Lei:o V., ifev. 140. V Celjift* čelrtek dne 13. decembra 1923. Poštoina platana v gofgoiil. * jSRty^Bjpfi^Bi^EF* l*^ MnSnu^^^^B m^h^^^^^^b ' ^^^^fl^H^Hu a^k^^B^h^h J^^^^hHv J^^^^^^^^^^B^^^^^^^^^^^b ^^^^^^^^^^^1 ^^^^^^^^^^^^b ^^^^^^^^^^M ^^^^^^^^^^B ^^^^^h^^^^K ^^^^^^^^^^v ^^^^^^^^K^k ^^^^9^B^^Hf ; ^HHH Državna licejska knjižica ^^Hft ^^^^fli^r ^H^«^^V fl^L^^H ^^^^^^^H ¦*lÄi^ ^BBP v Ljubljani VHP ^BBBI^^^ ^^HP^ ^^HIH^^^^ ^BW ^^H Sttine ietno 60 Din, mesečno 5 Din, za inoz/rnstvo 240 Din. Ofcfasi za /n/n viätne stolpca 50 p. Reklame rued tekstom I Din. Posamessnat Sievitttai «feme 1 Din. Zzhaja vsa&t lorek, Letrte& in sobofo. Ure«i»ia§tvo: Strossrrmyerjeva ul. št. 1,1. pritliqe. Teles. 65. Upra-vmlStvo: Strossrnayerjeva u. ät. 1, pritliCje. Telef. 65 Račun kr. poštnega čekovnega urada št. 10.666, Obrtništvo in poga-janja z Avstrijo. V najKrajSem č;isi: se imajo sestati na Dunaju zastopriiki naše države z za- stopniki avstrijske republike v svrho poi{ajar.j za sklenitev pogodbe, ki naj definitivno uredi gospodarske orfnošaje med narni in sosednio Avstrijo. Ti od- iicšaji so, kakor znano, sloneli do sedaj na začasni trgovski pogodbi in na do- ločilih raznih sporazumov, ki so bili sklenjeni od specijelnih komisij. Vzajemni gospodarski odnošaji med nami in avstri.jsko repvibliko so se izza preobrata čim dalje bo!j po- glabljali. Stari stiki so se obnovili, vzpostavile so se predvojne zveze, in razvoj oduošajev bi zavzel 2e davno svoj normaini potek, ako bi irneli de- finitivno določene norme in ne bi ves naš gospodarski piomet z Avstrijo slonel sarno na nekukem provizoriju. Labilne pravne razmere in nestalnost so največja ovira za razvoj poslov, z»to se je v vseh gospodarskih krogih I povdarjala neobhodna potreba po čim- prejSnji sklenitvi pogodbe, ki bi defi- 1 nitivno ureciila naše gospodarske od- nošaje s sosednio republiko. Tudi obrtniscvo pričakuje z naj- večjo r.estrpnostjo trgovinska pc^ajanja z Avätrijo. PredvseiT! je naSe obrtništvo prav živo interesirano na reSitvi dveh vprašanj, ki bosta ivoriii važni točki pogajanj in katerih rešitev more imeti za razvoj obnmštva najdplekose/.nejše poslcdice- Mislimo pri tem na vprašanje obrtnopravne reciprocitete in vpraSanje izmenjave delavskih sil. Poglejmo si najprej prvo teh dveh vprašanj in po- skuSajmo konkretizirati želje obrtnižtva glede tega vprašanja. Prttakovati je, da bo reSitev tega vpra?.an.ia spričo njega velike gospo- darske važnosti zelo težka in da bo morala naša delegacija zastaviti ves svo^ trud in uporabiii največjo ener- gijo za to, ako hočerno, da s;e to vpra- Sanje ne rest na način, ki bi rnogel imeti zrs naše obrtniStvo usodepoine posIetSice. Erez dvoma l^odo zastopniki avstrijske republike zahtevali, da se v trgovsko pofjodbo unese klavzula o po- polni obrtnopravnj reciprocittti. Prvič je ta klavzula takorekoč bistven del vsake trgovske pogodbe, drugič pa za- htevajo to turii erriinentni gospotiarski interest Avstrije. Upoštevati moramo, da irru Av- strija močan kader nadstevilnih obrt- nikov, ki tam komaj vegetirajo in ki čakaio samo na uiiodni trenutek, ko se bodo smoli prese.'iti v našo državo. Avstrija irna naivečji interes r^a t^m, i da uporabi ugodno prifiko za reši;*ev ; tega vprasanja in da bo pri pogajanjih 7. vserni silami pritiskala na to, da se skler/e popolna obrtnopravna recipro- citeta. Kakor znano. imajo naši dr>vav- Ijani v zmislu določil verzajske rni- rovne pogodbe v Avstriii obrtno p>ra vico, medte.tn ko io avstrijski obrtniki pri nas nirnajo. Vendar pa ^e ta pri- vilef;ii, ki narn ga je dala mirovn't po- goclba, z na5e strani ni izkoriščal. Naše obrtništvo naide zadostnega dela dcrna, in tudi ako bi biii posamezniki prirno- rani, da si iščejo zaslužka v tujini, ga ne bi nikdar iskali in tudi ne naSli v I Avsrriji, kjer s;o že itak velike mno- žine brezposelnih obrtnikov, ki simi Čakajo, da bi se mogli izseiiti karnor- I koli. Ocsobito nahajamo v bližini r.aše meje tudi mase takih obrtnikov, ki so se morali po prevratu izseiiti iz naSe države in ki čakaio skietiitve pogodbe, da se bodo r/»ogli pre.:e]iti na me.sta, kjer so Že prod vojno izvrševali svoje obri:e. Proti taki invaziji, ki bi brez- dvomno sledila po skienitvi obrtno- pravne reciprocitete, in ki bi pov?:ro- Čila pravcato poplavo osobito n:2ih obmejnih krajev z inozemskimi obrt- nikl, moramo iz gospodarskih in po- j litičnih ozirov cdločno ugovarjati. Obrt- ! nopravna reciprociteta bi bila faktično I liekak psivilegij za avstrijsk-2 obrti.,l-:e, od nje bi imeli avstrijski obrtniki naj- večje koristi, medtem ko nam ne bi donesla ne samo nobenih koristi, ampak bi nam celo ogromno škodovala. Pri