No. 30 Ameriška Domovi ima AMCRSCAN IN,SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, FEBRUARY 23, 1961 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER ŠTEV. LX — VOL. LX Kanadski minister G. Hees predložil pravila 2a ameriška podjetja, ki delujejo v Kanadi V zarlnjili mes>'ec‘lh je bilo veliko pisanega o odnosih med Kanado in Združenimi državami. Zagovorniki prijateljstva in dobrega sosedstva so načrtno preiskovali vzroke slabšanja teh cdncsov in predlagali, kaj naj bi tak razvoj ustavilo. Eden med njimi je tudi kanadski trgovinski minister George Hees. ST. THOMAS, Ont. — Kanada je napovedala uvedbo novih odredih, ki bodo otežile delovanje ameriških industrijskih družb in Podjetij v Kanadi, v kolikor ne bodo sprejele v svoje vodstvo kanadske domačine in dovolile, da Kanadčani pokupijo večino delnic njihovih (kanadskih podružnic. Trgovinski minister George Hees je pred zborom kanadskih gospodarstvenikov dejal, da Kanada potrebuje tuji kapital, če hoče gospodarsko rasti w napredovati, svetoval pa je ^nim tujim podjetjem, ki se odločijo za ustanovitev podružnic v Kanadi, naj se potrudijo uži-veti v kanadski način življenja in skušajo vse svoje delo in po- £šchmann hn odgovarja! M m sslilve Slovemoev BEOGRAD, FLRJ. — Zvezna vlada je poslala Izraelu ves ob-težilni material proti Adolfu Eichmannu, ki sp ga Izraelci lani ugrabili v Argentini in ga bodo sredi aprila postavili pred sodišče kot soodgovornega za pomor okoli šest milijonov Židov tekom nacistične vlade v Nemčiji in 'Evropi. •V obtežil nem materialu jugoslovanske vlade so tudi dokazi za izseljevanje Slovencev iz onega dela Slovenije, ki je prišel tekom druge'svetovne vojne pod nemško zasedbeno oblast. Kot je znano so Nemci takoj po zasedbi prijeli vso narodno zavedno inteligenco, svetno in duhov-sko, pa tudi vse ostale narodno zavedne ljudi na Gorenjskem in štajerskem, ter vse skupaj izselili v Srbijo in na Hrvaško. Precej teh ljudi so že od samega za-eelika poslali v koncentracijska taborišča v Nemčijo. Kasneje so Nemci izselili Slovence tudi iz okrajev Krško in Brežice ter na-s°lilli tam kočevske Nemce, ki so Po dogovoru z Italijo zapustili Kočevsko slovanje voditi s kanadskega vidika. “Kanada bo gostoljubno sprejela tuje podružnice, če se bodo vedle kot dobri Kanadčani . . . Mislim, da se' bo gospodarski položaj teh podružnic izboljšal in se bo splošen odnos Kanadčanov do tujega kapitala popravil, če ameriške družbe ne bodo smatrale Kanade za podaljšek ame-r: - kega trga, ampak se bodo potrudile razumeti kanadske interese in želje ter se trudile za njihovo izpolnitev,” je dejal Hees. Min uter je navedel tehle osem ;cčk kct vodilo ameriškim podjetjem na kanadskih tleh: Dajte Kanadčanom možnost, ia kupijo delnice podružnic, ki poslujejo v Kanadi; Opogumljajte in vežbajte kanadsko osebje, da bo prevzelo vedno večji del vodstva in stro-iovnih položajev v podružnici noriporacije; Podpirajte izvoz kanadskih Dcdružnic, vključno delov, ki jih ’abijo tovarne korporacije doma; Uporabljajte toliko kanadske-|a materiala in sestavnih delov i kanadskem poslovanju, kolikor je le mogoče gospodarsko opravičiti; Predelajte kanadske surovine pred izvozom, kjer je to mogoče rentabilno izvesti; Dajte vodstvu podružnic večjo samoupravo v njihovem poslu v Kanadi; Izvajajte več ©snovnih razife-kovainih del v Kanadi in uvedite v Kanadi nove industrije. Kanadske podružnice ameriških družb naj sodelujejo tesneje v življenje sredine, kjer delujejo. “Če se bodo tuje podružnice držale teh načel, bodo postale sestavni del Kanade in kanadskega ljudstva,” je zatrjeval trgovinski minister Hees. Novi grobovi Louis Cermely V Euclid Glenville bolnici je umrl Louis Cermely, star 66 let, stanujoč na 15919 Whitcomb Ave. Tukaj zapušča soprogo Phyllis, roj. Stibel, doma iz Ustja pri Ajdovščini, otroka Bernice Martin in Roberta, brata Ohrista, sestro Mary Cermely (v Wooster, Ohio), ter več drugih sorodnikov. Rojen je bil v Ajdovščini, kjer zapušča sestre Josephine Hrvat in Louiso Bizjak. V Ameriki je bil 50 let. Bil je zaposlen zadnjih 16 let pri New York Central železnici. Bil je član Društva sv. Jožefa št. 169 KSIKJ, Društva Vipavski raj št. 312 SNPJ in Društva Najsvetejšega Imena pri Mariji Vnebovzeti. Pogreb bo v soboto zjutraj ob osmih iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebo-vzete ob devetih. John Mahne Po dolgi bolezni je preminul v Euclid Glenville bolnici John Mahne, star 65 let, stanujoč na 1850 Kapel Drive, Euclid. Poprej je družina dolgo let živela na 12529 Vashti Ave. Tukaj zapušča soprogo Mary, roj. Bobnar, doma iz Ivanje vasi pri Novem mestu, sina Emila in hčer Elsie Mason, 4 vnuke, brata Josepha in več drugih sorodnikov. Rojen je bil v vasi Tatre na No-tranjskejn, kjer zapušča brata Antona in sestro Marijo Trebeč. V Ameriki je bil 47 let. Bil je član Društva Ribnica št. 12 SDZ. Do pred štirimi meseci, ko je stopil v pokoj, je delal 10 let pri Lake’ Cartage Co. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 8:30 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St., ob 9:30 v cer- Proliameriški izgredi zaradi orožja v Burmi Vesti, da so pri kitajski gverili v Burmi zajeli ameriško orožje, so povzročile hude protiameriške demonstracije. RANGOON, Bur. — Vojaštvo je moralo uporabiti strelno orožje, da je ukrotilo doslej največje protiameriške demonstracije v tej nevtralni državi južne Azije. Vojaki z jeklenimi čeladami na glavah so streljali z avtomatičnim orožjem proti kakim 10,000 demonstrantom pred ameriškim p osi an st vem v Rangoonu. Tekom izgredov je bilo resno ranjenih 35 demonstrantov in irije policaji. Demonstranti so protestirali proti oskrbi Čangkajškovih kitajskih gverilcev na burmansko-kitajski meji z ameriškim orožjem. Združene države vodijo preiskavo, kako je to orožje prišlo tja. Burmanske oblasti trdijo, da ga gverilcem prinašajo Čangkajškova letala s Formoze. LETALSKI MEHANIKI SE ŠE NISO VRNILJJJA POSEL Glasovanje letalskih mehanikov o vrnitvi na posel je bilo odloženo. Včeraj in danes zjutraj so se vršila dolga posvetovanja med zastopniki letalskih družb, delavskega tajništva in stavkujo-čih mehanikov, ne da bi prišlo do kakega zaključka. Letalske družbe so zagrozile stavku-jočim s kaznimi, če se do danes opoldne ne vrnejo na delo. Iz Clevelanda in okolice i Vaja za “V časxi obiskanja”— Jutri, v petek, zvečer ob 7:30 bo v Baragovem domu vaja za “V času obiskanja” za zadnje štiri slike. V soboto popoldne ob 2:30 so vabljeni v Baragov dom vsi otroci, ki sodelujejo “V času obiskanja”. Seja— ' Podr. št. 3 SMZ ima v nedeljo ob dveh sejo v Slov. domu na Holmes Ave. Molitev— Članice Oltarnega društva fa- WASHINGTON, D. C. — Napovedano je bilo, da bo unija letalskih mehanikov do včeraj dopoldne izvedla glasovanje med svojimi člani glede končanja stavke. To glasovanje je bilo odloženo, ker se niso Western Airlines hotele obvezati, da ne bodo nič ukrenile proti stavkajočim, kot so to storile druge letalske družbe. Te so po preko triur-|re Marije Vnebovzete so vabljenem posvetovanju z delavskim tajnikom objavile, da bodo ne nocoj ob 7:30 v Grdinov po-nastopile proti stavkujočim s kaznimi, če se ti do danes opdl- greb. zavod na Lake Shore dne ne vrnejo na delo. Sam delavski tajnik je izjavil, da za 31vd. k molitvi za pok. Mary nadaljevanje stavke ni več pravega razloga. Stavkajoče je 3rodnik, jutri zj. ob devetih pa pozval k vrnitvi na posel tudi glavni predsednik AFL-CIO k pogrebni sv. maši G. Meanv. [ ^iov_ pisarna zopet odprta— Od prihodnje sobote, 25. feb., do Slovenska pisarna v Barago- O. - Zakonodaja |vem domu Z0Pet ob sobolah Predsednik Kennedy je pozval štavkujoče, naj se vrnejo na delo že v torek, podoben poziv je izdal tudi glavni predsednik AFL-CIO George Meany. Ko so komunistične čete za-, vocimki unije letalskih mehani-vzele leta 1949 obmejno ozeml je, j ]^ov so obljubili, da bodo glaso- ?o se kitajske nacionalne čete|vanje 0 koncu stavke izvedli umaknile preko meje v Burmo, | preko noči od torka na sredo. ;tjer so ustvarile nekako lastno Qiasovanje je bila nato zaradi republiko. Burma je skušala temu napraviti konec, ker se je bala zamere rdeči Kitajski. Tako se je del kitajskega nacionalnega vojaštva po posredovanju Združenih narodov umaknil na Formozo, okoli 10J/Q0 mož pa je ostalo še vedno v Burmi. Pred nekaj tedni so kitajske komunistične in burmanske čete hotele zajeti in uničiti še ostanke teh Čangkajškovih pristašev. Tekom teh bojev, ki pa niso bili v Zadnje vesti COLUMBUS, __________ je sprejela predlog o podalj-1'edno odPrta od °Poldne do 6'lh šanju brezposelne podpore, ki Ohio. kev sv. Felicite, nato na Ali cei0^i uspešni, so burmanske če-Souls pokopališče v Chardon, |^e zaje]e prj kitaj?kih nacionalnih gverilcih ameHško orožje. -------o-------- —r Okoli 8 milijonov otrok v naš?