Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah h ffi 2 Velja za vse leto ... $6.00 leta......$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS RODA Listrslovensldhidelavcev'yAmerfld. I- The largest Slovenian Daily in die United States. ■ Issued every day except Sundays I and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 »T-- ---— ------- 1..... —---------1 NO. 46. — 6TEV. 46. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.( under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON; CHelsea 3—3878 NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY 25, 1933. — SOBOTA, 25. FEBRUARJA 1933 VOLUME XLL — LETNIK XXL JAPONSKA JE IZSTOPILA IZ LIGE NARODOV Važna džeholska postojanka je padla "NE VRNEMO SE VEČ!" - JE REKEL JAPONSKI DELEGAT MATSUOKA. KO JE ZAPUSTIL DVORANO Ko je odšel japonski zastopnik, je pričelo občinstvo na galeriji sikati in žvižgati. — Japonska bo na sprotovala vsakemu poskusu kake mednarodne nadvlade v Mandžuriji. — Amerika bi nikomur ne prepustila kontro!e nad Panamskim kanalom in Anglija ne nad Egiptom. 2ENEVA, Švica, 24. februarja. — Japonska delegacija, ki nasprotuje svetovnemu mnenju, je zapustila svet Lige narodov, ko je bilo sprejeto poro čilo, ki obsoja Japonsko zarad dogodkov v Man džuriji. Zelo resna mednarodna zbornica, v kateri je za stopana skoro vsaka država na svetu, je sedela tiho, ko je odkorakala japonska delegacija pod vodstvom Vosuke Matsuoka iz dvorane. Občinstvo na galeriji je pričelo sikati in žvižgati. "Ne vrnemo se več." je rekel Matsuoka, ko je odšel iz dvorane. Zahteva liginega sveta, da Japonska odpokliče svoje čete iz Mandžurije, je bila soglasno sprejeta. Proti zahtevi je glasovala samo Japonska. Fa seja, ki je bila zelo velike važnosti in pomeni prelom med Ligo in eno izmed velesil, je bila zelo kratka. Ko so bili delegati poklicani po abecednem redu, so vsi glasovali za sklep Lige. Vsi so z napetostjo čakali, kaj bo odgovoril kitajski delegat W. W. Yen, ki pa je glasno rekel sa mo: "Da!" Nato je bil poklican japonski delegat. Matsuoka je glasno odgovoril "ne", da ga je bilo mogoče slišati po celi dvorani. Matsuoka, ki je bil v debatah vedno miren, je bil koncem svojega govora zelo razburjen. S svojega mesta je glasno zaklicali "Japonska bo nasprotovala vsakemu poskusu kake mednarodne nadvlade nad Mandžurijo. To ne pomeni, da se vam upiramo, kajti Mandžurija pri pada nam po vsaki pravici. Berite svojo zgodovino. Mandžurijo smo zopet dobili nazaj od Rusije. In napravili smo iz nje to, kar je danes." Dalje je rekel, da preti Japonski vedno nevarnost od Rusije in Kitajske. "Mandžurija je pomenila za Japonsko življenje in smrt in v tem ni mogoč nikak kompromis," je rekel Matsuoka. "Japonska je in je vedno bila steber miru, reda in napredka na Daljnem Iztoku.** Nasprotujoč mednarodni kontroli nad Mandžurijo, je vprašal: "Ali bi hotel ameriški narod privoliti v tako kontrolo panamskega kanala? Ali bi Anglija dovolila kontrolo na Egiptom? Japonska bc nasprotovala takemu poskusu v Mandžuriji. Prosim to skupščino, da spozna dejstva in gleda v bodočnost. Resno vas prosim, da se pogajate z nami po naših pogojih in da nam zaupate. "Ako nam zavrnete to našo zahtevo, napravite veliko napako. Prosim vas, da ne sprejmete tega «•1 •* poročila. Ko so vsi delegati glasovali za poročilo Lige, je Matsuoka naznanil, da je Japonska prišla do konca v svojem prizadevanju, da bi bil dosežen sporazum med Japonsko in Kitajsko. "Japonska je bila od prvega početka članica Lige in je pomagala sestavljati Ligino pogodbo. Zato je žalostno, da je ta zbornica sprejela