; 4. Vevče 7 točk; 5. Sever 6 točk. Streljanje: 1. Videm-Krško 10 točk; 2. Radeče 9 točk; 3. Vevče 8 točk; 4. Količevo 7 točk; 5. Sever 6 točk; Goričane 5 točk. Streljanje, ženske: 1. Videm-Krško 10 točk; 2. Količevo 9 točk; 3. Vevče 8 točk; 4. Radeče 7 točk. Plavanje: 1. Videm-Krško K) točk; 2. Vevče 9 točk; 3. Radeče 8 točk; 4. Količevo 7 točk; 5. Sever 6 točk. Po razdelitvi pokalov prvo. mestnikom, dmgomestnikom in tretjemestnikom in diplom je spregovoril še tajnik občinskega sindikalnega sveta z Vidma-Krškega, tov. Branko Voglar. Nato pa so sprejeli sklep, da bodo VII. športne igre prihodnje leto v Količevem. Zamisel, ki jo je dalo ŠD »Svoboda« v Trbovljah s tem, da organizira mladinski nogometni turnir v počastitev pad- Na tunnrju so bili doseženi go« iz Trbovelj in »Rudarjem« lun spanskrm borcem, je treba sledeči uspehi: iz Trbovelj pa je tekmovalna pozdraviti. »Svoboda« Trbovlje je prema- komisija razveljavila pri stanju Turnirja se je udeležilo 5 gala »Rudarja« s 3:1, »Bratstvo« 14:1, češ da ni bila odigrana mladinskih moštev: »Rudar«, Hrastnik »Slogo« Trbovlje s 6:0, športno. Vodstvo je odločilo, da »Sloga« in »Svoboda« iz Trbo- »Rudar« Trbovlje »Bratstvo« iz se pokal ne dodeli nobenemu velj ter »Bratstvo« iz Hrastni- Hrastnika s 4:2 in »Bratstvo« moštvu in da se mora odigrati ka. Manjkali so pa »Rudar« iz Hrastnik »Svobodo« iz Trbovelj ponovna tekma med »Rudar-Hrastnika, »Proletarec« iz Za- z 1:0. Zadnjo tekmo med »Slo- jem« in »Slogo« iz Trbovelj gorja in »Svoboda« iz Kisovca. pred pričetkom turnirja je Trbovlje na sindikalnem prvenstvu Slovenije Sodelovalo je samo 13 moštev spregovoril španski borec tov. Glavan in podčrtal pomen te . Pretekli mesec so šahiati od-spominske prireditve. Čuden iSrali v Rogaški Slatini moštve. vtis pa je vzbudilo, da ostali ni turnir sindikalnih podružnic politični in oblastni organi ob- Slovenije. Na turnirju so sode-čine Trbovlje niso šteli za po- lovala moštva, ki so se v pred-trebno, da se udeleže vsaj otvo- tekmah v posameznih okrajih ritve te spominske slovesnosti. - plasirala za ta turnir. ..■ * S- iz wse Slovenije. To prvenstvo je bilo razpisano nenadoma, zato je bdi odziv izmed 21 moštev tako slab. . * Moštvo s trboveljskega rudnika je v predtekmovanju zasedlo drugo mesto za zmagoval, cem PTT z zmago proti moštvu »Metalne« iz Maribora 3,5:2,5. V finalu so rudarji izgubili igro s Cinkamo 4:2, premagali pa »Litostroj«, zmagovalca v Ljubljani, s 4,5:1,5. Tudi proti šahistom iz Štor so bili rudarji zmagoviti kar s 5:1. Tako so bffli z razliko pol točke drugi za Cinkamo, v celokupni razvrstitvi pa šesti in so za nagrado prejeli dva šaha. In) Vremensko napoved za prihodnji teden Kratkotrajne nevihtne padavine z ohladitvijo se pričakuje- .—........... jo v drugi polovici tekočega VL športne igre sindikata papi ne industrije t Vidmu-Krškem tedna (okoli 10. avgusta) in sredi avgusta (v roku med 14. in 16. avg.). V ostalem bo suho z večdnevnimi razdobji jasnega vročega vremena. Radio Ljubljana v tem tednu RAZPIS PROIZVODNO PODJETJE MIZARSKA PRODUKTIVNA ZADRUGA V SEVNICI razpisuje vodilno mesto računovodja podjetja Pogoj: dovršena srednja šola, vsaj petletna praksa v gospodarsko-računakem sektorju kot samostojni računovodja. Plača po tarifnem pravilniku oziroma po dogovoru. