GLASILO KOLEKTIVA veije - siuaaisce D-Per III 19/1972 LETO Vlil. ŠT. 1 O CELJE, JANUAR 1972 Zakaj samoprispevek? -Skupščina otočane Celje je sprejela sikilap o razpisu referenduma za uvedbo 'krajevnega samoprispevka za finan-tiranj-e programa gradnje osnovnih šoli lin vzgojno varstvenih zavodov ina oibmočjiu občine Celje. Vse naše ideliovne enote na področju občine Celje smo s citfkular-jem obvestili o namenu uvedbe samoprispevka in cBjliih, ki jih zasleduje skupščina občine Celje z uspe- 6. februarja I972 vsi na volišče! Glasujmo z »DA« Mm referendumom. Nadalje bodo dmžfoenopolMtičine organizacije podjetja organizirale po vseh delovnih enotah oibmočja Celje, sestanke na kalteirih bomo članom kolektiva podrobno pojasnili, koliko bodo prispevali in kakšne koristi bodo deležni z uspelim referendumom. Občina Celje je ves čas po II. svetovni Vojni Vlagala /velike napore za razvoj šolstva, da je nekako ob-lažila težko podedovano isitanje šolstva. Uspelo jii je zagotoviti vsaj najuspešnejše pogoje za ureditev osnovnega, strokovnega to srednjega šolstva to izobraževanje profilov, ki jih je terjalo- naše gospodarstvo to hitrejša izgradnja naprednejšega družbenega reda — Socializma. N-ova tehnologija, sodobna organizacija dela, osvajanje domačega in tujega itoga bo tudi v bodoče od naših delovnih ljudi zahtevalo maksimalno znanje to napore, da bomo Sposobni slediti hitremu gospodarskemu in družbenemu razvoju v svetu. Naš samoupravUj alski družbenopolitični sistem .zahteva ,sposobnega in razgledanega upravljalca, kateri bo sposoben sprejemati in realizirati takšne poslovne odločitve, -ki bodo zagotavljali maksimalne delovne rezultate, vzporedno pa -nenehni rast življenjskega standarda našim delovnim ljudem to -bogatiti inašo družbeno -skupnost. Naš razvoj terja hitrih rešitev. Zato moramo brez odlašanja pristopiti k učinkovitejšemu šolanju naših oitrdk, zagotoviti boljše učne uspehe in -omogočiti čim-večjemu številu otrok končati šolanje v osnovni šoli. Zato pa so nam potrebni šolski to vzgojno varstv r prostori od katerih je -odvisen sodoben pouk, ustrezno varstvo -otroik itd., kar pogojuje uspehe učencev v šoli. Sama zbrana sredstva Občane Celje me morejo v doglednem času rešiti sedanjega nezadovoljivega stanja šolstva. Zato je nujn-o potrebna pospešena -akcija s samoprispevki občanov. Tega denarja, ki ga bomo PROGRAM IZGRADENJ OTROŠKO VARSTVO: Čas /izgrad- 1. Vzgojnovarstvan-a ustanova Hudinj-a nje 1972 2. Vzgojin-ovarstvena ustanova Otok 1973 3. Vzgojinavarstve-na ustanova Store 1974 4. Vzgojrovarstvena ustanova Ositroižn-o 1976 OSNOVNO SODSTVO: 1. Osnovna šola Otoik 1973 2. Osnovna šola Dava 1977 3. Prizidek osnovne šole Vojnik 1973 4. Prizidek osnovne šo/le Poltile 1974 5. Telovadnica Dobrna 1977 po svojih zmožnostih prispevaM za urelditev šo-lsltva, nam ine sme biti žal, kajti s sodotan-o šoi-o to varstvenimi ustanovami .ustvarjamo našim otrokom drugi dom ,in najdragocenejšo -doto za /življenje. Delovne dolžnosti na /svojih delovnih mestih bomo uspešnejše opravljali, kar nam bodo -odpadle skrbi kaj je /z našimi otroki jv tem čas-u. Vedeli bomo, da se naši -otroci nahajajo v drugem domu, kjer so /v popolnem varstvu, ki sočasno zagotavlja -tudi uspešnejšo njihovo vzgojo lin izobraževanj e. -Zato naša -odločitev ne -bo težka. N-a dan referenduma 6. 2. 1972 gremo vsi na volišče to -dam-o svoj glas za samoprispevek. Mladi nam bodo za to. hvaležni to nam bodo s svojim znan jem to -delom našo odločitev vrinili. Afla veste, kaj /hi dosegli iz našo solidarnostno akoijio? Z .uresničenim programom izgradenj na področju -otroškega varstva bi v latu 1976 /zajeli v varstvene u-sta-nove 1.600 -ali 32 % vseh predšolskih otrok. NoVi prostorji pa tood-o -omogočili tudi podaljšano /bivanje otrok v jvarstvu, /n-ove dejavnosti, Prijetnejšo to boljšo -opremljenost o-kolj-a za /naše otroke. lin v osnovnem šolstvu? Začeli bomo s celoletnimi malimi šolami. 7.500 učencev bi toi-elo 1,5 izmenski pouk, ne pa pouk od 6. ure zjutraj do 20. ure zvečer. 1.800 učencev bi lahko imelo podaljšano /bivanje v šoli. Če bomo imeli več osnovnošolskega prostora, pa bo tudi več prostora za učence na srednjih šolah. /S -sredstvi samoprispevka, s sredstvi sfcupn-oisiti Otroškega varstva to Občinske skupščine lahko program uresničimo. Res, za samoprispevek, to pomeni — za naše otroke. Za samoprispevek to je naša solidarnost. na elektronski obdelavi IBM sistem 3/10, ki bo izpolnil želje podjetja Pričetek del podadkov 'V decembra je prispel v podjetje naročen elektronski računalnik IBM S/3-10 is perifernimi stroji, ki bo s kapacitetami, kakršne poseduje, ilabko zadostil višem potrebam podjetja. ž inštalacijo .računalnika in perifernih strojev, se podjetje vključuje v vršite tistih gospodarskih organizacij, iki bo pravočasno ugotovile, da je rešitev problemov spremljanja poslovnih 'gibanj edino v ažurnem spremljanju .poslovnih dogodkov iin analiziranju le teh. Dosedanja strojna opremljenost z mehanografsiMimli stroji rad omogočala itekočega spremljanja itn analiziranja poslovnih dogodkov, kar .se je cesto odražalo tudi ina poslovnih odločitvah, ki jih je bilo potrebno sprejeti brez ustreznih podatkov in a-maMiz, vsled česar niso bile vedno najboljše. Računalnik IBM S/3-10 s penifer-nimi .stroji je podjetje vzelo v najem od generalnega .zastopnika IN-TERTRADE Ljubljana, ki zastopa znano firmo IBM. Pri odločanju o .tem, .ali bo .sistem vzet v majem, ali pa .bi bilo smotarneje sistem kupiti, smo se odločili za prvo, to je za najem. Prednosti najema .so predvsem v tem, da je mogoče oib potrebi po večji konfiguraciji najeti sistem takoj zamenjati in ne nastopa problem prodaje sistema. Vrednost sistema, kakršnega ima podjetje sedaj v najemu, se ceni naokoli 3,000.000,- iN din, mesečna najemnina pa znaša okoli 80.500,- iN din. Preračun iz dolarskih cen nakupa iin najemnine je izvršen po tečaju 23,-N din za USA $. Očitno :je, da .najemnima oziroma najemni odnOs pušča podjetju večjo .elastičnost m angažira tudi mnogo manj sredstev, kot nakup. Nakup je potrebno izpeljati preko investicijskih sredstev, bi ,jlih podjetju primanjkuje, medtem, ko je najemnima rednii istrašek poslovanja pOdj-etja. Na sistemu bomo poleg kompletne obdelave, ki v prvi fazi zajema: — komercialno poslovanje z vsemi gibanji blaga im fakturiranjem — Obračun proizvodnje z gibanj-em — proizvodnje iin fakturiranjem — vodenje evidence o osebnih dohodkih — .spremljanje personalnih sprememb in .vodenje evidence o zaposlenih — spremljanje stanja in gibanje osnovnih sredstev ter obračun a-mortizadije — določena dela v zvezi s .planom in analizami — obdelava za druga podjetja Do sedaj smo sklenili pogodbo o uslugah na računalniku s Socialnim zavarovanjem ‘kmetov v Celju in Rudarskim šolskim centrom iz Velenja. iZa socialno zavarovanje so že bili Obdelani masovni podatki im izpisana dokumentacija v zvezi z nakazovanjem prispevkov. Zaračunavanje uslug bo .znižalo stroške najemnine, ki jo mora podjeitje mesečno plačevati. Podjetje bo p.ričelo svojo redno obdelavo s L. ,1. 