to poročilo. Naš ponos je bil, -da smo mogli sodelovati z državami sveta za svetovni mir in za človeštvo. In iskrena želja Japonske je vzdržati mir na Daljnem Iztoku in s tem pomagati do svetovnega miru. Japonska pa ne more sprejeti Liginega poročila, ker s tem ni zajamčen svetovni mir. Japonska zato smatra, da se SENATOR HULL BO K0NFERIRAL S POSLANIKOM Bodoči državni tajnik se bo posvetoval s francoskim poslanikom glede vojnega dolga. Washington, D. C., 24. febr. — Senator Oordell IIull. ki ho vršil v Kotusevdt oveni kabinetu službo državnega tajnika, j«* spor« »čil claims zastopnikom časopisja, tla se bo v ponedeljek posvetoval najprej s francoskim, pozne-,,,* pa 7. angleškim poslanikom. Hull ji« dejal, da bo poglavitna naloga nove vlade obnoviti svetovno trgovino ter ohraniti mir potom razsodnega mednarodnega sodelovanju. Ilodoči državni tajnik je poudarjal. da je naloga Združenih držav z ostalim svetom sodelovati za ohranitev svetovnega miru. kolikor je to pač v soglasju z ameriško ustavo. — V nalogi, da ustvarimo normalne trgovske od noša je. igrajo vojni -dolgovi deloma h* stransko vlogo. — Politika mednarodne prilagoditve zahteva, il i se uporabi vsa temeljna .sredstva za izboljšanje trgovskega položaja. S franeoskim in angleškim poslanikom bo razpravljal IIull o vojnih dolgovih. Francoski poslanik (Maudel je že pred dobrim tednom konferi-ral s prihodnjim predsednikom liooseveltom. Vsebina pogovora pa ni bila objavljena. ŽUPAN CERMAK BLIZU SMRTI Zdravniki so izgubili upanje na okrevanje. — Po zdravniškem mnenju bo umrl v dveh dneh. Miami, Fla., 24. februarja. — Dr. Prank dirka, zet župana CVr-maka, je izjavil, da je zastonj vsako upanje, da bi okreval elii-eaški župan Anton J. i'ermak. — Smrt je samo vprašanje ("a-•sa, — je rekel dr. dirka. — Samo čudež ga more še rešiti. C'ermak je bil ustreljen, ko je Giuseppe Zangara pred enim tednom streljal na novega predsedni-ga Roosevelta in je zadel Cerma-ka. Ves ča« so je 7. velikim uspehom boril s smrtjo. Nastopile pa so razne komplikacije in poleg tega tudi pljučnica in zdravniki so izjavili da more živeti samo še 4S ur. Njegove hčere s soprogi so v njegovi bližini in ga obiskujejo eden za drugim. Tudi njegovi vnu ki in vnukinje so ga obiskale za nekaj trenutkov. Dr. Jirka. ki je 11 jopo v 0.000 mož, bo razobesila japonsko zastavo vzhajajočega solnea v glavnem mestu Dželiola, Čang-tefu. mogoče v enem tednu do enega meseca. Nasproti tej vojski stoji kitajska armada 150,001) mož. ki so slabo oboroženi in imajo več poveljnikov. Japonska armada je v velikem snežnem metežu in hudem mrazu pričela prodirati proti kitajski m postojankam. Proti mestu Oao-vang je bila poslana infanterija. kavalerija in artilerija. Med temi so izkušeni vojaki iz bitke pri Sanhaikwanu. Ta armada je zaprla vhodni prehod skozi veliki kitajski zid in s tem preprečila prihod nadaljnih čet v Džehol. Dunaj, Avstrija 24. februarja. Policija je odkrila obsežen tihotapski sistem, ki je bil tako spretno izdelan, da skoro nasprotuje vsaki domišljiji. Odkritje tega tihotapstva je odmev angleško-fran-coskega "ultimatuma" avstrijski vladi zaradi prevoza orožja iz Italije preko Avstrije na Ogrsko. Prišlo je na dan. tla je ravnatelj avstrijskih državnih železnic, dr. Egon Seefehlner. hotel podkupiti železničarje co!e železniške proge, tla bi se .stalno prevažalo orožje iz Italije 11:1 Ogrsko. >Xek socijalistični list namreč dolži dr. Seefehlner ja, tla je ponudil voditelju socijalistični h železničarjev 150.000 šilingov ($21,150) ako bi liotftl nagovoriti železničarje, da bi pomagali, tla bi se vlak