Wien
„SoSa" ialiaja vsnk petok in velja po po^ti prttjemfina nii v (toriYi na dom poSUjana:
Vsp leto    .   •    •   •   .    r. 4.40
Pol letn.....„ S.20
Cetvit leta     ...... 1.10
1'ri oznaniiih in taS;«> tudi pri „;>«-simicah" so jdaeujf; za. tiaradno tri.-ston* no vrato:
8 kr. Se aejiska i knit 7   „   „   ,.     ,.   2   „ «"    i,    n    »      „    3    ,. 7.n v*#r> $i-]ip  j»o prostitiii,
V Gorici, 26. junija 1885
Tedaj XV.
Posameme Stevilke Be dobivajo po 8 kr. v tolvakamicah v gospoBki ulici ltlizu „tiob kron", na starem trgu in v mnuki ulici ter t Tratu, tia Co-scrnia, a.
Koi'i-i naj se MagovOljno pofiitfajb urciTiiiStvii ..Snco":v Gnrici na Travniktt 1(5,1., uaroSiiina pa opravniftva „So6o" Via della Croce.fit. 4. II.
Roko]>isi sc nc vraftajo; dopisi naj ac blngovoljno frankujojo. — Delalceiq in drugiw ncprrmngniin $e naroCnins ,. /.niia, akose oglaso pri opravnifttvn.
Primorske volitve v dr&avni zbor.
Primorska delete poiilja v drzavni zbor r»a Dn-¦iaj 12 zasfcopnikov; in sicer poknelena grofijo gori-Ska in gradiika, mojna grofija istrska in dkavi nopo-sredno podrejeno mesto tjzolko vsako po 4 zastopni-ke. Ha Goriikem in v Istri volijo kmedko obtShio po 2. veliko posestvo po 1, mesta in trgi § kup&jskiuw zbornieama po 1 poslanea, V Trstu voli kupdijska ssbornica 1 in izmed treh volilnih redo?, ki veljajo za obciaske volitve, vsak red 1 poslanea v driavni zbor.
Pri volitvah v driavni zbor sti ioteresirani alt varujeti trvoje koristi dve atrani: narod in vlada. Ako jo narod zaveden in znacajen, mora vlada moloati, kor no more nic opraviti; ako je narod nezaveden, libek ali razdeljen v stranke, zanje vlada. Na Primorskem je malo volilnih skupin, v katerih bi kak narod v veliki veeini nepoinefian folil; to so samo kme^ko obcine v Istri in na Goriikem in deloma trotji vohlni red v Trstu,, Vzhodne kmoL*ke obcine v Istri go popoluoma slovaoske, tako tudi slovensko kmeclee obcine na (ioriikem; v tretjwn volilnem redu v Trstu imajo Slovenei veliko veojno. V toh volilnih nkupinah zraagali so narodni kandidati, pri»t»li Taat« fojovo vlado.
V slovenakib kmofikih obfiinah na Oorifikom jo narod tako probujeti, mzumon in vztrajon, da li vlada ni upala postaviti piotikandidata, ampak jo pustila, da jo bil voljou vitm T o n k 1 i enoglasuo, dtm jo jako nopriljubljeti domadi vladi. Y izbodni Istri bilo je prav tako. Heki istrski barabo prouzrocili so biii iicer v kastonki oWini znano nerede, o katerib jo tudi „Sooatt pisala, z nameaom, da bi izpodkopali tla dr. V i t e z i 6 u; a ni so jim poarefiilo. Oni nemiri so celo uzro&JS, da so barabo o volitvah niso upali proved na dan, da bi si no opekli prstov. Tudi tukaj je bil voljon pristal Taaffejev^a ministerstva, ki jo dom<i<5i vladi le bolj neljob nogo Tonkli. V tretjem volilnem redu trzaskein imajo veeino Slovenci, ali prikloptjenih jim j© mnogo ltftUjanov, in ker ao Slo-venci mnogostransko vezaai na Italijanc, bati so je bilo, da zinaga kandidat trzaiko gospodo proti g. Kabergoju. Heisnani zacetniki ustanovilt ao dru-itvo ^Cikorijo*, ki naj bi delovala za Toldeta Mau-zonerja proti pristaSu Taaffejevemu. Traaaki Slovcuci so pa sc svojo uzorno »rcuoatjo poteptaii svojo na-sprotnike ter sfavno zmagali so svojim kandidatom.
Kmefike obcine v gradiSkem okraji na Gori-Skem so v voliki vcfiini tutlanske, vender jim je pri-druienib tudi nokaj alovenskih. Sloven»ko obciuo odlocile so se za kandidata monsignora Valussija, ki jo TaatTejev pristad. Italijanski konservativci so potegnili t njimi in ao se dobro gibali. Italijanski li-beralci so biii pa tako brezpametni, da so poatavili kot protikandidata mo2a, ki ja osebno ncpriljubljen domaci vladi. ^'asledek je bil ta, da so konservativci zmagali, liboralci pa propadli.
Zahodne kmecke obcine v Istri so slovansko, poalanec, privrzenec TaafFejeve vlade, bil bi nararna posledica. Ali napor vladriih organov in italijanski h nasilnikov bil je tak, da so obcinarji podlcgli tujemu uplivu. Neverjetno je to, kar „Naaa Sloga* v tern oziru pile; ali ker drzavno |H«vdnistvo lista ni za-aeglo, moramo verovati, da je stvar ressidna. Naj omenimo le to, da v Poceci moralo je nad 2tK) hrva-Skih Tolilcev zapustiti mesto, no da bi biii volili, in da v Todnjaou ao brvaskim volilcem izkaznice in listke z napisanimi volilnimi mozmi iz rok trgali in zametavali. Stvar pride v drzavnem zboru v razgo* vor in takrat se se le bo videlo, kaj se je tarn go-dilo. Do zdaj velja, da je bil v tistem okraji voljen v poslanca neki de Francesc-hi, imenom Italijan, privrienec doma^e vlade.
Pri ItaU^idh je aploli nadelo, da poslanec pri-pada vladi, kajti kct Italijan nima od vlade kaj za-literati, ker ima vsega dovolj, brez razloga loditi ae od vlade, mu pa tudi no kaze. Edino takrat, ko ae vrhovna vlada ne ujema a podredno, mora poslanec mialiti, na katero stran bi ae nagnu\ na viijo ali na Wi^jo; dn^e p« je jye$OT* p* lie ss|^ aaa»-
movana. |Izjomo dolajo v torn oni italijanski konsor-vativni poslauci, ki so drze svojih naool, kajti tern so glavno ravnilo konservativna nafiela in no vlada. Tako postopa mons. V a 1 u s s i.
V istrskem volikem posostvu, t tr^aiki kupfiij. ski zbornici, v istrskih mostib in trgih ter v fcr^aftke-gn mttsta 1. in 2. volilnem redu sicor ni labko Slo« vana spraviti naprej: ali vsaka vlada, ki hoeo na to delati, more v toh akupinah dobiti poslauce, ki so ji privrteni, morda eelo Slovano. Tudi letos izvoljoni so v vsoh toll skupmah priviionci vlado fciiaSko; ali prav tako bi so biii labko izbrali privr^onoi Taaffo-jovi. Ti poslanci, namree Milevoi, Vuootieh, V id ali eh, Luzzafcto, Burgstallor (sami neapolitauski in florontinski priimki t), kakor tudi de Franceaohi in Ilohenlohe (xopet takil) imajo lah-ko politiko. V narodnem oziru no potrebujojo za svojo rodi; Italijano, Kamoe in Hobrojce ni6osa.   V
=*=#=
ho6e nad drugimi gospodovati, kako fepodriva sosedo i/1 starodavnib pravio, kako vsworair^a deielo, kakoj© njegovo rogoviljonjo novarno drzavi, kako so oni in vso sodaujo raismoro zopor Slovano na Primorskem radi dr/avim koristi noobhodno potrobni. To je po-litika ro^.ljanja. V vsem drugem so prosti in smojo glasovati, kakor jim je ljubo, kor so v reservi, samo 6o Taaffo z mazincom mipo ia jih pokii^o v aktivno sluibo, niorajo glodati uanj in po njem urav-nati svoj glas. Tu pa tarn jim odpado kaka drobti-nica, kateto priuesojo svojim volilcem domov, ki se vecmoru malo zmouijo za to, kar dolajo njih poslanci na Dunaji.
