K RAL J EVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
35.
kos.
V LJUBLJANI, 11. junija 1931.
Letnik
II.
V S E B
191. Zakon o dopolnitvi Člena 47. jakona o proračunskih dvanajstinah za mesece april, maj, junij in julij 1925. z dne 31. marca 1925. ter člena 38. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust, september, oktober in november 1925. z dne 31. julija 1925.
192. Zakon o pobijanju endemičnega sifilisa.
193. Zakon o oprostitvi Sokola kraljevine Jugoslavije od plačevanja taks.
194. Zakon, s katerim se dopolnjuje zakon o Privilegirani agrarni banki.
195. Zakon o izpremembi in dopolnitvi zakona o javnih belež-niIdh (notarjih).
196. Uredba o izpremembi uredbe, s katero se določajo število in sedeži javnih beležnikov.
197. Uredba a specialnih dodatkih za epidemijsko službo.
198. Izprememba uredbe o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic (podjetij) in o delovnem času pomožnega osebja.
199. Začasna pravila ,o opravljanju praktičnega učiteljskega izpita.
1 N A :
200. Začasna pravila o opravljanju praktičnega izpita za otroške vrtnarice.
201. Pravilnik o priročnih lekarnah zdravnikov in živinozdrav-nikov.
202. Dodatek k členu 30. pravilnika o organizaciji, notranjem delu in vzdrževanju službe v državnih bolnicah z dne 16. maja 1930., S-10.652.
203. Izpremembe in dopolnitve v pravilniku o zdravilih in zdravilnih specialitetah.
204. Razpis o taksiranju pritožb v stvareh zavarovanja.
205. Razpis o znižanju uvozne carine na očiščeno žveplo.
206. Dopolnitev razpisa št. 29131/929 o uvoznem carinjenju papirja.
207. Popravek k proračunu državnih razhodkov za leto 1931./32. v stroki ministrstva pravde.
208. Popravek k proračunu državnih razhodkov za leto 1931 ./32. v stroki ministrstva za socialno politiko in nar. zdravje.
209. Izpremembe v staležu banovinskih uslužbencev v območju Dravske banovine.
Zakoni in kraljevske uredbe.
191.
Mi
Aleksander I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
Predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za poljedelstvo in po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta	•
zakon
o dopolnitvi člena 47. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece april, maj, junij in julij 1925. z dne 31. marca 1925. ter člena 38. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust, september, oktober in november 1925. z dne 31. julija 1925.*
§ L
S členom 47. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece april, maj, junij in julij 1925. z dne 31. marca
* j-Službene novine kraljevine Jugoslaviji« z dne
H.	aprila 1931., št, 78/XXIV/lGU,
1925. in členom 38. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust, september, oktober in november 1925. z dne 31. julija 1925.** odrejeno pobiranje 10% prispevka za kolonizacijski fond ministrstva za agrarno reformo, sedaj ministrstva za poljedelstvo, sme vršiti minister za poljedelstvo od prodajalca tudi za njegovo zemljišče, sposobno za obdelovanje, ki je izločeno za agrarne namene in dodeljeno v začasni zakup vojnim prostovoljcem, računajoč ob tem vrednost tega zemljišča z Din 1500-—, z besedami: tisoč pet sto dinarji po katastrskem jutru.
Prodajalec mora izdati izjavo, prikladno za zemljiškoknjižno izvedbo, na podstavi katere je mogoče prenesti te nepremičnine, od katerih je plačati ta 10%ni prispevek, zemljiškoknjižno s prodajalčevega imena na ime in v last kolonizacijskega fonda ministrstva za poljedelstvo.
Ce bi bila ta cena Din 1500-— po katastrskem jutru različna od odškodninske cene, kakor jo ustanovi zakon o končni likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih, je treba nadomestiti to razliko ob končni likvidaciji na oni način, ki se odredi za plačilo odškodnine po zakon« o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih.
§ 2.
Vsa plačila, ki so se že izvršila v državi kot 10%ni prispevek, se morajo obračunati po določbah tega zakona.
§ 3.
Vse odredbe zakonov, uredb in pravilnikov, ki nasprotujejo temu zakonu, prestanejo veljati.
** Zakona o teh proračunskih dvanajstinah gl.:- Uradni list« 138/39 in 252/79 iz leta 1925.
§ 4.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, ob-vezpo moč pa dobi, ko se razglasi v »Službenih novinahc
V Beogradu, dne 27. marca 1931.
Aleksander s. r.
Minister za poljedelstvo: Dr. Stanko Šibenik s. r.
Videl	Predsednik
in pritisnil državni pečat ministrskega sveta, čuvar državnega pečata,	minister
minister pravde	za notranje posle,
Dimitrije V. Ljotič s. r.	častni	adjutant
N j. Vel. kralja, armijski general Peter Živkovič s. r.
192.
Mi
Aleksander I., milosti božji in volji naroda kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za socialno politiko in narodno zdravje in po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
zakon
o pobijanju endemičnega sifilisa.*
§ i.
Na področju, na katerem se pojavlja endemični sifilis, sme odrediti ban na predlog higienskega zavoda in po odobritvi ministra za socialno politiko in narodno zdravje pregled prebivalstva, da se ugotovi okužba z endemičnim sifilisom.
§ 2.
Te preglede vrše pod nadzorstvom in po navodilih zdravnika specialista za spolne bolezni zdravniki v javni službi po naredbi bana na podstavi seznamkov prebivalstva na okuženem področju, sestavljenih po upravnih občinah.
Če ne bi bilo za opravo teh pregledov zadosti zdravnikov v javni službi, sme na banov predlog odrediti za ta posel minister za socialno politiko in narodno zdravje tudi privatne zdravnike za primerno nagrado. .
§ 3.
Pregledi iz § 2. se vršijo v prostorih javnih zdravstvenih ustanov ali oblastev obče uprave, če pa teh ni, v prostorih, ki jih mora dati upravno oblastvo za ta namen na razpolago.
V zakuženih krajinah se morajo obavljati pregledi v krajih, ki so prebivalstvu lahko dostopni, in v času, ko ni velikega poljskega dela.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 20. aprila 1S8L, it, SZ/XXVUI/J#t,
§ 4.
Pregledu iz § 2. so zavezani vsi prebivalci zakuže-nega področja.
Osebe, ki dokažejo z zdravniškim potrdilom, ki je izdano največ 8 dni pred začetkom pregleda v zakuže-nem področju, da ne bolujejo za endemičnim sifilisom, ni da bi morale biti pregledane. Ostale osebe se smejo, če se ne javijo prostovoljno na pregled in jih bolezen ne ovira, da bi prišli, šiloma privesti na pregled po naredbi občega upravnega oblastva prve stopnje.
§ 5-
Uspeh pregleda se vpiše za vsako osebo v posebni list, čigar vsebino in obliko predpiše minister za socialno politiko in narodno zdravje.
§ 6-
Liste iz § 5. je pošiljati preko prvostopnega oblastva obče uprave pristojnemu higienskemu zavodu, ki jih obdela, sestavi po njih karto o okužbi z endemičnim sifilisom na področju banovine in poda banu predloge za pobijanje in zdravljenje endemičnega sifilisa.
Zdravljenje in pobijanje endemičnega sifilisa.
§ 7.
Zdravljenje endemičnega sifilisa vršijo:
1. zdravniki v javni službi na svojem ali drugem področju, ki ga odredi ban na predlog higienskega zavoda;
2. posebne ustanove, ki so osnovane ali se osnujejo kot stalni ali kretajoči se ambulatoriji z rešitvijo bana na predlog higienskega zavoda;
3. zdravstveni domovi ali zdravstvene postaje v svojih občih ali specialnih ambulatorijih;
4. bolnični ambulatoriji;
5. bolnice.
Ce ni za zdravljenje bolnikov zadostnega števila zdravnikov v javni službi, sme odrediti minister za socialno politiko in narodno zdravje na banov predlog tudi privatne zdravnike specialiste za spolne bolezni, praviloma iz večjih mest z velikim številom zdravnikov, da zdravč te bolnike za primerno nagrado, toda le za največ 2 meseca v enem letu.
§ 8.
Na podstavi opravljenega pregleda prebivalstva odredi ban zdravljenje prebivalcev, pri katerih se ugotovi, da bolujejo za endemičnim sifilisom, in določi ustanovo ali zdravnika, ki naj vrši sistematično zdravljenje določenih bolnikov.
Zdraviti se morajo vse osebe, ki jih določi ban, razen onih, ki dokažejo s potrdilom zdravnika, da se pri njem sistematično zdravijo.
To zdravljenje pri privatnih zdravnikih je pod nadzorstvom ustanove, odnosno zdravnika, ki jima je poverjeno zdravljenje endemičnega sifilisa po § 7. in odstavku
1.	§ 8. Zdravniki, ki jim je poverjeno zdravljenje bolnikov zaradi endemičnega sifilisa, teh ne smejo zdraviti privatno.
Osebe, ki se ne bi hotele zdraviti prostovoljno, s« zdravč sijoma po naredbi občega upravnega oblastva jMjue aiogu^,
§ 9-
Pregled in zdravljenje pri zdravniku in ustanovi iz § 7. sta brezplačna za vsakogar neglede na njegovo premoženjsko stanje; za zdravljenje v bolnicah se plačujejo pristojbine po zakonu o bolnicah.*
§ 10.
Zdravila in ostala sredstva za zdravljenje endemičnega sifilisa nabavlja država iz svojih proračunskih sredstev.	'
Prejemki zdravnikov obremenjajo državo, banovino ah občino po tem, kakor je zdravnik pri kateri v javni službi.
Potni stroški za zdravnike in potrebno strokovno osebje obremenja banovinski proračun.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje predpiše, katera zdravila se smejo nabavljati iz državnih sredstev ter po zdravnikih in ustanovah iz § 7. uporabljati.
Strokovno nadzorstvo in navodila za zdravljenje in pobijanje endemičnega sifilisa.
§ 11.
Pri higienskih zavodih, na Čigar področju je endemični sifilis v večji meri, se postavijo posebni strokovnjaki ali jih dodeli zavodom ban iz vrst strokovnjakov v drugi javni službi.
§ 12.