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe s kratkim opisom dosedanjega dela in kratek življenjepis je poslati najkasneje do 25. avgusta 1956 na gornji naslov $ Šah v Trbovljah V četrtek, 2. avgusta so šahi-sti ŠD »Rudarja« v Trbovljah odigrali svoj klubski tumir za prvenstvo v mesecu avgustu. Četudi je bilo vroče, se je vendar .zbralo v klubskih prostorih deset igralcev, ki so se razvrstili takole: 1. • Sribar 7,5 točke; 2. Škrbec 7 točk; 3. — 4. Jazbec st. in Frece po 6 točk; 5. Ovnič 5,5 točke; 6. — 7. mesto si delita Opresnik in Irt s p« 5 točkami iitd. Klubski prvak v mesecu juliju je bil Rugel s 5,5 točke, sledili so mu pa Jazbec st, Frece in Irt itd. Tudi pionirji so odigrali br-zotumir, kjer je zmagal Bola, za njim pa Jazbec. Sladič in Bezgovšek. (n) { e *! *! * i strojnici trboveljske mestne klavnice. Prijetno hladno je. Tu sem zmotil tov. Tineta Bizjaka pri p opravilu velike »Under-woodke«. Nekaj pisalnih strojev je stalo na pol sestavljeno po delovni mizi Tovariš Bizjak je strojnik mestne klavnice, v svo-em prostem času pa odlično popravlja vse vrste pisalnih in računskih strojev. »Vaš izum?« — sem previdno začel. Tine Bizjak se je začudil, kje sem o tem sploh izvedel. •Stvar je popolnoma enostavna,« je skromno pripomnil, preden mi je začel razlagati podrobnosti svojega izuma — gre namreč za avtomobilske svečke, ki se ne mastijo. >Kolumbovo jajce, kajne?« sem pristavil. Na mojo pripombo je vprašani odšepal do omare in se jezil na svojo pred tedni po nesreči zlomljeno nogo. Sedla sva in Tine Bizjak mi je pričel pripovedovati dolgo pot svojega izuma. * Takrat je bil mojster Tine mlad in šef garaže trboveljskega avtomobilskega prevoznika Arzenika. In kot vsak šofer je imel velike sitnosti s svečkami, ki so se posebno pri starih avtomobilih mastile, tako da so vozila pogosto ostajala sredi ceste ob žolčnem negodovanju potnikov. Arzenškov avtobus »3teyr« je tudi takrat obstal — in čeprav je šofer še tako pritiskal na za-ganjač, motor le ni hotel steči. »Svečke morarr, očistiti!« je sklenil in skočil z avtobusa, nato pa privzdignil pokrov motorja. S svečke je snel kapico in svečko odvil. Toda čudo: električne iskre so preskakovale preko iskrišča! Svečka, ki prej ni hotela delovati. Ko je dobro pogledal, je videl, da tok preskakuje čez drugo iskrišče med kablom in svečko. Tako se j< rodila zamisel kasnejšega izuma. Ce je elektroda pri avtomobilski svečici pretrgana pred iskrištem toka, ne more z elektrode več nazaj in mora sežgati olje, ki se je nabralo med eletrodama. Tine Bizjak je takrat iz mar- Ženska, ki bi lahko preprečila osvoboditev Evrope 1 (Po magazinu »300 čuda«) Ta do nedavna nepoznan dogodek bi lahko preprečil osvoboditev Evrope za nekaj časa. Prinašamo ga po podatkih nekega voditelja tajne službe v času druge svetovne vojne. 