V volikem posestvu goriikem zmagal jo kandidat ttiaikcga natni'stnidtva po bosodah dunajskega BVaterlanda". Ta moz ni izrazil dragega programa, razen, da je Bovra&ii. ^loveucov in da no bo dolal za italijanske srednjo sVj; morda bo dolal pa za sul* ferajn in za Kineze. V goriSkih mestih in trgih zmagal je grof 0 o r o n i i, s katerim ni zadovoljna nobena stranka. To ga jo tudi vzdrzalo na njegovem mestu, ker drugafie bi bil padel. V narodnom oziru ima pravioue nazore iu se v tern loci od naStetih li-beralnih poalanoev. V drzavnem zboru no bo pripa-dal nobeui stranki; zato ga izberejo prcdsodnika vlad-ni reeervi ali sreduji stranki, ki so bo imouovala po njem Coroniaijev klub. Cudao zares; brez stranke, ki bi so ujemala z njegovimi nacoli, iu vender na-celnik stranke, katen di celo svojo ime.
Na Primorskem izvoljeni so torej 4 konserva-tivci, ptistaai Taatfejevi, 7 liberalcev, pristafiov tiia-skega namestnika, in en kouservativni liberalec, grof Coronini. Izmed teh bodo 4 v aktivni sluibi Taaf* fejevi, S pa jih bo v reservi, ki bo le takrat vezana, ko bo vladi predlo. I)ruga8e bo smela reserva spu«« scati so v male bojo z levico, z desnioo ali tudi z vso zboruico. Kneza Hohenloha priitevamo reservistom, kajti on ho5e kaj biti, brez Taaffeja pa ne more aid biti, ako ne pride kdo drugi na Taaffejev stol.
Ako bi se bile vrsile volitve na Primorskem brez vladnega pritiska, pzvoljena bi bila v goriikem velikem posestvu in v zahodnih istrakih kmedkih ob-cinah konservativna kaudidata, sposobua za aktivno vojsko; tako pa je poslal Trst Duaaju dva reser-vista. Taaife ze ve, zakaj potrebuje tudi take ljudi; v tako obaimi drzavi, kakersna je Avstrija, potrebu-jejo se razni Ijudje. Le to je cudno, da prav b Pri-morskega mora biti na Dunaji osom reservistov, ko bo stela vaa Coroninijeva reaerva le kakih 24 mo2, mod tern ko steje TaalBfejeva aktivna vojska 192 glav; ued temi okoli 145 slovanskih.
Sviloreja.
j Ni go davno, ko so placovail stari funt galete po 1 gld. 40 kr. in celo po 2 gl. 10 kr. Takrat dajafa je I sviloreja kmetu voaoljo, ker njogov mali trud bil je ' navadno vsako leto prav dobro poplacan.
Vho drugafio jo dandanes. Dober sviloprejski pridolok jo prav tako rodok, kakor dobra vendima. Bviloroja no donaSa kmotu dobiika, ampak donaSa mu zgubo, go vecjo nego mala lotorija. vsako leto z nova p^onovi so v kmotu up, da morda Bi so svilodi kaj prisluzi, da bo mogel davek placati ali otrokom obleko kupiti. V toj nadi kupi some iu navadno So perjo, ker doma ga nima dovolj. S potietka «e vso dobro; Svvi prihajajo vidno vsak dan dobolejSi in krepkejii; kniot dobiva vedno vo6ji up in z veoeljem misli na bogat pridelek.
Ali gloj, naenkrat se pnkazojo nokaterl 6rvi a dobelo zatodono glavo, ki postaja vedno bolj ima. To s@ sir! z onega na drugoga, in v par dneh Je vedliift 6rvov, ki so tako lepo obotali, na gnoji. Ce no nride ta bolc.on, pride navadno katera druga ali tudi njih ve6, in kmotov trad je egubljen «a tiito leto. izvedonci pravijo, da boloznim je vofiinora somo krivo; zato se jo uvedlo, da so seme vsako leto t drobuoglodom progloda, predno se rabi. Pa tudi to no pomaga povsol. So eelo semena izvedenoev so pogosto pokvarijo.
Kor so svilo vedno mnogo rabi in ker svilodi v nafiih krajih odpovedujejo, bilo bi prifiakovati, da vsaj tfeta galeta, ki ostano, ki jo zdrava in lepa, so drago proda in da kmet ima vsaj od to nekoliko dobidka. Ali tudi to bo prazno nade. Svila sicer vzdiv-ujo vedno svojo cono, svilodi ne tako. Galeta je uze ve5 let tako po oeni, da se ne dobi vec* za eu kil to, kar so je prej dobilo za en stari funt Kilo galete stane letos 1 gl. 10 kr, do 1 gl. 40 kr.'
Kod prihaja to, da ima galeta uie vefi let tako nizko ceno? Od blaga to ne more prihajati, ker blago jo lepo, kolikor ga ostane, kakor nekdaj. Zagacenje v svilnem blagu tudi ne more biti temu uzrok, ker svile se veliko pokupi zdaj, kakor prej, in syilnato blago ni padlo nic v svojih cenah. Ker je pridolka manj ko nekdaj, moral bi ta biti Se drazji od nekdaj. l'ravi uzrok uzo veiiletne nizko cene pri galeti so po nasom mnenji kupci. Ko prineee kmet galob v me-sto, je no more povaljevati in dczati ve$ dnij, ampak jo mora koj prodati. Kupcev, ki bi ^aleto dalje spravljali, je malo, eden ali dva. Ako se ti med seboj pogovorijo, dolofiijo blagu vsakorSao ceno, ker so brez vse konkurenoe.
In zdi se, da to se godi. Kupeem ni ae bati v kupciji tekmecev, kmet ne more nesti blaga drugam in tako je mora prodati po vsaki oeni. V kup-6ijskem oziru so za kupce take razmere ugodno; air za narodno gospodarstvo so pogubljive, ker so krive, da se kmetu trud ne splaca in da zaone hirati, tak opra vek ki nid ne nese, dokler se popolnoma ne opusti.
y toj zadevi obracamo so do slavnega c. k. kmetijskega drustva a nujno proinjo, naj vzame ono stvar v roke. NesebiiSno druStvot> ki ne isce svojega dobidka, ampak korist naroda, naj skroi, da odpre nasi kuptiji nove poti. Ako z naSimi kupci ni ni5 opraviti, naj bi se obrnilo do drugih zdnanjih firm, ali pa naj bi, ce je treba, tudi druitvo samo nakupovalo galeto po primerni ceni ter odpoiiljalo jo tujim trgovcem po oni ceni in v oni meri, «a katero bi so drustvo uie prej dogovorilo. Kmet 88 no more ustavljati tukajSnjim trgovcem, ampak mora oddati tako, kakor se mu sprejme. Kmetiisko druitvo pa labko pomaga v tej zadevi in svilorejci mu tiodo veduo bvalezni, ako pripomore, da dobi dobro in, x velikim trudom radi raznih nesred pridobljeuo blago primerno ceno, katero zasluzl Proeirao, naj bi slavno druitvo storilo kaj v tern oziru.
Pred leti, ko so se sviloprejlie k nam zanesle in se je zadelo ljcdstvo se svilorejo fcolj pridno pecati, dajal je ta opiv'vek ntkaj dobidka. Crvi so dobro ospevali in % malim trudom pridelal je kmetovalec ieJtkP *viie, ib m |® f i ussta kbko opowo^ei
Dopisi
Y GoriCi, It. ju. — Pretskli ponedefjek jo
,§tndentovski kuhinji" praznik sv. Alojzija. Prostori so bili lepo okineani in s podobami ozaljSani; zbralo se je mnogo odlifoe gospode obeh narodoosti, ki je svoje zadovoljstvo izraiala z oiirom ua te^ao ia dobro jed in na izvrsttii red ter oadzorstvo v ,kuht-nji.° Med nazaSimi so bili: preblag. gospa baroaica Angelina Bitter, baronica Spaun, gospodje: baron 80-maruga, svetovalec Rutar, dr. Ferd. Rojic, dr. Gre-gortic, dr. Kos, monsig. JozVf Mara&c, Pec'enko, Eos-mad, Budau in drugi. Svecanost je pricel 6 gospod predsednik prof. Jalijpi. Kleinraayr s primernim slovenskiai ogovorora do mladine, v katerem jo je navdaSeval za marijivost, lepo obnasanje in hvalei-nost do stariSev, uttteljev in dobrotnikov. Ko je tuJi prec. g. moos. Marnsic nekatero besede v italijanskem jeziku spregovoril in so vrli mladiii odraolili, se je pricela gostija. Ucenci so dobili mnogo dobrih jedil in tudi kozarec zdravega vioa. Stregli so jira thui-boniki sami. Navzoca gospoda je od vsake jedi po* knSala in je bila prav zadovojjoa. Po jedi je raladini nadzornik g. Perincic nekoliko pojasnil pomeu tega dneva in podal crtice \z Sivljenja isv. Alojzija. * MU-• diua je bila oavdusena in vesela.