naložen z orožjem "slučajno izgubil" in bi vozil na Ogrsko. To je oni vlak, ki bi bil naložen 7. orožjem in katerega je kancler Engelbert Dollfuss obljubil, da ga bo poslal nazaj v Italijo. Socijalistični list pravi, da bi potem prihajali redni vlaki z orož-! jem iz Italije, ako bi se bila ta namera posrečila. Orožje bi bilo red-i j.uo no pošilja no preko Avstrije na j Ogrsko in železnica bi od tega j imela velike dobičke. Socijalistični voditelj je užaljen zavrnil to ponudbo in je povedal drugim voditeljem svoje stranke, ki .so nato zadevo naznanili kan- KRALJ SE ZANIMA ZA DOGODKE NA DALJNEM IZTOKU derJ11 nollfussu. Kancler je takoj ki «o bili poklicani pod zastavo Ta oddelek, kateremu poveljuje general Masayemon Sakamoto, je prodiral v hudem mrazu 10 stopinj pod ničlo. S tem oddelkom je bila tudi četrta kavalerij-ska brigada pod poveljstvom generalnega majorja Kennosuke Mogi. ki se je odlikoval v Mandžuriji v decembru in je pognal generala Su Ping-TVena čez mejo v Sibirijo. Z japonsko vojsko koraka tudi armada države Manču-pod poveljstvom generala Cang Ilai-pena. Japonci so pričeli svoje prodiranje. ko je potekel rok 24 ur ui-timatuma na kitajsko vlado, da umakne svoje čete iz Džehola. Japonska je poslada v Džehol 20.000 rekrutov. starih po 21 let. London, Anglija, 24. februarja. Angleški vojni minister lord Ilail-sham je danes obiskal kralja v Buckingham palači. Pri 11* j priliki 11111 je podal natančno poročilo o razmerah na Daljnem Iztoku. odslovil dr. Seefehlner ja in na njegovo mesto imenoval Schoep prejšnji mesec. Sedanje japonske operacije za- či pešajo. V njegovem stanju more izmed desetih bolnikov preživeti samo eden. Miami, Fla»f 24. februarja. — Zadnje poročilo o I'et.'ma'kovi bolezni pravi: — Po dobrem spanju se je stanje župana Čermaka znatno iz-boljašlo. Vročina je padla na« f)f) .stopinj. njeni nazori ne strinjajo z nazori drugih delegatov, da bi se vzdržal mir na Pal j nem Iztoku in vsled tega je japonska vlada mnenja, da je dosegla višek svojega prizadevanja z Ligo glede ki tajsko-japonskega spora.** KAJZERJEV A ŽENA JE NAVDUŠENA ZA HITLERJA Berlin, Nemčija, 24. februarja. Princesa Hermina, žena bivšega nemškega kajzerja Viljema, je bila danes z nekaterimi svojimi prijatelji na obedu pri držav, kanclerju Adolfu Hitlerju. Po obedu se je dolgo časa pogovarjala' z njim in ga je označila kot "moža z visokimi idelali". wehra ali fašistične vojaške skupine. ferja. ki je Član avstrij. heim- vzemajo večje ozemlje in jim sto- ' ji nasproti večja kitajska vojaška sila kot kdaj poprej, odkar je Japonska pričela s svojim vpadom v Mandžurijo. Največja prejšnja japonska kampanja je bila v januarju 1931, ko je 12,000 japonskih vojakov zavzelo Činšov in je moral maršal Čang ILsiao-liang bežati v Peiping. V Oinčovu se sedaj nahaja glavni stan japonske armade na južni fronti. POTRES V ČILE Iquique, Čile, 23. februarja. — To mesto in okrtlico je obiskal močan potres, ki je povzročil veliko materijalno škodo, ni p& Suhteval nobenih človeških žrtev. PRINC — REŠITELJ Trst, 23. februarja. — Splitski vojvoda, ki je nečak italijanskega kralja, je rešil iz morja nekega svojega prijatelja. Čoln. v katerem sta se vozila, se je prevrnil. Ce bi ne bilo princa, bi prijatelj gotovo utonil, ker ni znal plavati. SNEG V ANGLIJI London, Anglija, 24. februarja. Vsa Anglija je pokrita s precej debelim snegom. V severnem delu Walesa ni bilo že oscniintride-set let. takega snega. Ponekod je prekinjena telefonska zveza, ker je sneg potrgal žice. Tudi Irsko je obiskal mocsn snežni vihar. ROKA USODE Ženeva, Švica, 24. februarja,— "Počutim