1972. Že ina začetku pa moramo biti .pripravljeni, da se bodo pioj.aviljale razne težave, predvsem organizacijske in programske narave, ki vedno spremljajo ovajanje mehanografslkih in elektronskih sistemov. S prlizadevinostjo in željo po .uspehu pa smo prepričani, da je mogoče .te začetne probleme hitro odpraviti in .obvladati situacij a P.ni kupcih povzroča in bo še povzročal spremenjen način dela in dokumentacije določan odpor, zato bo potrebno s kupci čimveč kontaktirati in pojasnjevati ter iskušati odpravljati nastale probleme. .Računalnik dela z veliko hitrostjo in .b o lahko Obvladal zahteve podjetja po posameznih podatkih. Osnovni pogoj za funkcioniranje iin čim manjše izgube pri .strojnih urah pa so točni podatki, ki morajo iz priprave hiti posredovani sistemu. Lz tega razloga smo za izpisovanje vhodne dokumentacije angažirali večje število ljudi, katerih naloga je, da dokumentacijo hitro, tekoče in točno obdelajo. V centru za elektronsko obdelavo podatkov i(EOP), ki je lociran na upravi podjetja, je trenutno naslednja zasedba: — vodja centra — organizator — programer — 2 programerja — 2 operaterja — 8 luknjačic — admiinisitrator — priprava dokumentacije zaradi del na starem in novem delu še ni v celoti funkcionalno vključena v center. Navedena zasedba .ne ustreza zaradi premajhnega števila ljudi trenutnim zahtevam, posebno še ne, če jo primerjamo z zasedbo v ostalih podjetjih, ki uvajajo elektronsko obdelavo podatkov. .Problem je predvsem, ker ne razpolagamo z večjim številom izkušenih proigramerljev in organizator jev. 'Kljub sorazmerno slabi kadravri.d. zasedbi centra, nam je uspelo delo, ki je bilo zastavi jemo, .izpeljati. Pni kadrovski zasedbi bi imeli dosti manj problemov, če bi lahko kadrovali izven podjetja. V našem konkretnem primeru pa je tol Slučaj, obraten, saj je bilo potrebno razporediti ina ustrezna delovna mesta vse tiisite delavce, 'ki iso delali do sedaj na delih, katera preidejo, ali so že prešla na sistem. Od zunanjih sodelavcev so bili >za elektronsko obdelavo podatkov in spremljajoča dela angažirani le 1 programer, 1 o-perater .im 1 luknjač:ca. Problematično .je predvsem, ker moramo z istim kadrovskim sestavom zaključiti stara dela in vzporedno delati na tekoči pripravi in obdelavi. Osebni dohodki za delavce zaposlene v oddelku za elektronsko obdelavo podatkov bodo definitivno določeni z novim pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov, trenutno pa imajo luknjaciice, ki delajo v iz- L\\V\" meniškem deiliu 550 točk, kot doslej materialni kmjaigovodtiji, operaterji, bi dobo delali v treh izmenah 750 točk, kot analitiki III., enako pa velja za programerja — organizatorja, medtem, ko ima vodja tega oddelka trenutno 950 točk, kot je določeno v sitaram pravilniku o osebnih dohodkih. Osebni dohodki torej niso pretirani iin so v celoti v skladu z dosedanjim pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov. Ko bo sistem v celoti stekel in bo obdelana vsa dokumentacija, bomo omogočili, da si delavci našega podjetja te inštalacije ogledajo. Oddelek OTi Poročilo o obisku mednarodne razstave prehrambenih proizvodov ^ANUtiA*1 v Kolnn nadaljevanje Tretji dan bivanja v Zap. Nemčiji nas je pot vodila v Vinsen k firmi HAMAC-HANSELLA in v Mulcheim k firmi »GOTHOT«. Peljali smo se skozi industrijsko najbolj razvit predel Zahodne Nemčije. Nebo je bilo grozeče temno kot, da bi se pripravljalo na hudo nevihto. Toda to niso bili oblaki, ni se pripravljalo na nevihto, ampak črn, siv, rjav, rumen in tudi snežno bali dim, ki se je valil iz goisto posejanih dimnikov, prekril nebo in onemogočil prodor sončnih žarkov do mnogih mest in modernih stanovanjskih naselij, ki se stiskajo med ogromnimi industrijskimi predeli Porurja. Med vožnjo do našega cilja tretjega dne smo morali zelo paziti, da smo izbrali pravo cesto. Noben predel Nemčije ni tako prepreden z avtomobilskimi cestami, kot ravno Porurje. Sfcoiro vsakih 10 do 15 km smo se peljali skozi velika križišča avtocest. Prisebnost našega šoferja Plubi j a ter treh navigatorjev je zagotovila, da nas je žaba pripeljala vedno na pravo mesto. Obisk pri firmi HAMAC-HAN-SELLA in GOTHOT je bdi uspešen, kar smo si zadali, da moramo urediti smo tudi uredili. Maramo priznati, da je poslovnost pri teh dveh frimah na višku. Visa želj ena dokumentacija nam je bila takoj na razpolago in hitro smo razvozlali nerešene stvari. Pri firmi GOTHOT nas je sprejel sam lastnik firme in se z nami zadržal dalj časa. (Pri firmi GOTHOT smo kupili novi pražilnik^ za kavo). Ko smo ga prosili, če nam lahko izdela tehnološki proces praženja kave za 'naše skladišče in pri njih kupljen pražilnik, se je takoj spustil v de-tailjini razgovor o možnostih, ki jih nudi naše skladišče za organizacijo tehnološkega procesa praženja kave. Po daljšem razgovoru smo se sporazumeli, da nam bo firma GOTHOT izdelala predlog za organizacijo tehnološkega procesa praženja za naše skladišče. Nato smo si o-gledali tovarno za izdelavo pražil-oifcov. Pravkar so sestavljali veliki pražilnik, ki bo imel sposobnost praženja kave v eni sarži 1000 kg ali na uro 6 000 kg. Pozno popoldan smo se poslovili od firme GOTHOT in se napotili proti Kolnu. Za pot, ki je dolga 55 km smo potreboval dobri dve uri vožnje, med 16.00 in 17.30 uro doseže prometna gneča svoj vrhunec in takrat se avtomobili premikajo z hitrostjo 10 do 20 km na uro. Na poti proti domu smo se za nekaj časa zadržali v Frankfurtu. Obiskali smo velike trgovske hiše z željo, da vidimo kaj je novega na področju notranje opremljenosti trgovin, razporeda blagovnih skupin in kako je blago reprezen-tiraino