Doslej je v Studeutovski kuhiuji 24 ucenccv. Poaamezni pridejo koj, ko se dopoidanski pouk v soli konca, to je ob 10. ali 11. uri in ostaneju v drui-binih prostorih do 3. are popoldne. Cas od 10*12 in cd Vi2 do 3/43 je za ncenje odraerjen in jib to nad-zorujeta ter vodtta in poacajeta dva utttelja. Mimo tega skrbi writ dan jeden g. drolbenik za red in snago. Vecina uCencev dobiva hrano brczplaeuo, drngi placujejo po 10 kr. n& dan. Ob 12. uri dobijo vsi krepko in zdravo jed in od l(tl da !/a- se na dvo-riSci zabavajo. Tako dobivajo uceuei hrano, nadzor-stvo, ponk, mimo tega ko so poprej s praznim 2elod-cem ali pa pri slabi jedi po 3 do 4 ure po vseh u-lieah pohajkovali. Hranijo se na ta nacin duSevno iu telc&ao. Vsi ti ucenci so namrec iz okoliee: iz Mima, Pevme, Solkaua, Locnika ltd. in pridejo na jutro v niesto ter odulejo na vecer Se le domov. Da je 9§tudentOYsk& kuhinja* velika dobrota, je vec uc-go oiividuo. Dobrotniki ucece se inladiui tit in na dc2>li oaj krepko podpirajo w§tudentov8ko kahinjoa, da bode drnibi megoce uzderiati jo in potreboo raz-Siriti, kajti dan za daevotn "se oglasajo starisl iu u-cenci ali prostori so majbni in tudi dohodkov je le malo. Podpore naj se poliljajo predsednisivn: Via del Teatro St. 18 ali pa g. droibinemu tajoiku Gerbec-u, knezooadskof. palafia Y Gorici. Bog pozivi mlado drev-ce .Studentovsko knhinjo*!
V GoriCi, dne 2. jiroija. — Se pred kratkim tnogla ae je ogledati zemljiska knjiga pri tukajsaji c. k. meatai odredjeni sodniji ob delavnikib od 9—12 nre, ob nedeljah in praznikih. pa od 9—11. Y naj-novejsih easih je bilo po casnikih brati. da ob nedeljah in praznikih zemljiska knjiga ni nikomur odprta; ali na vratih zemljisko-knjiznega nrada je se vedno prejanja uredba. Razvidao ]"e torej, dajeljud-fltTu le malo or odmerjenih, ˇ katerih si more ogledati to ali ono ˇ zemljiiki knjigi.
PriCakovati bi bilo, da alavni urad vsaj druge opravke bitro izvrai, ker ima vec kot polovico urad-nih or na razpolaganje, ko ne sme nikdo v uradno sobo stopiti. Vendar tudi tema ni tako. Proinje ae reaijo komaj t treh ali stirih mesecih. 6e hodea do-biti zemljiSko-knjiini ekstrakt, treba ti je cakati ka-k&6 tednov. Pri taeih razmerah bile so dezelne knjige res boljSe. Ako ima okrajna sodnija premalo oaeb, morale bi visje oblasti za to akrbeti, da se §te-Vilo uradnikov pomnozi.
Pri mnogih zemljiiko-knjiznih uradih velja kot pratilo, da je zemlji§ka knjiga o nraduih urab vedno odprta. Pri takajsnji de2elni knjigi dobi se pojasailo lahko od 8. zajntra do 2 popoldne. V to vusto ne spadajo le mnogi zemljigko-knjizni uradi na Primor-Bkem, ampak tadi dragod n. pr. v Vipavi, v Postoji-ni, t Ljubljaai. Na Avstrijskem pod Amzo odloce-nib je vec nr, v katerih se dajejo pojaanila, nego v Gorici. Pri zemljisko-knjiznem uradu slavne c. kr. deSelne sodnije na Dnnaji odprta je zemljiska knjiga od 8. ure zajntra do 2 popoludne; pri okrajni sodniji vHietzinga in Wakringu od 8—12., vOttakringu od 8.—12. predp. in od 2—4 popoldne.
Ker je zemljiska knjiga pri naa le dopoldne odprta, je to za okolicane slabo. Ljudstvo pride §e le pozno t mesto, odvetnik ali notar, ki si ga Ijndstvo poisce, nima casa radi avojega dela, da bi si ogledal zemljisko knjigo. Kaj pomaga, 6e je zapisnik do 2 ur odprt? Ce rabimo zemljisko knjizno pojasnilo popoldne, si ga ne moremo dobiti, prosnja se ne more vloziti.   Posledica je mnogokrat velika skoda.
Da so ce pa nedelja in prazniki popoinoma iz-klju5ili in da se te dni nikakorana pojasnila neda* jejo, je hndo. Prosto ljudstvo porabi prav nedeljo, da pride v mesto in opravi svoja opravila; tedaj bi bilo na to pazi*i, da se ljudstvu ustreze. Nikakor no-cemo kratiti madnikom prostega casa; naj le tadi ©ni poewajo in Gospcdov dan po kr&msko BpoStujejo in tndipridno vaakonedeljo in praznik k sloibi bozji credo, vender dve piSli uri morda odd.—11. bi b2 lahko kdo r aradfiUi mM, da bi Ijadatvo odgovarM m t», far pntk,                                               ^    |
OpazajoS navedene razmere in da bi se ure, o kterih je zemljiska knjiga ljudstvu odprta, ne krSile se dalje, spisali «mo par vratic Upamo, da jih tadi slavna e. k. mestna odrejena sodnija blagohotno sprej-me ter vse ucini. fair bi moglo bid ljudstvu v korist, in da bo proaila novQi moelj, ako jej se* danje no zadoatujejo.                     ~             A. P.
Iz dOlenjih Brd, 20. jnnija. — Dolgo ca.a se je meSala ona stjena v zadevi Smartinske fopa* nije; blednjic je vender enkrat resena in razvozlana. Proti voiiinemu imeuikn, ki ga je bit sestavil zupan za aove obcinske vohtve, nloiil se je bil ogovor pri politifiiii gosposki. Ob c-uein se je bila uapravila pri-to2ha na deielni odbor zamd obciuakih raCuoov. Zd;tj so priSle resitve od vs*-h krajev in vse pritoibe so ovriene. Nckateri obCiinnji se celo kesajo, da so pod-pisovali prito2be in ugovore, ki so izvirali iz znanega vira. Zarad obcinskih racunov sklical se ju bil ob* cinski odsek. ki je s poiu^jo dcLelnega racunarja g. Audreja Jrglica na&el v^c v redn. Tako so se zaprla usta nezadoviljiie^em in zupan stoji trdneje uego prcj. Nadej&uto so, da v kratkein bodo voiitve in da s>c pokaze pri tej piiliki s\: boij oeituo, ua kateri vsmuii st,o]6 obciaarji: ua ^u-atu sedanjega ztipaua ali ujegovega nasprotnika. Mir jo podlaga sreemrma raz-vitku obLinsk(.*ga 2ivljet>j.i; staiasiae uaj pa sodeiu-jejo in pomagjjo pri tczivuem posla obciijskcgu gos-podarjenja.               _   _    __
IZ Brd, 23. junija. — Volitve dr/avnih poslan-cev so pokastule. kje so zanesljivi volilci, stanovifni rodoljubi, oeli inozje. Zahodnji Brici so se trdtto dr2ali narodne discipline in volili so od „SJoge* priporogene kandidate celo proti podkupljevanjn in strabovanja nasprotne atraake, bodi si v Gorici bodi si v Gradi-Ui. Toda fiuditi se moramo vender nekterim „tam gore," kidelajomed Brici vazdor iz nagnenja do srebernega all zlatega kri^a. To so kaj cudni ti krigani slu^abniki, pravi „3klavarji" visoke gospode. Oni ne smejo voliti za narod, za pravico. Da bi se kdaj oavobodilil
Toca je obiskala Koisbano in bliSnjo okolico prav hudo. Bog nas varnj! kajti „on sam je gospo-dar*; zaatonj cujejo in vftrajejo ljudje, de Bog ne varuje. Pad vidimo vsi posostniki in kmetje, kako rcsni6ne so pesnikove beBede: „Ti sam si gospodar!* -~ In neki ucen gospod se jezi nad tern izrekom, kakor bi to gospodarstvo Bogn prikrajiaval! Cuden moil
iz Sempasa, 20. jnnija. — Serapasci potrcbn-jemo dveh recij, za kateri se u&e doIgi> zastonj po-tegujerno. Po dovdenib volitvah v drzavni zbor pripo-rocaino ti zadevi zopet nasema poslanca. V Sempasa potrebujerao p o § t o; ce ne drngo, vsaj tak<», kaker-sno imajo v Podmelct ali v Opatjemselu, da namreS pisma sprejemajo in oddajajo. Ali ni cndno, da poata vsak dan dvakrat drdra mimo nasf ne da bi nam do-na§ala pisem in dasoikov. Ko odide mimo nas, moramo iti eno celo uro za njo v Cerntfie, ako pride iz Gorjce, ali t»a jej moramo iti proti do Cerni6, ako pride iz AjdovScine, da dobirao pisma. Take razmere se ne smejo dalje trpeti. Kapravi naj se pro§nja in naj se osebno izroci dr^avuemu poslaaca, da jo bo na Dnoajt podptrol. Pomagal je drugira, pomagal b* tadi nam.