Strokovnjaki iz § 11. vodijo strokovno nadzorstvo nad poslovanjem zdravnikov in ustanov iz § 7., podajajo potrebne predloge, dajejo strokovna navodila zdravnikom in pomožnemu strokovnemu osebju in prirejajo periodične tečaje za to osebje bodisi v bolničnih oddelkih, higienskih zavodih ali v zakuženih krajih samih po na-redbi bana.
§ 13- •
Zdravniki in ustanove iz § 7. morajo podajati pristojnemu higienskemu zavodu mesečna poročila o delovanju in svojih opazbah, po predpisanih obrazcih.
Higienski zavod sestavlja po teh poročilih letno poročilo najkesneje do 1. februarja vsakega leta za minulo leto in ga predlaga s svojimi predlogi vred banski upravi.
§ 14.
Higienski zavodi morajo izdajati poučne objave, da »e prebivalstvo pouči o potrebnosti in koristi zdravljenja in o slabih posledicah zanemarjanja.
Občinske uprave v zakuženih krajinah so dolžne, da te izdaje na svojem področju razdeljujejo in da jih iz-vešajo na vidnih mestih.
Kazenske odredbe.
. § 15-
Kdor se pregreši zoper odredbe tega zakona, se kaznuje s kaznijo in po postopanju, določenem v odredbah §§ 61. in 62. zakona o pobijanju nalezljivih bolezni.**
* Zakon o bolnicah gl. »Uradni list« št. 186/41 iz 1- 1929./30.
** Zakon o zatiranju nalezljivih bolezni gl. »Uradni
ust« št. 137/ai iz 1. 1929./30.
Končne odredba.
§ 16.
Natančnejše odredbe za izvrševanje tega zakona predpiše minister za socialno politiko in narodno zdravje.
§ 17.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi z dnem razglasitve v »Službenih no-vinah«.
V Beogradu, dne 31. marca 1931.
Aleksander s. r.
' Minister za socialno	Predsednik
politiko in narodno	ministrskega	sveta,
zdravje	minister za notranje posle,
Nikola Preka s.	r.	častni adjutant
Videl	Nj. Vel. kralja,
in	pritisnil državni	pečat	armijski general
čuvar državnega pečata,	P. Živkovič s. r,
minister pravde:
Dimitrije V. Ljotič, s. r.
193.
Mi
ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za promet in v soglasnosti s predsednikom Našega ministrskega sveta
zakon
o oprostitvi Sokola kraljevine Jugoslavije od plačevanja taks.*
§ i.
Savez Sokolov kraljevine Jugoslavije in njegove edi-nice: sokolske župe, sokolska društva in selske sokolske čete so oproščeni plačevanja poštnih pristojbin za navadne (nepriporočene) pisemske' pošiljke (pisma, tiskovine, blagovne vzorce in poslovne papirje) v medsebojnem službenem dopisovanju in v razmerju do državnih oblastev.
8 2.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, or>-vezno moč pa dobi od dneva razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 11. aprila 1931.
Aleksander s. r.
Minister za promet	Predsednik
Laz. Radivojevič s. r.	ministrskega sveta,
Videl	minister
in pritisnil državni pečat	za notranje posle,
čuvar državnega pečata,	častni adjutant
minister pravde:	Nj. Vel. kralja,
Dimitrij V. Ljotič s. r.	armijski general:
Peter Živkovič s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 20. agrila 1931, št. 87/XXVIII/197,
Mi
ALEKSANDER L, po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra a poljedelstvo in po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
zakon
s katerim se dopolnjuje zakon o Privilegirani agrarni banki."
§ i.
V členu 11. zakona o Privilegirani agrarni banki se dodajata za točko 11. novi točki 12. iu 13., ki se glasita:
12. Daje kredite Privilegirani delniški družbi za izvoz deželnih pridelkov kraljevine Jugoslavije in prevzema zanjo jamstvo, če prevzame država jamstvo za obveznosti družbe proti banki ali če da družba drugo zadostno varnost po svojem zakonu in bančnih pravilnikih. Jamstvo daje banki v imenu države minister za finance po odobritvi predsednika ministrskega sveta.
Te kredite sme dajati Privilegirana agrarna banka izjemoma in samo tedaj, če se pokaže začasna potreba, da plasira na krajši rok prebitke svojega razpoložljivega denarja, ki ga v tem medčasju ne more plasirati v svoje redne kreditne posle s tem, da bi dajala posojila kmetovalcem iu kmetijskim organizacijam.
13. Izdaja melioracijske obveznice na podstavi dolgoročnih melioracijskih posojil, danih zadrugam, kakor tudi zadružne obveznice (zadružne blagajniške liste ali bone) na podstavi kratkoročnih posojil, danih zadružnim organizacijam ali zadružnikom preko teh organizacij.
§ 2.
Za členom 56. se dodajajo novi členi, ki se glase:
Člen 56 a,
Dražba nepremičnin, na katerih je vknjižena Privilegirana agrarna banka na prvem mestu, ne more postati pravnomočna brez pristanka banke, če ne'zadošča dosežena dražbena kupnina za popolno pokritje njene terjatve, vknjižene na prvem mestu, z vsemi prispevki vred. V takem primeru mora obvestiti izvršilno oblastvo Privilegirano agrarno banko o doseženem dražbenem znesku, ki odpada na plačilo njene terjatve, Privilegirana agrarna banka pa se mora izjaviti v osmih dneh od prejema tega obvestila, ali sprejme izid dražbenega postopanja ali ne. V prvem primeru potrdi izvršilno oblastvo opravljeno dražbo, če ni drugih ovir, v drugem pa odredi novo dražbo ali ustavi postopanje na predlog onega, ki je bil zahteval dražbo.
Člen 56 b.
Če vrši državno oblastvo prisilno prodajo nepremičnin, na katerih je vknjižena Privilegirana agrarna banka,
* »Službene novLne kraljevine Jugoslavije« z dne
7.	aprila 1931, št. 78/XXIV/167.
Zakon o Privilegirani agrarni banki gl. >Uradoi liste št. 201/49 iz L 1929. in št. 230/49 iz L 192971900,.
mora doseženo ceno plodonosno naložiti pri Privilegirani agrarni banki. Glede računanja obresti se smatra, da so terjatve banke poravnane od dne, ko je denar k nji prispel, do višine prejetega pologa, a na morebitni preostanek se računijo obresti.
Člen 56 c.
Odredbe trgovinskega zakonika o voditvi knjig so obvezne tudi za Privilegirano agrarno banko; toda banka sme vpisovati v dnevnik samo skupne zneske po poedinih računih, na ločenih listih pa voditi kopije pisem, inventar in stanje svojih terjatev proti poedinim dolžnikom po posojilih, danih preko zadrug.
§ 3.
Za členom 73. so dodaja nov člen, ki se glasi:
Člen 73 a.
Zadružne obveznice (zadružni blagajniški listi ali boni), ki jih izdaja banka, se smejo glasiti na ime, na ukaz ali na prinosnika in smejo biti obrestne ali brezobrestne. Če se glase na ime ali na ukaz, veljajo zanje odredbe meničnega zakona o iudosamentu, regresu zaradi odbitega plačila, protestu, zastaranju in neopravičeni obp-gatitvi, kakor tudi zakonske odredbe o sodnem postopanju, zavarovanju in izvršbi v meničnih stvareh. Zadružne obveznice (zadružni blagajniški listi ali boni) banke imajo prednostno pravico do izplačila iz njenih terjatev po kratkoročnih posojilih, danih zadružnim organizacijam in preko teh zadružnikom, pred vsemi drugimi upniki in prednostno zastavno pravico na vseh varnostih, ki jih ima banka za zavarovanje teh posojil.
Razen tega veljajo za vse zadružne obveznice (blagajniške liste ali bone) smiselno odredbe členov 60. do 62., 64. in 69. do 72.
§ 4.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč na dan razglasitve v »Službenih novinah«. Z istim dnem prestanejo veljati vsi drugi zakonski predpisi, ki mu nasprotujejo.
Priporočamo Našemu ministru za poljedelstvo, da razglasi ta zakon in skrbi za njegovo izvrševanje, vsem Našim ministrom in podrejenim oblastvom, da po njem postopajo, vsem in vsakomur pa, da se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 27. marca 1931.
Aleksander s. r«
Minister za poljedelstvo:	Predsednik
Dr. Stanko Šibenik s. r. ministrskega sveta in Videl	minister
in pritisnil državni pečat za notranje posle, čuvar državnega pečata,	častni	adjutant
minister pravde:	Njegovega Veličanstva
Dimitrije V. Ljotie s. r.	kralja,
armijsiki general:
Peter Živ ko vic s. r.
Mi
ALEKSANDER I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra pravde in po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
zakon
o izpremembi in dopolnitvi zakona o javnih beležnikih (notarjih).*
Člen 1.
Zakon o javnih beložnikih (notarjih) z dne 11. septembra 1930., »Službene novinec z dne 26. septembra
1930.,	št. 220—LXXV11.,** se izpreminja in dopolnjuje tako-le:
1. Na mesto sedanjega predpisa odstavka (-’) § 250. stopi ta-le predpis:
'Zasedbo javno-notarskili mest, ustanovljenih v smislu predpisa odstavka (') izvrši minister pravde po Potrebi.«
2. V § 250. se dodaja kot odstavek (*) naslednji Predpis:
»Javnim notarjem, stavljenim na razpoloženje v smislu odstavka (:l), sme minister pravde odvzeti službo iz razloga, navedenega v § 9., štev. 9., tega zakona. Zoper tako rešitev ministra pravde ni tožbe na dtžavni svet. V teh primerih postavlja vršilca dolžnosti javnega notarja minister pravde,.«
3. § 251. se izpreminja in se glasi:
»(’) Minister pravde odredi z uredbo osnavljanje javno-notarskih zbornic po tem zakonu ter rok, v katerem, in način, kako naj se te zbornice konstituirajo. V območjih, kjer danes obstoje javno-notarske zbornice na-•Ičiljujejo te svoje poslovanje po tem zakonu, dokler se oe konstituirajo nove zbornice po tem zakonu; dotlej ostanejo tudi njih sedanji odbori, ki jih je po potrebi samo popolnjevati po dosedanjih predpisih.
(s) V območjih, v katerih danes ni javno-notarskih zbornic, opravljajo dosedanji organi zbornične posle tako, kakor je to določeno v dosedanjih zakonih.