zadnjih posvttovanjih naže Tr- govske in obrtniške zbornice jo tvorilo tudi to vprašanje predmet živahnih di- skuzij. V spložnem je prevladalo inne- nje, da Di bilo pri pogajanjih z Avstrijo obrtnopravno reciprociteto, ki bi mogia nasim gospodarskim »a politiccsim in- teresom samo škodovati, odiočno odkloniti. — Po vsestranskem in temeljitem razpravljaniu se je osvoiilo ! mnenje zborničnc-ga svetnika g. J. Za- dravca, ki je prealagal, naj bi oaSi de- . iegati pri trgovinskih pogajanj:!i z Av- strijo glede vpra5anja obrtnopravne reciprocitete koncedirali kvečjtmu sarno številčno efektivno reciprociteio, to je, naj bi se dovolilo naseiitev in obrato- vanje samo tolikim avstrijskim obrt- nikom, kclikor jugoslovanskih obrt- nikov bi se naselilo v Avstriji. Meni- mo, da je to edino pravilno stališife v tem vprašanju. katero bi morala za- vze'ii tudi naSa delegacija, ako noče prizadeti nt^emu obrtni^tvu ndarca, ka- teremu bodo mogle siediti najtežje go- spodarske posiedice. Drugo, nič mani važno vprašanje, katero se bo razpravljalo pri trgovin- skih pogajanjih z Avstrijo, je vpraSanje izmenjave deiovnih moči. Tudi pri tem vprašaniu si bodo Avstnjci brezdvomno hotel? zagotoviti možnost plasiranja pr'eviSka deiovnih moči na našcm trgu. Menimo, da bi bilo odveč govoriti o težkih-posledicah, katere bi moge! po- vzročiti prost dotok inozemskega delav- stva v na5o dižavo. Nekvalificirapih deSavcev pri nas ne potrebujemo in bi prost dotok takega. delavstva po- vzročil brezposelnost, odnosno v indu- strijskih krajih, kjer io že iir.amo, brez- poselnost samo še povečal. Satno v ko- likor potrebujemo kvaüficiranih deiov- nih müci, na] se tem dovoli vpotovanje v na§o državo. Toda taka dovoljenja naj bi se izdajala le na vsakokratno zahtevo posarneznih podjetnikov. Tukaj pa moramo zshtevatt, da se kompe- tenca za reSitev predmetnih proSenj prenese na pckrajinske oblasti. lnstančna pot preko ministrstva za socialno po- litiko, ki je seciaj predpisaua za reSitev pro^enj za vpotovanje inozemskih öe- lavcev, povzrofa naSim podjetnikorn obilo zamude časa in velike gmotne stroške. Prošnja potuje v Beograd in nazaj po cele mesece. Obrtniki, ki po- trebujojo inozemskih speci;alistov, so primorani čakati celo mesece na do- voljenie. Med tem časom so čestokrat zamudili roke za izvršitev del, katere so prevzeli, mnogokrat so morali tudi inozemskemu speciialistu odpovedati delovno pogodbo, ker ga niso več po- trebovsli itd. Vsi ti nedostatki bi od- padli, Jiko bi spadala rešitev predmfit- nih proženj v dslokrog pokrajinskih obiastev, ki naj jih rešijo sporasumno s prizadetimi stanovskimi korporacija- mi. Vpotovanje inozemskih delavcev se naj tedaj dovoli sarno nn vsakokratno zahtevo posameznih obrtnikov, zahtevo po svobodnem vpotovanju delavstva pa je \z gospodarskih in sociainopo- litičnih ozirov brezpogojno zavrniti. Nestrpno pričskuje obrtništvo za- četek in potek pogajanj z Avstrijo, ker cut», da bodo sklepi predmetnih po- gaianj bitne važncsti za nadainji razvoj naSega obrtriistva. Odgovornost, katero prevzamejo na§i delegati, je velika. zato je našla zahteva naiSih gospodar- skih krogov, da naj vlada imenuje v sestav naSe delegacije kot eksperte tudi' zastopnike trgovine, industsije in obrti iz Slovenije, splošno odobravanje. Žeieti je !e, da bi vlada tem upravi- čenim zahtevam tudi ugodila! PeHiiSsi® vests. Pogafanja s Turkl. — RsdJkali sprejeli njih zahteve. Dne 8. tm. sta Sia radikala Jankovič in Kojič v dže- mijetski klub, da se razgovarjata s Turki, ki so stavili predloge, da naj minister pravde predloži takoj skup- Ščini zakonski načrt o Šerifskih sodiščih, ker je ta zakonski predlog že izdelan; sprejrr.e nai se zakon o vakufu; kaz- novati se morajo krivci, ki so povzro- čili krvoprelitje v Mitrovici ; ukinejo nai se takoj sekvestri nad onimi Turki, ki z dokumenti dokažejo, da niso za- pustiii države ; otvorijo naj se šerifske sole in osnujejo ljudska sole s turškim in arnavtskim učnim jezikom. Delegata vlade sta izjavila, da zahteve niso pre tirane. Kojič je stiliziral protokol, ki ga je v imenu vlade podpisal samo on. Popoldne je vlada na svoji seji odobriia protokol. Sporazum med ra- dikali in Turki je izval v opoziciji ostre kom^ntarje. Ta protokol priča jasno, da se majejo vladi tla pod no- gami in da je njeno staiižče zelo ne- sigurno. Pažič je na seji radikalskega kluba povdarjal, da je bil sporazum z džemijetom sklenjen že neseca aprila. Džemijtt zahUva pismeno iz- javo Pašiča, ker ne veruje ustmenim izjavam vlade. Pašlč je izjavN, da je radikalni klub definitivno sprejel vse pogoje džemijeta in da je vlada kot | jamstvo v budžet že sprejela znesek 20 