Druga zadeva, ki nas tiSCi, je strmi k 1 a n e c na Ajsovici Od Ajdov§cine do Gorice se placnje tohko mitnine, da same 1 njo bi se mog<d k!.tneu od-praviti s tem, da bi se ovila cesta okolo hriba ali pa da bi §Ia po dolini. Dr^avna cesta nifcakor oe sme biti v takem stanu, kajti to nits lepo ni. Se svfijc nbogo 2ivino bi si mi lahko veiiko ve6 pridobili; ati slaba cesta ca3 sili, da rabimo za voznjo ve6 divine nego bi bilo treba. Naj bi se torej kmaln odpravil oni klaneel
S TmOVega, dae I. junija. — STekaj casa je Mo od nas toliko dopiaov v aSofii*, da bi ze skoro kdo mislil, naj se za nas posebea easopis ustanovi. Saj pri nas se v resnici vedno kaj novega godi; le dopisnikov manjka. Poboljialo se pa ni nase javno &vljeaje nic. To se je pokazalo spet o^itno pri vo-htvi volilnih mo2 za drlavnega poslanca ktere so bile na Trnovem, menda najprve med vsemi, U 9. muja. V abila so se vsem po§iljala pismeno, kar je prav; pa tako neredno tistim, ki niso tajnikove stranke, da so jih dobili nekteri se le zvecer pred dnevom volitve, ter se je tako niso ndeleSIi, ker so imeli dragod napovedane opravke. Fa Trnovem ze cez eno leto nimamo obginskega obhodnika. G. tajnik je po neki osebi posHjal volilne liatke po Lokvnh in dalini Lazui, tec ljudstvo vabil k obilni udele^bi. In res ravuo iz Lokvi in Lazne so bili skoro vsi na tajni-kovi strani. Ona oseba je v imenu tajnikovem pri-poroeevala % olilcem, naj pridejo sa voUSce in nai vo- i lyo, kogar bodejo, samo g. vikaria in u^itelja traov-
je bilo premalo agitacije, ceravno so se nekteri, po-sebno Toglarji, prav mo2ko obnaSali. C. kr. gozdnarji stali so vsi na tajnikovi strani. Tako so se drzaii kakor en mo! Starasiostvo je bilo s tajnikom in nekteri kmetje a Trnovega. Tabilo je pravilo, da so volilci poklicani k tukajsnjemu 2upan-8tvu; v resnici so pa bile volitve v pisarnici c. kr. gozdnega oskrbnistva. Skoro bi rekel, da sigrejo prevec na roko zupanstvo in gozdni urad; to volilce sekoliko bega, ia sicer toliko bolj, ker so od gozda odvisni. S tremi volilnirni mo2mt je tajnik sijajno zmagal, za 6etrtega se je zrebalo, ter je s tem g. vikar propadel. Po Tolitvah ^o bili zmage pijani. G. tajnik je nekterim Yoglarjem, ki bo za vikarja gla-sovali, zmagonosno in samosveatno rekel: „AU amo vam jib dali po hladah 1 Po&kajte! pri prihodnji vo-litvi stareiinski (— kedej pa bo?) ne diibite nobe-nega moza, ker ste sedaj g. vikarja volili J*
Pretekle volitve nimajo nobone druge vazaosti razen te, da kazejo, kako g. tajnik Trnovo suka po svoji volji; mogocen je silno, ker ni sam, kakor so pokazale volitve. Ob5inske volitve pa bojo, kadar se bo g. tajuiku poljubilo. Dne 2. junija so pretekla Stiri leta, od kar kraljujejo sedanji mozaki v stara-tiinstvu, in zdi se, da mialijo bo na dalje to cast ob-dr^ati. Vsi dopisi v „So^o," prifco2bo ustne ia pisane na slavno c. kr. glavastvo nil ne pomagajo; volitov ni, in jih no bo, dokler jih c. kr. glavarstvo ne ukazo pod kaznijo. Prosimo, naj bi blagovolilo na Trnovo svojo pozornost obrniti.
___________Hekteri obcinarji.
(ZpOd Cavtia, 8. junija. — Ko vidl elovek pred seboj izid volitve dne 8. junija 1885., pride inn nehote v misel Sisip v baani, ki z neumornim trudom vali skalo na hrib, ali ko jo ze na vrhu, se ma skala izmuzne in zvali sopet v globoeino, in njegov napor je iinicen. Tako so nasi narodnjaki z velilrimi Lrtvamt v de2elnem in narodnem zboru slovenske jezikovno teinjo privedli do vrha; obveljati bi imel nas milt jezik pri sodniji in pri upravnih oblasfcih, prijemali bi bili od sodnij in od drugod odloko, naznanila, postavo in obravnave ne ve6 v tujSeini,  temu6 v siovenafiini.
Da bi to prepre&li vzdignejo so naSi naaprot-niki % vso moejo, ki jim je na razpolaganje. Na Vi-pavskem prevacijo iu preslepijo ah avojo prekanjenosfc-jo nekatete volilce, da vpisojo v dan volitve v svojo glasilnice ime nam na*protnega kandidata, in pritrdijo tako, naj se tadi zanaproj njih kervno in gmotne ko-risti pri sodniji in pri upravi resujejo v blagi nemski ia italijanski tuj§6ini, in naj se tako nas mafcerai jezik potiska za mizo v kot na veke ali sftj za dolgo casa. Med tem se ima njih otrokom ubivati v trde s-lovenske glave tujScina, da 30 saj toliko nasrkajo nemlcine, da preberejo V3aj napis stariSom iz uradov poslanih v nemscini ali italijans^ini piaanih odlokov, naznanii, poatav ltd.
Izid volitve dne 8. junija je razen priprostosti ali nevednosti nekaterih volilcev na Vipavskeni odlo-cilo koristolovje nekaterih; ali tem 2e §e povemo, kar jim gre, ako ne bodo postopali drugace.
Iz Bolca, 22. juaija. — Slovesne dneve pra-znovali. smo pretekli teden v nasem trgu in v naSi dekaniji. Imeli smo v svoji sredi milostljivega in pre-fiastitega gospoda knezonaskofa dr. Alojzija Z 0 r n a, ki je obiskoval nage cerkve in je delil sakrament sv. birme.
Dolgo smo se pripravljali na te slovesne tre-rtotke^ V soboto, 13. t. m., popoludne odpeljala se je uaaa gospoda do koboridske meje knezonadskofu. proti. Doslega viajega pastirja pozdravili so ob bol-skd meje monsigoor dekan, g. okrajni sodnik, g. 2a* pan, cerkveni kljucarji in drugi ter so se peljali s pre-tastitim gospodom v Bole. Trg bil je slavnostno obie-cen; skoro raz vse hise vihrale so zaatave v dr2av-nih, narodnih in de2eluih barvah. Ko se je pribli* lalo slovesno spremstvo, zagromeli so topic! in zvo-novi za<5eli so prav milo pnerkovati. Pri vhodu po-stavljen je bil krasen slavolok, pri katerem so se bili postavili duhovniki, uradniki, stara§ine, solska mlade^ veterani in mnogo ljudatva, ki so cakali ia pres^ne* pozdravili maziljenca Gospodovega. Vidno ginjen sel je predestni visji pastir spremljaa od vseh v Supnij-sko cerkev. Na trgu stab' so bol§ki 8Strelcitf v vrsti ter so vojaski pozdravili kneza z zaatavo in god bo, ko je iel mimo. Po kratki molitvi spremilo je du* hovstvo nadskofa v ^upnikovo stanovanje, kjer le pre-noeil visoki gost.