(3) Dokler se ne konstituirajo nove zbornice po tem zakonu, se vrši disciplinsko postopanje eoper javne notarje po dosedanjih predpisih.«
4. § 252., odstavek (*), se izpreminja in se glasi:
»V onih pravnih območjih, v katerih smejo vršiti
javni notarji po dosedanjih predpisih poleg javnega no-tarstva tudi odvetništvo, ostane ta pravica, dokler je minister pravde z uredbo ne ukine. Ko se taka uredba Jzda, morajo izjaviti javni notarji, ki izvršujejo tudi odvetništvo, v tridesetih dneh od dne, ko se uredba razglasi, katerega izmed teh dveh poklicev želijo obdržali. •
Člen 2.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko »e razglasi v »Službenih novinah minister pravde se
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
4.	junija 1931., št. 123/XXXVl./258.
** Zakon o javnih beležnikih (notarjih), gl. »Službeni št. 196/33 'n leta 1930.
pooblašča, da izda potrebne uredbe in navodila za izvrševanje tega zakona.
V Beogradu, dne 30. maja 1931.; št. 64.506.
Aleksander s. r. Minister pravde:	Predsednik
Dimitrije V. Ljotič s. r,	ministrskega sveta,
Videl	minister
in pritisnil državni pečat za notranje posle, čuvar državnega pečata,	častni adjutant
minister pravde:	N j. Vel. kralja,
Dimitrije V. Ljotič s. r.	armijski general
1'. R. Zivkovič s. r.
Uredbe osrednje vlade.
196.
Na podstavi § 244., odstavka (=) zakona o javnih be-ležnikih (notarjih) z dne 11. septembra in člena l., št. 2., zakona o izpremembi in dopolnitvi § 244. zakona o javnih beležnikih (notarjih) z dne 22. januarja 1931. predpisujem to-le
uredbo
o izpremembi uredbe, s f?atero se določajo število in sedeži javnih beležnikov (notarjev).*
Člen 1.
Člen 1., odstavek lil., številka 3. uredbe, s katero se določajo število in sedeži javnih beležnikov (notarjev) z dne 24. januarja 1931.. št. 7010 ( Službene novine. z dne 31. januarja 1931., št. 22/VI.)** se izpreminja tako, da se določa po eno javno-uotarsko mesto v Korčuli za sreze Korčula in Blato in v Orebiču za Orebič.
Člen 2.
Ta uredba slopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v Službenih novinah
V Buogrudu, dne 13. maja 1931.; sl 1.6-490.
Minister pravde:
D. V. I do tič s. r.
* »Službene novine kraljevino Jugoslavije« z dne 20. maja 1931., št. 112/XXXIV./247
** Uredbo gl. »Službeni list« št. 94/16 iz letu 1931.
%
Uredba
o specialnih dodatkih za epidemijsko službo.*
Na podstavi § 26. zakona o ustroju	socialne in	zdravstvene	uprave in v zvezi z odredbo	§ 330. zakona	o
uradnikih predpisujem te-le
specialne dodatke za epidemijsko službo:
Člen 1. Poleg mesečne plače, položajne doklade in draginjske doklade za uradnike v strokah, v katerih so razporejena zvanja od VIII. skupine navzgor, znaša specialna doklada po § 26. zakona o ustroju socialne in zdravstvene uprave** na mesec:
v	VIII.	položajni	skupini	.	,	.	Din	1500
v	VII.	položajni	skupini	.	,	.	Din	1600-—
v	VI.	položajni	skupini	.	.	.	Din	1700
v	V.	položajni	skupini	.	.	.	Din	1700
v	IV./2 položajni skupini . . .	Din 1750
v	IV./l položajni skupini . . .	Din 1750
v	III./2 položajni skupini . . .	Din 1750
Uradniki pripravniki v strokah, v katerih so razporejena zvanja od VIII. skupine navzgor, dobivajo to doklado v mesečnem znesku po Din 1200-—.
.Člen 2. V. d. ravnatelja higienskih zavodov in šole za narodno zdravje dobivajo doklado iz predhodnega člena v mesečnem znesku po Din 1750	, v. d. uprav-
nika zdravstvenih domov in oddelkovnih šefov v znesku po Din 1700-— neglede na to, v kateri položajni skupini so.
Člen 3. Poleg zdravnikov, postavljenih po zakonu o službi epidemijskih zdravnikov in zakona o pobijanju nalezljivih bolezni imajo po členu 5. zakona o službi epidemijskih zdravnikov pravico do teh doklad:
Uradniki v strokah, v katerih so razporejena zvanja od VIII. položajne skupine navzgor, ki so zdravniki v oddelkih ali bolnicah za nalezljive bolezni, kakor tudi oni, ki se smatrajo za higienike (biologi, sanitetni inže-nerji, šolski zdravniki, bakteriologi, kemiki, veterinarji), ki so nastavljeni v ustanovah za raziskovanje in pobijanje nalezljivih bolezni in se bavijo z raziskovanjem in pobijanjem nalezljivih bolezni, kar overavljajo pristojni naredbodavci. Zdravniki v bolnicah in oddelkih za nalezljive bolezni, ki prejemajo to doklado, nimajo pravice do doklade iz § 329. zakona o uradnikih.
Člen 4. Uradniki in uradniki pripravniki, ki prejemajo specialno doklado iz členov 1., 2. ali 3., nimajo pravice, da se bavijo s privatno prakso.
Člen 5. Specialne doklade po tej rešitvi se izplačujejo izza 1. maja 1931.
V Beogradu, dne 20. aprila 1931.; S. br. 7553.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje:
Nikola Preka s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 20. maja 1931., št. 112/XXXIV./252.
** Zakon o ustroju socialne in zdravstvene uprave, gL ».Uradni list« |t. 207/45 iz leta 1929./30,
Soglašam s to rešitvijo ministra za socialno politiko in narodno zdravje.
Minister za finance:
Dr. Stanko Švcrljuga s. r.
Glavna kontrola je izrekla v svoji obči seji z dne
1.	maja 1931. svojo soglasnost s to rešitvijo pod št. 43.875 z dne 1. maja 1931.
198.
lzprememba uredbe
o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic (podjetij) in o delovnem času pomožnega osebja.*
Na podstavi §§ 6. in 13. zakona o zaščiti delavcev in po zaslišanju delodajalskih in delavskih zbornic predpisujem naslednjo izpremembo uredbe o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic (podjetij) in o delovnem času pomožnega osebja z dne 16. aprila
1929.,	Z. R. br. 4201/IV.**
Člen 1.
Točka 5. člena 44. se izpreminja in se glasi.
Za samostalne male prodajalnice tobaka se smatrajo, one obratovalnice, ki prodajajo tobačne izdelke, cigaretni papir, vžigalice, kolke in taksne papirje, poštne lote-rije, novine, revije in časopise, kadilne potrebščine, kakor tudi žepne koledarje in pisalno blago v povsem majhnem obsegu.
Člen 2.
Ta izprememba uredbe stopi v moč, ko se razglasi v »Službenih novinah.«
V Beogradu, dne 5. maja 1931.; St. br. 19.981.
Minister za trgovino Minister za socialno politiko in industrijo:	in	narodno	zdravje:
Juraj Demetrovič s. r.	Nikola	Preka	s.	r.
199.
Na podstavi §§ 71. in 72. aaKona o narodnih šolah
^ dne 5. decembra 1929. predpisujem ta-le
začasna pravila o opravljanju praktičnega učiteljskega izpita.***
Člen 1.
Pravico do opravljanja praktičnega učiteljskega izpita pridobi začasni učitelj po 20 mesecih dela v razredu.
Odsotstva in bolovanja, daljša od 2 mesecev, ter velike šolske počitnice se ne vštevajo v teh 20 mesecev dela v razredu.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 20. maja 1931., št. 112/XXXIV/248.
** Uredbo gl. »Uradni list« št. 284/66 iz leta 1929.
*** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
25.	marca 1931., št. 67/XX/132.
Učitelj, ki ima skupaj tri slab« letne ocene ali dve zaporedtti slabi oceni, ne sme, opravljati praktičnega učiteljskega izpita in se mora odpustiti iz službe.
Bolovanje in odsotstvo, daljše od 6 mesecev, ter čas, prebit v kadru, se ne vštevajo v čas 4 let, v katerih je učitelj dolžan, da opravi praktični učiteljski izpit.
Clen 2.
Praktični učiteljski izpiti se smejo opravljati v času od 1. oktobra do 15. maja pred strokovno komisijo na državnih učiteljiščih v teh-le mestih:
1. za področje uprave mesta Beograda in Dunavsko banovino v Beogradu, Novem Sadu in Kragujevcu;
2. za Dravsko banovino v Ljubljani in Mariboru;
3. za Savsko banovino v Zagrebu, Gospiču in Pa-Kracu;
4. za Vrbasko banovino v Banjaluki in Sarajevu;
5. za Primorsko banovino v Mostarju m Šibeniku;
6. za Drinsko banovino v Sarajevu, Šabeu in Užicu;
7. za Zetsko banovino v Cetinju in Dubrovniku;
8. za Moravsko banovino v Jagodinu, Aleksineu in Negotinu;
9. za Vardarsko banovino v Skoplju in Pirotu.
Vsaka izpitna komisija ima svoj posebni delovodnik,
Arhiv in pečat.
UčiteljiSčni tajnik je poslovodja izpitne komisije.
Minister za prosveto sme odrediti po potrebi tudi več izpitnih odborov na istem učiteljišču. V tem primeru se smejo postavljati za komisijske člane .tudi gimnazijski profesorji.
Clen 3.
Kandidati se prijavljajo k izpitu s prošnjo na upravo dotičnega učiteljišča po sreskem načelniku, ki jo izroči po banski upravi (v Beogradu je predložiti prošnjo za opravljanje izpita po pristojnem nadzorniku, ki jo izroči upravi učiteljišča v Beogradu).
Prošnji prilože kandidati kratek popis svojega življenja, izpričevalo (diplomo) o opravljenem učiteljskem zrelostnem izpitu, potrdilo o službenih letih in letnih ocenah svojega dela. To potrdilo jim izdajo banske uprave. Kandidati prilože prošnji tudi potrdilo o jugoslovanskem državljanstvu, ki ga jim izda pristojno oblastvo.
Dan izpita odreja ravnatelj učiteljišča.
Člen 4.