^m:želi se vozi v šolo s posebnimi šolskimi avtobusi. Ciper hoče v britsko skupnost narodov NIKOZIA, Ciper. — Komaj se je Ciper dobro osvobodil britanske oblasti, že so se njegovi vodniki odločili, da zaprosijo za sprejem v britsko Skupnost narodov. Predsednik republike nadškof Makarios je izjavil, da se je ciprska vlada nedavno odločila za tak korak. To je zanimivo zlasti zaradi tega, ker so bili nekdaj Makarios in njegovi grški somišljeniki za združitev Cipra z Gr. čijo. Za neodvisnost so se odločili šele, ko 'so videli, da združitve z Grčijo ne morejo doseči. stališča Western Airlines odloženo, stavka se nadaljuje. Danes v zgodnjih urah so bili novi razgovori med predstavniki unije, letalskih družb in delavskega tajništva, ki pa tudi niso privedli do nobenega sklepa- Objavljeno je bilo, da se bodo razgovori nadaljevali danes dopoldne ob devetih. Zastopnik šestih letalskih ! družb, ki so največ prizadete po stavki, je izjavil, da bodo letalske družbe svojo obljubo o nekaznovanju stavkujočih umaknile, če se ti do danes opoldne ne vrnejo na delo. ------o------ Papirnata posteljnina Kemiki newyorške tovarne Clupak so izoblikovali postopek, po katerem je mogoče izdelovati papir, ki se enakomerno razteguje v vse smeri. Iz tega močnega papirja bodo poslej izdelovali baje tudi rjuhe, povoje in delovne halje. pa more stopiti v veljavo šele po preteku treh mesecev po guvernerjevem podpisu. Predlog je izglasovala republikanska večina, med tem ko so demokrati glasovali proti nje mu, ker je “pomanjkljiv”. Preti predlogu so se odločno izjavile tudi delavske unije. WASHINGTON. D C. — Predsednik Kennedy je po poslaniku L. Thompsonu poslal Hruščevu pismo, v katerem tega poziva, naj pomaga k širšemu sodelovanju Sovjetije in Amerike za ohranitev svetovnega miru. Predsednik ZDA je povedal vodniku ZSSR jasno in odločno, da Združene države ne bodo dopustile nobenega i z r a bljanja sedanjih razmer v Kongu in Laosu od strani komunističnega sveta. WASHINGTON, D C. — Delavski tajnik Goldberg je dejal, da v zadnjem času nekatera znamenja hude upanje na izboljšanje nja dežele. W A S H I NGTON, D.C. — Earl Smith, nekdanji poslanik CLEVELAND, O. — Pred par tedni je okoli 600 nezadovoljnih pristaniških delavcev ustavilo želežniški promet v vzhodnem delu naše dežele. Takrat se je federalnemu tajniku za delo posrečilo, unije in poslodavce pomiriti. Vkljub temu ima javnost štrajk še Armada in mornarica veseli Številnih prijav New YORK, N. Y. — Tekom zadnjih mesecev se je štev. pro-Tovoljnih prijav, prav posebno Pa ponoven vpis že odsluženih Vojakov v armadi in v vojni ^°rnarici nenavadno povečalo. tem bo obvezno novačenje so-razmerno zmanjšano. Armada in mornarica bosta s Ponovnim vpisom odsluženih j . , , , ^j^kov in mornarjev prihranili zmeraJ v zel° slabem spominu. Prepričana je, da nima nekaj sto organiziranih delavcev pravice, zavreti vse gospodarsko življenje. Ako imajo unije pritožbe do poslodavcev, imajo odprta tudi pota, kako doseči postavljene cilje. Ni pa treba delavcem kar samolast-no hoditi po svojih potih in se nič ne ozirati na interese vseh Amerikancev. Podoben slučaj imamo sedaj. V letalski panogi imamo tri glavne organizacije, ki so v njih včlanjeni pilotje in letalski tehniki. Največja je zveza zasebnih pilotov, to je takih pilotov, ki se ne pečajo poklicno s pilotiranjem letal. Imajo ali svoja mala letala ali pa so v službi podjetij, ki imajo svoja zasebna letala za vpo-rabo svojega vodilnega urad Delavske unije in njihov vpljiv na naše gospodarsko življenje ništva. Precej takih pilotov smer, pravo višino, pravo hi-ima tudi svoja tovorna letala; trost, da se pravočasno, izo-prevažajo v njih blago po na-*giba drugim letalom, da je ročilu kot prevozniki po su- j zmeraj pripravljeno na zrač-hem. Ta zveza ima okoli 100,-! ne viharje itd. Letalski meha-000 članov, javnost pa ve le niki pa morajo gledati, da vsi stroji in instrumenti pravilno delujejo. ,Kakor hitro opazijo i [ sredstev, ki so namenjena za '0zbanje novincev, pri tem pa a tudi bolj pripravljeni za vsa-ko Potrebo. Verjetno vpliva na povečan ^Pis vsaj delno sedanji gospo-C arslki zastoj. V tej zvezi je za-mmiva ugotovitev, da je število ^ovih prijav in obnova starih raMo padlo! Cft»OUDY Vremenski prerok pravi: M’lo, nalivi. Najvišja temperatura čez dan 60. Na noč hlad-neje» naletavanje snega, ^ ^ malo o njej, ker nima sporov z nikomur razven z federalnimi letalskimi kontrolnimi organi. V drugi uniji so včlanjeni pilotje, ki so v službah letalskih družb. Znana je pod imenom ALFA. Ta unija zastopa dejansko interese vseh pilotov deželi. Je največja in najmočnejša. Poleg nje obstoja mala unija znana pod imenom Mednarodna zveza letalskih mehanikov. Šteje samo okoli 3,500 članov. Med piloti in letalskimi mehaniki ni bilo nikoli pravega soglasja. Letalski mehaniki so dejansko pomagači pilotov, morajo znati skoraj vse, kar znajo pilotje, le izpita za pilote jim ni treba polagati, v kolikor tega ne zahtevajo^ podjetja, ki so pri njih v službi. Delo si pilotje in letalski inženerji delijo tekom poletov takole: pilotje skrbijo predvsem za to, da letalo pravilno leti, da ima pravo kaj sumljivega in tega ne znajo popraviti, morajo o tem obvestiti pilote. Za letalske druibe pomeni taka delitev dela povečane obratne stroške, saj moraj oplačevati poleg glavnega in pomožnega pilota še letalskega mehanika. Zato trdijo, da je letalski mehanik odveč in da vse delo lahko opravita oba pilota. Federalni kontrolni organi so drugega mnenja: pravijo, da mora za varnost potnikov biti na letalu tudi letalski mehanik. S tem še niso rešemi vsi problemi. Federalni kontrolni organi zahtevajo zase pravico, da imajo tekom poletov tudi svojega nadzornika na letalu, kajti dogaja se, da pilotje ne vršijo zmeraj svoje službe tako, kot bi jo morali. Toda kje naj ima federalni kontrolni organ svoj sedež, ako so letala tako konstruirana, da v zvečer. V bolnišnici— Mrs. Margaret Yartz s Hecker Ave. je v St. Alexis bolnišnici. Obiski so' dovoljeni. Želimo ji naglega okrevanja. ^adušnica— V ponedeljek ob osmih bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Petra Ličan ob 8. obletnici smrti. Članstvu Društva Srce Vlarije (Staro)— V nedeljo popoldne od enih do treh naj pridejo vsi člani in članice v šolo sv. Vida po svoj delež i m o v i n e razpuščenega društva. Vsakdo naj prinese seboj plačilno knjižico. Iz bolnišnice— Mrs. Jennie Pretnar s 17903 East Park Dr. se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. Obiski na domu so dobrodošli! Tudi Francozi hočefo gospodarskega I doseČl 311161 IŠlO ^¥651 oddelku za pilote lahko sedijo samo tri osebe. V vse .te spore je sedaj treščil vsaj začetkoma divji štrajk letalskih mehanikov. Začel se je s tem, da je federalni Narodni urad za posredovanje odloči’, da morata v mezdnih pogajanjih z znano letalsko družbo United Air Lines nastopati obe uniji, unija pilotov in unija letalskih mehanikov kot enota. V tej enoti bi igrala seveda unija letalskih meh a n i k o v brezpomembno vlogo. Temu se unija hoče izogniti in zato je prišlo do štraj-ka. Nočemo se spuščati v opis tehnike pogajanj, ker je to precej zamotana stvar. Kar moramo podčrtati, je dejstvo, da je zopet mala unija zavrla skoraj ves zračni promet v naši deželi. Razumemo, da je u-nija prepričana, da se bori za svoj obstoj, toda tudi v tem boju ji ni treba seči takoj prvi dan po najhujšem