Drugo jutro vr§ila se je cerkvena slavnost z ve-Iiko svecanostjo. Popoludne bila je birma v Cez-So5i. K-o so je zvecer knez vrnil v Bole, bil je ves trg prav lepo razsvitljen. Rakete so Svigale v zrak in umetui ognji so se krasno zazigali.
Drugi dan sel je svitli kaez v Log, kamor so ga spremiii razm vozovi; potem pa v Soco in Trento Povsod bilo je vse 6edno pripravljeno in sprejemali » visjega pastirja z najvedjo &stjo iu preariinoatjo.
Ume mipota m^medpotom akoro vse proti Trim*    jim, naj avoje nboitvo tako wenaSa^ da^JSSSk!!
tukaj nimajo. Prijaznost in priljudnost vzviaenega go-spoda nadlkofa pridobila mu je srca vseh vemikov in vsakdo prosi: Bog ma daj zdravlje in dolgo ziv-ljenje!                  ___________
Z Bolskega, 19. junija. — (Binnovanje na Bolskem.) — Pretekli tedea obiskal je jnaSe planin-Hke kraje milostljivi nadvladika Alojzij. Naie obcino so tekmovaie mej sabo, katera bi ga- vsprejela lepSe in boljse. Vse so storile svojo dolznost; odlikovali so se seveda Bolcani, trzani. Saj bi pa tudi ne mo-gli hvaliti one obcroe, ki bi ob jednakih prilikah od-veT varSevala. Vsakriiaj stori ob takih prilikah p o avoji moci, da bode cast drugim in njemu!
Pri teh vsprejemih je bilo sliSati raznih govo* rov od raznih zastopstev in raznih strank, Manje nam je ngajal ogovor voditelja nekega druStva; pogresali smo v njem merico verjetnosti. Le pretiravati uikarI Eesnice, dejanj je treba! Zunanjost ni glavna stvarI (Sicer pa volja poslednji stavok vsem 1)
Nadvladika si je pri tem obiskovanji se svojimlju-dorailim postopanjem prtdobil skokom srca svojih pod-loznikov, Obiskal je najbolj oddaljene dukovnije ter pokazal, da mu je skrb za vse. Isto je izrazil tudi UHtmono blizu Socmega izvira v Trenti. Ni cudo, da bo bile nasemu Trentarju rosne oci, ko je 8ul, da je tudi on jednako drugim ljub in drag srcu oeeta — vladike! Nikedar namrefi se niso delili sv. birrao v Trenti kakor zdaj. In zato je bila tega dne za Tren-tarje toliko vecja radost!
Gotovo se bodo vsi naSi ljudje sploh go dolgo spominjali onih lepih dnevov, ko so imeli vi&jega pa-stirja v svoji sredi, ko so sliSali njegov blagoglasni govor in vsprejemali zvelidanske nauko od samega naslednika apostolov. Dal Bog, da bi se tudi ravnali po teh naukih, ki so jih sliSali ta pot!
8 Kra8af 23. junija. — IHe od 12. t. ra. na-prej prihajajo vecjc ali manj§e trumo Ijudstva po no6i (!) v Pliakavico na obfiinski pasuik (gmajno) ca- i kat prikazen Matere bozjo. To pa se jo zacelo s tega, ker so baje 12. t. m. 3 otroci od 10—12 let videli neko svitlobo, iz katere bi bila prisla lepa zona, belo obleceua, z dolgirai lasmi, katera bi bila prod njimi Sla ter jim rekla, da se jim §e drugo noo pri-kaze. To so jo na vse krajo razneslo in se marsikaj dodalo, tako da je zdaj vsak ve6of od 8. uro zvoSer do 2 popolno&i si la ljudij iz vseh krajev zbranik, ki tamkej molijo in Sakajo prikazni. Tudi se uze pri-povedujejo mnogoteri gudeft, kakor da bi se bili tu pa tarn pripetili; toda ako duSnoga pastirja iz one vasi o tem, kar se govori, prasal, to debelo pogleda, ker on o tem nic ne ve" niti ondotni vaScanje. Po-sebno pa spodbuja k temu ponocuemu potoyanju pli-skavski eerkovnik, ki sprejema sveSo ter jih na al-tarji, ki se je brez dovoljenja na tistem kraji za silo posfcavil, vsak vecer pridno priziga ter zagotavlja, da se mora to verjeti, da pa to le nedolzoi ljudje morejo videti itd. Pravijo, da svecam ko gorijo, veter nic ne maja plamena itd. Tako pocetje je vsestransko silno
nevarno.
Tudi so uze zaceli stapati na piidigarski oder na obcmskem pasniku neki vedno potujofii mozje, kakor ljudje pravijo,y ter tam pridigajo in ljudi v ver-skih t. j. v piikazenskih reSeh poducujejo. A mi bi jih pralali s kaksuo pravico stapajo na Oder? kdo jih Je poslal ? Komur treba cuvati, pozor!
in pravijo, da plamen se ne raaja, cetudije veter, a drugi pa tega niso zapazili. Na gmajni toci se tudi pivo, kakor pravijo, itd.
Na vsak nacm zmeSnjava je tukaj velika. Za nedeljo in prihodnji praznik napovedujejo iz Trsta in od drugod na tisoSe in tisoSo ljudij. — To in samo to, da toliko ljudij le na govorico skupej prihaja, zdi se mi Sudno.
!z Skrbine, 25. junija. — Kar ima iiovek v srci, kazo tudi v dojanji. Zato smemo soditi o ver-skem cutu kake obliua po njeuem prizadetji za bozje refi. V tem"osiFSr'monuirdi^bini^n^^H^r'lDQti-u^e ve5krat so pokazali, da so ne bojijo ni truda ni pla5evanja, ko gre za dobro i eS. Pred leti sezidala je obfiina popolnoma novo cerkev, ki slu2i Bogu in ob-fiini v 6ast, Poznejo je obfiina pomogla po svoje, da se jedubovniku stanovanjo popravilo in oiepsalo, Letos sopavrli duhovnijani storili, kar je bilo treba, da bo jo pokopaliSce razgirilo. Preteklo nedeljo bilje nov kos pokojpaliSSa slovesno blagoslovljen v navzofinosti 9 W. gg. auhovnikov. Eazen pre5, g. dekana Jakopa Do-liaka in bli^njih duhovnov udele&ila sta se te slav-nosti tudi voditelja goriSkega semeni8ca monsignor Gabrijel<Si6 in L g. Mighetti z enim bogoslovcom di-jakonom. Ysa obdina bila je hvalezna, da se je dob sre6no dovrSilo in da se je vrSilo blagoslovljenje tako slovesno. Naj bo s tem izrofioua pohvala in Last vsom postenim ob5inarjem, ki so vuoti za 6ast bos^jo in ki spoStujejo kraj po^itka svojih ranjkih.
Politidni pregled.
Na Krasu, 25. junija. — Mocno mora sree bo-leti vsacega vernega kmtijaua, toliko bolj pa be du-snega pastirja, ko vidi in sUSi toliko posmehovanja bozjih reci, toliko nepotrebnega imenovanja Jezusa in Matere bozje, — kakor se zdaj tukaj nepvohoma vsak dan zaporedoma in povsod slili, odkar je nastalo ono romanje na Pliskavsko gmajno.
Mocuo mora boleti sree vsacega, ko slili, koliko se po noci vsled tega tam na gmajni in po poti gre-ha godi tudi zoper VI. bozjo zapoved. Zopet drugi poklekajo kakor neumi pred onim od cerkovnikov postavljenim altarjem in klicejo Boga in pa Mater bozjo tako, da skoro bi rekel, da raalikujejo.
Take in se hujse re6i se slilijo (celo o zape-Ijevanji) na tamosnjih travnikih, kjer vse skupej moada lezi, se valja in poje po noci. Hadzorovanja ni se ve da nobenega.
Sicer pa je tudi res, da nekateri tako gorece molijo, vpijejo in kri6ijo, da se jim zdi, kakor bi videli Mater bozjo, in da so pripravljeni tudi prisefii, da so jo videh, itd. To napravlja mocen vtis na bo\j pobo^no ljudstvo, drugi pa se jim smejejo. Sploh zme§njava je velika. Na vsak na6in moralo bi se ljudstvo poduclti, in ostro varovati tacega panoenega ta-vanja. Vfierej sem govoril o tem z nekim duhovnom; a on mi je rekel, da to ni duhovska skrb (! P), ampak okrajnega glavaistva, in oni duhovnik skoro da ve-xuje, kar se pripoveduje.