17. maja 1944 — takrat je bila sobota — smo vedeli, da je nujno, da se izkrcanje opravi v enem od naslednjih desetih dni. Toda kje? Na koliko mestih naenkrat? Kje se bo izkrcala glavnina in kje diverzantski odredi? To so bila vprašanja, od katerih je bil odvisen končen izid strašne vojne. C NEKI DOKUMENT JE SKRIVNOSTNO IZGINIL Strogo zaupna pisma, ki so jih imeli komandanti treh armad nalogo odpreti v času X. so prinašali samo groba navodila Vojaških in civilnih oseb — seznanjenih s temi skupnimi načrti, je bilo zelo malo. V Angliji kakih petnajst, v Združenih državah Amerike in Kanadi pa mogoče deset. Treba je povedati, da so bili vsi ti ljudje voditelji na višjih položajih in da so bile potankosti teh dokumentov zaupane in znane le nekoliko sodelavcem in sodelavkam, ki so bili res zanesljivi. Medtem smo 29. maja — nekega ponedeljka zvečer — izvedeli za neki zelo mučen in razburljiv dogodek. Poslednja kritika »Operacije izkrcavanja«, ki jo je predsedstvo vlade v Washingtonu poslalo tega dne, je bila natipkana na enem izvodu več, kakor jih je bilo potrebnih. In ta poslednji izvod — je izginil. • ZAČETEK ZASLEDOVANJA To je pomenilo, da t>o cel načrt »Operacije izkrcevanja«, skupno s poslednjimi pripombami predsednika Roosevelta in njegovih sodelavcev (Kritike, o katerih bi moral general Eisenhower vsekakor voditi račun), propadel, ker so bili dragoceni dokumenti ukradeni. Ker je bila kraja odkrita že po 40 minutah, potem ko je bil izginuli dokument napisan na stroj, je še obstajala možnost, da se pride na sled manjkajoči kopiji, še preden bi bila le-ta predana. Da bi biie kopije popolnoma čitljive, so morale sekretarke glavnega štab-« za posebno pomembne dokumente uporabljati samo popolnoma nov indigo papir. Ta ukrep je imel dvojni namen: s tem se je lahko vsak čas preverilo, če število kopij ustreza stvarnemu naročilu, in če so kopije verodostojne in enake. (V zvezi s tem je bilo prepovedano opravljati popravke, ne da bi jih v istem času s pomočjo indigo papirja vnesli tudi v ostale kopije.). Pisarniške košarice za odpadke, v katere so metali že uporabljeni mddgo papir, so pile izpraznjene vsakih petnajst minut, njihova vsebina pa takoj preverjena. Tako je bil tega dne v eni košarici najden odvečni list indigo papirja. C KAJ JE IZDALO SPIJONSKO NAMERO? Dejstvo, da je bilo uporaoljenih za tipkanje tega dokumenta več Indigo papirjev, kakor potrebno, kot tudi to, da je bil odvečni list v košarici, je dalo misliti, da je oseba, ki ,ie tekst napisala ha stroj, nedolžna. Saj bi bila sicer uničila odvečni indigo papir (Se nadaljuje) mora izstružil posebne svečice, ki so imele pretrgane elektrode in jih vstavil v avtobus. Po 40.000 kilometrih so svečice še vedno delovale brez zastoja. V aprilu leta 1931 je Tine Bizjak priglasil svoj izum Mednarodnemu patentnemu uradu v Berlinu. V veljavo pa je stopila denarna zapora in izumitelj ni mogel poslati denarja za stroške patentiranja. Stvar je padla v vodo in sam Tine Bizjak je nanjo skoraj pozabil. Po vojni je tako svečico na pravil trboveljskemu veterinarju Uršiču za njegovo motorno kolo, Za izum so kmalu zvedeli ostali šoferji in so sami pričeli improvizirati svečice s pretrgano elektrodo. Letos