milijonov dinarjev kot začasno ! rento begom in zmanjSala kredit za kolonizacijske stroSke. j Ekspoze dr. NinČlča. V finančnem j odboru je govoril ^unanji minister dr. Ninčič, povdarjal je, da so vezi med silami Male amante priiateljske. Poro- čal je o delovanju vlade, da se dose- i žejo privilegiji za slovenski živelj v i Avstriji. Glede reškega vpraSanja ie izjavil, da naša država ne bo dovolila aneksije Reke in da po vsej ;priliki Italija na to niti ne misli. OŽfvotvorjenje uradnlskcga za- kona. Narodni skupščini je dne 11. tm. izročila vlada zakon o proračunskih dvanajstinah za januar, februar in marec. V njih se dovoljuje vladi H. M. — Al. Peterlin Batog: 14 Skrivnost mrtveca. Kriminalna povest. j 11. Zjutraj, je poklicala gostilničarka svojega moŽa. A zarnan; več ji ni od- govoril, bil je mrtev. V obupu se je vrgla na truplo, vzdihovala in tožila. Toda nič ji ni koristilo, mrtveca ni mogia oživeti. ! »Kaj bi mi bil še lahko povedal ?« i vpraševala se je vencmer. »Kako neki se je zgodilo vse to?« ; Zastonj! Seljakova usta niso od- govorüa več. Odnesel je skrivnost svoje smrti s seboj. I Oton, ki je sliSal tarnanje svoje matere, je prihitel zdaj v spalnico svojih staršev. PrestraSen je obstal pred mrtvim očetom in vroče solze so se rnu udrle j po licih Globoko je bil ginjen. »Oton«, vprašala ga je mati, »kaj tudi ti ne slutiS ničesar, kaj se je pri- petilo očetu?« »Ne, mati. Pri Bogu, ničesar ne slutim in ne veml« odgovil ji je sin oclločno in samozavestno. Kakor v sanjah izgubljena hodila je Seijakovka naslednje dni. Niti poj- miti ni mogia. da je tako naglo izgu- biia svojega še čvrstega moža. Potrta je bila, in Oton je moral oskrbeti vse. kar je bilo povodom srmii potrebnega^ Najprej so poklicali zdravnika. Ko so mu povedali vse, kar so znali, je zmaja! z glavo in naposled ugotovil, da je strel v prsa povzročil smrt ki je, oddan iz neposredne bliz'ine, rani! pljuča. Rana na čeiu je bila le praska od strela. lzvršen je bil brez dvoma umor. Samomor je izključen, ker prasko na čelu je povzročil strel od zadaj. Zdravnik je o tem obvestil oblast, ki ie podvzela nadaljne korake. Medtem pa se je marsikaj ugibalo in govorilo po mesiu, jn ženska, ki je stražila pri mrliču, je skrivoma in poiz- vedujoče pogledovalana prisotnega sina. Oblast je vse še enkrat zaslišala natanko in potem privolila v pokop. Že pri pogrebu pa se je moglo opa ziti sovražno razpoloženje nmožice proti sinu umorjenca. Vsem je bilo znano, da sta se oče in sin prepirala dannadan, da sta bila oba nagle jeze in se je Oton izrazil nekoČ; »Ustrelil bom Se kdaj starega!« Povod temu večnemu prerekanju pa je bila volja starega Seljaka, naj bi njegov sin študira!, do čegar pa ta ni ime! veselja. Na vsak način je hotel postati poljedelcc. Starec pa je bil trmast. Otcn je moral v gimnazijo, in še le, ko se je s ponavljanjem vsakega razreda preril do šeste sole, ga je oče vzel iz sole. A iz mladeniča ni bilo več kaj prida. Seljakov oče pa se je zadolžil vsled sinovega šolanja, in, ker mu tudi gostilna ni nesla s početka, je živel le borno življenje. To je bil odslej vzrok čestega prerekanja, prepira in nespo- razuma med njima. Le miroljubnost matere je zabranila v takih trenutkih, da re oba nist?) spopadla tudi teksno. Marsikatero skrivoma zaSepetano besedo iz te sicer molčeče množice, ki je stala ob grobu Seljakovem, vjel je mladi sin, ko je nepremično zrl v jamo, medtem ko je njegova mati točila i bridke solze. Mnogo pa je pripomoglo k takemu sovražnemu razpoloženju množice na- pram umorienčevemu sinu tudi pripo- vt-dovanje Grbca, ki se je hitro širilo med ljudmi. Ta je naslikal natančno vse podrobnosti one žalostne noči, po- vdarjal odsotnost Otonovo in omenil zlasti, kako ga je v oni temni noči srečal plazečega se ob hišah. In ni še potekel teden po pogrebu, že se je zglasi v gostilni »Pri rujavem medvedu« orožniški stražmojster Ska- lar z dvema orožnikoma ter vprašal Seljakovo vdovo po sinu. Prestrašena je skočila kvi§ku in rekla jecijaje: »Moj sin? — V kuhinji ie.