Temu moralo bi se v okom priti. Meznarji imajo tii veliko besedo; oni ukazujejo po nekaterih krajih fikoro kakor duhovni, ker ti se melnarjev nekako boj6. Pliskavski cerkovnik prinescl je evecnike in sve-
Shod levi&trjev na Dunaji in izgredi delavcev v Brnu sta najvalnejSa dogodjaja v no-tranjih zadevah. Med leviCarji so razlicne stran-ke, najostreja med njimi je ona, katera ho5e imeti nem§ki klub ter raisli poncmcjti Avstrijo tako, da bi se dala Poljakom nckaka samostal-nost, Dalmatinci pa da bi se priklopili llrvat-skej. Pri shodu poudarjale so vse stranke, da je levici v prvi vrsti potrebna jedinost, toda ker so niso mogle stranko sporazumeti, sprejel seje prcdlog, da se sestavi odbor 25 udov, ki bo zolje razli5nih gospodov prctresoval ter skuM vse stranke pod jeden klobuk spraviti. Teiko pojde, kajti niti o imenu skupne stranke se niso mogli porazuraeti. Sicer pa nam je to vse jedno: lcviCar je levifiar, naj se imenujc, kakor lioce. Okusili smo sad njihove politike in niraamo ni-kake zcljo, da bi se poskus ponovil.
V  Brnu ustavilo se je bilo okolo 13.000 delavcev v tamoinjih tovarnah svojim gospodom, ker se jim je jako slabo godilo. Gospodarji so bili konecno primorani delavcem privoliti, da de-lajo povprek le 10 3u ur na dan — &e ne popolnoma — ter so nekaterim plafco zvisali. V ponedeljek tega tedna p)prijeli so se skoro vsi delavci dela in upor je s tem pri konci*
V  zunanji politiki zauimajo sedaj politifcni svet najbolj zadeve angleske, italijanske in §pan* ske. Na AngleSkem se je Salisbury-ju posre&io sestaviti novo ministerstvo,   a vse je uverjeno, da to ne bo dolgo Sivelo. V Italiji je dalo ministerstvo Depretisovo ostavko radi glasovanja o proraCunu zunanjih zadev,  kateri je bil le s 4 , glasovi vefiine sprejet. Ministerstvo smatralo je to kot nezaupnico,  a videlo se je takoj,  da je ona nezaupnica veljala le ministru  Maneiniju, vsled tega je kralj po  zaslisanji mnogih dosto-janstvenikov naro6il Depretisu, naj sestavi vno-vid ministerstvo, v katerem ne bode seveda Man-cinija. Na Spanj3kem bila je kolera povod neki rabuki. V Madridu je ljudstvo napadlo ministerstvo,   ker je izdalo  dekret o istinitosti kolere. Ljudstvo   je   i3ga  muenja,   da je to mestu in kraljestvu v §kodo, vsled tega rabuka.   Prosilo je tudi kralja, naj da uni&ti oni dekret, a kralj je to zavrnil, ker je res kolera v Madridu. Tudi v ^rovinciji razsaja kolera,   kralj je hotel oku-Scne de^ele obiskati, a ministri so se temu pro-tivili ter hoteli dati raje ostavko nego v to privoliti. Na zadnje se je kralj njihovi volji udal.
blagosloviti svojo druStvcno zastavo se sledecim od-lokomv:
St. 7913. Glede, da razprtje med obema naro-doma od v-retecenega leta, ne samo dalje traja, ampak da se je isto, zarad strastnega agitiranja pred kratkim Sasom bilSih volitev trgovne zbornice in dr-^aviicga zbora, mo5oo pomno^ilo ;
Pievdarjaje, da je vsled dogodkov pretefienega leta in po poznejih sodnijskih preiskavah ofiividno dovi^ano, da bi prevzro&ilo blagoslovljenje zaBtave ilrustva, „Slovcnsko braluo in podporno drustvo1^ nalet ined obuma uarodoma in javuo kaleuje miru z daleC segajo5imi in nepreracunljivimi nasledki.
-------Glcde, da je blagoslovljenje zastave bralnega in
podpornt'ga draStva, za isto brez pomena, in da so ne sine v nevarnost postavljati motenje javnega miru in reda zarad slovesnosti privatnega druStva;
Ne dovoljujem spredej navedeni proBnji iz ozirov javnega miiu in reda.
G. k. okrajno glavarstvo v Gorici duc22. junija 1885, 0. k.dvorni svet. Rechbach.
Slov. bralno in podporno drufitvo v Gorici ne misli ¦ ugovarjati proti odloku c. k. okr. gla-varstva z dne 22, junija t 1., ker nima upanja, da bi v sedanjih razmerah kaj dosoglo. 5. julija t. 1. praznovalo bo god svojih patronov, sv. Oirlla In Me-toda, b eerkveno slovoanostjo,
Studentovska kuhinja. Darovali bo v ta ua-men nVincencijevi tirui5bitt pteceat. gg.; Iv. KavCifi 8 gl., Gotard Pavlctifi 2 gl., Josip Furlaai 1 gl, 50 kr.; dr. mons. Jos. Gabrijelfiic po 1 gld. na moisec, vodja Scbaftenhauer 1 gl. Pioiskrcao hvalol      I, pi. K.
De^elni odbor v Gorici jo imonoval v soji od 20. tek. mosoca Alojzija Cotioa, rodom te Dolo-
Domade in razne vesti
O. It okrajno glavarstvo v Oorici odgo-vorilo je na proSojo „Slovenskega bralnega in pod*
p0capLa ilrii^ y ^^% ill H BN&totetw $9)'Q8W
UU  &vj> yum,,    tuvnuvu ^«.ivj«iic» wuw|   tvuvw •«   ww.v-
njega Cerovega v Brdib, kijeizvriil vinarsko innadjar. sko fiolo v Klostornouburgu z ievritnim uipohom, po« mofinoga ucitolja na dozelue kmotijsko Solo slovonikem oddelku v Gorici.
Ik popolnoma zanesliivega vira smo izvo-deli, da visokorodni gospod uragotin Miroilav grof h a n t h i e r i, graloak vlvipavl ia Rifombergu, je lo zarad tega oddal pri zadnjih volitvah v drfavni rbor kot veleposestnik svojo pooblastilo za kueza Hohon-loha, ker so je bil zavozal za knoza a castno besedo takrat, ko ni bil §o proglaSen kot kandidat grof Attorns, namreo uze mosoca aprila 1.1, V torn smielu. prosimo, naj se popravijo dosodaaji „Bo6iiii'4 podatki v tem ozim,
GraSka „Tagespostu, jeden najzagrizonojSih,
Slovanotn sovraznih listov, v kateri so hodi tudi go-
riiki „(Jorricro"   pou^evat o nailh eadevah, prlnesla
je v Stovilki od 22. t. m. pod uaslovora „znr Bovol*
kerungsstatistik des Kustenlandes* strupen, in neumen
clanek, da tnoramo nje citatelje le omilovati, da do*
bivajo odj nje tako hrano. List pise med drugim,  da
Nemci zivijo skupno (kompaktno) na Primorskem v
Trstu,   v Gorici  in   okolo   Rifemberga   na
kranjskogoriuki  meji.  Od kedaj je Rifemberg in
njegova okolica nemska, to ve lo  BTagespostu;  So
nGorrieruu ni uiL znano o tem. List piSe dalje, da V
Primorji je 197.080 Slovencev, 275.013 Italijanov in
123.245 Hrvatov, torej pravi je Italijanov 77.933 ve5
nego Slovencev in imajo vecino v piovinciji.   Tudi
„CorriereK je posnel to modrovanje.   k. Hrvati,  kjo
so ?  Se vecja bedarija, fiesar   „Corrierea ni posnel
iz onega lista, je trditev, da imajo torej okoliScmam
primorno Slovenci 5, Italijani pa 6 poslaneev v Primorji.
Tisofcletuica sv. Cirila in Motoda praznovala
se bo 5. julija v solkanski fari skupno s procesijo na
Sv. Goro.   Procesija odide iz Solkana ob 4 zajutra;
na Sv. Gori  bo ob 9. uri elavnostna pridiga, potem
bo bo pela slavnostna peaem v 6ast sv. bratoma. Na
to bo slovesna sv. masa z veliko asiatenoo in sledniifi
blagoslov in zahvalna pesem.   Nadejati se je velike
udeleibe tudi od drugih stranij.