Izpitno komisijo sestavljajo vedno: ravnatelj učiteljišča, nastavnik za pedagogiko, nastavnik za srbsko-llrvatsko-slovenski jezik in književnost, nastavnik za narodno zgodovino, nastavnik za zemljepis Jugoslavije in ®n vadniški nastavnik. Nastavnike, če jih je na šoli več za isti predmet, in vadniškega nastavnika odreja ravnatelj učiteljišča po vrsti. Ta razpored sestavlja ravnatelj ob začetku šolskega leta in se razpored za to šolsko leto ne izpremeni.
Člen 5.
Izpit obstoji iz teoretičnega (pismenega in ustmenega) in praktičnega izpita.
Člen 6.
Pismeni izpit se opravlja iz pedagoške predmetne skupine in državnega jezika s književnostjo, in sicer pred komisijo, ki daje po eno nalogo za vsak predmet. Ta izpit traja najmanj po 5 ur za vsak predmet.
Člen 7,
a) Naloge za pismeni praktični učiteljski izpit se drže v tajnosti in se objavijo kandidatom onega dne in ure, ko se izpit začne, in sicer vedno samo za oni predmet, iz katerega se tega dne izpit vrši. Vsaka kršitev te prepovedi, najsi se ta započne posredno ali neposredno, se smatra in kaznuje kot zloraba dolžnosti (člen 91. zakona o uradnikih).
b) Neposredno, preden se da pismena naloga, priobči predsednik izpitnega odbora kandidatom odredbe pod točko č) tega člena in jih opozori na posledice, katerim se izpostavijo, če se pregreše zoper te odredbe. Da se je ta odredba izvršila, se ugotovi v zapisniku (čl. 9.).
c) Vsi kandidati opravljajo pismeni izpit skupaj pod nepretrganim nadzorstvom dotičnega nastavnika in najmanj enega člana izpitnega odbora. Razen te dveh nadzoruje tudi ravnatelj ali njegov namestnik, kadarkoli je to mogoče, pismene izpite kandidatov.
č) Ob pismenih izpitih se dajo vsem kandidatom iste naloge. Nadzorni nastavniki so dolžni paziti: da izdeluje vsak kandidat sam, brez katerekoli druge pomoči, svojo nalogo in da ob tem delu ne rabi prepovedanih pripomočkov; da ne moti -rugih z izpraševanjem ", šepetanjem ali izposojevanjem knjig in nikakor ne gleda v tujo nalogo.
Kandidat, ki se zoper to pregreši, se prvič imenoma opomni in se tak primer vpiše v zapisnik. Če se primer ponovi, izgubi kandidat pravico do opravljanja praktičnega učiteljskega izpita za eno leto. Prav tako izgubi pravico, nadalje opravljati izpit, oni kandidat, za katerega se nepobitno ugotovi med samim izpitom ali potem, da je rabil nedovoljene pripomočke ali da je prepisoval tujo nalogo. O tem odloči izpitni odbor na predlog predmetnega ali nadzornega nastavnika. Če kandidat prekine svoje pismeno delo in izide brez dovolitve, tudi izgubi pravico, dalje opravljati izpit.
Člen 8.
a) Naloge se izdelujejo samo dopoldne
b) Vsak kandidat odda svoj izdelek nadzornemu na-stavniku takoj, čim ga dovrši, in sicer koncept in prepis obenem; ta pa ju sešije, overavljajoč vsake pol pole s šolskim vlažnim pečatom in svojim podpisom.
Če ne utegne dovršiti prepisa, odda kandidat samo koncept. Če tudi koncepta ni mogel dovršiti v določenem času, ga odda tako, kakor in kolikor ga je mogel izdelati.
c) Vse sestavke v konceptu in prepisu piše kandidat čisto in razločno na polovico prepognjene pole, tako da je nastavnikom mogoče vpisovati ob strani sv.je popravke in opombe.
Člen 9.
a)	O vsakem pismenem izpitu vodijo nadzorni nastavniki izmenoma zapisnik, v katerega vpisujejo vse, kar je važnejšega in kar velja pripomniti med izpitom. V ta zapisnik se vpišejo:
1. besedilo naloge;
2. točni čas, ko se je začelo pismeno delo;
3. imena nadzornih nastavnikov in v katerem času so imeli nadzorstvo;
4. kdaj je kateri kandidat dovršil nalogo in kaj je oddal in ▼ koliko polah;
5. kdo izmed kandidatov je bil opomnjen radi uporabe nedopustnih sredstev.
Ta zapisnik podpišejo predmetni in nadzorni nastavniki.
h) Pismene naloge se Hranijo v šolskem arhivu 10 (deset) let.
Člen 10.
Predmetni nastavnik pregleda točno in popravi izdelek kandidatov pri pismenem izpitu in zapiše na koncu svojo oceno s kratko obrazložityijo. Razen tega morata še dva člana izpitnega odbora pregledati pismene naloge vseh kandidatov in s svojim podpisom ugotoviti, ali se strinjata s predlagano oceno ali ne; v poslednjem primeru morata svoje mnenje ob kratkem obrazložiti. Ob pregledovanju vseh nalog je paziti tudi na srbsko-hrvat-sko-slovenski jezik.
Člen 11.
a) Predmetni nastavnik in pregledovalec zapisujeta na pregledanih nalogah svoje ocene po teh-le stopnjah: nezadostno (1), slabo (2), dobro (3), prav dobro (4) in odlično (5). Nedoločne ocene (dovolj dober, 3/2 in 3/4 itd.) se ne smejo niti dajati niti predlagati.
b) Kandidatske ooene, dobljene pri pismenem izpitu, se vpisujejo s številkami v zapisnik o praktičnem učiteljskem izpitu.
Člen 12.
Ustni izpit opravljajo kandidati, ki so dobili iz obeh predmetov pri pismenem izpitu najmanj oceno >dobro«. Ta izpit se opravlja iz državnega jezika s književnostjo, narodne zgodovine, zemljepisa Jugoslavije in šolske uprave s poznavanjem celokupnega zakonodajstva, ki se nanaša na narodne šole.
Upravo in zakonodajstvo izprašuje pri ustnem izpitu predsednik komisije. Ta izpit traja 35 do 40 (trideset pet do štirideset) minut.
Ostale predmete izprašujejo strokovni nastavniki in traja izpit iz vsakega predmeta po 30 (trideset) minut.
Člen 13.
a) Ustnemu praktičnemu učiteljskemu izpitu morajo prisostvovati vsi člani izpitnega odbora.
b) Nastavnik je dolžan, da pove kandidatu samo to, kar je neobhodno potrebno za pravilno umevanje vprašanja in potek odgovora. Sicer se mora pustiti kandidatu prostost, da odgovarja na izvlečeno vprašanje samostalno in da brez nastavnikove pripomoči pokaže z odgovorom svoje znanje. Razen nastavnika sme postavljati samo še predsednik izpitnega odbora kandidatu pomožna vprašanja.
č) Predsednik izpita sme po svoji izprevidnosti skrajšati ali podaljšati izpraševanje kandidata, toda ne več nego za 5 (pet) minut za vsak predmet.
Člen 14.
a) O vsakem ustnem praktičnem učiteljskem Izpitu se vodi zapisnik, v katerega se ob kratkem vpisuje, kateri kandidati in v katerem redu so bili klicani in kakšna vprašanja so dobili. Ta zapisnik podpišejo po dokončanem ustnem izpitu za vsako skupino kandidatov vsi člani izpitnega odbora.
b) Kateri kandidati se izprašajo predpoldne in kateri popoldne, se priobči neposredno pred samim pričetkom ustnega izpita.
c) Izpraševanje se vrši po predmetih, toda tako, da se izprašajo kandidati, določeni za eno polovico dneva, iz vseh predmetov.
č) Vsak nastavnik pripravi za ustni izpit vprašanja iz svojega predmeta. Vsa vprašanja razporedi dotični nastavnik, ko se pregledajo in odobre v seji izpitnega odbora, po listkih, združivši na vsakem listku po tri. Vsi listki morajo biti iz enakega papirja in popolnoma enako veliki, brez vsakega madeža ali znaka na zunanji strani. Pri izpitu izvleče vsak kandidat po en listek. Z vprašanji je treba obseči ves predmet. Listkov mora biti za vsak poedini predmet najmanj 50. Če je kandidatov več kot 40, mora biti število vprašanj vedno za 10 večje od števila kandidatov. Vsaki skupini kandidatov se predloži skupno število še neizvlečenih listkov. Listki, ki so že bili izvlečeni, ne pridejo več na izpit.
d)	Če izjavi kandidat najkesneje v 5 minutah, ko je izvlekel listek, da ne more odgovoriti na postavljena vprašanja, se mu dovoli, da izvleče drugo vprašanje. Prvikrat izvlečeni listek se vrne med preostala vprašanja. Da se je izvlekel drugi listek, se zapiše v zapisnik in se upošteva, ko se daje ocena temu kandidatu.
Člen 15.
Če se pripeti, da prične kandidat pri izpitu nevljudno odgovarjati in se nedostojno vesti, se po odločbi izpitnega odbora odstrani od izpita.
Tako odstranjeni kandidat izgubi pravico, da nadalje opravlja praktični učiteljski izpit, za leto dni.
Člen 16.
a) Čim se dovrši ustni izpit z eno skupino poklicanih kandidatov, odloči izpitni odbor o ocenah vseh kandidatov in za vsak predmet posebej. Te oqene 3e vpišejo poleg ocen pismenega izpita s številkami v zapisnik izpitnega odbora (čl. 11., točka b)).
b) Nastavnik izpraševalec predAaga za vsakega kandidata in za vsak predmet posebej oceno za ustni izpit, a izpitni odbor odloča o tem. Če se izpitni odbor ne zedini, da bi soglasno ugotovil oceno, se glasuje imenoma in se odloči o oceni z večino glasov. Če so glasovi enako razdeljeni, odloča glas predsednika izpitnega odbora. — Vsakemu članu odbora je dovoljeno, da da vpisati svoje posebno mnenje v zapisnik (čl. 14., točka a)). Ocene se vpišejo v zapisnik s številkami in črkami.
Člen 17.
Praktični izpit obstoji v praktičnem nastopu, ki ga opravi kandidat v razredu določene narodne šole, ko ga je predhodno obdelal pismeno pred komisijo.
Člen 18.