kupcu. Prijetno nas je presenetila največ j a blagoama hiša v Frankfurtu KAUFHOF. Pred letom dni so to blagovno hišo popolnoma na novo renoivirali in znatno razširili. Oddelek prehrambenega blaga so razširili pod glavno trgovsko ulico in zav- vase glasilo zema cca 2000m2 čistih prodajnih površin. Razpored opreme in blaga je svojevrsten. Takoj smo lahko zasledili, da je vsaka polica, vitrina, sredinska dvodelna polica postavljena na svoje mesto tako, da najbolj funkcionalno odgovarja svojemu namenu. Vse blagajne so bile o-ipremlijene z modernimi »ŠVEDA« register Magajnami z vračilci denarja. Blagajničarke obvladajo popolnoma slepo tipkanje zato se delo pri blagajnah res hitro odvija in nikjer nismo zasledili zastoja. V Miindhmu smo si z zanimanjem ogledali prehrambeni oddelek obnovljene blagovne hiše HERTI. Posebnost tega oddelka je v tem, da vnaša določene novosti, ki niso nove samo za nas, temveč tudi nemške strokovne obiskovalce. Osnovne značilnosti oddelka za prehrambeno blago: a) oddelek se razprostira na cca 2.500 m2; b) posebno pozornost so posvetili sadju in zelenjavi, svežemu mesu in mesnim izdelkom tar ribam. Vitrine za suhomesnate izdelke, sveže meso in ribe merijo v skupni dolžini cca 100 tekočih metrov; c) prodaja sirov, specialno delikatesnega blaga (francoski polži, italijanske in španske morske šfcol-ke, ruski kaviar, japonske gobe itd. posebne vrste čokolade se prodaja iz posebej organiziranih prodajnih prostorov »OTOKI«, ki so zelo praktični in funkcionalni; d) ,na vseh prodajnih mestih kjer je organizirana positrežna tehnika prodaje imajo spedjalne teh-nice opremljene z malimi kampju-torji. za izračunavanje vrednosti kupljenega blaga in za izpisovanje etiket, ki se toplotno lepijo na zavitek blaga. S pomočjo teh tehnic in malih kump juter jev se delo odvija izredno hitro; e) kupcu so na razpolago iskiljuč-no nakupovalni vozička s prostornino 120 litrov, prav tako je kupcu na razpolago ogromno prostora in ni nevarnosti, da bi prišlo do prerivanja pri nakupu raznega blaga; f) blagajn je 25 vse so opremljene za modernimi ANKER register blagajnami z vračilci denarja. Po izvršenem nakupu se lahko z nakupovalnim vozičkom odpeljete z dvigalom na parkirni prostor blagovnice HERTI. Parkiranje je zastonj, če dokažete, da ste kiupili določeno blago v njihovi blagovnici. V velikih mestih je značilno, da imajo vse velike blagovne hiše svoje parkirne hiše, ki so funkcionalno povezane z Magovnico. Na poiti po blagovnicah posebno pa po oddelkih prehrambenega blaga smo si zabeležili nekoliko maloprodajnih cen in sicer: VRSTA BLAGA st. _ 1__________2____________________ 1. Riž navaden 1/2 2. Fižol baED 500 g 3. Fižol Črešnjevec 500 g 4. Grah 500 g 5. Maik plavi 500g 6. Koruzni zdrob 7. Moka typ 405 8. Kruh beli ulov. 500 g 9. Knuh ržen nav. 10. Sladkor kocke 500 g H. Sladkor kristal nov. 1/1 12. Sladkor kristal EWG 1/1 13. Sladkor kandis 250 g 14. Kava pražena srednje kval. 1/2 15. Sardine v oliv. olju 127 g 16. Tunina piknik 127 g 17. Svinjska mast 250 g 18. Margarina Senella 250 g 19. Olje (sončno) jedilno 1/1 20. Olje olivno I. Grčko 860 g 21. Mleko konzum 1/1 3,5% 22. Čajno maslo I. 250 g 23. Sir gauda 24. Sir desert 270 g ala Zdenka 25. Jajca navadna 6 kom. 26. Banane 27. Jaihoilka delišes 28. Limone 29. Pomaranče 30. Govedina za juho s kositrni 31. Zimska salama ala Gavril. 32. Televizor »SABA« ekran velik 61 cm 33. Radio »SABA« Stereo 34. Radio Telečunken nav. 35. Čevlji moški št. 42 sr. kval. Mnoge trgovske delavce smo ■vprašali kakšni so njihovi osebni dohdoki, kakšna je cena stanovanja Enota Cena v Rrerač. Cena pri mere 3 DM v 4 din nas 5 Din 6 zaiv. 0,78 4,08 2,56 vreč. 1,10 5,75 4,20 vreč. 1,20 6,28 4,90 vreč. 1,20 6,28 — vreč. 2,25 11,77 10,00 kg 1,75 9,15 2,54 kg 1,15 6,01 2,84 kom 0,68 3,56 1,55 kg 2,00 10,46 2,60 vreč. 0,88 4,60 kg 1,30 6,80 4,25 kg 1,17 6,12 4,25 krt. 0,85 4,45 3,17 zaiv. 6,95 36,35 22,70 komz. 1,95 10,20 3,20 komz. 0,65 3,40 2,88 zarv. 0,55 2,88 1,95 zaiv. 0,69 3,61 2,10 steki. 2,98 15,59 5,60 doz. 6,95 36,35 1-7,22 1 0,79 4,13 2,20 zaiv. 2,00 10,46 7,25 kg 6,40 33,47 30,37 krt. 1,70 8,89 5,35 krt. 1,78 9,31 6,60 kg 1,10 5,75 6,40 kg 1,28 6,69 4,00 kg 1,45 7,58 6,30 kg 1,96 10,25 5,00 kg 9,00 47,00 21,00 kg 19,80 103,55 85,60 kom 698,- 3650,54 kom 548,- 2866,04 kom 320,- 1673,60 par 50,- 261,50 in kakšen je njihov standard iz odgovorov, ki smo jih prejeli lahko sklepamo: a) trgovski delavec z enoletno prakso prejme na mesec 500 DM; b) trgovski delavec z večletno prakso prejme na mesec 600 do 650 DM; c) oddelfcovodja prejme na mesec 750 do 850 DM; d) poslovodja velikega marketa ali prehrambenega oddelka v blagovnici KERTI prejme mesečno od 1.500 do 2.000,- DM; e) prejemki, ki so omenjeni v točki a, b, c, d, so bruto, od tega zneska mora delavec plačati 24% različnih davkov (socialno zavarovanje, cerkveni in samski davek itd.); f) najemnina za stanovanje cca 60 m2 last občine ali države stane mesečno 100 do 140.- DM; g) najemnina za stanovanje cca 60 m2 last privatnika stane mesečno od 220 do 280,- DM; h) vstopnina za kino stane 5 do 15 DM in za kegljišče 30, do 100.-DM. Iz podanega pregleda si lahko sami izračunate kakšen standard ima trgovski delavec v Zahodni Nemčiji, če upoštevamo, da potrebujemo 5,23 din za 1.- DM. Potovanje je trajalo 6 dni. Za dnevnice je bilo potrošeno 1.500,-DM in za gorivo ter ostale izdatke za osebni avtomobil 250,- DM skupaj 1.750,- DM ali 7.799,80 din. Na poti v Kitim in nazaj smo prevozili 2.250 lem. V. d. GENERALNI DIREKTOR: Franc PETAUER 0 strojih za zames testa Avtomatizacija v pekarstvu je dosegla že zelo visoko stopnjo razvoja, s tem pa je vpeljana velika serijska proizvodnja, ki pa seveda poceni enoto proizvoda. Razumljivo je, da pri nas še nismo v pekarstvu dosegli takega razvoja, kar je pač v takšnih še vedno obrtniških pekarnah nemogoče. Klasični postopki proizvodnje kruha so v svetu preživeli, razvoj namreč teži k skrajšanju časa predelave od surovine do končnega izdelka. Naša dolžnost je, slediti dosežkom zunaj, ki niso majhni in jih poskušati a-piioirati v naših pogojih. Seveda bo vsakomur jasno, da je preouientaci-ja preko noči na ne vem kakšno avtomatsko proizvodnjo kruha nemogoča in lahko tuidi tvegana brez temeljite predhodne proučitve vseh faktorjev, ki bi bili prisotni. Vendar se bomo morali sprijazniti