KatoliSko bralno druStvo v St. Frjanu imolo bo prihodnjo nedeljo, t. j. 23. junija 1.1., svoj redni letni ob5ni zbor v druitvenih prostorih ob 4. uri po-poldne. Na dnevnem redu je: 1. Nagovor predsedni-kov. 2. PoroSilo tajnikovo. 3. Poro&lo denarnicarj evo. 4. Volitev predsednika, 8 odbornikov in 2 namestni-kov. 5. Predlogi in nasveti posameznih druStveuikov. K obilni udolezitvi vabi vse gg. drustvenike. Odbor. ^Slovenski jez,° katoli§ko-politiCao-narodao druStvo v Brdib, duja na znanje, da bode dne 5. julija t. 1. na praz nik sv. Cirila in Me-toda blagoslovljena nova podobt* teh dveh svetih bratov, slovenskih apostolov, v farni cer-kvi Biljanski.
Blagoslovljenje te lepe podobe naSih svetmkov bode se vrSilo po cerkvenem obredu v cerkvi ob 10. uri, IzvrSeval bo to opravilo v. C. g. Alojzij Pabiani, 2upnik Biljanski. Po blagoslovljenji bo pridiga; po tej peta sv. masa in zahvalna pesem z blagoslovom. Po poldne ob 6. uri se priredi beseda na slavo tisoiletnice sv. Cirila in Meto-da z naslednjim sporedom: 1. Briska budnica (Ciri-lova). 2. Govor. 3. Hrcegovska (petje). 4. Dekhma-
(spremljan). 7. Igra .BolSki sir*. 8. Venec Kocijan-fiidev iz I. zvezka. Po besedi prosta zabava. K obil-ni ndeleSbi so uijudad vabljeni drustveniki in rodoljubi splob. Ustopuina k abesedi° ao 20 kr. za ceude*                                                     Odbor.
TriaSko podporno in bralno draStvo napravi 5. julija veselico v proslavo blagovestnikov sIoveaBkib, bv. bratov Cirila in Metoda, na vrtu Po-zunove gostUnepri'sv. Andreji. Sporedboraznovrsten in zanimiT.
Fotovanje na Velehrad, ti bo meseca av-gosta, smo nie naznanili, 10. avguata odide vlak iz Kormino, Treta in drogih krajev ter popeljo potnike po jako xniiani ceni naVolehradra v drugaceSka in mo-rank* moata ter na Dunaj. Kdor ao hodo potnikom pridruiiti ati o tern kaj bolj natancnega izvedeti, naj ¦o obroe na doticni odbor v Ljubljani ali pa na med-niitvo naiega liata. ki v tern ozjru rado poatreie.
Slovenaka duhovfiSina goriska je najrolaj-Semu goriskeraa listu prav tako aa srce prirastla ka-ktr „OorTiMUM. V svoji zadnji Stavilki, tarn kjer o-pravicoje italijansko duhovatvo in 2ide, izraza svoje aatudenje, da je postajalo nenavadno veliko slovenskih duhovnlkov a dezele pred deielno palaco 8. junija t. 1., ki niao bill volilci. Koiikor je nam znano, bilo je zvecer mnogo set ljudstva pred dezelno palaco nego predpoludne, ne da bi se omenjeni list tern cudil, ker uajbrie prizuava, da radovednost ni svojstvo ne-katerih Ijtjdij, aropak vec" ali manj splosna. Kar torej oni Hat vzueuriruje, ni stevilo navzofth, ampak to, da med navzoCirai so bill tudi d it h o v » i k: z dezele, cesar si ne more raztolmafiiti. Da si ne bo list pa oepotrebuein glave nbtjal radi te prikazni, povemo ma, da „Socau in „Eco del Lttorale" sta du-hovstvo uie tri tedne prej zaporedom vabila, naj pride v Gorico, ako more, od 8. do 11. junija, ker date dm se bo nekaj kazalo v hisi grofinje Matilde Co-roninijeve v Rabatisti, kamor se gre mimo diielne palace. Po tej poti niso hodili le duhovniki z de2ele, ampak peljal se je ob 11. nri tudi milostljivi knczo-nadskof, ki gotovn ni s>I agitovat proti kandidatu ,,nove Unione". Ce je med potom kateri duhovnik sam ali v druzbi nekoliko postal in popraSal, kako se vrSi volitev, za katero so se potilt tiati dan imt;-nitni gospodje z vsem svojim raeicaiiskim sluzabnis-tvom, ni treba zarad tega slovenske duhovScine ova-jati, kakor bi bila prisla v mesto komu Streae me-aat, ker zmesnjavo delati, deliti v stranice, stranko proti stranki drazui, napore proti uaporoui uporab-ljati, ziia druga gojpoda prav dobro brez dubovstva.
9C0XlieraB ni nid kaj v§eL, kar smo povcdali o uplivu goriSkih tujcev na goriSko italijansko ias-uiStvo in politiCno draStvovanje, ter bi Se vedno rad voljal za voditelja in ne za vojeuca, zaglasilo <5istega liberalstva in italijanstva proti nazadnjaSkcmu ken-servativstvo, a ne za glasilo v;Sje mo6i, ki deli km-hek tolikim in tolikim. V svojem zagovoru dela pa take skoke, da se ma vidi, da bi rajSi iiezrcle tepke jedel nego da mora odgovarjati na delikatue reLi, ki so na pra?em mestu med Stirimi zidovi, a ne v jav-nosti. 0 izvrstoi volilni disciplini, katero so pokazali 8. janija ua§i vrli veleposestoiki, katero so obfiudo-vali pristaSi one straake, kateri „Corr.tt sluzi, pred katero se je tresel Hohenlohe, ljnbcek ,CorrierovK, pravi ta list, da ni disciplina, ampak siepa udanosr, ter hvali ^Uuionists*1, ki se niso dr2ali odborovih nasvetov, ampak so glasovali po svoji glavi. Ta je najnovejit nauk liberalnega lista o druStveni in volilni disciplini. Tisti druStveniki, ki voltjo odbort ka-terema popoluoma zaapajo, in ki potem soglasno pos-topajo, ne delajo prav, paC pa taki, ki ali ne vejo, koga so si izbrali za voditelja, ali ki proti splosni koristi v odloiilnem trenotku pustijo odbor na cedilu. Tega nauka naj se drz6 gospodje Ital;jaui, Slovenci mamo zanj. Ako ste hoteti imeti.v svojem drustvu vodstvo, ki bi zagovarjalo koristi tojeev pod imenom italijanstva, imeli ste to o pravem «5asu nazuaniti, kakor ae je naznanito to dotignim volilceui; GuriCan i so bill pa vedno tega muenja in so se zdaj, da „U-nioni" je naloga boriti se za svoje koristi, a ne za one bogatib obrtnikov, ker za te skrbi dovclj „Cor-jriere*.--~ Ta endni list bvali one volilce, ki niso marali za Attemsa, ki je obljabii, da bo zagovarjal tudi italijanske narodne pravice, in ki so glasovali za Hohenloha, kateri je odlufoa izrekel, da je sovraz-nik Slovencem in nasproten italijanskim narodnim pravicam na GoriSkem. Kako zagovarja aCorr.41 te moie ? Pravi, da liberalizem se ne sme 2rtovati na-rodnosti; rajii liberalnega prottuarodnega nego kon-servativnega a naroduega kaudidata. Torej liberalizem Lez vse. Kaj pa je libera'izem, kateremu je treba vse irtovati? Bekli smo o drngi priliki. — nCorriern" je prav naiavno, da se je Hohenlohe priporocal Ita-lijanom se sovraStvum do Slovencev, in ne spozna, da v ten besedah je prikrito veliko poniianje onih voUlcev, ker te besede jih znafiijo kot take moze, ki se dajo voditi po sovraStva do svojih sode^elanov, ki jim niso storili niC Naiega. — ft& v „Corr.", kar fco&i, Je ne jnbflStva proti tojema uplivu.
Za Narodni Dom! V Ljnbljaui osnovalo j»-vefc rodoljabov BKrajcarsko podrninico Naroduega Doma" z naslednjim poslovnim redom: §. 1. Podrninica si prizadeva, pridobiti vsacega Slovenca za svojega dlaraa. §. 2. Vsak Clan plaea nameste
I  krajcar ali na leto 12 krajairjev. §. 3. Podru2-nica ima v vsaki fori svqp poverjenike, ki pjbirajo krajcawke dooeske in jih posiljajo blagyniku ,3fa-rodnega OomaB, gosp^da dr. Staretu v Ljnbljani. §.4. Blagajuik vodi podruznicne racaue v pesebni kujigi, ter jib objavlja v vseh biovenskih (Sasopisib.