« Stražmojster je namignil enemu izmed orožnikov in ta je zapustil go- stilnisko sobo ter odšel v kuhinio, kjer je mladi Seljak pripravljal trske. Tudi on se je vidno prestrašii, ko je stopil orožnik v kuhinjo, in hotel pobegniti skozi okno. A že je stal pri njem mož postave in ga močno zgrabil za rame. Vsak upor bi bil brezusp-Sen, zato se je udal Oton in orožnik ga je odpeljal v gostilniško sobo. Dalje prih. MESTNO ÜLEDALISCE V CELJU. Re pert oa r: 16. nedelja. »2X2=5«. Wiedova vese- loigra. Izven. Pripravlja se Hebblova meščanska žaloi^ru: »Marija Magdalena«. Režija in glavna vloga g. Zorman. "t'W ¦' > M o v \ t> o p *. • ¦ i» kredit 200 milijonov dinar jev zapred- ujme uradnikom. Za izplaievanje dolgov invalidom je odobren kredit 26,495.230 Din. Ministru notranjih del je dovoljen naknadn: kredit 4,652.000 D in naknadni kredit 21 miliionov v za- upne svrhe. Za o5kodovance po poplavi na Hrvatskem in v Sloveniji je odobren kredit 6 milijonov dinarjev. LaSki parlament zaključen. Mus- solini je nenadoma zaključil p*rl&ment, ker je naletei pri kralju, !co mu je predložil v predsankcijo v'adno za- konsko predlogo na podaljSanje po- oblasiila za izvcdbo reform, na od- ločen odpor- Zbornica bo najbrž raz- puSčena. Po tiovem volilnem zakonu se morajo izvršiti volitve tekorn 70 dni po rar.pustu zbornice. V Mehiki izbruhnila revolucija. V Mehiki je izbruhnila v posameznih delih vstaja proti sedanjemu predsed- niku Obregonu. Uporniki so pregnali vse vladi zveste funkcijonarje. V Vera- cruz je prispelo več posloncev, da vo- lijo novega predsednika. Okoli 6000 upornikov prodira proti giavnemu mestu, nad 15.000 pa zapira vse poti, ki vodijo v Veracruz. Uporniki so baje že vrgli sedanjo vlado in jo nadome- stili z revolucijonarnim kabinetom. Revolucija v Mettiki nai>reduje. Vsled naraščajoče revoUicije v Mehiki, je proglaSeno po vsej d;*avi obsedno stanje. Revolucijonarne čete so zasedle 150 km od Veracruza ležeče mesto Jalapa. Predsednik republike Obregon bo zahteval od kongresa diktatorsko oblast. Volitv« na AnffleSkem. Te dni se je bil hud volilni boj na Angieškeni. Konservativci so dobili 254, delavska stranka 192, liberalci 149 in neodvisni 7 mandatov. Volilni izid je Baldwina razočaral. Cellske novice Redni sestanki članstva Krajevne organlzaclje JDS v Celju se vr5e redno vsak četrtek ob pol 9. uri zvečer v rudeči sobi Narodnega doma. Zveza za tujskt promet je imela v pondeljek, dne 10. trn. zvečer v celj- skem Narodnem domu vaZno zboro- vanje, ki ga je vodil Set oddelka za obrt in trgovino g. dr. Mr.rn iz Liub- Ijane. Celje tvori žedanes vsled ngodne lese in naravne krasote srediSče vsega tujskega in letoviškega življenja v se- verni Siovenlji, Na sestanek so priSli zastopniki celjskega mesta, zdravilišč RogaSke Slatine, Rimskih toplic in Laškega. zastopniki oiepSevalnega drn- štva in podružnic Slov. plan. društva. Iz zanimive debate posnamemo, da je namen Zveze letos pričeti po Jugo- slaviji in v inozernstvu obširno propa- gando za naša letovišča, zdravilišča in kopališča. Izdali se bodo propagandni letaki, ki bodo navajnli vso naše le- toviške kraje. Po možnosti otvori Zveza v Celju informaciisko pisarno. Skrbelo se bo za izletniške kraje, avtornobilsko in telefonsko zvezo Celje—Solčava. Načelo se je vpraSanje otvoritve go- spodinjske sole vMozirju za savinjsko in v Slovenjgradcu za mislinjsko do- dolinOi v katerih bi se sinovi in hčere gostilničarjev učili občevanja in po- strežbe s tujci. Rrguliral s« bo tok izietnikov iz Gorenjske v Logarsko dolino in na Poharje. Mariborska po- družnica SPD otvoripri ribniSkih jezerih zavetiače. Sestanek je bil pomemben in je Žeieti, da bi se slična posveto- vanja vršila večkrat. Celjski rnestn* šolski svet je imel pondeljek, dne 10. t. m. svojo redno sejo. Med čitanjem odlokov in raznih dopisov se je ugotovilo, da v šolskih zadevah kot uradni zdravnik fungira rnestni fizik. Višja Solska oblast zahteva šolski vrt k dekliški meščanski šoli. Odloku se iz gmotnih ozirov zaenkrat ne more ugoditi. Zahteva se takojšnja nastavitev učitelja za srbohrvaščino na deški osnovni in deSki meäfanskt Soli. Za slučaj, da ie to nemogoče, se opozarja V. S. sv., da pravočasno pre- skrbi možnost sprejema učencev me- Sčanske žole na učiteljiščih in stro- kovnih šolah, ako ne bodo imeli izpita iz francoščine. Rešijo se nekatere prošnje za oprostitev plačevanja stvar- nih potrebščin za one licence, ki sta- nujejo v zunanjem okoliSu mesta Celje. pri slučajnostih se graja slaba vezava Solskih knjig in se vzame z zadovolj- stvom na znanje, da si hoče meščanska Šola urediti lastno knjigoveznico. Oiepževalno dru^tvo v Ceiju je j utrpelo pri zadnjih poplavah v parku velikansko škodo. Pred kratkim Casom • šc le do dobra nasuta pota sc» od vode j ostržena, izkopana ali pob'atüna. Pesek { je močen tok v glavnem drevoredu i deloma odnesel, dcloma raznesel po parku, kjer bo ogrorr.no c!ela} da se spravi zopet na pota. Enake povodnji naš p??rk niti leta 1908 n! imel pre- stati. üdbor društva se je v tej wsreci ! obrnil na mestno občino za najnujnejšo pomoč. Obenem se je sklenilo prirediti dne 2. svečana 4924 tombolo z dobitki, ki se bodo nabirali. Upamo, da bomo pri tei akciji naJtJi primerno umevnnje od strani ceJjskega prebivalstva. Naš raj ob Savinjj, ki je