Za praktični nastop izvleče kandidat listek, na katerem sta označena metodična edinica in razred, kjer naj se nastop vrši. Teh listov mora biti najmanj 5 več kot je kandidatov, ki vlečejo listek.
Pismena obdelava nastopa traja največ 5 ur. Pri izdelavi pismene obdelave rabi kandidat pripomočke, ki mu jih dovoli komisija. Nastop traja najmanj 45 minut.
Člen 10.
Po dokončanem nastopu zagovarja kandidat svoj na* stop in daje potrebna opravičila in pojasnila glede uporabljenih pedagoških načel,
Odločba izpitnega odbora.
Člen 20.
a) Ko se ugotove ocene vseh kandidatov iz vseh predmetov, predpisanih za praktični učiteljski izpit, odloči izpitni odbor na predsednikov poziv za vsakega kandidata posebej o tem, ali je kandidat opravil praktični učiteljski izpit.
b) Ugotovljene ocene iz vseli predmetov se vpišejo s črkami iz zapisnika v glavni izpitni zapisnik ter tudi odločbe o poedinih kandidatih ob kratkem v »pripombi«.
Zapisnik podpišejo vsi člani izpitnega odbora.
c) Uspeh praktičnega učiteljskega izpita priobči kandidatom predsednik vpričo vseh članov izpitnega odbora uajkesneje drugi dan po dokončanem izpitu vseh kandidatov.
Člen 21.
Uspeh pri izpitu iz vsakega predmeta se ocenja z ocenami: odlično (5), prav dobro (4), dobro (3), siabo (2) in nezadostno (1).
Kandidat je opravil izpit, če je dobil iz vsakega predmeta najmanj oceno »dobro«.
Člen 22.
Ravnatelj učiteljišča izroči ministrstvu najkesneje v 14 dneh po dokončanem praktičnem učiteljskem izpitu svoje kratko poročilo o teku izpita, obenem tudi overovljen prepis po dveh nepopravljenih nalog iz vsakega pred-nieta, ki so se ocenile pri pismenem izpitu z ocenami ^odlično«, »prav dobro«, »dobro« in »slabo« (vsega skupaj Šestnajst pismenfli nalog); če je opravljalo izpit manj kot 16 kandidatov, pošlje ravnatelj overovljen prepis vseh Pismenih nalog.
Člen 23,
Vsak kandidat dobi izpričevalo o opravljenem izpitu.
Obrazec za izpričevalo predpiše ministrstvo za prosveto.
Izpričevalo o opravljenem praktičnem učiteljskem izpitu se izroči vsem kandidatom, ki sp izpit opravili, v osmih dneh, ko se je ves izpit dokončal.
Člen 24.
Če izgubi kandidat prvo izpričevalo, sme mu izdati ravnatelj na podstavi glavnega zapisnika o praktičnem učiteljskem izpitu in po odobritvi ministrstva za prosveto (čl. 20., točka b)) overovljeni prepis.
Člen 25.
V enem šolskem letu sme opravljati kandidat praktični učiteljski izpit največ dvakrat.
Člen 26.
Kjerkoli je to mogoče, opravljajo kandidati učitelji izpit na moških, a učiteljice na ženskih učiteljiščih.
Člen 27.
Ta začasna pravila stopijo v veljavo, ko jih odobri minister za prosveto, obvezno moč pa dobe od dne razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 19. marca 1931., O.n.br.22.610.
Minister za prosveto Bož, Maksimovič s, rt
200.
Na podstavi § 73. zakona o narodnih šolah z dne
5.	XII. 1929. predpisujem ta-le
začasna pravila o opravljanju praktičnega izpita za otroške vrtnarice.*
Praktični otroško-vrtnariški izpit za otroške vrtnarice s popolno učiteljsko kvalifikacijo (§73.).
Člen 1.
Otroške vrtnarice, ki so opravile učiteljski zrelostni izpit ali učiteljski diplomski izpit, zadobe pravico do' opravljanja praktičnega izpita za otroške vrtnarice po 20 mesecih dela v otroškem vrtcu.
V teh 20 mesecev dela v otroškem vrtcu se ne vštevajo odsotstva in bolovanja, daljša od 2 mesecev, niti velike šolske počitnice.
Otroška vrtnarica, ki ima skupaj tri slabe letne ocene ali dve zaporedni slabi letni oceni, ne more opravljati praktičnega izpita za otroško vrtnarico in se mora odpustiti iz službe.
Bolovanja in odsotstva, daljša od 6 mesecev, se ne vštevajo v čas štirih let, v katerih je otroška vrtnarica dolžna, da opravi praktični izpit za otroško vrtnarico.
Vse odredbe členov 7. do 12., 13. do 17., 20., 22. do
26.	začasnih pravil o opravljanju praktičnega učiteljskega izpita O. n. 22610 z dne 19. 111. 1931.** veijajo tudi za la izpit.
Člen 2.
Praktični izpiti za otroške vrtnarice se morejo opravljati v času od 1. oktobra do 15. maja pred strokovno komisijo na državnih ženskih učiteljiščih v teli-le mestih:
1. za področje uprave mesta Beograda in Dunavsko banovino v Beogradu, Novem Sadu in Kragujevcu;
2. za Dravsko banovino v Ljubljani in Mariboru;
3. za Savsko banovino v Zagrebu, Gospiču in Pa-kracu;
4. za Vrbasko banovino v Banjaluki in Sarajevu;
5. za Primorsko banovino v Mostarju in Šibeniku;
6. za Drinsko banovino v Sarajevu, šabcu in Užicu;
7. za Zetsko banovino v Hercegnovem in Dubrovniku;
8. za Moravsko banovino v Jagodini in Aleksincu;
9. za Vardarsko banovino v Skoplju in Pirotu.
Vsaka izpitna komisija ima svoj posebni delovodnik,
arhiv in pečat.
Člen 3.
Kandidatinje se prijavljajo za izpit s prošnjo na upravo dotičnega učiteljišča po sreskem načelniku, ki jo izroči po banski upravi. (Prošnja za opravljanje izpita v Beogradu se predloži po pristojnem nadzorniku, ki jo izroči upravi ženskega učiteljišča v Beogradu.)
Prošnji prilože kandidatinje kratek popis svojega življenja, izpričevalo (diplom) o dovršenem učiteljišču, po-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 7. aprila 1931., št. 78/XXIV/17t,
Zakon o narodnih šolah gl. »Uradni lisk št. 110/25 iz 1. 1929./30.
** Gl. »Službeni lisk št, 199/35 iz 1. 1931.
trdilo o službenih letih in o letnih ocenah svojega dela. To potrdilo jim izda banska uprava. Kandidatinje prilože prošnji potrdilo o jugoslovanskem državljanstvu in potrdilo o telesni sposobnosti za delo otroške vrtnarice, zlasti da imajo razvite čute in da nimajo nobenih napak v govorilih.
Dan izpita odredi ravnatelj učiteljišča.
Clen 4
Izpitno komisijo sestavljajo vedno: ravnatelj učiteljišča, nastavnik za pedagogiko, nastavnik za srbsko-hrvat-sko-slovenski jezik in književnost, nastavnik za narodno zgodovino, nastavnik za zemljepis, nastavnik za petje, nastavnik za telovadbo, nastavnik za risanje in ena otroška vrtnarica. Nastavnike in otroško vrtnarico, če jih je več na šoli, odreja ravnatelj učiteljišča po vrsti. Ta razpored sestavi ravnatelj ob začetku šolskega leta in se razpored ne izpremeni za to šolsko leto.
Učiteljiščni tajnik je poslovodja tudi za izpitno komisijo.
Clen 5.
Izpit obstoji iz teoretičnega (pismenega in ustnega) in praktičnega izpita.
Clen 6.
Pismeni izpit se vrši iz pedagoške predmetne skupine in iz državnega jezika s književnostjo, in sicer pred komisijo, ki daje po eno nalogo za vsak predmet. Ta izpit traja največ po 4 ure za vsak predmet. Kandidatinja, ki dobi iz obeh predmetov pismenega izpita najmani oceno »dobro«, se pripušča k ustnemu delu izpita.
Clen 7.
Ustni izpit se vrši iz teh-le predmetov:
a) psihologije zgodnjega detinstva;
b) nauka o otroških vrtcih, (metode, organizacija, zgodovina otroških vrtcev);
c) narodnega jezika in književnosti;
č) narodne zgodovine in zemljepisa Jugoslavije;
d) petja in deklamiranja;
e) telovadbe in otroških iger;
!) risanja (ilustriranja) in modeliranja preprostih živ-ljenskih oblik in predmetov iz otroške okolice;
g) uprave in poznavanja osnovnošolskega zakono-dajstva.
Upravo in zakonodajstvo izprašuje pri ustnem izpitu predsednik komisije. Ostale predmete izprašujejo strokovni nastavniki. Izpit iz psihologije zgodnjega detinstva in nauka o otroških zabaviščih traja po 25 minut, iz ostalih predmetov po 15 minut.
Clen 8.
Praktični izpit obstoji v praktičnem nastopu v otroškem vrtcu. Kandidatinja obdela predhodno nastop pismeno pred komisijo. S tem nastopom mora kandidatinja pokazati, da ima znanja in spretnosti, potrebnih za samostalno in uspešno delovanje v otroškem vrtcu.
Clen 9.
Za praktični nastop izvleče kandidatinja listek, na katerem sta označena metodična edinica in razred, kjer naj se vrši nastop. Teh listkov mora biti najmanj pet več kakor je kandidatinj, ki opravljajo izpit.
Pismena izdelava nastopa traja največ štiri ure. Pri pismeni izdelavi rabi kandidatinja tiste pripomočke, ki jih ji dovoli komisija. To pismeno izdelavo preda kandidatinja komisiji pred pričetkom nastopa. Nastop traja- najmanj 40 minut.	;
Člen 10.
Po končanem nastopu v otroškem vrtcu zagovarja kandidatinja svoje delo in daje potrebna opravičila in pojasnila glede uporabljanja pedagoških načel.
Člen 11,
Uspeh pri izpitu se ocenja iz vsakega predmeta z ocenami = odlično (5), prav dobro (4), dobro (3), slabo (2) in nezadostno (1).
Kandidatinja je izpit opravila, če je iz vsakega predmeta dobila najmanj oceno »dobro« (3).