orožju, ki ga ima. Bojimo se, da je u-nija letalskih mehanikov zaigrala simpatije javnosti, kar ji v njeni borbi vsekakor ne more koristiti. LILLE, Fr. — Vladni komisar za modernizacijo in opremo ZDA v Havani, ki ga je predsHPierre Masse je izjavil tod na Kennedy imenoval za po- zborovanju, da hoče Francija do slanika v Švici, je to službo leta 1975 ujeti Združene države odklonil, ker je imela Švica v pogledu življenjske ravni, proti njemu pomisleke. Doslej smo slišali take r.a.po- L E O P O L DVILLE, Kongo. — vedi samo iz Moskve, kjer Hru-Predscdnik vlade Joseph Ileo jščev vedno znova zagotavlja svoje izjavil, da Kongo ne bo do- je poslušalce, da bo Sovjetija volil kršenja svoje suvereno- Ameriko v sedmih letih dohite-sti od strani Združenih naro- la ali celo še prehitela, dov, to naj bi se prav posebej Francija je stara kulturna de-nanašalo na oni del resolucije žela, ki je nekdaj vodila svet ta-Varnostnega sveta, ki govori ko v kulturnem kot v gospadar-o razorožitvi domačiji voja- skem pogledu. Tri velike vojne ških sil in uporabi sile v slu- zadnjih sto let so njeno gospo-čaju potrebe. Sem so prišle darstvo hudo prizadele in ji izvi-med tem potrjene vesti o u- le iz rok nekdanje vodstvo v sve-smrtitvi 12 nasprotnikov Lu-mumbe pretekli ponedeljek v Stanleyvillu. ZDRUŽENI NARODI, N. Y. —I Dag Hammarskjoeld išče oko- WASHINGTON, D. C. — Ad-li 7,000 vojakov za Združene ministracija zagovarja stališče, narode v Kongu. Nove čete da rdeča Kitajska ne sme priti v naj bi nadomestile one, ki so | Združene narode. Neko zasebno Kongres o rdeči Kitajski Kongo zapustile in ga še mislijo zapustiti. SRAJCE NA POSODO Po ameriškem vzorcu so nedavno tudi v Londonu odprli izposojevalnico srajc. Moški lahko dobijo na posodo tudi žepne in druge robčke. Poslovne stike z izposojevalnico perila, ki jo je organ izirala neka londonska pralnica, je baje že navezalo nekaj manjših londonskih hotelov. društvo je hotelo zvedeti, kaj mislijo o tem senatorji in kongresniki. Izvedlo je pozvedova-nje med njimi. Proti vstopu kitajskih komunistov v ZN se je izjavilo, tako poroča društvo, 54 senatorjev in 285 kongresnikov. Kot se vidi, je skoraj polovica kongresa za sprejem rdeče Kitajske v ZN. Ta podatek bodo zagovorniki sprejema gotovo do dna izrabili že tekom letošnjega jesenskega zasedanja ZN. 2 ' SHERISKA DOMOVINA, FEBRUARY 23, 1961 Ameriška Domovina •/»■/VI K III e/»■ f»J— MO (VI c msrsauafrm 6117 St Clair A ve. — HEndernoa 1-0628 — CleTatamd S, Ohia National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st weak of July Pdbtteher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Dakwac NAROČNINA i Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za $ mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES. United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 8 months Friday edition $8.00 for one year Second Class postage paid at Clevelasd, Ohio No. 38 Thur., Feb. 23, 1961 Amerika naj podpipra Poljsko, toda kako? Predsednik Kennedy je v enem izmed svojih prvih govorov povdaril potrebo po podpiranju Poljske, kar naj bi služilo za dokaz, da Amerika ni samo pozabila Poljske, ampak vseh zasužnjenih narodov. Njegovi ideji ni nihče ugovarjal, nihče pa tudi ni vedel in ne ve, kako obliko naj dobi podpiranje. Kar velja za podpiranje Poljske velja tudi za podpiranje ostalih narodov, ki ječijo pod komunistično diktaturo. Zato se moramo pri tem vprašanju kratek čas pomuditi. Kmalu po drugi svetovni vojni je naša federalna administracija našla pravilen načelen odgovor na to vprašanje. Amerika j? dolžna podpirati zasužnjene narode, toda nima pravice podpirati diktatorje, ki jih tlačijo. Vsaka podpora mora dobiti tako obliko, da bo od nje imel korist zasužnjeni narod, ne pa režim, ki ga drži v kleščah. Kot je načelo jasno, tako ga je težko prenesti v prakso. Vzemimo na primer Poljsko! Pri poljski narodni banki imamo okoli 7.5 bilijonov zlotov (nad $306,000,000). S tem dobroimetjem ne more naša administracija svobodno razpolagati, predvsem ga ne more prenesti iz Poljske, recimo, v Ameriko. To bi se gla som dogovora že lahko zgodilo, toda ne kmalu, ampak v daljni bodočnosti. Do takrat se lahko zgodijo na svetu vse mogoče stvari. Prirodno bi bilo, da bi naša administracija porabila poljske zlote v take namene, da bi od tega imel ko risti poljski narod. Z drugimi besedami: naša administracija bi rada sama “planirala,” kam vtakniti njeno dobroim da bi naložba koristila navadnemu poljskemu človeku. Tega seveda poljski politični režim noče iz lahko razumljivega razloga: ameriško "planiranje” z dobroimetjem bi prekrižalo gospodarske plane Gomilke in njegovih komunistov. Ti so zelo jasno izoblikovani. Poljska ima svojo gospodarsko petletko, ki njen glavni cilj ni dviganje življen-ske ravni poljskega naroda, ampak industrijalizacija dežele ravno na račun žvljenske ravni. Cilja naše administracije in poljskega komunističnega režima si torej nasprotujeta. Zato lahko razumemo, da poljski komunisti niso bili prav nič navdušeni nad idejo predsednika Kennedya, da je treba pomagali poljskemu narodu. Gomulkin režim bi rad pripravil našo administracijo do tega, da ta porabi svoje do-broimetje tako, da bo od tega imela korist poljska komunistična petletka. Naša administracija seveda ne more pristati na tako zamisel, kajti naletela bi na strnjen odpor ameriške javnosti. Amerika naravno nima nobenega interesa podpirati razvoj poljske industrije, saj ne ve, v kakšne roke bodo še prišle poljske tovarne. Poljski komunisti se držijo Moskve kot klop kože. Vedo, da brez Moskve ne pomenijo ničesar v poljski javnosti. Potegnili bodo zmeraj z Moskvo, pa naj jili Amerika še tako zasipa z dolarsko pomočjo. Ameriško kritično gledanje na poljsko industrijalizacijo ima še drugo osnovo; skušnjo, ki jo je Amerika napravila s podpiranjem Jugoslavije. Ta je z direktno in indirektno pomočjo postavila veliko tovarn, ki so pa postale breme za jugoslovansko plačilno bilanco in ameriško darežljivost. Vse nove tovarne rabijo surovine, ki jih nimajo doma, ampak jih morajo uvažati za dolarje. Rabijo dalje rezervne dele za ameriško strojno opremo; jugoslovanski “strokovnjaki” ne znajo namreč dobro postopati z ameriški stroji in se le prerado zgodi, da stroje polomijo. Ker Jugosavija trpi na pomanjkanju dolarjev radi deficita v plačilni bilanci, mora zopet Amerika priskočiti na pomoč. Saj je na primer ravno v zadnjih časih naša administracija priskočila Jugoslaviji na pomoč z zneskom $100,000,000, ki jih Jugoslavija nikoli ne bo mogla vrniti v naši valuti. Skratka: pomagali so Jugoslaviji, da se je indusJrijalizirala, sedaj pa ji moramo pomagati, da novo industrijo drži v obratovanju. Kaj takega se lahko pripeti tudi na Poljskem. Kdo more jamčiti, da se ne bo? Tak zaključek potrjuje tudi želja poljskih komunistov, da bi dobili ameriško podporo v dolarjih, ki bi z njimi svobodno razpolagali, ne pa v zlotih pri poljski narodni banki. Zlote sami lahko “proizvajajo” na debelo v svoji tovarni za papirnati denar. Niso tudi za to, da bi se ameriško do-broimetje porabilo, recimo, za nova stanvoanja, za nove šole, za bolnišnice, za dobre prometne zveze. Tako bi veliko stavbenega materijala, ki je namenjen za industrijalizacijo, odšlo v “negospodarske” namene, to bi pa kvarilo petletko. Ako že hoče Amerika porabiti svoje zlote, naj jih da Go-mulki, da bo z njimi postavljal stavbe za nove tovarne in širjenje obstoječih, da bo lahko gradil strateške ceste in železnice, da bo plačeval zemeljska dela pri odpiranju novih rudnikov itd. Gomulka trdi, da bo poljski narod imel rudi po tej poti koristi od ameriškega podpiranja, saj bodo z ameriškimi zloti plačani delavci. To je res, toda kaj naj pa delavci kupijo s svojimi mezdami, ako kmet noče s pridelki na trg, tovarniško blago je pa zanje postalo predrago. Waukegan, 111. — V pustih zimsikih dnevih se človek nima kam dati. Vedno brleti v televizijske aparate se človek naveliča. Včasih je kaj dobrega in podučnega na televiziji in radio, največkrat pa otročarije, ki za misleče' ljudi nimajo kakega posebnega pomena. Kam naj