s postopnimi rekonstrukcijami, predvsem kar se tiče nekatere opreme, če želimo s kvalitetnimi izdelki na trg, da bomo zadržali potrošnika in ga seveda zadovoljili. Posebno pri strojih za zames testa je dosežen velik napredek. V naši praksi so še vedno v glavnem zastopani klasični in počasni mešalci za zames. V svetu pa so intenzivni gnetilci že pred desetletji zamenjali to vrsto klasične opreme. Ta zamenjava se pri nas v podjetju poraja šele ,v zadnjem času. Intenzivni mešalci so prinesli pravo malo revolucijo v racionalizacijo tehnoloških postopkov v pogledu skrajšanega proizvodnega procesa, kot nekatere ugodne rezultate v lastnostih samega kruha, kolt so: večji volumen, boljša skorja, večja poroznost, večja topljivost v usltih .itd. Menim, da je mesilnica v vsaki pdkami »srce«, tisti del, kjer lahko odločno vplivamo na višino kavlite-te. Zato bi želel v tem sestavku se- znaniti vse zainteresiran j e z nekaterimi rezultati ter ugotovitvami, do katerih .smo prišli sami ter nekje vzporedno prikazati kako daleč je prišel razvoj strojev za zames testa v svetu. Nastopila je nova epoha zamašitve testa z intenzivnimi mešalci, M so za nekatere že zastareli, saj že govorijo o tafcozvanih mikserjih. To kar se je v zadnjih latih smatralo za neverjetno je postalo danes že ustaljena praksa, tehnološki postopki dobivajo nove oblike, ta tehnologija izdelave testa mora najti trdna tla tudi v podjetju, v naših pekovskih obratih, če želimo v korak s kvaliteto in časom. Da bi si lahko čim bolj pregledno predoaili stroje za zames so razporejeni v štiri grupe kot si slede: a) klasični mešalci b) intenzivni mešalci — gnetilci c) mifcserji d) 'kontiinuimi mešalci. a) Pri našem počasnem Maslenem mešalcu s 25 obr./mim. je potrebno 20 minutno mešanje, da se surovine in dodatki predelajo v homogeno testo. Upoštevajmo, da je razvoj testa pri naših mokah po laboratorijskih podatkih v povprečju 2 min. in 10 sekund. Očitno je, da je testo »utrujeno« brez ugodne notranje strukture z malo vmešanega zraka. Razen tega pa nam fainino-grafske analize zgovorno govorijo, da se testo po 6 — 8 minutah mešanja znatno omehča, kar vse govori proti dolgemu načinu zamesit-ve. to) Druga skupina strojev so intenzivni mešalci oz. gneitilci. Število obratov pri teh znaša od 60 — 240 in več na minuto, čas gnetenja pa od 5 — 15 minut. V ta razred spada naš prvi intenzivni mešalec DK-100 (na sliki) iz pekarne v Hrastniku. Mešamo lahko 100 kg moke, čas samega zameša je od 8 — 10 minut pri testih iz pšenične moke, z 80 obrati na minuto. Kotel se potem, ko smo dodali vse surovine, avtomatsko zapre s pokrovom zato opade -vsaka kasnejša korekcija tes-ta. Glava z mešalno ročico se avtomatsko dvigne v zgornji položaj po preteku nastavljenega časa mešanja, ko časovni rele izključi pogon mešalne ročice. Tudi sama oblika te je pomemben faktor. Pri našem stroju je v obliki osanice (DK-Doppalkonus) prevlečena s plastično maso »Rilsan«, zato je čiščenje zelo lahko in hitro, tudi koitli so rilsandrana in seveda prevozni. Vslad intenzivnega gnetenja se poviša temperatura testa za 3-4°C, kar pa je potrebno upoštevati pri temperaturi dodane vode. Poveča se vpijanje vode za 2%. V ta razred spada še gnetilnik »Boku« (schnellkneter) iz pekarne Gaber j e, ki ga uporabljamo za po-fljsfausne peke in zames testa za domači in turist kruh, ki je na trgu ugodno sprejet in je že našel svoj krog potrošnikov. Ročica je spiralne oblike in vtepa zrak v testo, rand-man je tudi povečan. Ima dve možni regulaciji obratov. V začetku mešamo čvrste in tekoče surovine z malimi^ obrati po 1,5 — 2 minutah, ko se že ustvari struktura testa, preklopimo^ na hitrejše obrate, da prehaja večja energija na testo. c) v to skupino spadajo mikseiTji od 240 — 2900 obratov na minuto. Ta vrsta mešalcev je predvsem v rahi v angleško govorečih državah. Testo se vsled velikega trenja hitro zagreje tudi do 15°C, zato je potrebno tehnološko vodo za dodajanje moki umetno ohlajevaiti. Angleži pravijo temu postopku priprave testa in kruha »CHORLEYWGOD« proces. Pri mikserjih ni več čas tisti merljivi faktor pri obdelavi testa, temveč merimo to vrednost s količino dodane energije. Navajam samo primer s probnega pečenja z našo jugoslovansko -moko pri fa. Intenzivni mešalec iz Hrastniške pekarne Stepišnik BAKER PERKINS v Peterborough-u (Anglija). Tu smo z našim klasičnim receptom brez vseh dodatkov dobili izredno kvaliteten kruh. E-nergija, s katero smo mešali oz. miksali, je znašala H W-h/kg testa. Ko se ta nabita energija prenese na testo, se mikser ustavi. V tem procesu je vezanje vode v testu povečano za 3 %>, temperatura dodane vode pa je bila 10°C, nekoliko povečan procent kvasa, testo s temperaturo 30 — 31 °C pa je šlo takoj v nadatjino obdelavo. d) V to četrto skupimo spadajo kontinuirani mešalci testa (Rabino- vič SZ in WERNER & PFLEIDE-RER iz ZRN). V principu je sestavljen iz ohišja ter gibljivega vijaka. Na začetku se avtomatsko dozirajo vse osnovne surovine kot tudi dodatki, na koncu pa izhaja izdelano testo. Izvedbe so robustne, ne dobimo pa najugodnejših rezultatov, dočim pa je omogočena popolna avtomatizacija tudi pni zamesitvi. Zaključki: V prvi fazi priprave testa je potrebno razmnožiti kvasovke v zadostni količini, za to pa je potreben zrak, ki ga vmešamo v testo, to pa je doseženo piri intenzivnih hitrih mešalcih in mikserjih. AVVV Kisik iz zraka tudi ugodno vpliva na — SH skupine v beljakovinah, da se ustavijo — S — S mostički, ki dajejo lepku (beljakovina v žitu in moki) večjo elastičnost in s tem se poveča možnost zadrževanja plinov v testu, kar ugodno vpliva na povečan volumen in boljšo poroznost kruha. Tudi topMvost kruha v ustih je boljša, vsled primernejše strukture. Čas zamašitve oz. ener- gija, da dobimo določeno plastičnost in konsistenco testa zarviisi od kvalitete moke. Pri hitbrem gnetenju s povečanim številom obratov postanejo testa elastična s tem zadržijo več plinov, ki so produkt vrenja kvasovk, tako, da je povečan izgled in volumen kruha za ca 20 — 25%. Zaradi večje notranje površine ima ta za nianso tudi svetlejšo barvo. V tem sestavku se nisem poglabljal v podrobnosti, ker. je snovi preveč. Problem bo mogoče vsaj za hip zaposlil naš možganski potencial, da o njem razmišljamo, da se poistoušamo najti v njem, če le toliko, potem je namen dosežen. Tehnolog za pekarne Ing. Bdi Stepišnik tyto&^ir$cJu)CiVz/ ČLOVEK PROPADA, KER SE PREMALO GIBLJE — SVET BOLEHA ZARADI PREVELIKEGA Želodca in premajhnega SRCA ___________ To so dovolj zgovorna gesla, da pričakujemo čimširišo udeležbo tekmovanja za značko TRIM (rdeči kariton). Pravila in pomen so že bila podana v prejšnji številki glasila, torno pa so opisana tudi na vsakem kantonu. POZOR! Pričnite s takojšnjim vpisovanjem in bodite dosledni, kajti zavedajte se, da je redno gibanje človeku prav tako potrebno kot hrana, pijača in spanje. Zatorej, vključite se v »T R I M« tekmovanje, saj je značka dostopna in potrebna vsakomur, kdor se zaveda, da pomeni »kratek pas — dolgo življenje.