Vsaka kandidatinja dobi izpričevalo o opravljenem izpitu v osmih dneh po končanem izpitu.
Obrazec za izpričevalo predpiše minister za prosveto.
Izpričevalo podpišejo vsi komisijski člani.
Clen 12.
Praktični otroško-vrtnariški izpit za otroške vrtnarice brez učiteljske kvalifikacije (§§ 73. in 74.).
Otroške vrtnarice, ki so opravile vsaj nižji tečajni izpit na srednji šoli ali završni izpit na meščanski šoli ter izpit na tečaju za otroške vrtnarice, zadobe pravico do opravljanja praktičnega izpita za otroške vrtnarice, brez popolne učiteljske kvalifikacije po 20 mesecih delovanja v otroškem vrtcu.
Clen 13.
Vse odredbe členov 12., 13., 14., 15., 16., 20., 23., 24. in 25. začasnih pravil o opravljanju praktičnega učiteljskega izpita 0. n. br. 22610 z dne 19. III. 1931.* in členov
1.	do 12. tega pravilnika veljajo tudi za ta izpit, toda s to razliko, da te otroške vrtnarice: 1. ne opravljajo pismenega izpita; 2. opravljajo pri ustnem izpitu kot predmet pod a) nauk o vzgoji z osnovami psihologije zgodnjega detinstva; 3. namesto izpričevala o dovršenem učiteljišču prilože prošnji izpričevalo o opravljenem izpitu na tečaju za otroške vrtnarice. Izpit iz predmeta pod d) (petja in deklamacije) in pod g) (uprave s poznavanjem osnovnošolskega zakonodajstva) traja za te otroške vrtnarice po 10 minut.
Člen 14.
Praktični izpit za otroške vrtnarice po tem pravik niku opravljajo tudi otroške vrtnarice zasebnih otroških vrtcev.
Clen 15.
Ta začasna pravila stopijo v veljavo, ko jih odobri minister za prosveto, obvezno moč pa dobe od dne, ko se razglase v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 27. marca 1931.; On. br. 26.173.
Minister za prosveto!
B.	Maksimovič s. r.
• Gl. »Službeni Uit« & 199/35 iz L 1931,
Na podstavi §§ 8., '24. in 29. zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili predpisujem
Pravilnik o priročnih lekarnah zdravnikov in živinozdravnikov.*
Dovoljenje za voditev priročnih lekarn.
Clen 1.
Zdravnik in živinozdravnik, ki imata pravico do izvrševanja zdravniške, odnosno živinozdravniške prakse, smeta dobiti dovoljenje za voditev priročne lekarne, če ni v kraju, kjer opravljata svojo prakso, javne lekarne.
Člen 2.
Dovoljenje za voditev priročnih lekarn daje ban po zaslišanju banskega sanitetnega sveta.
Zdravnik ali zobozdravnik, ki prosi za dovoljenje, da sme imeti priročno lekarno, je dolžan, da predloži s prošnjo, ki jo je vložiti potem prvostopnega občega upravnega oblastva, tudi dokaze o tem, da je delal praktično najmanj mesec dni v javni ali bolnični lekarni in da ima krajevno pravico za izvrševanje zdravniške, odnosno živinozdravniške prakse.
Šefi javnih lekarn so dolžni, da prijavijo sprejem zdravnika ali živinozdravnika v enomesečno prakso zaradi dosege pogojev za pridobitev dovoljenja za voditev priročnih lekarn, pristojnemu prvostopnemu oblastvu obče uprave.
Sprejem zdravnika ali živinozdravnika v prakso pri bolnični lekarni dovoljuje bolnični upravnik.
Potrdilo o enomesečni praksi v javni lekarni izdajg šef lekarne, overavlja ga pa prvostopno obče upravno oblastvo.
Potrdilo o enomesečni praksi v bolnični lekarni izdaja šef lekarne, overavlja ga pa upravnik bolnice.
Člen 3.
Izdana dovoljenja za voditev priročnih lekarn veljajo samo za kraj, za katerega se je dovoljenje izdalo.
Člen 4.
Dovolilo za priročno mkarno zdravnika ali živinozdravnika prestane veljati, če se odpre v kraju javna tekarna.
V takem primeru je dolžan imetnik javne lekarne, da odkupi, če zdravnik to zahteva, zalogo priročne lekarne, ki se da še uporabiti.
Odkupna dolžnost se nanaša samo na takšna sredstva, ki jih mora imeti lekarna po predpisih farmakopeje v zalogi, in samo takšne količine, ki ustrezajo obsegu prometa, ki ga je pričakovati od javne lekarne, ki se odpira.
Če ee ne doeeže sporazum o prevzemni ceni, se določi ta oena s oenitvijo komisije, ki jo imenuje prvoetop-
• »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
7.	aprila 1931., št 78/XXIV/170.
Zakon gl. »Službeni list« št, 4S./7 iz 1. 1931,
no obče upravno oblastvo, ki predloži komisijsko cenitev banu v odobritev.
Če nastane spor o odkupni dolžnosti, odloči o tem
ban.
V cenitveno komisijo se odrede trije strokovnjaki, katerih enega imenuje pristojna zdravniška zbornica, enega lekarnarska zbornica, enega pa prvostopno oblastvo obče uprave. K cenitvi je povabiti imetnike dovolila za javno in priročno lekarno ali njih namestnike.
Za podstavo cenitvi je vzeti tržno prometno ceno.
Pooblastitve v poslovanju priročnih lekarn.
Člen 5.
Dovolilo za voditev priročne lekarne upravičuje imetnika, da oddaja zdravila na predpisno izdani zdravniški recept, kolikor se smejo oddajati ta zdravila samo na zdravniški recept.
Živinozdravnik sme oddajati zdravila samo za veterinarsko uporabo.
Člen 6.
Lastnik priročne lekarne ne sme odreči oddaje zdravila iz svoje priročne lekarne, če ga predpiše drug zdravnik.
Predpisi o poslovanju priročnih lekarn.
Člen 7.
Zdravnik ali živinozdravnik mora voditi sam svojo priročno lekarno in ne sme poveriti poslovanja v taki lekarni drugi nekvalificirani osebi niti dati lekarne v zakup.
Člen 8.
V priročni lekarni se ne sme zaposlovati nestrokovno osebje za samostalno pripravljanje in oddajanje zdra* vil.
Člen 9.
Lastniki priročnih lekarn smejo nabavljati rdim potrebna zdravila in obvezilni material iz najbližje ja' ne lekarne ali iz zavodov, tvornic in trgovin na debelo.
Člen 10.
Lastniki priročnih lekarn so dolžni, da Imajo po krajevnih razmerah zadostno količino unoralmit - i umov in cepiva domačega izvora, po veljavnih predpisih.
Člen 11.
V vsaki priročni lekarni morajo hiti v zalogi naslednja zdravila, obvezila in uredba oprave.
A.	Zdravila.
Acetphenetidiuum
Acid. aeet. conc.
Acidurn aoetjdo-saliculicum
Acid. sulfur. dil.
Acidum borieum
Acid. tannic.
Acidum carbolicunj
Acid. tartar.
Adeps lanae
Aether dejmratua
AWhae radrs:
Ainmen oradam ‘Aminoma
Antidotum arsenici Antipyrin
Argentum-proteinicuin Argent. nitr. fuoum Aqua calcis Aqua destilata Aqua amygd. amar.
Bismuthum subgallieum Bismuthum subnitricum Campliora Catc. siulfuric.
Chloralum hydratum Chloroformiiuin puram Chloroformium pro varcosi Cbininum hydrochloric Cuprum sulfurk.
Cocainum hydroohlor.
Codeinum hyd roch loricurn Colfeinum-natr-benz.
Collyrium adstr. luteum.
Emplastrum adhaesivum elastic. extensum Emplastrum diachylon comp.
Emplastrum hydrargyri >Extractum secal. cora,
Extractum liquiritiae Extractum filicis maria Extraotum hydrastidis fluid.
Fari na sinapis Ferram sesquichloratum Flores chamomillae vulg.
Folia digitailis purpurea titr.
Folia Sennae Alexandrinae Glycerinum iHydr. ohlor. mite Hydr. bichlor. corros.
Hydr. oxydatum flavum 6Hydrogen. hyperoxydat. sol ut.
Jodoformium Jod u m
Kal. chloricum Kal. hypermanganic Kal. tartaric stibiat.
Kal. arsenic. solut.
Kal. natrio-tartaric.
Kal. sul foguajacol icum Kresohim saponatum Linum semen Liquiritiae pid v is'
Liquor ammoniac anis.
Magnesia sulfurica.
Magnesia carb.
Magnes. oxydat.
Morphium hydrochloric Menthol
Natr. hydrocarb.
Natr. salicyl Natr. sulfur.
Natr. bromatum Oleum camphoratmn Oleurn olikanim Oleum rioini Oleum cacao Oieum jecoris aaeilfi
Oteum terebinthinac reet.
Oplom
Pulv. rad. Ipecacuanhae Pulv. rhei cbinensis Pastitli hydrarg. bichlor. corr,
Phenyliuim salicyl.
PJumbum aoet. bas. sol.
Ptrivis liquiritiae comp,
Radix Ipecacuanhae
Saccharum
Santoninum
Salep	,
Sal carlsbadense. fact.
Sapo medicinalis Sapo viridis Senegae radix Secale corrrutum Sera
Spkitus vini conc.
Spiritus aetheris Sulfur praecipitat.
Syrupus simpley Sulfas ferri Sulfas zinci Tinct. opii simplex Tannalbinum Theobromin. natr. salicyl.
Tinctura amara Tinctura chinae comp.
Tinctura ferri pomat.
Tinctura valerianae Ung. hydrarg. cinereura Ung. simplex Ung. sulfurat ad scabiem Vaselin. alb.
Vaselin. flav.
Zincum oxydat
B.	Obvezilm material.
Brunsovo vato Billrothov balist Gaze hidrofilne
Gaze impregnirane z jodnformom Gaze impregnirane z dermatolom Filum sericeura antisepticum Obveze Guttapercho.
C.	Priprave.
1. Omaro za zdravila.
2. Omaro za strupe, ki se da dobro zakleniti.
3. Mizo za odpravo zdravil.
4. Tehtnico z uteži od 0005 do 200 gramov.
5. Preizkušene mere (3 kose).
6. Majhen možnaT iz kovine.
7. Skledice za tariranje, in sicer eno iz kovine, dve iz porcelana.
8. Steklen lijak.
9. Aparat za prirejanje pilul.
10. Lopatice (3 kose).
11. Žličke iz kosti in rumene kovine.