sedaj ogrožen. j moramo resiti. Vsa druStva pa prosimo | že sedaj, da se ozirajo pri svojih | ukrepih na to prireditev. — Odbor. j Celfski Sa'slovski klub priredi v \ sredo 12. tm. izredni občni zbor v klu- bovi sobi restavracije Evropa. Pnčetek ob poi 9. uri zvečrir. Ker je na dnev- i nem redu tudi volitev v odsek za po- slov'uk, se gg. člani vljudno v?.:b;;o, da se občnega zbora ud^leže. - Odbor. Nove obrtne zadruge. V soboto 8. tm. sestali so se na poziv obrtno- zaaružne^a nadzorniStva v Ceiju za- stopviki stekbrske stroke iz Slovenije n rkleniH ustsnovitev »Pokrajinske stekiarske obrtne ZRdrnge v Celiu.» Iz- volil se je pripravljalni cdbor, sestoječ iz gg. Franja Strupi, Celje, kot pved- sedaika, Ivana Kovačič, Maribor in Rajka Sušr.ik, Ljubljana, kot Članov. — V nedeljo 9. decembra pa se je pod predsedstvom %. dr. RodoSeka kot za- stcpnika obrtne obliisti vršil v Mari- boru (restavracijrt »Halbwidl«)ustanovni ! zadružni zbor »KovaSke obrtne zaciruge v Mariboru«, katera obsega vess ir.ari- borski pclitični okraj. Za načelnika v tej zadrugi je bil izvoljen gosp. Franjo Ver;;e), za njegovega .namestnika gosp. Josip Pečar. Tudi ostali Člani načetstva | so iz mariborskega sodnega okraja in ! sicer na izrecno željo zunanjih članov, dabocle lažie mogoče sicilcevati Kkiepčne seje. Zaupnikom v slovenjebistriSkem okraju je izvoljen g. Anton Arzenšek. Obrtntškl koledar za 1924 je do- spei in se dobi v tajniSr.vu Obüeslo- venskega obrtnega drui?-tva (Vrvarska ulica St, 1, pritliČje levo). Gena mu ;,o 10 Din s pribitkcm 1 Din za po§tnino. Na razpolago je začasno le omejeno število izvodov. Na ta način naročeni koledarji pride jo posarneznikom za okroglo 4 Din ceneje nego pri direktnem naročilu. lt/Si»istra VujeČic in Trifkovič Oicleduj^ta Skodo po poplavi v SJo- veniji V soboto dopoldne sta dosla iz Zagreba v Ljncliano ministra Vujičič in Trifkovic, da si ogtedata po povod- nji povzročeno škodo v Siovrniji. Po kosiin v hoteln Union sta se odpeljala z rnalirn spremstvom v Pianino, kjer je bila vsled ponlave skoro cela d'olina spremenjena v jezero in povzročena . ogromna škoda. Ker sta se peljalu tik cb državni meji, sta se lahko prepri- čala, kako nevzdrzljiva je in nesmi- selna. V nedeljo zjutraj sta se odpe- ljala na Gorenjsko do Bohinja, v pon- deljek pa sta priS)a v Celje in Savinj- sko do'iino. V Celju so pozdravili mi- nistra g. vladni svetnik dr, Žužek, g. dvorni svet.Mik dr. Kotnik, g. župan dr. HraSovf'C, g. policij>ki svetnik dr. Se- nekovič in oUoliški župnn g. Hrasfnik. Imenovani gospodje so podali mini- stroma potrebna poiasnüa glede Skode. ki jo je povzročila povodenj. Ministra sta se odpeljala 3A3 z brzovlakom proti Zagrebu. Nemila smrt je vzela g. Antona Božiča. posestnika na Polulah. N. v m. p. Cercle francais. V nedeljo, dne 16. decembra ob 17. uri (5. uri) popoldne se vr5i v risalnici deške mešcariske sole javno predavanje v francoskem jeziku. Predava g. inženir J. Pavlovič o temi »La retrait« an I'Albanie«; (do- godke, ki jih je doZivel sam). Vabijo se vsi ljubitelji frnnco5^ine. Odbor. 2 GrDnwald Jn drugi obsojcni. Po- rotna obravnava proti cariniku Grün- waldu, o kateri smo poroČali v sobotni številki, se je končala še le ob dveh ponoči. Porotniki so odgovorili na vprašanja, da so vsi obtoženci krivi zlorabe uradne obiasti na Skodo države z »da«. Sodni zbor je obsodil nato Grünwalda na 3 mesece, Rafaela Levi. Izaka Finci in Izaka Baruh na 2 me- seca in pol, Izaka Levi pa na 2 me- seca težke ječe. Ker so obsojeni od- služili kazen s preiskovalnim zaporom, so bili takoj izpuSČeni iz zapora. S tern iiiČsjern je biio zirnsko porotno zase- • canie končano. j V soboto bi se imela 5e vržiti raz- J prava proti Antonu Šuntaisu, krbjaču ; iz Trbovelj, ki je bil obdoižerr ziočina i poneverjenja s tem, da je sredi ianu- arja tl. prejel od pokrajinskega namest- nika Ivana Hribarja par dni pred vo- i litvami za snujoče se radikalno kon- j siurno društvo 300.000 K. a jih obdržal sam, ozToma razdeü! med radikale. Ko se je dr. AŽmanova stranka sprla s pristaši Štefanoviča, je ovadüa Antona Šuntajsa in drugove, čež ta denar ni bil dan za privatne namene, ampak za snovanje radikalnog;a konsumnega dru- Stva. Razprava je bila vsled ukaza iz Beograda oogodena in Šuntajs izpuščen iz ječe. Umrla je v petek 7, decembra po kratkern trpiieniu v 27. letu svojega živijenja gospa Olga Gselmiin, rojena Schwab, scproga nadučitelja Božidara Gselrnrana v Tepanjah pri Konjicah. Po- greb se je vršil v oondeljek 10. dec. iz javne bolnice v Ceiui na pokopa- lišče Sv. Kancijana v Žalcu. Pokojni blag spornin, žalujoči rodbini naSe g!o- boko sožalje! Umrla je 10. t. m. v