« Kolikor še nimate kartona in želite sodelovati, ga lahko dobite^ pri Lah Zoranu v gospodarsko računskem sektorju, Tavčar Jožetu v prodajnem oddelku, Skale 'Račku —• transport, skladišče 1, Meznarič Frideriku, škiadišče 1, Čretnik Marijanu, hotel MERK. KAKO OSVOJITE ŠPORTNO ZNAČKO TRIM? Če ste se odločili osvojiti poleg značke TRIM, tudi športno značko TRIM, upoštevajte naslednja glavna pravila: 1. Za športno značko TRIM je potrebno: — osvojiti določeno število točk s športnimi dosežki, — izpolniti pogoje za značko TRIM (opraviti najmanj 160 TRIM aktivnosti). Vsako 'leto sodelujete v obeh akcijah istočasno od 1. |1. do 31. 12. Ofoe znački boste prejeli hkrati v januarju prihodnjega lata. 2. Točke za športno značko TRIM izibdirate v osmih panogah, v katerih lahko prejmete odločno, dobro in zadovoljivo oceno. 3. (Panoge lahko žhirate po lastni 5. Rezultate lahko dosežete na kateremkoli organiziranem tekmovanju, evidenco o rezultatih pa bo vodila posebna za to -ustanovljena komisija, ali pa jo vodite sami na svojem kartonu športni dosežki. 6. Lahiko sodelujete tudi samostojno -in se vključite v razna tekmovanja drugih organizacij. -Organizatorji tekmovanja rvam morajo rezultat potrditi. Na koncu leta morate izročiti karton športnemu referentu, ki vam bo dal kot priznanje značko. 7. Rezultate lahiko dosežete večkrat, v karton vpišete tri, od katerih se za točkovanje šteje le najboljši. ,8. Tekmovalci (k-e) so razporejeni želji in sposobnostih, sadelovajti pa morate najmanj v štirih navedenih panogah, ne oziraje se na Zbrano število točk, sicer ne morete osvojiti, značke. 4. -Zg-olj z udeležbo na tekmovanju je že zagotovljeno minimalno število točk. Točkovanje za osmerico panog za ŠPORTNO ZNAČKO TRIM je naslednje: zadovoljivo -2 točki 2 točki 4 točke 4 točke 6 točk -6 točk 6 točk 10 točk 60 točk 40 točk in 20 točk v štiri starostne kategorije: -do 30 ilet, od 31 — 37 let, od 38 — 45 let, nad 46 1-et. 9. Piri starostnih kategorijah veljajo tista leta starosti, M jiih tekmovalci dopolnijo v tekmov-alnem letu. 10. -Pni plavanju, teku, kolesarjenju in TRIM STEZI se časi zaokrožijo navzgor. S tem so podana samo osnovna pravila tekmovanja za »ŠPORTNO ZNAČKO TRIM« in so s podrobnostmi vred točno navedena tudi na modrem kartonu. T-o je organizirano tekmovanje in -g-a pri našem podjetju vodi posebna komisija pri 005. Jože TAVČAR odlično dobro — kegljanje 5 točk 3 točke — -streljanje 5 točk 3 točke — smučanje 1-0 tačk 6 točke — plavanje 10 točk 6 točke — tak 15 točk 9 točk — kolesarjenje ,15 točk 9 točk TRIM STEZA 15 tačk 9 točk — planinstvo 25 točk 15 točk — za zlato značko morate zbrati najmanj — za srebrno značko morate zbrati najmanj — za bronasto značko morate zbrati najmanj Dokončno besedilo amandmaja XXXI, ki govori o sindikatih Skupina komisija vseh zborov skupščine SR Slovenije za ustavna vprašanja je po Obširni javni razpravi pripravila predlog ustavnih dopolnil k ustavi SR Slovenije. Predlagano besedilo XXXI. u-stavnega dopolnila, ki govori o mestu in vlogi sindikatov, je naslednje: »•Delavci, združeni v sindikatih, razvijajo in uresničujejo družbeno samoupravljanje in socialistične samoupravne družbene odnose, zagotavljajo svoj vpliv na družbeno odločanje in uveljavljanje svoje samoupravne pravice s tem da: — se zavzemajo za uresničevanje svoje neodtujljive pravice, da na podlagi dela v temeljih organizacij .ah združenega dela im v vseh oblikah združenega in poslovnega sodelovanja pridobivajo dohodek, upravljajo zadeve in sredstva družbene reprodukcije im ■odločajo o dohodku, ki ga kot del skupnega družbenega dohodka ustvarijo v različnih oblikah združenega dela in združevanja sredstev; — si prizadevajo za izboljšanje delovnih im žiivlj eniških razmer z razvijanjem samoupravljanja, z večanjem produktivnosti dela in razvijanjem sodobne organizacije dela ob intenzivni uporabi znanstvenost ehinofoškiih dosežkov ter s stalnim izpopolnjevanjem svojih strokovnih sposobnosti in znanja o zakonitosti razvoja ■družbe; — da se zavzemajo za dosledno u-resniičevanje in zaščito pravic delavcev v družbenem delu im delavcev, zaposlenih pri občinah, ki delajo z lastnimi sredstvi, ter organizirajo ustrezne oblike pomoči, predlagajo družbene ukrepe v primerih hujše kršitve samoupravljanja v delovnih organizacijah in dajejo pobudo za postopek, da se zaščitijo pravice delavcev in pravice delovnih skupnosti v temeljnih organizacijah združenega dela; — usklajujejo interese na temelju samoupravljanja, delitve po rezultatih dela ter vzajemnosti iin solidarnosti in Oblikujejjo družbena merila za zagotavljanje ■svoje socialne varnosti; spodbujajo samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje in v njih sodelujejo, krepijo njun demokratičen značaj in odgovornost za uresničevanje sprejetih ■obveznosti; — se zavzemajo za družbano-eko-nomske in politične odnose, ki omogočajo polno izražanje ter u-resiničevamje njihovih interesov; — zagotavljajo demokratičen kandidacijski postopek in sodelujejo pri izbiri kandidatov za organe ■upravljanja v organizacijah združenega dala, v interesnih skupnostih in za delegate v skupnostih im za delegate v skupščinah družbeno-pdlitičniih skupnosti, dajejo zahtevo za izdajo zakonov in drugih aktov, zastavljajo vprašanja samoupravnim, predstavniškim in upravnim organom, ki so jih dolžni obveščati o pomembnih družbenih zadevah, obravnavati njihova stališča -in predloge, preden o njih dokončno odločijo.« OBVESTILO Obveščamo vse kegljače v podjetju in tudi vse ostale, ki bi želeli kegljati, da je pričela v okviru športnega društva »MERX« delovati tudi kegljaška sekcija. Prijave sprejema tov. Čretnik Marjan iz hotela >tMERX« tal.: 19-17 ali 19-18. Kegljali bomo vsako soboto dd 10. do 12. ure na dveh stezah na kegljišču INGRAD-a s tem, da se prične 22. 