12. Priprave za prirejanje infuzov in dekoktov.
13. Zadostno količino steklenih lonoičev in škatlic za odpravljanje zdravil.
14. Signature in kapsule za graške.
Člen 12.
Po potrebi smejo imeti lastniki priročnih lekarn v zalogi tudi druga zdravila, ki niso uvrščena v farmakopejo.
Člen 13.
Priročna lekarna mora biti nameščena v suhem in svetlem prostoru in se mora v njej vzdrževati red in snažnost.
Zdravila je treba hraniti v dobro zaprtih posodah, na katerih mora biti vsebina čitljivo napisana s trajnimi (vžganimi) črkami.
Člen 14.
Odredbe glede kakovosti zdravil, njih pripravljanja In hranjenja v javnih lekarnah, kakor tudi glede cene zdravil veljajo tudi za priročne lekarne.
Člen 15.
Z zdravilom se mora oddati stranki tudi recept, taksiran po predpisu.
Člen 16.
Lastniki priročnih lekarn so dolžni, da vodijo redne knjige o dobavi in oddaji zdravil.
Nadzorstvo in nadzorni organi.
Člen 17.
Nadzorstvo nad poslovanjem priročnih lekarn se vrši po odredbah §§ 27. in 28. zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili.
Kazni.
Člen 18.
Kdor se pregreši zoper odredbe tega pravilnika, se kaznuje s kaznijo, določeno v § 35. zakona o lekarnah m nadzorstvu nad prometom z zdravili
Prehodno določbo.
Člen 19.
Priročne lekarne, ki so se odprle, preden stopi ta pravilnik v moč, se morajo prilagoditi tem odredbam najkesneje v treh mesecih potem, ko stopi ta pravilnik v moč.
Sklepne določbe.
Člen 20.
Glede prometa in kontrole narkotičnih drog hi strupov veljajo še nadalje povsem odredbe pravilnika o prometu in kontroli narkotičnih drog in strupov S. št. 10.750 z dne 10. maja 1930., objavljenega v št. 180-LVI »Službenih noviiK z dne 5. julija 1930*
Ta pravilnik stopi v moč izza dne razglasitve v »Službenih novinah«. Tedaj prestanejo veljati odredbe vseh predpisanih pravilnikov, ki se nanašajo na predmete iz tega pravilnika.
V Beogradu, dne L aprila 1931.
S.	br. 6308.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje:
_	  Nikola	Preka	s.	r.
• Pravilnik glej »Službeni Hat« M, 191/31, iz 1. 1930.
Dodatek k členu 30.
pravilnika o organizaciji, notranjem delu in vzdrževanju službe v državnih bolnicah z dne 16. maja 1930., št. S -10.652.*
Na enem oddelku se sme postaviti največ toliko volonterjev, kolikor je Skupaj asistentov in sekundarnih zdravnikov, izvzemši klinično osebje, a največ toliko, da pride na 10 bolnikov skupaj z asistenti, sekundarnimi zdravniki in volonterji po en zdravnik.
Volonterji se postavljajo samo na podstavi povoljne-ga mnenja šefa oddelka in bolničnega upravnika. Volonterji se morajo baviti na oddelku ves čas, predpisan za sekundarne zdravnike. V dežurstvu se volonterji ne morejo dati zastopati po bolničnih, v plačilo obvezanih zdravnikih. Volonterji na operacijskih oddelkih, vštevši oddelke za ženske bolezni in porodništvo, ne smejo samostalno operirati bolnikov (bolnic), ki so jih napotili v bolnico, niti si kaj dati plačati od njih, Volonterji po § 19. zakona o bolnicah** nimajo pravice do prejemkov in poslujejo po odstavku 1. tega člena brezplačno; zato ne smejo imeti v bolnici brezplačno ne stanovanja ne hrane, ra>zen ob dneh dežurstva, hrano pa po režijski ceni po § 15. uredbe St. S-10292 z dne 9. maja 1930.*** Zdravniki volonterji se ne smejo na svojih tablicah, s katerimi oglašajo privatno prakso, posl užiti označbe »bolnični zdravnik«. Zdravniki volonterji smejo biti na enem bolniškem oddelku najdalj 4 leta. Ta rok se sme podaljšati za eno leto samo v izjemnih, upoštevanja vrednih primerih in samo na posebno priporočilo šefa oddelka in bolničnega upravnika.
V Beogradu, dne 25. marca 1931.; S. br. 4635.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje: Nikola Preka s. r.
203.
Na podstavi §§ 1., 2., 3. in 29. zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili je predpisal gospod minister za socialno politiko in narodno zdravje z odločbo z dne 18. aprila 1931., San. br. 7412, te-le
Izpremembe in dopolnitve v pravilniku o zdravilih in zdravilnih specialitetah.f
Člen t.
Točka 4. člena 3. se črta.
V točki 7. člena 3. je namesto: »Zdravila močnega delovanja« postaviti: »Zdravila vobčec
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
11.	aprila 1931., št. 81/XXV/185.
Pravilnik gl. »Službeni list« št. 53/13 iz 1. 1930.
** Zakon o bolnicah gl. »Uradni list« št. 41/186 in 47/222 iz 1. 1929./30.
*** Uredbo gl. »Službeni list« št. 29/9 iz 1. 1930.
f »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
7.	maja 1981., št. 101/XXX/217.
Pravilnik o zdravilih in zdravilnih specialitetah gl. »Službene novine« z dne 5. julija 1930., št. 150—LV1. — »Službeni lisk št. 188/30 iz 1, 1930,
Točka 5.	je	postala	točka	4.	člena	3.
Točka 6.	je	postala	točka	5.	člena	3.
Točka 7.	je	postala	točka	6.	člena	3.
Točka 8.	je	postala	točka	7.	člena	3.
Točka 9.	je	postala	točka	8.	člena	3.
V členu 4. se izpreminja naslov in se glasi: »Specialitete in gotova zdravila«.
Člen 4. se izpreminja in se glasi:
»Zdravilne specialitete in gotova zdravila so preparati, ki imajo posebno ime, ki so teoretično in klinično opravičeni, ki so stalno iste sestave, znane vsebine, ki prihajajo v promet zaprti v posebnih omotih in pripravljeni za prodajo tako, da niti lekarnar niti zdravnik ne izpremenita v ničemer sestave, niti njih količine, ki pa »lužijo za zdravljenje ljudi ali živali.«
Točka 1. člena 5. se izpreminja in se glasi:
»1. Ti preparati se delijo na dve skupini:
a) Specialitete.
Za specialitete se smatrajo zdravila, ki se odlikujejo s posebnimi sestavinami ali kombinacijami svojih sestavin, katerih pripravljanja ali kombinacije ne more izvršiti lekarnar v lekarni po zdravniškem predpisu ob istem terapevtičnem učinku.
b) Zdravila s specialnim zaščitenim imenom.
To skupino sestavljajo čiste kemične spojine, droge ali kombinacije teh ali onih ali obojih. Ta zdravila sme tudi lekarnar sam pripraviti in oddajati po zdravniškem predpisu ob istem terapevtičnem učinku. Ta zdravila se odlikujejo samo po svojih zunanjih svojstvih.
Cena teh zdravil s specialnim zaščitenim Imenom ne »me presegati one cene, ki jo predpisuje lekarniška taksa, če bi se pripravilo zdravilo v lekarni.«
Odstavek prvi v členu 6. se izpreminja in se glasi:
»Za zdravilne specialitete in gotova zdravila s specialnim zaščitenim imenom se ne smatrajo«
V točki 1. člena 6. se zamenja beseda: »specialitete« z besedami: »zdravila s specialnim zaščitenim imenom«.
V točki 5. člena 6. se črta stavek: »ter, kolikor jim niso dodana druga sredstva v toliki meri, da bi imela v zdravilnosti vod in soli pretežni vpliv«.
Točka 7. člena 6. se črta.
Točka 8. člena 6. je postala točka 7.
V poslednjem odstavku člena 16. se dodajo za besedami: »Jekarnarskim zbornicam« besede: »javnim lekarnam , in stalnemu strokovnemu svetu«.
Na koncu člena 16. se dodaja nov odstavek, lci se glasi:
»Vsaka lekarna mora imeti seznamek odobrenih specialitet in zdravil s specialnim zaščitenim imenom z označbo cene; lekarnar mora pokazati ta seznamek na zahtevo zdravnika ali prizadetega občinstva. Lekarnar je dolžan, da nabavi vsako odobreno specialiteto ali zdravilo s specialnim zaščitenim imenom, če ju zdravnik predpiše.«
Na koncu tretjega odstavka v členu 20. je dodati stavek:
>ki obvešča o tem stalni strokovni svet.<
V tretjem odstavku v členu 24. se dodajo za besedami: >en profesor farmakognozije« besede: >en proiesor interne medicine«,
Clen 2.
V pravilniku se izpreminja jo vsi dosedanji nazivi: »specialitete«, in sicer v členih: 4., 5., 6., 7., 8., 9,, 10.,
11.,	12., 13., 14., 16., 17., 18., 19., 20., 21., 22., 23. in 24., in se glase: »zdravilne specialitete in zdravila s specialnim zaščitenim imenom«.
Clen 3.
Te izpremembe in dopolnitve veljajo od dneva razglasitve v »Službenih novinah«.
Iz pisarne sanitetnega oddelka ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje.
204.
Razpis
o taksiranju pritožb v stvareh zavarovanja.*
Ob vprašanju, kako je taksirati pritožbe zoper rešitve sodišča prve stopnje o dovoljenih sredstvih zavarovanja in pritožbe, vložene na višja sodišča zoper rešitve, izdane na podstavi prošenj, s katerimi se z enim samim spisom zahteva več vrst zavarovanja (kakor: prepoved in zaznamba), daje oddelek za davke na podstavi člena 43. zakona o taksah naslednje pojasnilo:
Da je taksirati vsako pritožbo zoper odločbe v stvareh zavarovanja po predpisih tar. št. 176. taksne tarife po višini vsote zaprošenega zavarovanja; če gre za pravice, ki se ne dajo oceniti, kot pravica prepovedi imo-vinske odsvojitve, zavarovanje služnostne pravice in njima podobnih pravic, ki se vpisujejo V zemljiške knjige, je pobirati takso za pritožbo po točki 2. tar. št. 276. taksne tarife.