pa se je Tine Bizjak končno odločil, da svoj izum ponovno patentno zaščiti. Pred dnevi je dobil od Zveznega patentnega urada patent št. 19.082, s katerim mu priznavajo, da je svečica s pretrgano elektrodo, ki se ne masti, njegov izum. Za Bizjakov izum se že zanimajo različne tovarne motornih vozil. V teku so priprave, da bi podjetje »Mehanika« v Trbovljah prevzelo ta izum v serijsko proizvodnjo. Borut Plavšak /"T\ Prvi: »Ali je to sploh čelad*« kar imaš na glavi?« Drugi: »AH je to sploh glava« kar imaš ti pod čelado?« HUERTO LOPEZ V OBJEMU ZECEM E G/t PEKCJ1 ROMAN Priredil Vlado Pečar Nazadnje pa smo v naše nemajhno presenečenje našli še eno kačo, privezano h kolu, na katerem je visela spalna vreča. Bila je tako razjarjena in tako besno hlastala okoli sebe, da smp jo komaj ubili. Ker na spanje ni bilo več misliti, smo zakurili ogenj ta sklenili, da se vrnemo v naše prejšnje taborišče. Ob prvem svitu smo začeli pospravljati naše reči, peonl pa so bili zaposleni okrog šotorov. Pri tem so ubili še nekoliko kač. Sumili smo, da so nam jih podtaknili divjaki. Polkovnik Loos Je zapovedal strogo pripravljenost. Z nabitimi puškami so lovci motrili molčeče kolibe Ukujalov, obsijane od pojemajočega tabornega ognja. V njih se ni nič zganilo. Kmalu bo na bližnjih palmah začeli razgrajati papagaji, njihov vrišč pa je prebudil krdelo opic v pragozdu Pridružile so jim svoje grdo zveneče glasove in ob tem, uho parajočem koncertu, je postalo vsem jasno, da so nas Ukujali zapustili. Vas je bila prazna, zapuščena. Nikjer ni bilo videti žive duše, niti vaških cuckov, ki so se sicer tako radi podili med našimi šotori. Odšli so, prepričani, da bi se nazadnje zaradi kač utegnili maščevati nad njimi. Tega namena seveda nismo imeli, zato pa smo tem hitreje krenilt na pot. Gozd, skozi katerega smo si pred dnevi z noži utirali pot, je tako naglo zarastel, da sploh ni bilo več mogoče razločiti odsekanih ovijalk, po katerih smo upali najti pravo pot. Meni žilica seveda ni dala miru; neprestano sem napenjal očL če bi zagledal kje kakega metulja, kako gosenico, kakšno žuželko. Stikal sem po strohnelih panjih, drezal v gosto podrast in pri tem tiho preklinjal, ker nisem imel sreče. Tedaj pa sem zagledal napol strohnelo drevo, tako močno zaraslo z debelo plastjo rastlin in posuto s cvetjem, da sem obstal kakor začaran. Zagledal sem namreč cel šop rumeno-rdečih, zelo krhkih orhidej, vrdte odontogloesum. V brazilskem pragozdu orhideje ne rasejo na tleh, marveč visoko v drevesih, trideset do petdeset metrov oddaljene od tal. Težko je priti do njih. Zbiralci .orhidej tvegajo smrt, samo ■ da pridejo do njih. Najlaže dosežejo svoj cilj, če posekajo drevo, splaziti se nanj je nemogoče. Pa tudi, kadar ga posekajo in drevo pade, s tem še niso na cilju Razne ovijalke ovirajo njegov padec in ga drže pokonci. Treba je posekati tudi te, a to je kaj nehvaležen posel, kajti debele lijane »o žilave in bolj trde od še tako trdega lesa. Hotel sem s koreninami vred izgrebsti orhidejo iz rahlega mahu, pa sem odskočil kot oparjen Mimo mojega obraza je šinilo nekaj črnega in se