1. 1972. Stroške uporabe kegljišča plača podjetje, zato vas prosim, da se vključite v sekcijo v čim večjem številu. ime in priimek: Fff&C P£tyt/fRro,e„,a>: /9£f spo\: ... stanujoč(a): organizacija: poklic: .... v leiu f /7£fiX' CflJS število opravljenih TRIM aktivnosti: Jože TAVČAR Zakaj v gore! V jeseni, ko postanejo gore najlepše, okrašene z zlatimi mecesni, sem često ob nedeljah zahajal v njihovo kraljestvo. Nehote se mi je vsiljevalo vprašanje: zakaj sem sredi pisanih jesenskih barv, v sredi te redke lepote — sam? Kje so tovariši, s katerimi se srečujem vsak dan na delovnem mestu in na cesti, je mar ta lepota za njih nevidna, kako, da si ne želijo teh kotičkov? Morda pa ne vedo za vse te skrite lepote! Ne želim biti aktivist ali propagandist, ampak žalim spregovori- Gore niso nore, ampak mi, ki ne gremo gor! Stepičnik ti kot svoboden človek o stvari, ki me je prevzela, ki se mi zdi vredna, da o njej več razmišljamo. Spoznal sem precej gora, ne bi jih mogel pogrešati, del mojega življenja so. Spoznal sem veliko planincev, sam ne vem kdaj so zrasli z mojim življenjem. Danes sem hvaležen vsem, ki so me napotili v gore, hvaležen sem goram, ki so me sprejele in me pripeljale do zrelejšega človeka. V gibanju je zdravje in življenje. Te resnice se čedalje bolj zaveda človek, ki v sodobni dviiliiza-cij.i vedno manj hodi peš. Danes človek iz udobja in skopo odmerjenega časa opravlja vsakodnevne posle z različnimi sredstvi civilizacije, še nedeljski izlet presedi v avtomobilu. Ni čudno, da se prebivalstvo z močno razvito motorizacijo na resen opomin zdravnikov spet vrača k prirodi, k dolgim sprehodom in izletom v naravo — vse zaradi ljubega zdravja. Sedaj, ko je še čas, se moramo zavedati, da postajamo žrtev civilizacije, mehanizacije in avtomatizacije kot tudi pehanja za čim večjim standardom, zato spreglejmo preden bo prepozno. Olovetou je dano eno samo življenje in še to mu je dano prazno. Od nas samih je odvisno, s čim ga bomo napolnili. V stremljenju za večanjem materialnih dobrin, ko vidimo le samega sebe, pozabljamo na naše popolno življenje, na naš prosti, čas. Mogoče je prav potreba po svežem zraku in gibanju v naravi eden izmed vzrokov, da sev Tu je naš kotiček brezskrbnosti in sprostitve Stepičnik zadnjih latih tudi pri nas skokoma veča obisk gora, o tem zgovorno pričajo podme knjige po gorskih vrhovih. Prav bi bilo, če bi se nekoliko zganili tudi v našem podjetju, da ne životarimo več, ampak damo besedo tistim, M zahajajo v planine im postavimo planinsko organizacijo na trdna tla. Planinstvo, spričo razmer v katerih živi Slovek naše dobe, pridobiva na svojem družbenem pomenu. Slovenci imamo v naših gorah bogastvo, ki se ga komaj zavedamo. Spet smo pri stari resnici, da ne znamo opazovati okoli sebe, ker smo pač često preveč zaposleni sami s seboj, obdani le s svojimi težavami. Usoda civiliziranega človeštva je danes povezana tudi s planinstvom. Človeka osrečuje bivanje v naravi. Borbenost v naravi nam krepi smisel za življenje. Krinke in tegobe vsakdanjega življenja bodo odpadle, sama od sebe pride sladka sproščenost in veselje nad doživljajem. Tisti, ki bo bral te vratiče mi lahko verjame, težko je začeti to pot bega iz spon industrializirane družbe v naravo. Vendar tistemu, ki se bo odlepil iz mastnih ulic im žrtvoval del napora naravi, bodo postale gore sredstvo za življenje. Tudi plamistvo je kulturen pojav, ker nam odpira pot, pravzaprav eno izmed poti v zdravo družbo. Ing. Bdi Stepišnik Iz sodne prakse V novembrski številki Vestnika smo pod naslovom članka »V bodoče prodaja samo proti takojšnjemu plačilu« objavili primer prodaje na up, ki pa prav gotovo ni o-saimljen. Okrožno gospodarsko sodišče v Marilboru je izreklo sodbo, s katero je kaznovalo odgovorno osebo in delovno organizacijo. Zoper sodbo Pfc 124/71 je naše podjetje Vložilo pritožbo im dokazovalo, da kupcu Magdič Silvi ni dajalo blago na kredit, miti mi priznavalo kakšne olajšave, pač pa, da jo je tratdralo kot vsakega rednega kupca. Magdičevi podjetje ni odobrilo nobenega posojila, saj ni bila z njo sklenjena pogodba, s katero bi ^se določila višina posojila, rok vračanja, obrestna mera itd., kakor to zahtevajo predpisi o kreditiranju. Skratka, po mnenju podjetja MERK gospodarski prestopek ni bil storjen. Pritožbeni razlogi pa niso prepričali II. instance, t. j. Višjega gospodarskega sodišča v Ljubljani, ki je prvo sodbo le v Izreku spremenilo in izreklo tako, da so podjetja storila gospodarski prestopek iz čl. 171 toč. Zakona o bankah in kreditnih poslih s tem, da so kreditirala občana za naloge, M se ne nanašajo na pospeševanje dejavnosti teh podjetij, ko so postopoma prodajala kupcu Magdič Silvi iz Mute št. 2 na kredit blago, navedeno pod a, b in c prve sodbe (povedano je že bilo v uvodoma navedenem članku, da sta bila kaznovana za enak primer tudi »/Tobak« Ljubljana ter Kmet. kombinat Ptuj im njiurni odgovorni osebi!) Iz Obrazložitve sodbe druge stopnje: Pritožbi ofod. podjetja »MERK« in odgovorne osebe Alojza Gabrovca sta utemeljeni v obsegu kot spodaj navedeno: Pritrditi je po mnenju pritožbenega sodišča stališču pritožb, da .pri kreditiranju Silve Magdič ni šlo za kreditiranje njene osebne potrošnje, temveč za kreditiranje njenega gospodarskega poslovanja kot zasebne gostilničarke. Zaradi tega tudi ni bil niti v namenu dbd. gospodarskih organizacij, da dajejo Silvi Magdič potrošniki kredit, niti. ni dajanje kredita ni jej kot gostilničarki bilo podvrženo predpisom 61. 107 in o-staldh cit. zakona odnosno ustreznih predpisov o pogojih in namenih, za katere se pothr-ošnilkša krediti lahko dajejo v smislu uredbe o splošnih pogojih za dajanje potrošniških kreditov, kar je razvidno iz same obtožbe kolikor se nanaša na prodano blago. Toda iz določil Sl. 164, 168 in 169 cit. zakona, izhaja, da delovne organizacije lahko dajejo kredite samostojnim gostincem kot posebni kategoriji občanov le v primerih trajnega ekonomskega sodelovanja za pospeševanje njihove gospodarske dejavnosti po čl. 164 im 168 dt. zakona, kar pomeni, da so delovne organizacije tudi v tem primeru omenjene pri kreditiranju samostojnih gostincev. V konkretnem primeru torej ne gre za potrošniško kreditiranje, kreditiranje samostojnega gostinca Silve Magdič pa ni bilo po zakonu osnovano ter je zato nezakonito. Podan je torej v celoti dejanski stan iz čl 171 tč. 2 cdt. zakona. , Zaradi tega je pritožbeno sodišče v toliko ugodilo pritožbama ter je zaradi tega in po uradni dolžnosti v smislu 61. 