se pa dene star človek? Prespati zime ne more kakor kak kosmati severni medved in pomladi se prebuditi, ko začno buičele obletavati cvetje in nalbirati med. Moj znanec tam gori v Dakoti ob kanadski meji mi je nekoč pravil, da tamlkaj v maju, ko se začne malce ogrevati in ob sončnih dneh začno brenčati in šumeti okrog bučele, čmrlji in dru. ga te vrste “žlahta,” ki po cvetovih med nabira, da ob tistem brenčanju in šumenju se prebude medvedi in “priraeajo" na svetlo iz svojih duplin ali jam, kjer pozimi lepo smrče in spijo. Ali je tako ali ne, jaz ne vem. Včasih sem si pa že želel, da bi planirala,” kam vtakniti njeno dobroimetje, mogel tudi jaz tako, da bi se tamkaj o sv. Miklavžu, ali pa vsaj takoj po božiču zakopal kam v kak prijeten topel brlog in bi tam v kaki dobri postelji (pernici) zaspal in bi spal, kar tja do sv. Jurija, ko •začne regrat odganjati in ko se ptice pevke vračajo z juga. Seveda so to lepe pobožne želje, ob katerih človek sanja. A kaj to, saj vse človeško življenje je le neko sanjajoče računanje, nekaj o čemer sanjamo se uresniči, veliko istega se nikdar ne uresniči, vmes pa teče pot, po kateri teče življenje naprej in naprej in se na njej tolažimo, da bo boljše enkrat v bodočnosti. Upanje v bodočnost nas vodi in nas krepi, da ystraja-mo in delamo naprej. Bogu moramo biti hvaležni, da nam daje dovolj močnega upanja in moči, da vstraljamo. Brez upanja bi bili to, kar je auto brez gasolina in baterij. S takimi mislimi obdani preganjamo včasih dolge zimske dneve in večere. Včasih nanese k^k slučaj, da se prijatelji in znanci kje snidemo in se drug drugemu čudimo, da še dihamo in sitnosti prodajamo po svetu. Tako smo pred nedolgim sedeli na deseti cesti. Bilo je nas ka. kih sedem starejših in kakih pet mlajših. Govorili smo o sedanjih razmerah med mlajših. Govorili smo o sedanjih razmerah Naša administracija si je v preteklosti pomagala s kompromisom: pošiljala je na Poljsko naše deželne pridelke, obenem da dajala industrijske kredite za nakup strojev in industrijskih surovin v tujini. S to svojo umetnostjo je prišla na konec. Sedaj ji ne preostane drugega kot, da izprosi od Kongresa zakonsko pooblastilo, da sme svobodnejše razpolagati z vlogami, ki jih ima za železno zaveso za podpiranje zasužnjenih narodov. Kongres se bo taxo znašel v istem precepu kot administracija. Poljake je treba podpirati, ker se izmed vseh zasužnjenih narodov najbolj strnjeno in odločno bojujejo proti komunistični diktaturi. Glede podpiranja samega bo pa treba zopet sklepati kompromise z diktaturo, ki je nihče ne mara ne na Poljskem, ne v Ameriki. I BESEDA IZ NARODA ' razne politične in druge miselnosti, da si je to kar težko predstavljati. Je nekaj takega, kakor bi kak sodar, hotel sestaviti nazaj razbiti pod, toda nevihta ali kar 'koli že je sod razbilo, je doge” (sodne stranice) tako razneslo in razmetalo ter iste pomešalo z drugimi “dogami,” da niti ena poleg druge ne “paše,” vse in vsako je treba na novo ob-oblasti in prikrojiti, drugače soda nikoli več ne bo. In kako in kdo naj to napravi? Naloga za bogove. Yes in je še vse več kakor to! “Naš svet je miselno talko tu-žno poceipljen in razdeljen. Saj niti na domači ulici ne najdeš dveh glav, da bi enako mislile. Kaj pričakujete potem od dveh in pol milijard glav po vsem svetu, da bi mislile? Krščanstvo je že staro skoro dva tisoč let priznano kot najpravičnejši in najbolj pošten način za pravo pošteno življenje. Ima tudi mogočen aparat, ki ga predstavlja kot takega. A ljudje, kako se ravnajo po njem, kako ga sprejemajo? Pa naj misli in pričakuje kdo, da bo svet poboljšal in iz njega naredil nekaka nebe. sa že kar jutri kak novo pečeni gostobesedni politikar? Nikar se ne varajmo! “Svet in človeštvo bo šlo še skozi mnoge viharje, še skozi hujše kakor doslej. Prav te dni sem bral v časopisih, da je angleški poslanik Sir Harold Cac-cia, katerega ime izvira iz itali-jahske prvine, na poizkusni filmski prikaz na televiziji^ ki nosi ime “Focus on World Affairs” izjavil o vsem tem zelo pomenljive pripombe. Ko so prikazovali in tolmačili razne razmere in pobtične pojave po svetu, je k temu v svojem govoru poslanik Caccia dejal: “Ne glede kako kdo hoče prikazati in slikati razlike med kitajskimi in ruskimi komunisti, resnica postoji in je ta, da oboji so vpreženi in udinjani skupnemu namenu, nas zapadnjake “pokopati,” kakor je tp naglasil Hroščev že pred dvema letoma. Kar se tiče tega načrta “pokopati zapadnjake,” imajo kitajski in ruski komunističen skupno en in isti načrt. In ta načrt je: 1. Zgraditi na njih strani ekonomski red, ob katerem jim bo mogoče vstrajati in vzdržati napore borb proti nam. 2. Vzdržati njihovo vojaško moč in silo. 3. Podpirati in vzpodbujati gibanja in borbe proti vsem nači-nem življenja in reda našega zapadnega sveta v novo nastajajočih deželah po vseh delih sveta in iste pridobiti za komunistični sistem. Če s tem programom uspejo, potem jim ne bo treba seči niti Kulturna kronika Josip Vidmar brez maske Slovenski kritik, esejist in publicist Josip Vidmar je lani slavil svoj petinšestdeseti rojstni dan. Ob tej priliki sta mu Društvo slovenskih književnikov in Zveza slovenskih založb podelili posebno življenjsko literarno nagrado in visoko odlikovanje mu je izročil sam predsednik vlade, Miha Marinko. Proslava je bila v soboto 15. oktobra. Tržaški titovski list “Primorski dnevnik” pa je 18. oktobra prinesel o tem izčrpno poročilo. V njem je tudi govor Joisipa Vidmarja. Dejal je: “Res sem globoko presenečen in pretresen od tega popolnoma izrednega odlikovanja, ki ga nisem pričakoval, ki ga pa vendarle sprejemam z zavestjo, da sem od nekdaj bil delavec — če hočete — tudi za socialistično kulturo. V moji miselnosti se napredek človeštva, ki je seveda nujno povezan s kulturo, prav tako nujno od nekdaj veže s socializmom in, če hočete, z njegovo najdognanejšo obliko, s komunizmom. Nikdar nisem tega govoril, ampak tovariš Ziherl tukaj priča: ko sta me konec leta 1939. obiskala pokojni prijatelj, naš Boris Kidrič in Boris Ziherl in me vprašala, ali hočem sodelovati s komunistično partijo, sem odgovoril, da hočem; in kakršen je Kidrič bil, me je tudi vprašal, zakaj to hočem, ali morete to razložiti. Razložil sem mu na ta način, da sem mu rekel: Zdi se mi, da je komunizem edina garancija človeštva, da bodo ljudje lahko živeli tako, kakor je danes dano samo nekaterim. Nisem mislil pri tem — in to sem tudi pojasnil — na bogataše, na tiste, ki žive v izobilju, ampak na tiste, iki žive navdihom za svoje delo, ki žive z veseljem do svojega dela, ki ži- ve v tem svojem svetu svobodni in srečni. V ta cilj sem imel vedno uperjene oči, in ko sem pisal literarpe kritike in svoje eseje, sem se trudil, da bi v njih fiksiral bodisi lik takega bodočega človeka, bodisi tisto stanje, od katerega sem pričakoval uresničitev tega svojega intimnega ideala, ki pa se sklada v bistvu seveda s smotri velikega delavskega gibanja, ki ga poznamo pod imenom socializem. Moje politično delo je seveda bilo popolnoma zavestno in posvečeno tej nalogi, in kolikor sem kot nenadarjen človek za politiko mogel prispevati, sem to storil rad in v globoki zavesti, da to ne pomeni samo sodelovanje pri reševanju Slovenije, slovanstva, Jugoslavije, usode naših narodov, ampak da to pomeni navsezadnje tudi tisto končno pot, ki jo hodi človeštvo, naj to danes hoče ali ne, oziroma, ki bi jo moralo ubrati, če bo hotelo priti do resničnega visokega razvoja, h kakršnemu stremi po svoji naravi na nekaterih poljih že danes.” “Komunizem — edina garancija človeštva . . .” in dalje: “Ko sem pisal kritike . . . sem imel vedno uperjene oči v uresničitev tega svojega intimnega ideala . . .”, ne šele v letih revolucije, ampak vsaj že leta 1939 . . . Kam je zašla pot moža, ki je hotel veljati v slovenski kritiki za dediča Levstika, Stritarja, Levca, Ivana Prijatelja . . . in se je1 v zadnjih letih spuščal v borbo za svobodo umetnostnega ustvarjanja celo s samim Borisom Ziherlom? Ali je bilo vse pisanje v letih okrog 1930. in pozneje za svobodo slovenstva v svetu literature čisto preračunana