Rojaki! Pomen .NiiMdaega'Dama" Vam je znan. Narod slovenski si ho«Se Ksraditi v beli Ljubljaiii pr-nosen hrain, ki bode sred^c ujegovemu juvnenm 2iv-Ijenjn in dom narodne alownsk • zave»t«. Poklonit: pa hoie v last prvoma n»S«>mu Htcntrnpmn zavndu. rMalici Slovenaki*. Njfj luile .Narolui Dom" <lona-?al neposredne koristi ; «na ga bode Suvala in bra* i.ila pozniin rtidoia kot naj^pS: spamin sloveuskeg.i domoljnbja! Dn se nam prvj nreswifij* la srfne nade, (snovali smo »K r a j c a r s k o p o d r u 2 n i c o". Zato se diines obraea odbur ua vse ilomtljube slo-veuske, vabefi jih, da postanejo udje in di>Iavci „Kraj-carske podruznice*. Otii rodoljubi, ki bi hoteli pre?-zeti poverjeni§tvo, naj blagovolijo nnzunaniti s-voja imena. Odbor ise potem piameriii z njfmi ita-tanfneje dogovori. Napis je: Krajcaiska podruinica „Narodnega Doraa« (Dr. Jos. Stare) v Ljubljani. Rojaki I Podpirajte nas v obili nieri; narod slovenski ssu bode vedno hvalezno spominjal onih, ki so biiizvesii sini njegovi (                                             Odbor.
Listnica   uredniatva.   (i. dop.   'v.   dole it jilt
II r J: Kakor vidite, Va-t jo tlrug dopisnik prehitel.__________
ii-iiMWPiiikJJiwja
Zahvala.
Globoko uXaljen po bcidki zgubi svoje nepoza-bljive Bono XJrfte in odra.s(c hcero Ivanlie v tekn dveh dnij, izrekam presreno zahvalo v^eiu onim prijateljem, znancem in clovekoljubom, ki so spremiii predragi ranjei k zadnjemu pocitku.
JOZEF IIVALA, trgovoc.
T Gorici, 25. juuija 1885.
ammmmmmmmmMMmmmmmmmmmmmmammmmmmmmmmmmmmm 1   Mnogo prilirani,   1
I!                       kdor kupi obleko v                       (1 EEOJicimissicunnisiEju II             ki je najvecja v Gorici,             1
II v katn-i se dobi  vsak Las  na veliko izbiro | l| narejena obleka po iiaslednjih cenah:             |
1 Popolm uomladanska oblefc si gcapada   d 8 do 30 gl, fj 1         »               "               n      r>   Mii          v   8   j,   IS   n    I I!    n       n            « otroka    „ 3 „ Id , || | Fonlud pomlada&ske snksje „ gespada   , 8 » 30 • I PoslaWi saki           ,   ,      •„ 5 , 15 „  1
jl Vrhn  tega bogata zaloga  vsakovrstne robe iz || II razuih tovaren po narocilu vsled mere, ki se iz- | [I vr§i toCno in bitro,                                               | §        Novo cloSli dolmani uajnovejsega kroja II j  cd 8 do 50 gl. za gospe. Saki za gospe od 4 i| 1  do 15 gld.                                                            |
rJnijSSnzsn!
It]     ZAL0G0 Y PREHODU     [¦]
i mm, mm i in 11 I a sptceri & c. !i
3XAJBFtEI2&IIX.
Glavna zaloga: v Trstu, Via Laz-zaretto veeehio, st. 9.
Kdor zahteva, posljejo se mu uzor-•J ci vina na pokusnjo.
:«:
^SSSE
MM
v drogeriji Antona Mazzoli
,Pri Craem orlu" (AU'acquila ncra) v Gosposki ulici in v podruZnici v ulici Mestnega vita
v Gorici nahaja se zaloga tako slovccoga, ncprekosljivega in z3gotov!jenega Porilaadskega ccmenta iz Knfsteina in bldravlicnega japoa'izTrebovelj (ki drzt tudi v vodi) Na zahtevo d.vji'jo se po.sku?-nje o najboljst'in usjichu obeli vi>t. Bli-^.. se odd.ija po jakn nizkih c>»»ah, tako da ho ni bit: tektnovanja. Imonovana drogerij* inn ihUvo pre-ikrldjeiio zalag« dr*g (disav), oljnatili >:ml>:ti!i kalvor'tndi subih barv, vsauovrstnih &>pkov, buvar.skill potrebS-Ln, nnraviiih zdcavil, kemiLt:ih pnpnw, miiieralnili voda, deslnfekeijake vodc (proti oku^euju) po 5 kr. liter, najinuciu'js'eKa prahti proti mrfiesom, Kakor tudi zvepla Iz Romauje za zveplanje tit, najboljge vrste, koiikor je do zdaj znano.
cm wu num
po  dr.  Malici
je odloCno nojboljSo  zdravilo  zopor  protin  ter ravmatizem, trganje  po udik, bolet'iue
f'fi\?.,,..l krizi ter zivcib, oteklitio, otrpnele ude in ki-~~f l '" "j! *e '''*•> n,a'° ^a9tt ^° m ni^'< I)a ni'uo P° polnom i/'X '\ trgnnje, kar dokasujo obilno zanval. Zuhtovti naj so I > <Y• fv Bamo »cvet Z0Pei' trganje po dr. Malifci" s j :, I \ i* zraven atojefiim znamenjem; I stekloiiioa 50 kr.
tfe*  TBI Zahvala. *!*$
.:tte*.*axtt. Gcwpoilu pi. Triikotzy-jii, lekafjU r Ljubljani. Moja mat) ho na protiuskej bolezni na nogi silno trpeli in razna domain zdravila bro/Tspelno rabili. Ko je pa bolezcn cedaljo hujga prihnjala in uJc ve5 dnij mno niogli stopiti na 11030, Hpomnim so na Va3 dr. Mai lie V protiiuki cvet pn> 50 kr. ter si ga nemudoma narofim. In ros imol jo «T:udovit vspeb, da «» hc po kratkoj rabi oprostili muSuih boledin. S popolnim proprifinnjom priznavam torej dr. Malifev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga »8a« konrn boloiku v jednakoj bolczni priporoLam, Valoj blago-rndnoNti pa izrokain najprhrfnej&o zahvnlo, x, vhcih BpoSto-vanjem udani
Franc Jug, posostnik v fcJinarji pri Ca^ji. j0f~ Planinski zeli^ni sirup kranjgki, *1M|
izboren zoper knSel.i, hripavoHt, vratobui, prsno in pljucno boietine; 1 sfekienica 50 kr. Koristnejsi uogo vsi v trgoviniu Be nahajajoci ftoki in 6iropi.
9^T Kri cistiinc kroglicc, c. kr. priv., ^^|
in* smelc bi so t nijodneiu Rospodiiystvu pogreSati in no se uzr ti»uLkrat aijajno onvedocilp pri zabasanji cioveakega tolcan, ^Invobolu, otrpnenih udih, Hknieiiow zelodci, jotrnib in obistnih boleznib, v sk.tuijah a 21 kr.; jedon zavoj s 6 ikatuljaini 1 gold. 5 kr. itazpodilja Be le joduu zavoj.
]Varocila se izvrse: najhitreje s poStiiini povzetjem v lckarui pri „samorogii"
Jul' pi- TRiJE0C2V-ji ai Mm trgu ? Ljubljani-
Izvcden godee
poducuje ne g 1 n. s o v i r, c i t r e in g o s 1 i v slovenskem in nemskem jeziku po najnovej§i me-todi in prav pu ceni. Kdor potretuje njegovega natika, naj su nglasi pri urcdniitvu lista.
POTKIEE m BLAUO
spravlja i
Ameriko
najbolje in najceneje
Arnold Reif, na Dunaji, I. Kolomainngh. $.#
(jSajstarojSa fiima to vrate.)
dudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priprosto in naravno zdravilo jo prava dobrodcjna pomofi in ni treba nino-gih besedi, da so dofcaie njihova audorita moc. Ce se Ic rabijo nekoliko dni, olajSajo in pre/encjo prav krnaln najtfdovratniSo lt-iodene bolesti. Prav izvrstno vstrozajo ao-per hemorojde, proti boleznim na Jetrlh m na vranici, proti crevesnim boleznim in proti glistam, pri zenskih meseanih nadleinostih, zoper beli tok, boiast, zoper bitjo area ter fiistijo pokvarjeno kri. One ne pregznjajo samo omo^jenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.
r Jekarni Alia Madonna  t Kormiao. En» ateklenka staae 30 novc«r.
w*m% in otyQjpm utrtmk; %. W8&& — Xiaka; rUiUryoosfai Uskvm" r ikxkC