350 ZKP spre- menilo sodbo v obsegu kot zgaraj -navedeno. Ni pa pritrditi pritožbi obd. podjetja »MERK« niti obd. Alojza Gabrovca -niti obd. Magde Kalin, da tako kreditiranje sploh .ni gospodarski prestopek ali da so kazni previsoke. Iz spredaj navedenih določil je razviden obseg možnosti kreditiranja samostojnih gostincev s strani delovnih organizacij in s tem v zvezi tudi obstoj gospodarskega prestopka po čl. 171 tč. 2 cit. zakona v dejanskem stanju, ki je pod -obtožbo. Ob tem je še pripomniti, da v poslovnem prometu med delovnimi organizacijami in samostojnimi gostinci ne veljajo določila splošnih -uzanc za blagovni promet im torej tu-di ne uzanca št. 177, temveč zapade plačilo db sprejemu blaga v smislu spložnih pravdi civilnega prava ter vsak dogovor o plačilu po sprejemu fakture, kolikor ni prevzem blaga im fakture istočasno, pomeni kreditiranje plačilo dobavljenega blaga, s strani delovnih organizacij, ki pa ni dopusitn-o v smislu spredaj navedenih določil cit. zakona. V ostalem se pritožbeno sodišče Sklicuje na razloge pr^ ve stopnje. Kazni, ki so bile odmerjene pri-tožiteljem kot tudi drugim obdolžencem, so bile primerne v skladu s temeljnimi -cilji kaznovanja. Te kazni so upoštevale tudi vse okoliščine v tem primeru tako obtežill-ne kot olajšilme. Zaradi tega pritožbeno sodišče tudi v tej smeri ni u-godil-o niti pritožbam obdolžencev niti javnega tožilca. -Iz spredaj navedenih razlogov je pritožbeno sodišče odločil-o kot zgoraj. Zaključek iz tega primera: Ponovm-o opozarjamo vse delav- ce, ki so odgovorni za manipulacijo trgovskega blaga in ki poslujejo s fizičnimi oselbamd (zasebnimi gostilničarji, slaščičarji!), da le-tem ne izročajo blaga brez takojšnjega plačila, ali predložitve dokazala, da je bilo blago že ob naročilu plačano. Potniki marajo o takem načinu poslovanja seznaniti srv-oje stranke. Če bi se v bodoče še pripetil podoben primer, bomo primorana za ugotovljene zneske obremeniti osebo, ki je v nasprotju s tem določilom blago izdala stranki, kajti »privatni obrtnik« se kolt dolžnik v knjigovodstvu ne sme več pojavljati. Ladislav CMER, dipl. pravnik Sklepi organov upravljanja Delavski svet je na 7. redni seji, dne 28. 12. 1971 vsklajaval pravilnik o delitvi osebnih dohodkov z določili samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in OD. Na predlog Poslovnega odbora je sprejel nekatere spremembe in dopolnitve POD, ki stopijo v veljavo s 1. januarjem 1972. Posredujemo vam najvažnejše zadevne sklepe (v izvlečku) in sicer: OD za delo preko polnega del. časa (čl. 73 POD) Za delo preko polnega delovnega časa, če ga opravijo delavci Ob pogojih po 259. 61. Statuta in 63. do 63. do 66. 61. PDR, se osebni dohodek obračuna z dodatkom 50% na osnovne postavke. Nočno delo se obračuna z dodatkom 25%, dalo ob državnih praznikih in prostih dnevih pa z dodatkom 100% na osnovne postavke. Najnižji osebni dohodki (čl. 87 POD) Najnižji OD delavca za normalni delovni uspeh (učinek) v polnem delovnem času, znaša inetto Din 1.000, mesečno. Če dela delavec v drugi republiki, se vskiajuje najinlž-jii OD v .razmerju z ravnijo življenjskih stroškov v SRS in dotično republiko. Pomoč duržini umrlega člana (čl. 84a POD) Ob smrti aktivnega člana kolektiva, prispeva podjetje njegovi družini kot pomoč znesek Din 1.000. Podjetje da ob smrti člana kolektiva ali upokojenca, ki je odšel v pokoj od podjetja, trudi primeren venec v vrednosti 200, din, odnosno v vrednosti, kot jo vsako leto določi Poslovni odbor. (Za leto 1972 je določen znesek Din 200,!) Odpravnina (čl. 84b POD) Delavcem se ob starostni ali invalidski upokojitvi izplača odpravnina in sicer: — za doseženo dobo nad 10 do 15 let pri podjetju din 1.500,- — za doseženo dobo nad 15 do 20 let pri podjetju din 2.000,- — za doseženo dobo nad 20 let pri podjetju din 3.000- Qb invalidski upokojitvi, ki je posledica nesreče pri delu v podjetju, se prizna odpravnina: — do 10 let delovne dobe pri pod-tjetju din 1.500,- — če doseže del. dobo nad 10, nad 15 ali nad 20 let, dobi poleg u-strezne odpravnine iz prejšnjega odstavka, dodatno še znesek din 1.500. Delavec z doseženo delovno dobo nad 10 let pri podjetju prejme ob razrešitvi zaradi upokojitve še spominsko danilo v vrednosti din 300. Vsakemu delavcu se ob razrešitvi zaradi upokojitve izroči, ne glede na staž »Priznanje ob upokojitvi.« Nadomestilo OD med letnim dopustom (čl. 93 POD) Delavcu, ki ima med .rednim letnim dopustom pravico do nadomestila osebnega dohodka, se nadomestilo Obračuna po vrednosti točke din 2,40. Nadomestilo za povečane stroške med letnim dopustom (čl. 94 POD) Vs-em delavcem podjetja, ki so si pridobili pravico do letnega dopusta, se izplača za povečane stroške med letnim dopustom nadomestilo v znesku din 600. Nadomestilo se izplača ob nastopu dopusta, vendar mora neposredni vodja javiti nastop dopusta 30 dni preij, obračunski službi OD. Delavcem, ki se jim odmerja do- pust po 87. čl. PDR (najmanj 1 dan dopusta za vsak mesec nepretarga-naga dela), se izplača sorazmerni del nadomestila, računajoč lil mesecev za polno nadomestilo. Prispevek za malico (čl. 95 POD) Delavcem, ki delajo poln delovni čas, prispeva podjetje za regresiranje prehrane din 50,- mesečno vendar ne v gotovini. DS je zadolžil splošni sektor, da skupno z gospodarsko račun, sektorjem čimprej pripravi predloge za tehnično izvedbo prehrane delavcev, ustrezno specifičnostim našega podjetja. Nadomestilo za čas bolezni do 30 dni (čl. 102 POD) Nadomestilo OD za čas bolezni do 30 dni se računa od povprečnega mesečnega OD, ostvarj enega v preteklem letu (osnova) in se prizna: — v višini 90% (od osnove): v primerih prvega obolenja, v primerih obolelosti zaradi poklicne bolezni razen obolelosti, ki je posledica pijančevanja, pretepa in si. ter če delavec nima staža predhodnega zavarovanja neprekinjeno 9 mesecev, odnosno 18 mesecev v zadnjih 2 letih. — 80% (od osnove) v vseh primerih nesreče pri delu in nesreče na direktni poti na delo in z dela. Kilometrine (čl. 105 POD) Če je delavcu s potnim nalogom dovoljena uporaba lastnega osebnega avtomobila v službene namene, se mu prizna za vsak dejansko prevoženi kilometer din 0,90 ne glede na kategorijo ceste. Pavšalna kilometrina je ukinjena. Dnevnice (čl. 106 POD) Znašajo: — če čas potovanja traja nad 8 do 12 ur din 40.