služba komunizmu in partiji, zaenkrat še izven partije? Kajti po svojih izjavah je Josiph Vidmar postal član partije leta 1948, ko je julija po konfliktu med jugoslovansko partijo in komin-formom poslal maršalu Titu navdušeno pismo, v katerem izjavlja, da prosi za članstvo v partiji kot izraz svoje solidarnosti z maršalovim stališčem. Sicer pravi, da je politično, nenadarjen, med nami tu v Ameriki, o razmerah doma v starem kraju in o 'p0 oro.jju proti nam, vse bi padlo razmerah po vsem nvetu. Vsakdo injim v naročje, kakor zreli sado-izmed nas bi bil rad kaj povedal, pa tudi rad kaj slišal, kako bo z nami in svetom jutri — to je v-bodočnosti. Zanimivo je res kako bo in kaj bo v prihodnjosti. Ali kdo ve in more točno napovedati kako bo v prihodnjosti? želi lahko in upa tudi kako naj bi bilo ali pa bo tudi tako, kakor kak posameznik želi in upa? To je drugo vprašanje. Pri na-sbm razgovoru se mi zdi, da je še najbolj razumel o vsem, kar rmo govorili tu rojen slovenski fant, ki je v tem razgovoru to le povdaril; Sodobni svet je v teh časih tako razdvojen in počepi j en v vi. Poslanik Caccia potem povda- ri: “Seveda mi moramo napraviti in storiti vse kar največ se da, da ne pridejo do teh čilijev. Danes so drugi ča/si kakor nekoč. Zdaj se ne da s silo uveljaviti pravice. To je nekaj dandanes, kar diplomacija v prejšnih časih ni nikdar imela pred seboj. Zgleda, da prihodnjih sto let bo pred vsem svetom glavni problem to, kako priti do prave urejene družbe in kako naj kdo uveljavi svetost in veljavo pogodb med državami in narodi.” “Tako angleški poslanik. In ne pozabite, angleški diplomati še vedno poznajo svet in razmere po svetu malo bolj, kakor mi. Mi pa tu modrujemo, tako le bo, pa tako le. Bo malo drugače možje, kakor si mi predstavljamo.” — je povdaril fant. — Verjemite md ali ne, kar ponosen sem bil na njegovo izjavo o tem. Saj je dokaz, da naši mladi fantje in možje tudi gledajo na razmere in vse in kar dobro stvarno gledajo, kakor priča prav kar navedena izjava. Meni se zdi, da z našo dosedanjo “poštimavsko” politiko smo lezli nekako kar sami pod pete komunističnih političnih prefri-gaincev. Kako ho od zdaj naprej? Na to je težko odgovoriti točno. Nekako bo. Ali bo prav ali ne, to ne veva ne ti, ki to bereš, ne jaz, ki to pišem. Nekako pa bo. Računati je treba stvarno, drugače bodo računi vnesli. Komunisti so se že marsikje v svetu uveljavili, seveda, po njihovih načelih in manirah. Dejstvo je tudi, da sleherni dan postajajo močnejši. Odkod to in zakaj? Tu je treba računati! Kaj imajo kemunisti na svojem miselnem trgu, da privlačuje in uspava mase? Tudi to vemo, da laž! Toda, z nami je nekaj narobe, da mi, ki se postavljamo z demokracijo in svobodo, ne znamo predajati resnice, dočim so komunisti v zadnjih desetletjih tako uspešno prodajali laž. Izgovarjanja ne pomagajo in ne bodo rešili položaja. Treba je prijeti za delo in se boriti za resnico in prepričavati ljudstva o isti. Kako, to je pa naloga predvsem tistih, ki jih življenja in usoda postavlja na vodstvo, da vodijo. Resnica zahteva dela in žrtev in ako zapadni svet tega ne bo vršil, kakor to zahtevajo veliki odločujoči časi sedanjosti in, bližnje prih p dn j osti, bo zapadni svet sam kriv, če bo demokracija in svoboda izginila in bo zavladalo temno komunistično zadušje. Vrhenšk Tine. Kampanja za nove elane Cleveland, O. — Razna naša društva od časa do časa razpišejo kampanjo za nove člane. Naš vneti duhovni vodja č. g. V. Cimperman so na zadnji seji 12. februarja priporočili, da bi organizirali vse slovenske fante in može v Društvi Najisv. Imena. Poudarjali so: Vsi fantje in možje od 16. leta dalje naj bodo člani najpotrebnejšega društva, to je Društva Najsv. Imena. Nihče ni prestar, vsakomur je vstop odprt, vpis omogočen. Več fantov se je vključilo v kampanjo za nove člane. Vem, da je še več starejših 'rojakov, ki niso člani Društva Najsv. Imena Sedaj, ko je kampanja pristopite! Po smrti, ki pride gotovo, vam ne bo žal. Ne samo tisti, kf živite v bližini cerkve, tudi tisti, ki ste daleč od nje, pristopite. Asesment je samo $1 na leto, duhovna korist članstva pa je obilna! član. Boj za trg Ameriška inustrija aluminija je začela izelovati konserv ne škatle, ki jih ni več treba opirati s ključi, temveč samo potegneš za jeziček. To je ena izmed novosti aluminijske industrije v konkurenčnem boju z jeklarsko industrijo za trg. Najnovejši proizvod jeklarsko industrije je tenka pločevina. Konnservne škatle iz nje so polovico lažje o dosedanjih. vendar dostavlja, da je človeštvo v komunizmu našlo “pot, ki jo bo moralo ubrati . . Vidmar je hodil v svetu kritike in tudi politike vijugasta pota, vedno pa je stremel za tem, da se je naslanjal na ljudi, ki so v politiki imeli v rokah ključne položaje. Če je bilo treba, je znal to tudi lepo prikrivati, tudi že pred komunizmom. Bilo jih je mnogo, ki mu niso verjeli in se ga otresali kljub temu, da je znal s svojim peresom “blesteti.” Med temi je bil tudi pokojni dr. Izidor Canikar, ki je v svoji družbi često trdil, da je Josip Vidmar spreten šarlatan. (Po “Glas” Slov. ak.) Goršetov Križev pot France Gorše je tekom let umetniškega dela doma in v tujini ustvaril veliko lepega. Njegova dela so delno doma, delno pa raztresena v svetu, na tej in na oni strani oceana. Tekom svojega bivanja "v Ameriki je svoja dela ponovno rastavil, vedno v veselje in užitek ljubiteljev umetnosti. Pretekli teden je v svoji delavnici v Clevelandu razstavil svoje najnovejše delo Križev pot za novo slovensko cerkev v Torontu v Kanadi. Z zanimanjem sem si ogledoval posamezne postaje. Celotno delo je tako izrazito Goršetovo, da bi ga poznal že od daleč, pa naj bi bilo kjerkoli na svetu. Zamisel je svojiska, čisto Goršeto-va, pri nekaterih postajah precej različna od običajne. Izdelane so postaje v žgani glini. Primerjal sem posamezne postaje po zamisli jn izdelavi, ne da bi se mogel odločiti za katero kot najboljšo, najpopolnejšo. Iz premišljevanja me je rešil France sam, ko je pokazal na 11. postajo češ, da je p0 njegovi lastni sodbi umetniško najbolj zrela in najbolj dovršena. Križev pot, ki ga je Gorše razstavil pretekli teden, je njegov tretji v Ameriki. Prvega je izdelal za cerkev Marije Pomagaj v Tofontu, drugega pa za cerkev v Chisholmu, kjer župniku j e slovenski rojak msgr. T. Schiffer. G. F. Goršetu k uspehu čestitamo, prav talko pa tudi članom nove slovenske fare * v kanadskem Torontu, ki bodo imeli v svoji cerkvi tako lepo delo slovenskega umetnika! J. V. Čudne razmere v ljubljanski Drami Ljubljansko dramsko gledališče so lansko leto prenavljali. Kljub temu so se priprave na novo gledališko sezono deloma nadaljevale v njem. Tako je Bratko Kreft pripravljal tam premiero “Sna kresne noči.” V listu “Delo” se pritožuje, da mu je vodstvo gledališča premiero naravnost vsililo za 29. novembra, ko mu je vendar v dolgem pismu razložil, da dela ne more dokončati ob tako neugodnih pogojih. Prosil je za odlog predstave do 4. decembra, kar pa ni bilo sprejeto. “Vadili smo v nemogočih okoliščinah (ob ‘stalnem prepihu in mrazu, pod zidarskim odrom) . . . ob cviljenju cirkularke in udarjanju kladiv . . se pritožuje Kreft. Svoje “Pojasnilo” zaključuje: “Po zaslugi nasilnega birokratskega diktata nisem mogel celotne zamisli ne uresničiti ne izoblikovati. S takšnim ravnanjem ne omogoča vodstvo le resnega umetniškega dela, marveč zapravlja po nepotrebnem tudi umetniški ugled sebi in sodelujočim.” ‘Prispevki za zgodovino delavskega gibanja” Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani je lani v decembru izdal prvo številko svojega glasila “Prispevki za zgodovino delavskega gibanja”, razpravljajo v glavnem o delu Komunistične partije na Slovenskem. Prva številka, ki ji bodo tekom letošnjega leta sledile še tri ali štiri, obsega kar 380 strani. SMERI5KS DOMOVOT, r!r Družba sv. Družine THE HOLY (FAMILY SOCIETY Ustanovljena 23. novembra 1914 v Zedinjenih Državah CnJa?' Inliot I]] InkorP Severne Amerike OKUW. JUHCl, lil. 14. v drž. Illinois 14. maja 1915 Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse.” GLAVNI ODBOR: Predsednik: STEVE KOSAR, 235 Tioga St., Bensenville, 111. 