Dramljah gospa Neža Šket, učit. vdova v 93. letu svoje starosti. Naj počiva v miru ! Taivina Čevljev. V trgovino za čevije Žt. StraSeka sta pri§Ü dve ženski in pomirjali čevlje, medtem pa izmak- nili dva para čevljev. V tem trenolku je priSel v trgovino g. Strasek in zv,- pazil da manjkata dva zavoja. Sei je za taticami, ki jih je zalotil v trgovini Stermecki, kler sta si že tudi prisvojili nekai tujega blaga. Tatici sta bili are- tirani. ; Oijaška kuhirsja v Gelj» je sprejela od 15. nov. do 10. dec. t. 1. razun že objavljenih daril še sledeče prispevke: po 500 Din: g. Iv. SiSkz, gostilni^lar v St. Jurju ob j. žel. čisti dobiček do- ; mače veselice dne 25. nov. t. I.; po | 400 din: pokr. uprava za Slovenijo po Viš. šolsk. svetu (obrok); po 250 din: Juzuos'tajerska Hranilnica v Ceiju; po 230 din: uracnistvo celjske podružnice Jadranske banke namesto venca na krsto umrlega upravnega svetnika g. Krstelja; po 125 din: okr. sodišče v Šoštanju iz kaz. poravnave; po 100 din: gosp. dr. Rus, drž. pravdnika na- me'stnik v Celju, gosp. Pavel Holeček, profesor v KruSevcu pri odliodu izCelja, g. dr. Gustav Rosina, odvetnik v Bre- žicah iz kaz. poravnave, g. dr. Anton Kunst, zobozdravnik v Gelju in okr. hranilnica v Slovenjgradcu; po 50 din: g. Martinčevic Zvonko, kapetan v Celju; po 40 din: g. Lebar Janko, knpLvn v Koprivnici, nabral n?i gostiji Gorjup- Činžar; po 10 din: gosp. Mate] Suhač, profesor v Ceiju in po 5 dir:: g. Fr. Zaiožnik, trgovt-c v ^Libiki. Smrina kos:;.. Dne 10. tm. je urnrl v tukajSnji bolnici Hi.u:o Watzlawek, oče novin.arja Riharda Watzlaweka, v starosti 72 let. Naše sožalje I Catinska konferenca. Grevnij tr- govcev naznanja, da se v petek, dne 14. t. m. vrži v ožjem obsegu druga carinska konferenca in sicer v prostorih Javne skladiščne in prevozne družbe (v poslopju carinarnice I. nadstropje), ob 20. uri- Vabljeni so vsi zastopniki trgovskih, industriiskih in obrtuiških korporacij. Prihodnja carinska konfe- renca v širšern obsegu se bo vrSila v rnali dvor.-'.nt Narodnega doma. Rrizgias. Vsled nujmh preuredb v g;lavni transformatorski postaji, ki so v zvezi z rs>;3irjenjem celjskega elek- tričnp.^a otnrežja, se počenSi z 12. tm. ustavi do nadaljnega oddaja električ- nega toka med 12. in 14. uro. Vsled tega se vsi obrati pozivljajo, da za- nesljivo počenši z 12. tm. najkasneje do 12. uie pri motorjih popolnoma prekinejo električni stik. Mestni ma- gistrat celjski, dne 11. decembra 1923. Župan: dr. Hrašdvec m. p. XXX. Rednl občni zbor CeJj- ske^a pevskega društva se vrši v sredo dne 19. dec. t I. ob pol 20. uri (pol osmih zvečer) v mali dvorani Narodnega doma v Celju s sledečim dnevnim redotn: 1. Pozdrav predsed- nika. 2. Poročilo druStvenih funkcijo- narjev (tajnika, blau:ajnika, gospodarja in arhivarja). 3. Poročilo pregledoval- cev. 4. Volitve novega odbora. 5. Do- ločilev članarine. 6 Sprememba pravil. 7. Sklepanje o proslavi 30-letnice. 8. Slučajnosti. Vabimo vse člane in ülanice. da se občnega zbora polnoStevilno udele- žijo. — V smislu pravil se vrši, ako bi bil ta občni zbor nesklepcen, eno uro pozneje na istem mestii in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki sklepa neglede na števiio navzočih. — Odbor. DopisL Vcjnlk. Narodna čitalnlca v Voj- niku ]ti prtredila ietos Miklavžev večer, Sodeloval je pred meseci pred njenim okriljem ustanovljeni godbeni klub. Udeležili so se večera v obilnem šte- vSlu vsi vojniSki kroc^i in Kostit» iz Škofje vasi in Nove cerkve. Prireditev 13 imela nadvse povoijen gmotn! in rnoralni uspeh. Miklavž je obdaroval mlado in staro z lepimi ciariJi, godbeni klub pa je pod spretnim vodstvom do- žrtvovalnega uČiteJja g. Naceta Peyrle iz Frankolov^ga i.rvajal svoje točke s j preciznostjo, ki je v tej kratki dobi klubovega cbstar.Ka iiikdo ni pričako- vaK Občinstvo je zato dalo gi'asno duška prijetnemu prose;:ečenju. Videlo se je jasno, kaj lahko stars požrtvaina liubezen do dobre stvari. V obče je napravila prireditev uiis, da se hoče Vojriik dvignlti iz onih žalostnih razmer, v katere je prea nekaj časa zsgazil. To želimo odkrito. Godbenemu kiubu pa kličemo, da naj stopa po začeti poti naprej in nas ktnalu zopet raz- | veseli s kako prireuitvijo. Ravnateljstvo meščar.ske sole v Vojniku se tem potom najiskreneje zahvaljuje ge. B. PuSnikovi za Miklav- žev dar — lastnoročno izdelani jumper — ki je prinesel podpornemu skladu naSe Sole lep znesek Din 208"—. V Št. Pt'tru v Ssvfnjskt doUni je umrl po daljši težki bole?.ni velepo- sestnik g. Lenkc, znana in markantna osebnost iz političnega in gospodar- skega življenja naše ožje domovine v dobi pred vojsko. Ni bil r:a§ po svoiem narodnem in političnern