- — če čas potovanja traja nad 12 do 24 ur din 80.- vendar se višina polne dnevnice zmanjša za 30%, če delavec na službenem potovanju ne prespi. Ostala določila glede povračila nočnin, načina obračunavanja, višine dnevnic za potovanje v inozemstvo i. dr., ostanejo neizpremenj ena. Dodatek za ločeno življenje (čl. 110 POD) Za ločeno življenje se delavcu prizna dodatek naj,več 500.- diiin mesečno, sicer pa za vsak primer določi višino tega dodatka Poslovni odbor. Za ločeno življenje se šteje, če delavec, ki preživlja družino, v novem ‘kraju zaposlitve ni mogel dobiti stanovanja zase im za svojo družimo. Selitveni stroški (čl. 111 POD) Delavcu se povrnejo selitveni stroški (dejanski stroški za prevoz pohištva in dejanski stroški za prevoz delavca in njegovih družinsr-. članov. — če je bil sprejet na delo v kraju zunaj stalnega prebivališča, — če je hi! razporejen na delo v drug kraj, — če se upokojenec podjetja v enem lejtu preseli v drug kraj, — če se družina umrlega delavca v enem letu preseli v drug kraj. Op.: To določilo je sprejeto pogojno in stopi v veljavo ko se ugotovi, da se ti izdatki štejejo za materialne stroške. Terenski dodatek (čl. 112 POD) Delavcu, ki je po službeni potrebi razporejen na delo v drug kraj, za določen čas, se za prve 3 dni prizna dnevnica, za nadaljnje dni (nad 3 dni) pa terenski dodatek v znesku din 30,- dnevno ter povrnitev nočnin na podllagi računa. Delavcu pripada tudi povračilo stroškov za osebni prevoz po potniški tarifi za najkrajšo pot in za prevozno sredstvo, s katerim delavec potuje na razporejeno delovno mesto, enkrat tja in nazaj. Terenski dodatek sme znašati največ do din 700,- mesečno. Kdor prejema terenski dodatek, ne more dohiti tudi dodatka za ločeno življenje in obratno. Tajnik organov samoupravljanja: Franjo SARDAH Kadrovske vesti V MESECU DECEMBRU SO SE ZAPOSLILI 1. FERŽAN Dušan, prodajalec, Em-baiiirnica sladkorja; 2. HUDOURNIK Angela, čistilka, MH, 3. ZUPANC Jelka, prodajalka, MM D-P, 4. BEZOVNIK Miroslav, mlinar, Mlin Slov. Konjice; 5. OCVIRK Marjan, delavec, Pekama Zagorje; 6. KOPINSBK Anton, mesar, MM Ljubljanska, 7. KETIŠ Branko, šofer, Ruše; 8. GOLOGRANC Matilda, čistilka, Mlin Celje; 9. ARČAN Marija, lukmjačica, RGS, 10. OŠEP Franc, telefonist, Poslovalnica 3; V ISTEM ČASU SO ODŠLI 1. URLAUB Anica, natakarica, Radlje, samovoljno 2. KRIŽNIK Filip, mesar, MM Dolgo polje, samovoljno 3. GROS Tončka, natakarica, Radlje, samovoljno 4. VOBOVNIK Dragica, 'kuharica, Ravne, samovoljno 5. DERNOVŠEK Andrej, pek, Pekarna Zagorje, samovoljno 6. ŠTRASNER Ivan, pom. vodje sklad. Krško, na lastno željo; 7. DORNIK Tončka, čistilka, MM D. P. 8. FILIPČIČ Stanko, pek, Pekama center, invalidski upokojenec 9. ESIH Ivanka, prodajalka, MM Vojnik, na lastno željo 10. ZUPANC Marija, poslov. Ravne, star. upoikoj. 11. PEZDERŠEK Janko, mesar, Laško, na lastno željo 12. VODOVNIK Frida, prod. Polzela, inv. upokojena POROKE Zakonsko zvezo so sklenili: PILIH Marta, pročena MILANZ, KOROŠEC Marija, poročena FERŽAN in URH Ludvik z BAJC Bojano. Kolektiv jim želi mnogo sreče in osebnega zadovoljstva! ROJSTVA KUKOVIČ Heleni, ŽEKAR Milanu in M AVČ Mariji so se rodile hčerkice, RATEJ Alenki, GOLOB Jožici in UKMAR Julki pa sinovi. Čestitamo! Perme Pismo upokojenca Oto koncu starega leta se nas je upokojencev kot običajno spomnil kolektiv podjetja >»MERX«. Povabljeni smo ibiii na skupno večerjo v malo dvorano JA. Ob tej priliki smo bili tudi obdarjeni z naročilnico v vrednosti 200,00 din. Rade volje se je večina upokojencev udeležila tega sestanka. Posebno smo bili počaščeni s pozdravnim nagovorom gen. direktorja tovariša Franca Petauarja. Poslovil se je od novih upokojencev iz leta 1971 in jim osebno izročil diplome. Seznanil nas je o velikih poslovnih uspehih v letu 1971, kakor tudi o težavah podjetja. Priznal je delež uspehov upokojencev pri podjetju. Spomnil se je pokojnih tovarišev, ki so se za vedno poslovili od nas v tem letu. Počastili smo jih z enominutnim molkom. Oto koncu svojega nagovora je vsem prisrčno zaželel novo leto 1972. Direktor splošnega sektorja tovariš Jože Modec, ki se je tudi udeležil sestanka, je s svojimi prijetnimi šalami in dovtipi poskrbel za dobro razpoloženje. Posebno je povzdignil razpoloženje oktet »MERX« s svojim ubranim petjem. Upokojenec s svojo harmoniko je pripomogel k veselemu večeru. V imenu vseh upokojencev se zahvaljujem za vabila in darila ter za prijeten večer, ki še ga vsi želimo dočakati v letu 1972. Oto tej priliki želimo upokojenci generalnemu direktorju tovarišu Petauerju in direktorju Modeou, kakor celemu kolektivu podjetja »MERX«, da bi še uspešnejše deloval v letu 1972. Božidar RAVNIKAR Pustne prireditve Bliža se pust in naše gostinstvo pripravlja gostom obilo zabave dn prijetnih presenečenj. V hotelu MERX, na celjskem Starem gradu in v Bspressu, Šentjur, bomo lahko pustovali v soiboto, dne 12. 2. An v torek, 15. 2. vso noč, ob zvokih priznanih godb in plesu v vseh gostinskih prostorih, ki bodo primemo ozvočeni. Poskrblejno bo iza bogato izbiro pusitnih specialitet in za .prvovrstne -piijače. Zabavo -bodo brez dvoma popestrile -tudi maske, ki so zaželene v čim večjem številu. Tri najizvirnejše maske, ki jih bo ocenila posebna žirija iz vrst gostov, čakajo lepe nagrade. Posebne nagrade pa so predvidene še za maske, ki bodo duhovno ponazarjale kakšno našo, ali drugo dejavnost. V celjsikh Mencavih gostiščih za pustne -prireditve ne bo vstopnine. Pustovanje prireja v soboto, 12. 2. in v -torek 15. 2. tudi DOM ŽE-LEZARJEV v Ravnah na Koroškem, v vseh kavarniških An restavracijskih prostorih. Za prijetno razpoloženje bosta poleg mask, dobre pijače in izbrane jedače Skrbela še ansambel »MERX 6« in sekstet ŽE-LEZARJEV. Za r-aliko od -celjskih gostišč, je tu predvidena obvezna konaumacija za 40 -din. Seveda pa tudi tu ne bo manjkalo bogatih -nagrad za najiep-še maske. Torej, kot kaže, bo ob zaključku karnevalskih dni, zabave na pretek. — Predajam kri minul no lit e »trt uro. Micka, de še dve postaje vzdrlii , pa prihraniva *a eno pivo! ,Hej vi! Prišel s