1. podpredsednik: NICHOLAS PAVLICK, 15 Race St., Manci, a. 2. podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St., Joliet 1 . Tajnik: JOSEPH KOCHEVAR, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, m. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON SMREKAR, Oak St, Rt. No. 1, Lockport, IH. Duhovni vodja: Rev. Thomas Hoge, O.F.M. Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: PRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, 111. ANNA FRANK, 2843 So. Pulaski Rd., Chicago 23, Illinois MATTHEW KOCHEVAR, 405 Parks Ave„ Joliet, 111. POROTNI ODBOR: JOHN KOVAS, FRANCES YUCEVICIUS, MARY RIOLA. Predsednik Atletičnega odseka: ANTHONY TOMAZIN, 1902 W. Cermak Road, Chicago, 111. URADNO GLASILO: AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio V Družba Sv. Družine je bila ustanovljena 1. 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino. Nudi vrsto življenskih zavarovanj: običajno za celo življenje, za 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in družinski načrt. Življenjsko zavarovanje z ozirom na starost: Do 16. leta, mladinski oddelek $10,000 Od 17 do 35, odrasli oddelek $15,000 Od 35 do 40, odrasli oddelek $10,000 Od 41 do 45, odrasli oddelek $ 2,500 Od 46 dalje Vse bolniške Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje), ki ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije. Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh mesecev do 80 let starosti. Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na glavnega tajnika: JOSEPH KOCHEVAR, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, 111. Zapisnik redne konvencije DRUŽBE SV. DRUŽINE, ki se je vršila 2.-23. avgusta I960 v dvorani Sv. Štefana v Chica- gu, Illinois. (Nadaljevanje) Tajnik prebere prošnjo od Ka-| loliške org anizacije Catholic Guard of America, katera prosi 2a nasvet za pridružitev Družbi Sv. Družine. Tajnik Joseph J. Kochevar omeni, da bo v kratim sklicana seja Catholic Guard of America in da je na-Prošen, da se je udeleži in razloži pod kakšnim pogojem je družitev mogoča. Delegacija odobri, da se tajnih Joseph J. Kochevar udeleži ^ seje. Kar se tiče pridružitve G organizacije Družbi Sv. Dru-žine, predloži tajnik sledečo re-Solucijo: RESOLUTION. To be presented to the Con-Vehtion of the Holy Family So-ciety, D.S.D., to be held in Au-§Ust of I960. ^ WHEREAS, the Holy Family G>ciety is an Illinois Fraternal enofit S o c i ety incorporated Utider the laws of the State of Tinois, located at Joliet, Illi-noG, and WHEREAS, the Catholic Ward Society of America is „ eternal Benefit Society, like-^Se incorporated under the in prance laws of the State of Uli za ..........30, proti ....... 0, vzdržali .;. 0. Resolucija je soglasno sprejeta. Matthew Kochevar stavi predlog, da se dovoli glavnemu uradu, da se lahko udeleži sej katerekoli katoliške organizacije, ki bi se želela pridružiti Družbi Sv. Družine, pod pogojem, da so te organizacije v dobremi finančnem stanju, kakor tudi v dobrem stanju članstva in da je vse to izvršeno z dovoljenjem Z a v a rovalninskega oddelka v Springfieldu, Illinois. Predlog podpiran po Katherine Bayuk. Sprejet. Predlog je bil stavljen za 15 minut odmora ob 2:50 popoldan. Podpiran in sprejet. Seja se nadaljuje ob 3:15. John Kovas predlaga, da se vsi odbori, kateri so bili imenovani za časa konvencije, ako so zaključili delo, razpustijo. Predlog podpiran po Anni Zaleznik. Sprejeto. Delegatinja Mary Markovich prosi predsednika za besedo, da poroča konvenciji o Društvu št. 19 v Butte, Montana. Poroča, da je šele v zadnjem času postala tajnica Društva št. 19, ko je °1S’ |ocaWd at Chicago, lili- prej&nji tajnik šel v drugo državo za delom. Za njo je bilo to nekaj novega, vendar se je zavzela za delo in zdaj, ko vidi, kaj vse to pomeni, upa, da bo uspela v delu za zboljšanje in napredek št. 19. Frances Yucevicius predlaga,! da Družina Sv. Družine daruje) $50.00 najemnine za dvorano te konvencije fari sv. Štefana v Chicagi, Illinois. Predlog podpiran po Mae Barbič. Sprejeto. Katherine Bayuk predlaga, da se daruje duhovnemu vodju $35.00 za cerkvene obrede ob tvoritvi konvencije s sv. mašo. Predlog podpiran- po Mae Barbič. Sprejeto. Predsednik Steve Kosar se zahvali Društvu sv. Janeza Kr-stitelja št. 13, vsem članom in članicam, uradnikom in vsemi, kateri so pripomogli, da se je konvencija vršila v tako lepem redu in za programe, katere so preskrbeli za 16. redno konvencijo Družbe Sv. Družine v Chicagi. Zahvalil se je tudi vratarju Franku Puklavetz za njegov trud in red. Na dnevni red pridejo volitve glavnega odbora za prihodnja štiri leta. Mary Markovich predlaga za predsednika Steva Kosar. John Toplak predlog podpira. Peter Plut predlaga, da se nominacija zaključi. Peter Stefa-nich predlog podpira, nakar je sprejet. Steve Kosar je enoglasno izvoljen za predsednika Družbe Sv. Družine za prihodnja štiri leta. Predsednik ISteve Kosar se lepo zahvali vsem za zaupanje in se izrazi, da bo ravno tako deloval za Družbo, kakor je prejšnja štiri leta, za dobrobit Družbe Sv. Družine, članstva in za napredek, ob složnosti celotnega članstva. Peter Plut je predlagal in nominiral za 1. podpredsednika (co) Anno Jerisha. Podpiran po Matthew Kochevar. Joseph Bahorich je predlagal in nominiral za 1. podpredsednika N i c h o lasa Pavlakovich. Podpiran po Frances Yucevicius. Predlagano in podpirano, da se nominacija zaključi. Podpiran predlog in sprejet. Predno se je pričela volitev za ta urad, je bil predlog stavljen po Matthew Kochevar-ju, da, kateri ima večino glasov, je izvoljen 1. podpredsednik (ca) in drugi podpredsednik (ca), s tem, da se ne trati časa za te urade. Predlog podpiran enoglasno. Sprejeto. Volitve kažejo sledeče: Nicholas Pavlakovich 16 glasov, Anna Jerisha 14 glasov. Torej izvoljeni 1. podpredsednik Nicholas Pavlakovich, -2. podpredsednica Anna Jerisha. I z v o Ijeni 1. podpredsednik Nicholas Pavlakovich se je izrazil med konvencijo, da je glavni odbor izvrstno vodil Družbo v zadnjih štirih letih. Na zadnji konvenciji mu ni bilo mogoče verjeti, da bi Družba obstala. Danes z veseljem sprejme urad 1. podpredsednika in bo složno deloval za dobrobit Družbe Sv. Družine in vsega članstva. 2. podpredsednica Anna Jerisha je bila navzoča pri vseh sejah glavnega odbora in je veliko pripomogla, posebno v zadnjem letu pri računih in reviziji Družbenega poslovanja, ko je nadomestila brata nadzornika Johna Barbiča ob njegovi bolezni. Ob tem času se čestita 2. podpredsednici za njeno delo. Katherine Bayuk predlaga, da se soglasno izvoli Josepha J. Kočevarja za tajnika, za prihodnja štiri leta. Predlog podpiran po Mary Riola. Predsednik Steve Kosar vpraša delegacijo za mnenje. Joseph J. Kochevar je soglasno izvoljen za tajnika. John Kovas predlaga, Mae Barbič podpira, da se izvoli Josepha L. Drasler-ja za glavnega zapisnikarja. Anton Tomažin Jr. predlaga, Nicholas Pavlakovich podpira, da se Josepha L. Drašlerja izvoli za zapisnikarja soglasno. Predlog je bil sprejet. Anton Smrekar je bil predlagan za blagajnika. Peter Plut predlaga, Theresa Pasich podpira, da se izvoli Antona Smrekarja za blagajnika soglasno. Predlog je bil sprejet. Frances Yucevicius je predložila, Louise Pavlakovich podpirala, da se enoglasno imenuje Rev. Thomas Hoge OFM za duhovnega vodjo. Sprejeto. Matthew Kochevar predlaga, da se imenuje Johna Barbiča za častnega nadzornika z letno plačo $20.00 do prihodnje konvencije. Predlog podpira Anton Tomazin Jr. Predlog je sprejet. Matthew Kochevar je bil imenovan za 1. nadzornika, pa je imenovanje odklonil. Za urad 1, nadzornice ali nadzornika so bili predloženi: John Kovas je nominiral za ta urad Frances Yucevicius, podpiral ga je Joseph Bahorich. Katherine Bayuk je nominirala Franka Tushek, podpirala je predlog Anna Jerisha. Predlog stavljen 'in podpiran, da se nominacija zaključi. Sprejeto. Pri glasovanju za 1. nadzornika je dobil Frank Tushek 18 [glasov, Frances Yucevicius 12 glasov. Izvoljen je torej Frank Tushek. nadzornice so bili nominirani: Joseph Bahorich je nominiral Anno