miSljenju, bil pri je dosleden in odlocen prista5 na- predne misli. Naj počiva v mim, rod- bini naše sožalje. Ehicvna kronika. Zakaj 1e potoval kralj v Partz? Kakor so doznavH iz dipiomatskih kro- gov, je potovanjc krslja Aleksandra v Pariz v zvezi s prizadevanjom Francije, da se odnošaji držav Male antante na- pram Fr?.nciji čim boll pnglobe. Fran- cija hoče dati v to svrho državam Male antanti: predujem na 2* dovo- Ijeno posojilo za vojaSke potrebe. V Parizu se je v prisotnosti kralja raz- pravljalo o razSirjenju Mule antante, posebno o sprejemu Grške, da se na ta način ustanovi fronts proti itaHjan- sko-španski zvezi. Na Cast kralja je priredil v soboto naš pariški poslanik dr. Spaiajkovic veliki diner, Dne 10. decembra so je vršil svečan bsnket, kateremu so prisostvovali rninistrski predsednik Poincare", marSal Frnnchet d' Esperey -in drugi dostojanstveniki. VuliCič in TrifRovič referirata glede škode po poplavi. Usotovila sta, da so v Sioveniji najbolj trpeli državni prometni objekti, žeieznice in ceste, vendar manj kakor na Hrvatskem. Na seii odbora za proučevanje zakonskega r.ačrta za pomoč oškoilovancem po po- plavi v Sloveniji in na Hrvatskem so govorili razni poslstnci, med njirni tudi Reisner, ki je. opozarjal ministra na važnost perventivniM odredb za kraje, ki jim p'reti op?.snost radi zemljepisne iege. Minister je izjavil, da pojde vsem tem stremljenjern na roko- Zborova^je demokratske ornla- dine. V Zagrebu se je vräil 8. tm. kongres jugosl. demokratske omladine. Otvoril ga'je akademik Frankovič ter povdarjal, da je jugosl. nždjonalistična izvojevala zmago na vseh vseučeliščih. Kongres ima namen ra^pravljati o tak- tiki in smernicah za nadaljnje delo- v?>rije. Naglaš?ilo se je. da je demokrat- ska omladina vedno podpirala demo- kratsko stranko. Zastopnik demokratj skega dija-Skega kluba Sima Milosevic je govonlo potrebi centralne orgajiiza- cije vseh dernokratskih dijakov. Vhime- nu Ljubljanianov je govoril Brsnko Qoslar in pojasnjeval boj, ki ga vodi nacijonalistična omladina proti kleri- kalnemu separatizmu. Kongres je po- slal brzojavne pozdrave glavnemu od- boru demokratske stranke, demokrat- skemu poslanskemu klubu in ministra n. r. dr. Žerjav. $*2V. MO ¦ W O v A. D C H A c ^'-«r. .1 Pojasmio. V §tev. 123 našega lista smo priobčili uotico »Iz Polzele«, ki se bavi z zavarovalno družbo »Donau«. Od kompetentne strani smo naprošeni izLJaviti, da nemško-avstrijska zavaro- valna družba »Donau«, ki ima svoj sedež na Dunaju, v naši državi sploh več* r»e posluje; vse njene posle na te- ritoriju S11S je prevzela zavarovalna družba »Dunav«, ustanovljena I. 1920 s sedezem v Zagrebu pod predsed- stvom *naneija banskega svetnika dr. Mihaliča. Toliko v pojasnilo na dotični dopis, da se društvu, kojega večina delniškega kapit.ala je pod vladno kon- trolo v jugoslovanskih rokah, ne bo delala krivica. Petdesetletnico je praznovai 11.tm. vseučeiiški profesor dr. Josip Plemelj, eden prvih matematikcv. Slavljenec je bil prvi rektor naSe Ijubljanskc uni~ verze. iz dJplomatske službe. Pisatelj dr. Anton Novačan je imenovan ?;a no- vinarske&a atas'eja pri nuSem posla- ništvu v Varšavi. V Ljubljani se ustanov: Lete2- niško ravnateljstvo. Prometni minister Velizar Jankovič je sprejel novinarje in um izjavil, da je bila na konferenci, katere so se udeležiJi poleg niinisua in ravnatelja zagrebske direkcije drž. železnic tudi zasiopniki driavne uprave iužne železnice sprejet sklep, da se v Ljubljana osnuje samostojno železnižko ravnateljstvo namesto dosedanje.^a in- äpektorata državnih železnic. Celokupno omrežje nove ljubijanske direkcije bo znaSalo 1120 m. Zaplenjen list. Mariborski list »VoSkssiimme« St. 98 z dne 9. tm. ie bil zaradi člarika »Man denkt noch immer naiv« (Ljudstvo še vedno misli naivno). Pisec te^a članka piše narr.reČ o xibeFjki, ki je bila svoje dni naročena pr; mizarju Šafariču v Mariboru za prestolonaslednikaj Petra in tudi v neki trgovini za pohištvo iziožena. — Ta članek bo imel bržkone sodnijske po- siedice. Odlikovauja. Odiikovani so: z re- dom sv. Save 3. vrste dr. Fran Jurtela, odvetnik v Ptuju in načelnik tamkajfinje kreditne zadruge; z redom sv. Save 5. vrste: Mihael Verbič, nadučitelj v Sodrašici, Ivan Škerlec, posestnik in postar pri Sv. Tcmažu pri Ormožu in Ljudevit PSavšak, posestnik in poštar *v št.