me rahlo dotaknilo. V svojo nemajhno grozo setn prepoznal enega izmed tistih kot pest velikih volčjih pajkov, katerih ugriz pomeni gotovo smrt... Srce mi je tako divje utripalo, da sem popolnoma pozabil pajka ujeti. Pajek jo ušel, jaz pa sem moral še dolgo misliti nanj. Obraz, ld se ga Je dotaknil s svojim kosmatim kožuščkom, me je začel tako peklensko srbeti, da sem sl ga do krvi razpraskal. Ko smo pozno popoldne dosegli taborišče, sem bil tako zatečen, da skoraj nisem spoznal svojega lastnega Ilca Bruhal sem ta kuhala me je taka vročina, da bi dal pol življenja za košček ledu, če bi ga lahko pritisnil na razboleli, zabuhli obraz Dobil sem injekcijo in nekako prebil noč, moje prvo vprašanje zjutraj je pa veljalo — Riši Ma .. Padilla Angelico me je nejeverno gledal, Velikega lovca pa je stresala taka veselost, da se Je začel na ves glas smejati. »Pomislite, seflores — profesor Lopez se Je zaljubil v Rišo Ma!« Bilo im je tako hudo pri srcu, da bi ga bil najraje lopnil, zaradi slabosti pa sem komaj dvignil nemočno roko In vendar smo še istega dne zagledali Rišo Mr. Peonl so jo našli mrtvo, zaklano in vrženo na kup smeti. Sodili smo, da so jo Ukujali prinesli ponoči do našega taborišča. Naše straže niso slišale ničesar... Sklenjeno je bilo, da nemudoma nadaljujemo pot. Hoteli smo se prebiti h kakemu plemenu, kjer bi Imeli več sreče-Tistih nekoliko ukradenih puščic in tista podarjena posodica curara — kaj Je bilo to v primeri z neizmernim, doslej še neraziskanim blagom, katerega smo se nadejali v pragozdu! In Cance?... Brez teh se dr. Aleman ni • hotel vrniti v Rio. Posušene človeške glave, velike kot otroška pest, so bilc njegov davni sen. Zapustili smo taborišče. Spremljala nas je misel na nesrečno ženeko-divjakinjo, ki je plačala svojo neumnost * smrtjo. Zamišljeno smo hodili drug za drugim v dolgi koloni, sekali pot in obujali prijetne in neprijetne spomine. Včasta nas je pri tem zmotilo cviljenje male opice-zvitorepca, ki 90 ga lovci ujeli in vlačili s seboj Siromaček je divje grizel vfV In sprejemal v zahvalo za to batine. V njegovih očeh 800 nekajkrat zagledal obupen izraz osamljenega otroka Na poti smo naleteli na neke čudne gobe Odprle so na najrahlejši dotik tn pri tem omamno zadišale. De Ercil nam je povedal, da jih nikakor ne more uvrstiti v d°s el znane gobe botanike Dr Vega je ujel nekoliko skakalcev jih zaprl k gobam v malo steklenico. Takoj so se zvrnili obležali kot mrtvi, na svežem zraku so pa '.opet kmalu oživeb0 Najbrž so gobe vsebovale neko alkaloidrto snov, ki pa jo treba šele preiskati. ^ Potem smo zopet zabredli v močvirje, ir da rl bilo strašno kot Zmajevo jezero. Vsem nam Je postalo tesno P —bnw srcu Kljub temu pa smo se med odmorom odzvali P°va velikega lovca In krenili z njim na lov na pragozdne gosi- Preplašili smo Jih in iz pušk je zagrmelo »Zadel sem eno!« je veselo vzkliknil prof. Machado zdrvel proti svojemu plenu Ni prišel daleč. Na vsem 1°P Je zajavkal in se do kolen pogreznil v lepljivo blato. ^ »Primi se veje!« je zavpil Orteen in hitel na pomoč. 1 pa so medtem že vrgli laso ter ga izvlekli iz blata