Frank, Frances Yucevicius je nominacijo podprla. Peter Plut je nominiral Matthew Kochevar-ja, Anna Jerisha je predlog podpirala. Nicholas Pavlakovich je nominiral Mary Riola, podpiral je predlog Joseph Petrič. Anna Jerisha predlaga, da se nominacije zaključijo, podpirano po Josephu Petrič. Na prvem glasovanju so dobili: Anna Frank 9 glasov, Matthew Kochevar 15 glasov, Mary Riola 6 glasov. Pri ožjem glasovanju je dobil Matthew Kochevar 16 glasov, Anna Frank 14 glasov. Novoizvoljeni 2. nadzornik je Matthew Kochevar. Nicholas Pavlakovich predlaga, da se enoglasno izvoli za 3. nadzornico Anno Frank. Predlog podpira Anna Jerisha; sprejeto enoglasno. Joseph Petrič je nominiral Martina Ronzinger za 1. porotnika; Peter Plut je podpiral. Katherine Bayuk je nominirala za 1. porotnico Mary Riola, podpiral jo je Frank Tushek. John Toplak je nominiral za 1. porotnika Johna Kovas, podpirala ga je Frances Yucevicius. Nicholas Pavlakovich predlaga, da se nominacije za ta urad zaključijo; podpira ga Anton Popek. Rezultat prvega glasovanja za 1. porotnika: John Kovas 12 glasov, Martin Ronzinger 11 glasov, Mary Rio-la 7 glasov. Ker ni nihče dobil večine, je šlo na ožje volitve. Pri drugem glasovanju je dobil John Kovas 18 glasov, Martin Ronzinger 12 glasov. Novoizvoljeni 1. porotnik je John Kovas. Mary Riola je nominirala Frances Yucevicius za 3. porotnico, podpiral jo je Joseph Bahorich. Katherine Bayuk je nominirala Mae Barbič za 2. porotnico, podpirala jo je Louise Pavlakovich. Frank Tu/hek je nominiral Mary Riola za 2. porotnico, podpirala ga je Anna Jerisha. Steve Foys nominira za 3. porotnico Antonijo Densa, podpira ga John Kovas. Joseph Petrič predlaga, da se nominacije ob tem času zaklju- n9is, and WHEREAS, the reinsurance arW merger of the two Frater-^1 Societies has been drawn ‘or consideration and has been uly read by the Secretary to ^ Convention, NOW, THEREFORE, BE IT RESOLVED that' this conven-l0ri does hereby approve and authorize the Officers to com-eW the reinsurance and merg-agreement with the Catholic Uard of America, of Chicago, Dlinois, and to necessary lilerger of Glaso sledeče; the Wanje of do everything to complete the two Societies, na resolucijo je čijo, podpira ga Louise Pavlakovich. Predno se je pričelo glasovanje za 2. porotnika, se je Antonija Denša odpovedala kandidaturi za ta urad. Pri prvem glasovanju so dobile: Frances Yucevicius 10 glasov, Mae Barbič 7 gla$ov, Mary Riola 9 glasov, Antonija Densa 4 glase. *V ožjo volitev sta šli Frances Yucevicius in Mary Riola. Frances Yucevicius je dobila 16 glasov, Mary Riola 14 glasov.. Za 2. porotnico je bila izvoljena Frances Yucevicius. Joseph J. Kochevar je predložil, da se za 3. porotnico soglgp-no izvoli Mary Riola. Predlog je podpiral John Kovas. Bil je soglasno sprejet. John Kovas predlaga, da se soglasno imenuje za atletskega načelnika Antona Tomazin Jr. Podpiral ga je Peter Stefanich. Enoglasno sprejeto. S tem so se zaključile volitve za glavne uradnike Družbe Sv. Družine. Glavni predsednik Steve Kosar je prosil za dovoljenje, da imenuje za vrhovnega zdravnika dr. Josepha A. Zalarja. Delegacija konvencije (Družbe Sv. Družine) je enoglasno odobrila prošnjo glavnega predsednika. Sledeči novoizvoljeni glavni uradniki so bili sprejeti in zapriseženi od glavnega predsednika: tajnik Joseph J. Koche- var, 2. nadzornik Matthew Kochevar, 1. porotnik John Kovas, 2. porotnica Frances Yucevicius, 3. porotnica Mary Riola. Ker je bil dnevni red konvencije izčrpan, je Joseph Petrič predlagal, da se 16. redna konvencija zaključi. Predlog je podpirala Anna Jerisha. Bil je sprejet. i Predno se konča 16. redna konvencija Družbe Sv. Družine, je glavni zapisnikar Joseph L. Drašler prebral točko, katera je bila odobrena na zadnji polletni seji julija 1960. Točka je, da se opusti priimek “glavni” od vseh glavnih uradnikov, ako so posamezno imenovani. Ampak, ako se govori na cel urad, tedaj se rabi besedo “glavni”. Tajnik in business manager Joseph J. Kochevar je predložil ta nasvet in s tem, da noberi posamezen uradnik ni “glavni”, ampak le vsi člani urada. ^ S tem. je bila 16. redna konvencija Družbe Sv. Družine končana in predsednik Steve Kosar jo je zaključil z molitvijo za vse žive in umrle člane Družbe Sv. Družine. Joseph L. Drašler, zapisnikar II m 252H C. ■ ° £2 ‘ m S o< » m Ig T3 3* O 3 O 3 O £ £ S o 5. n (/) ŠL o. S g o' * 00 ■ CD 3 6fQ TJ O VC 3 O tn Q>' 3 E" O 3“ u> 3 Q. POMENIJO ŠE VEČJE PRIHRANKE BASEMENT CEDAR CENTER - RIDGE and RIDGEWOOD DRIVE Kupili smo celotno zalogo tega znanega izdelovalca . .. Tovorniška Razprodaja! “Posturite” gladke vrhnje žimnice ali vzmetnice 29 .90 VSAKA Sprejemamo pismena in teleioniena naročila Kličite CHerry 1-3070 Kletni posteljninski oddelek . . . The May Company, vse 3 trgovine Njih kakovost je zajamčena! Močno “gold lurex” blago . . . in gladek vrh. Nobenih kep, nobenih sunkov za najboljše spalno ugodje. Primerjajte te kvalitetne lastnosti . . . ki jih imajo običajno le veliko dražje žimnice. Ne zamudite te izvanredne razprodaje! C' I Višarska polena ■pisal Narte Velikonja 1 “O, usmiljeni Bog!” je zastokal Klančar. “Ona, moja žena je bila njegovo prvo dekle! In on je hinavec, potuhnjenec, srakoper, farizej, ki ničesar ne pozabi!” “Potem, ko je mislil, da i-ma grunt že v pesti, saj tak človek ni zmožen ljubiti —” “Moj Bog!” je jeknil Klančar. “Pa sedi, kakor da se njega ne tiče!” Matijec je res sedel skoraj brezbrižno na klopi in poslušal govor kot v daljavi. Kakor da govore o drugem, njemu neznanem človeku. “— potem ko je že mislil, da ima grunt, izda rajni Kosmač Franci vdovi v prepiru tisto barantijo z njivo. In vsi lipi padejo v vodo. Grunt pade v vodo in Matijec Mohor je spet nič pri hiši!” Državni pravdnik se je od-dehnil. Franca je lezla vase. V podzavesti ji je oživela v spominu njena nekdanja obsodba ter segala kruto v njeno zaupanje in vero v Matijčevo nedolžnost. Stresla jo je mrzlična misel od čudne groze, uprla je pogled v vdani Matijčev obraz, strmela v govornika kakor otrok, ki posluša grozno povest o strahu, ki lovi deco, pa ima zavest, da zanj ne velja, ker je molil. “Nedolžen je!” se je utrdila v mislih. “Nedolžen pride v smrt. Tako me je gledal, ko sem mu povedala, da ne morem biti njegova žena! Kot otrok vdano brez sovraštva in jeze! In tega ne vidijo! Tega otroka ne vidijo!” “Ali veste, kaj je to? Na o-četovem domu biti nič! še manj kot hlapec! In hlapec je postal gospodar. Slišali ste, da je vdovo kljub temu snubil. Prepozno, pravi priča, vdova sama, prepozno — in mu je to povedala. Da je bilo prepozno, je povzročil Kosmač in je zaradi tega Matijec odlašal snubitev. Ali se ni tistikrat porodila prva misel na umor? Misel na maščevanje je dobila nov sunek. Po poroki se je vozil nazaj z železnico. Naravnost domov? Ne, čakal je družbo pri znamenju. Pred vozom je bil plašljiv konj, ki se je prav na tistem mestu že splašil. To so povedale priče pod prisego. Ali so kaj pijani? — je vprašal natakarico na Brezjah. Moral bi bil že sam vedeti, da niso trezni, saj so že po poti tja pili žganje. — Ali so kaj pijani? To se pravi; Pijani so se prevrnili, če splašim konje. In čakal je, čakal nevesto, hlapca gospodarja in Matevža Kosmača! Ali je i-mel kdaj lepšo priliko, da u-dari po vseh? Da vse ugonobi?” Kljub sopari je mrzel dih plaval nad dvorano. Občinstvo CHICAGO, ILL. je lovilo besede z odprtimi u-sti in se ni niti genilo. Govornik je spet prenehal ter uprl svoj živi pogled v porotnike. Toda Tinetu se je zdelo, da gleda vanj, da išče v njegovo dušo. V neprijetni zadregi je pogledal proti porotnikom in tudi ti niso gledali v govornika, temveč vanj. “Strahove gledam!” je pomislil ter se premeknil na klopi. “Slišali ste, kako se mu je MALI OGLASI Soba se odda Odda se opremljena soba moškemu ali ženski, s uporabo kopalnice in kuhinje. $5.00 na teden. 