Če se vlaga pritožba zoper rešitev, s katero je dovoljenih več vrst zavarovanja, je plačati samč eno takso, ker se vrši o eni pritožbi eno pretresanje in izda ena odločba.
Do razglasitve tega pojasnila morajo zahtevati sodišča za vse pritožbe, prejete v zgoraj navedenih primerih z manjšo takso, kljub členu 15. zakona o taksah, doplačilo samo redne tukse po prednjem, po razglasitvi tega pojasnila pa postopati z vsemi pritožbami, ki so manj taksirane, po členu 15. zakona o taksah.
Iz oddelka za davke ministrstva za finance, v Beogradu,
dne 6. aprila 1931.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« * d## 20. akrila m1,	&7/XXVIII/202,
Razpis.
Rešitev o znižanju uvozne carine na očiščeno žveplo.*
Na podstavi Člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi in člena 1. zakona o izpreinembi zakonskih odredb, s katerimi se predpisuje zasliševanje ali odločanje ministrskega sveta, odnosno soglasnost finančnega odbora narodne skupščine, je izdal minister za finance naslednjo rešitev, s katero je izrekel soglasnost tudi predsednik, ministrskega sveta pod štev. 1785 z dri* 23; maja 1931.:
1. Uvozna carina na očiščeno žveplo iz štev. 197., točke 2., uvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi se znižuje od Din 1-50 (enega dinarja petdeset par) na Din 0'75 (sedemdesetpet par).
2. Znižana carina iz točke 1. te rešitve se uporablja dp vštetega 30. septembra 1931.
3. Ta rešitev stopi v moč na dan razglasitve v »Službenih novinah«.
Iz pisarne ministrstva za finance, oddelka za carine; v Beogradu, dne 26. maja 1931., br. 18100.
(Ta razpis je objavljen v št. 120 »Službenih novin« dne 30. rnaia t. 1., od katerega dne je tudi v veljavi.-)
206.
Razpis.
Dopolnitev razpisa št. 29131/929 o uvoznem carinjenju papirja.**
Na podstavi člena 28. v predlogu zakona o obči carinski tarifi dajem carinarnicam, v dopolnitev razpisa z dne 8. julija 1929., št. C. br. 29131, naslednje pojasnilo: Kot papir pergamin po št. 454., točki 4., uvozne carinske tarife se carini tudi takozvani papir »Havana«, ki je izdelan iz fine in dolgo mlete, posebej pripravljene snovi. Od ovojnega papirja iz št. 444. uvozne carinske tarife se razlikuje papir Havana po tem, da je po obeh straneh zelo satiniran in vrhu tega prozoren, kar poteka Qd dolge mletve mase in glajenja papirja. Če se položi papir Havana čez tiskano ali pisano besedilo, se to razločno vidi, česar ni pri ovojnem papirju. Papir Havana je ali svetle barve ali je pobarvan v snovi, razlikuje se pa od pergamentnega papirja v tem, da se na odtrganem koncu, zlasti če se predhodno pomoči v vodo, vidijo vlakna, dočim pri pergamentnem papirju teh vlaken ni, temveč se vidijo odtrgana mesta, kakor da so bila odrezana z ostrim nožem.
Carinarnice naj vpišejo to pojasnilo v razpis C. br. 29131 iz 1. 1929. in naj po njem postopajo.
Ta razpis stopi v moč na dan razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 7. aprila 1931.; št. 12308/IV.
Pomočnik ministra za financer Dušan Letica s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
4.	junija 1931., št. 123/XXXVI./264.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
afcciia mi* It*
Popravek.*
V proračunu državnih razhodkov za leto 1931./32. je v stroki ministrstva pravde pri poglavju XIV. »Kazenski in slični zavodi« dodati v besedilu za besedo: »Begunjah« besede: »in ženski kazenski zavod v Zagrebu«, kar se s tem popravlja.
Iz oddelka za državno računovodstvo in proračun, v Beogradu, dne 29. maja 1931.; br. 61791/11.
208.
Popravek.**
1. V proračunu državnih razhodkov za leto 1931./32. so se pripetili v stroki ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje pri bolnici za duševne bolezni v Ste-njevcu naslednji tiskovni pogreški:
V part. 1, poz. 1, je namesto: »4 zdravniki: 2—I/VII in 2—I/VIII« postaviti: »10 zdravnikov: 2—I/VII in 8— I/VIII«; v isti partiji, poz. 3, je namesto: »35 služiteljev: 14—I in 21—II« postaviti: »40 služiteljev: 14—I in 26—II« in v isti partiji, poz. 4, namesto: »195 oseb« je postaviti: »300 oseb« — vsote se ne izpremenijo.
2. V finančnem zakonu za leto 1931./32.*** se je pripetil naslednji pogrešek:
Pri § 56. na strani 19 v 7. vrsti od spodaj je namesto: »br. 74« postaviti: »br. 1704«, kar se s tem popravlja.
Iz oddelka za državno računovodstvo in proračun, v Beogradu, dne 22. maja 1931.; br. 58299/11.
Banove uredbe.
209.
Izpremembe
v staležu banovinskih uslužbencev v območju Dravske banovine.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 19. maja 1931., I. No. 2225/3, je bil postavljen za banovinskega sekundarnega zdravnika v javni bolnici
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
4.	junija 1931., štev. 123/XXXVI./265. — Popravek je objavljen tudi že v »Službenih novinah« z dne 2. juniia
1931., štev. 121.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
4.	junija 1931., št. 123/XXXVI./265. — Popravek je objavljen tudi že v »Službenih novinah« z dne 25. maja
1931., št. 115.
*** Finančni zakon za leto 1931./32., gl. »Službeni list« št. 150/29 iz leta 1931. Pogrešek, ki se zgoraj popravlja, je na strani 682, v levem stolpcu, v 12. vrsti od spodaj (v prilogi »Službenih novin« 72/XXI. pa na aU&ui 35111.
v Celju v VIII. položajni skupini s plačo Din 780-—, položajno doklado Din 400-—, osebno draginjsko doklado drugega razreda Din 950-— ter posebno nagrado Din 300-— dr. Červinka Milan Žiga, zdravnik-pri-pravnik istotam.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 16. maja 1931., I. No. 2916/2, je bil postavljen za banovinskega tehničnega pristava VIII. položajne skupine s plačo Din 730-— ter položajno doklado Din 400— in osebno draginjsko doklado Din 950-— mesečno na dosedanjem službenem mestu ing. Jug Avgust, banovinski inženjer dnevničar pri tehničnem razdelku sreske-ga načelstva sreza Maribor, levi breg.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 27. maja 1931., I. No. 5004/2, je bil postavljen za banovinskega sekundarnega zdravnika v splošni bolnici v Mariboru v VIII. položajni skupini s plačo Din 730—, položajno doklado Din 400-—, osebno draginjsko doklado II. draginjskega razreda Din 950-— ter posebno nagrado Din 300-— mesečno dr. Lutman Stanko, banovinski zdravnik-pripravnik splošne bolnice v Mariboru.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 28. maja 1931., I. No. 5469/1, je imenovan Hafner Vladimir, banovinski uradniški pripravnik pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, z mesečno plačo Din 1550-— za banovinskega pisarja IX. položajne skupine s plačo Din 575, položajno doklado Din 300— in osebno draginjsko doklado Din 1050-— mesečno na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 28. maja 1931., I. No. 5475/1, je imenovan Lesar Ivan, banovinski uradniški pripravnik pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani, z mesečno plačo Din 1550-— za banovinskega pisarja IX. položajne skupine s plačo Din 575'—, položajno doklado Din 300’—, in osebno draginjsko doklado Din 1050-— mesečno na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 28. maja 1931., I. No. 5465/1, je imenovana Brenčič Marija, banovinska uradniška pripravnica pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani z mesečno plačo Din 1400— za banovinsko arhivsko uradnico X. položajne skupine s plačo Din 475, položajno
doklado Din 2^0-— in osebno draginjsko doklado Din 1000’— mesečno na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 28. maja 1931., I. No. 5466/1, je imenovana Brus Hedvika, banovinska uradniška pripravnica pri kmetijski šoli v Št. Juriju ob južni železnici, z mesečno plačo Din 1200-— za banovinsko arhivsko uradnico X. položajne skupine s plačo Din 475-—, položajno doklado Din 200— in osebno draginjsko doklado Din 750-— mesečno na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 28. maja 1931., I. No. 5478/1, je imenovan Samec Ignacij, banovinski uradniški pripravnik pri kraljevski banski upravi Dravske banovine z mesečno plačo Din 1400-— za banovinskega arhivskega uradnika X. položajne skupine s plačo Din 475-—, položajno doklado Din 200-— in osebno draginjsko doklado Din 1000-— mesečno na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 16. maja 1931., I. No. 4834/1, je postavljen Stabej Jožef za tajnika sreskega cestnega odbora v Mariboru v X. položajni skupini.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 28. maja 1931., I. No. 5479/1, je imenovana Šerjak Viktorija, banovinska uradniška pripravnica pri kraljevski banski upravi v Ljubljani z mesečno plačo Din 1400-— za banovinsko arhivsko uradnico X. položajne skupine s plačo Din 475—, položajno doklado Din 200-— in osebno draginjsko doklado Din 1000-— na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 28. maja 1931., I. No. 5481/1, je imenovan Verče Ivan, banovinski uradniški pripravnik pri kmetijski šoli v Št. Jurju ob južni železnici, z mesečno plačo Din 1200-— za banovinskega arhivskega . uradnika X. položajne skupine s plačo Din 475-—, poio-žajno doklado Din 200-— in osebno draginjsko doklado Din 750-— mesečno na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 3. junija 1931., I. No. 5607/1, je bila po službeni potrebi premeščena Vovk Eleonora, zaščitna sestra pripravnica pri zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani v istem svojstvu k zdravstvenemu domu v Tržiču.
izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik In odgovorni urednik; Pohar Robert v Ljubljani. Siska j« zalaga; Tiskarna j-Merkur* s Ljubljani; nje« predstavnik; Otmar JVlihdlek s Ljubljani,