^Jurju ob Taboru; z zlato svetinjo Z3 civiine zasluge; Ovidon Šparovic, posestnik v Mariboru, Martin Pafdaš, posestnik v Zdob'n pri Brežicah, Josip Pečnik, nadučitelj v Kapeli pri Bre- žicab, Marijan Cerar, posestnik pri Ma- riji Snezni, Tomaž Murkovič, župan in posestnik v Zavrču pri Ptuju, Anton Gselman, nadučitelj v Šmartnu pri Vur- bergu in Fran Brinar, nadučitelj v Go- tovijah pri Žalcu. "JSwie cevtje * Prepriiiiite se sam)!,. kako tigodni so za r.o- siti. Vžemitc pri pred vscm y obzir, da it Berson-sumi pcrlpl-U c c n c j 5 i k o t us- cjeni tcr ponnenja nosKev LslHi za Vas veüäk prihranck. Zahtevivjtc vn od VfrSesa čevljarja strokovno pritrditev süirnii üotplatov z vporaho priložencza ßer^on-cementa. Pri odhodu iz Celja se za- hvaljujem mojim cenj, od- jemalcem za izkazano na- klonjenost ter pozdravljam tern DOtom vse moje pri- jatelje in znance. fllojz ]S/[euz. OdsftA'orni urednik: Lie. Edvard Ši«mic. Izdaja in tiska: Zvezna t'skarna v Celju. BvivKoSca KoSfomsj razproda 30. razsih dänisch Kit po zntžanfh cenah. ; Žeaiska ročna dela Največja izbira volne, moderna predtiskarija, vezenje in pletenje, gobelini, kelim, kri?ni vbodi, Smirna - preproge, pred'oge itd. ] izdeluje i Mica Križanič ročna dela, predtiskarija A Celje v Vodnikova ul. 7-6 i hiša v Oaberjih, ob državni cesti, na lepem prostoru, solnČna stran. Obstoji \z 9 sob, 7 kuhinj in kleti. Cena dinarjev 250.000'—. Kupec se lahko v stano- vanje takoj vseli. NatančnejSa pojasnila se dobe v Gaberjih St. 124. 2—1 Zamenjam lokai in stanovanje v mestu, na prometni točki, primerno za večjo trgovino, za stanovanje, ob- stoječe iz 2 do 3 sob, istotako v mestu. Cenjene dopise pod »Uj?odna /amen- java« na upravo Nove Dobe- 2—1 Traži se miad, neoženjen vrfliar vrstan u uzgoju povrca, kao i klilu (Mistbeet), koji sam radi, za nastup početkom januara. Ponude na Vla- stelinstvo Stjepan p!. Leitner, Jalko- vec kod Varaždina, Hrvatska. 2—1 Hruškov (lesnikov) in lipov okrogel les k u p i m vsako množino, premer od 30 cm naprej. Cenj. ponudbe z navedbo najnižje cene na R. Velkavrh, Celje, Gregorčičeva ul. 3. 3—1 ! OfVQPitirc Binsfoe ffpine! i Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril v Celju, Dečkov trg St. 3 trgovino z vinom kjer bodem prodajal samo pristna dal- matinska vina, bela in črna. Se pripo- roča za obilen obisk Mi $• Ratdi- ioviči vinski trgovec v Celju. 12—8 Ucenca n trgovino iz boljše hi5e, z Solsko izobrazbo, mocne postave, \ š č e Rudolf Pevec, 2-1 Mozirje. Proda se hiša pri glayni cesti, okolica Smarje pri Jelšah z siostilnišKo obrtjo, gospodarslcim poslopjem in nekaj zemljišča. Ccna Din 150.000"—. Izve se pri Jožefu Mranior, Senovica, pošta Šmarje pri Jelšah. 2--1 Prodam po znižani ceni elegantni, črni, dvo- vppe&Hii ;sai*uß. nove sänke s 6. sedeži ter večjo množino dobro oh- ranjenih vanskih sod::cw od 280 do 100 litrov. Naslov in pogoji se zvedo pri upravniStvu tega lista. 3—1 Damskepiašče iz sukna, plaSče iz pliša, kožuhovine in vsakovrstne pletenine po zelo nizki ceni se dobijo vmodni trgovini Cili Rožič, Celje Krall a 'JPeSra cesta 31.5—1 — ____*" Naznanjam cenjencmu ob- činstvu, da gojim vedno zelo le- pe razilčne cvetUce v loncih, paime, klinčke itd. Izdeljujem tudi vence, šopke in vse vrste vezanja, od pri- proste do najfinejše izdelave ter se priporočam Älojz Zeienko umetno vrtnarstvo Celjc, Ljubljanska c. 9-2 Dva kavaruiska vajenca iz boljše hi§e z dovršeno meščansko šoio SpS*ejme Narodna kavarna. Pporfcaktüwna zadpuga za lea- no Sndu&tpijO v Celju, Mari- b^ska ccsta st. 2 (Rudarska Sola) 8 š č e za takojšen nastop mizarskega mojstra ki je dobro izvežban za tzdelovanje vseh k lesni industriji spadajočih iz- delkov, ka- • i ., . kor tudi vee mizarskih, stru- garskih, pozlatarskih po- močnikov in vajencev. Proda se: obleka, čevlji, pohištvo, fotelj. Ogleda se: Marija Jelenič, Ljubljana. Stara pot 1, I. nadstropje, 3. vrata. 2—2 Jadransha zaBaropalna cipužba RAVNATELJSTVO V ZAGREBU Ustanov. I. 1838. Ustanov. I. 1838. Akcijski kapital znaša Ju^oK300 milijonov. Skod plačanih do leta 1922 nad 13 milliard kron. Prevzame vse vrste zavarovanja, življenska za dote in rente, zavaruje proti vlomu in tatvini. Sprejetna zastopnike in potnike proti dobri plači. Daje pojasnila o pravilnem za- varovanju brezplačno. Glav^fi zistofj „Jadranske zawaifovaBne ds"užbct'c v Celju, 6-3 Lava 22. Ivan Mastnah Celje KraBja Petra cesta IS 24-17 priporoča cenjenim odjemalcem svojo v*-.iko zalogo češkega jn angleš- kega blaga. Debelo sukno za površnik vsakovrstnega sukna za možke in ženske obleke, barhand, cefir, belo i..i:atno in vse krojaSke potrebSčine. Velika zaloga gotovih površnikov (Raglan, Schliefer, Stutzer), gurni plašče, lepe moderne obleke za gospode in dečke po zelo nizkih cenah. fllojz KroDOusek flnica Repnik-ova zaročena Braslouče 10. ¦ XII. 1923. Polzela s^ lLcIcLs ~ tootatner nizlo is&ahaenakes v dobzer. i ........- atrau 4. > N O V A I* O si A SU--'. 140 Šp©codaja specke dLj?5Bav5oi