1270 E. 79 St. (38) Hiša naprodaj Velika enostanovanjska hiša s 6 spalnicami, 2 kopalnici, v celoti podkletena, plinski ogrev na 1400 E. 49 St. HE 2-1534, EX 1-2405. —(39) Lastnik prodaja Se mora prodati, zidana ranch hiša na Chardon Rd., 2 veliki spalnici, velika sprejemna soba, zigoraj se lahko razširi, krasna kuhinja, jedilna soba, razvedrilna soba, aluminijasta okna in zimska, aluminijaste strehe, garaža za 2 kare, “breezeway”, dvojni dovoz, lot 100x185. Blizu šole, cerkve in trgovin. Cena $28,900. Kličite za sestanek KE 1-0271. (39) Išče sobo Moški srednjih let želi dobiti opremljeno sobo, da si lahko tudi včasih skuha sam. Pokličite WH 3-3352. Stanovanje se odda Štiri sobe in kopalnica na 112G E. 76 St. zgoraj. Za pojasnila kličite IV 1-3940. (42) ponesrečilo. Ali naj pokaže,] da se mu je? Ne, stregel ji je! Z dobroto je hotel zakriti svoje zločinsko dejanje!” “Z dobroto!” je cvililo v srcu Klančarju. “Zaradi te dobrote trpi!” se je oglasilo v Tinetu. “Kaj ti je storil, da ga pehaš v ^mrt? Dva. Franceta in Matij-ca. Stopi naprej in povej. Na glas povej!” Tineta je tresla vročica, toda očmi mu je lebdel spačeni grozni obraz gali-škega kmeta, ki je korakal po zraku, in ta grozni obraz prestrašili občutek ga je tiščal na klop, kakor da je iz svinca. “Mlad sem še in samo trpel in služil in garal sem doslej. Za ostro besedo garal.” “In potem je prišlo tisto izročilno pismo. In Franca je izgovorila tisto njivo za večne maše,” je nadaljeval državni pravdnik. “Branil se je grunta, pravijo priče. Branil. Na videz! Tista njiva je šla za večne maše! če ne bi bilo Kosmača, bi ne bila šla.” Franca je onemoglo pritrdila z glavo. “Sami vidite, da ne bi bila šla. In obtoženec na to njivo vozi tisti usodni dan gnoj. Na to njivo, ki ni njegova, temveč zapisana bratovi duši. Če ne bi bilo Kosmača, bi bil brat brez večnih maš! In tisti Kosmač o- HELP WANTED—FEMALE General Office Typing, correspondence, good salary, future, 37Fz hr. week. N. E. Side. Age 20 to 35. Call EX 1-4274. (38) rje v kotlini, v globoki kotlini. Ali ni prilika, da ga udari konj? In ga je udarila kobila ! — Pretresimo, kaj pravi obtoženec? Da je zagledal kobilo čez polje, da je mislil, da je udarila kobila, da je privezal svojega konja ter tekel gledat, kaj je. To more trditi prav zanič pisatelj in pa človek, ki je to naprej premislil. Pokažite mi kmeta, celo novega gospodarja, ki bo pustil, da mu zdivja konj po na pol zrelem žitu, in ki bo mislil, da je konj koga udaril. Pokažite mi ga, ki bi mu sploh prišlo na misel, da mola svojega privezati. Naravno je, da krotkega svojega konja pusti se mirno pasti, plane k splašenemu ter počaka, da pride gospodar ponj. Ta pa je mislil na nesrečo, da je kobila udarila gospodarja! Kako je bilo? Ali je obtoženec vedel, koliko časa se bo zamudil v jami? Ne! Zato je privezal konja, da ne bi mogel nihče videti, da je njegov konj brez gospodarja. Privezal za oreh za grmovjem in šel v jamo. Dokazano je, da kobila ni udarila svojega gospodarja, temveč nekdo z oti-ko, dokazano je dalje in tudi obtoženec sam to pravi, da je bil umorjeni po udarcu še živ, REVMATIZEM JE VELIKA NADLOGA! Mi imamo tako zdravilo, ki vam bo olajšalo bolečine in težave! Pridite in nas vprašajte! MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Cleveland 10. Ohio Naročila sprejemamo in razpošiljamo! dokazano je, da se je kolrila splašila. Na to ni računih Žival je oznanila zločin. In ko je videl, da bodo ljudje takoj prišli, je zbežal po tej poti ob grmovju navzgor!” je pokazal risbo na steni. “Zbežal molče. Potuhnil se je pred Franco in očetom ! — Da ju ne razburi! (Dalje prihodnjič) ^r;, '.v.yyy „ A" ,..v. .. ' . Specijalne cene! DEČJI PARKA JOPIČI Vrednost $5.98 Specijalna cena $3.89 MOŠKE SANFORIZIRANO DELOVNE SRAJCE reg. $i.ss Specijalsia cena $1,49 DEKLIŠKI AUTO PLAŠČI SpscijaJjsa cena $09 ŽENSKE OBLEKE IZ BOMBAŽA vrednost $2.99 S^scijaliia cena $L99 SKODELICE ZA KAVO “FIRE.KING” zeleni, 2 za V blag spomin DVAJSETE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE IN NEPOZABNE MATERE Julia Femec ki je preminula 23. februarja 1941 Mirno spavaj v tihem grobu, kraju večnega miru, duša naj plačilo vživa tam pri ljubemu Bogu. Žalujoči ostali: MARY, ANGELA, LUCILLE, in JULIA, hčere Bedford, O., 23. feb. 19(11. Hiša naprodaj Blizu Grovewood, hiša 6 sob, zelo čista, 1 spalnica spodaj, 2 zgoraj, preproge, zavese in več drugih reči. Zidana garaža, lep vrt. Lastnik se seli in se lahko takoj vselite. Za hitro prodajo je cena samo $12,800. RANČ HIŠA Blizu Highland Rd., zidana veneer, 3 spalnice, sončna soba, predeljena klet, kombinirana zimska okna, 2 garaže, mala delavnica, lepo obdelan vrt, lot 100x400, veliko število mladih sadnih drevesc. — Ta hiša se proda po jako nizki ceni hitremu kupcu. RAZEN TEGA IMAMO TUDI VEČ VSAKOVRSTNIH HIŠ NAPRODAJ. John Knific Sr. Realty 820 East 185 St. IV 1-9980 REAL ESTATE FOR SALE CONVERTED 2% STORY HOUSE With 6 light housekeeping units. 330 S. Oakley Blvd. Reas, offer considered. Mr. Scovel. CE. 6-6091. (38) 5300 NORTH - 3300 WEST. 4 Apartments. Stoker steam heat. 3 car brick gar. $13,000 down. Nr. excellent transportation, close to schools. By owner. CO 7-5066. (41) Indian Hills okolica Se lahko takoj vselite. Cenjeno za hitro prodajo. -Zidana pol-ranch hiša, kombinacija sprejemne in jedilne sobe, kuhinja in 2 spalnici spodaj, poploščena kopalnica, velika spalnica s kopalnico in šivalno sobo zgoraj, polna predeljena klet, panelasta razvedrilna soba, 2F2 garaža, dvdjni dovoz, lot 100x375. Kličite IV 1-3343. (39) Sobe se odda 4 lepe sobe na 1167 E. 58 St., blizu St. Clair Ave., $39.00 mesečno. WH 3-0010., (39) BEACHLAND MEDICAL 20050 Lake Shore Blvd. Medical suites available. Specialists in vited. Modern ground floor, complete facilities. Ample parking. Inquire within or call John E. Lokar at RE 1-5515. (23,24,2, 3, Mar.) A/eUf/ THE ATOMIC GARDEN vfr,- ill #! ^ ggiig m ri LAV I S H A/eu/ FLOWER DISPLAYS ^ 250 EXHIBITS & DISPLAYS PRIHRANITE 25c V PREDPRODAJI VSTOPNIC! Na razpolago pri vseh posameznih cvetličarjih, v cvetličnih klubih, v mestu v Burrows in Richman Bros. trgovini do 28 februarja. 75* J. & A. VARIETY CENTER 942 East 895 Slreal mnumtmttttttnnntnmnnrnntnnnntnmtnnnmtr.tnpmmmtmumnmnnm:! ■HHSTSkI SAT. EVE. MARCH 4 & 11—8:45 P.M. Half Price Matinee Children Under 12 Years Sat. Mats. March 4 and I Ith, 5:00 P.M. Only $4.00 (Boxes & Logos and West End Promenade) $3.50 (Mezzanine—first 12 Rows Only) $3.00 (Mezzanine—last 7 Rows) $2.00 (Corner Sections) o TICKET SALE AT o ARENA, 3700 Euclid Ave. or Richman’s Nastopajo: David Jenkins — olimpijski zmagovalec z zlato kolajno, in Ina Bauer, trikratna nemška prvakinja. Mr. Frick v “Alpine Festival”. NE ZAMUDITE tc priljubljene družinske prireditve. W£f ' si GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 02 St.1)003 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene iUiimimiimiiimmimiiiimiimiKmmiimmmimiiiimMiMmmiiiiEiiimimitiiL 1 JOS. ŽELE IN SINOVI Z A v O D Tel.: ENdieott 1-0.183 STROH’S VARJENO Z OGNJEM 114 7: ut 6 M Mi varimo Stroh’s zaradi okusa. Zato je varjeno z ognjem pri 2000\ Ta skrajna vročina pospešuje najfinejši okus iz najfinejših primesi . . . omogoči osvežujoč okus, katerega ne najdete v nobenem drugem ameriškem pivu. Poskusite edino ameriško z ognjem varjeni pivo — še danes. Ugotovili boste, da je to pivo izmed vseh najlažje in najmeh-kejše! ■ ■ m 'm L r->j UGAJALO VAM BO JE LAŽJE! ’’fti« STroli Brewery Company, Detroit 26, Michigat POGREBNI 0502 ST. CLAIR AVENUE C O LLI N WO O D S KI URAD 452 E. 152n(t STREET Tel.: IVanhce 1-3118 Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo EUCLID POULTRY V zalogi imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberite! HOWARD BAKER 549 KAST 185 STREET, EUCLiD K E 1-8187 V BLAG SPOMIN OB DRUGI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA Mathew Ferlin ki je zaspal v Gospodu dne 23. februarja 1959 Kako veselo smo živeli, dokler zdravje smo imeli, pa prišla je kruta smrt, Te preselila v božji vrt. Leti dve Te zemlja krije, truplo Tvoje v grobu spi. Pri nas pa žalost je velika, ker Te več med nami ni. Blag spomin na Tebe, dragi, bo živel v nas do konca dni. Ko bomo v nebesih skupaj prišli, veseli bomo zopet vsi. Žalujoči: HELEN, soproga ROSE, hčerka JIMMY, sin TAMPA, FLORIDA, 23. februarja 1961.