se kot starodavni Samurai. ki je uvidel, da ga je usoda prisilila, da izvrši harakiri'\ Tako je rekel japonski delegat pri Ligi narodov, Yosuke Matsuoka, nekaj minut zatem, ko je naznanil svetu Lige narodov, da Japonska izstopi iz Lige. "Japonska noče /storiti kar je ža "storila, — je rekel. "Toda ta je u-soda, da je tako storila", THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. Glas Naroda" Owned and Published by BLOTENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) President Place of boelneee of the corporation and add Of W. 18th Street, Borough of Manhattan. L Renedflr, Trett. of above officers: New York City. N. T. GLAS NARODA" (Voice ef the People) Iaened Every Day Except Sundays and Holiday* celo leto velja sa Awerlko la Cajudo......................$6.00 pol leta l>l-00 četrt leta $1.00 Za New York sa celo leto ...... $7.00 Za po! leta....................$3.30 Za Inozemstvo sa celo leto...... $7.00 Za pol leta.................... $8.50 Subscription Yearly $6 00 Advertisement on Agreement **OIas Naroda" libaja vsakl clan izviemsi nedelj In praznikov. Popisi bres podpisa In osebnosti se ne pri ubfu jejo. Denar naj se blagovoli foflOJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae Mm tudi prejetje blftlišfe naznani, da hitreje. najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 21G W. 18»h Street, New York. N- ¥ Telephone: CHelsea 3—3878 VELIKA ODGOVORNOST Že več let prihajajo z lueroctnjnih strani glasovi, da bi bila, tivba prodajo revolverjev bodisi prepovtdnti, ali jo pa ftetaviti pod najstrožjo kontrolo. Kei* si lahko človek na ha vi orožje, ni (ruda, <~c so te prilike s pridom jmshižujejo osebi' z zločinskimi iiaguenji in nienda, j«- število zločinov v zadnjem čnsii.tnko povečalo. V nekaterih državah, kot naprimer v New Yorku, je postava, ki prepoveduje posest in nošnjo takega orožja, ki ga je mogoče skriti v obleki. Kdor hoče imeti revolver, si inora preskrbeti tozadevno uradno dovoljenje. Dokler ne* bodo imele vse države slišnih postav in dokler ne bo zvezna vlada prevzela kont role nad izdelovanjem in razpošiljanjem orožja, ne ho mogoče kaj prida »toriti proti vedno bolj sirovemu se zločinskemu valu. Atentat, ki se je pred kratkim za vršil v Miami, Fla.. je bil usodepoln za štiri osebe. J)ve sta bili smrtnonevamo ranjeni, dve pa lažje, in ni dosti manjkalo, da ni postal žrtev atentata bodoči predsednik Franklin D. Roosevelt. Ta dogodek bo brez dvoma napotil kongres da bo kaj storil v tem oziru in popravil zamu jeno. Poudariti je treba, da je s p »slavami proti nošnji orožja, velika težava in jih je težko izvaja-ti. Predvsem se jim protivijo oni tovarnarji, ki izdelujejo orožje. Izgovarjajo se, da bi hil marši kak zločin preprečen, če bi bil napadeni oborožen. To je slab izgovor. Do-hti napadov bi se sploh ne izvršilo, če bi bila nabava revolverjev in milnici je zvezana z večjimi težkočami. Ce je mogla zakonodaja uveljavili idiotske prohibit eijske postave, ki so obvezne za vso deželo, hi gotovo ne bilo težko uveljaviti postav proti nošnji in uporabi orožja. Na milijone dolarjev je bilo potrošenih, ko so stikali suhaški agentje po privatnih stanovanjih in iskali prepovedano pijačo. Z dosti manjšimi stroški >>i se dalo doseči, da bi ljudje, ki nimajo posebnega dovoljenja, ne nosili orožja. Dva faktora sta bistveno pripomogla, da se je val zločinov tako strahovito razširil. Ta dva faktorja sta pro-liibieija in nekontrolirana trgovina z orožjem. Prvi vzrok, namreč prohibieija, bo kmalu odpravljen. Zatem »bo pa treba odpraviti drugi vzrok. ORGANIZIRANA AKCIJA VATIKANA, SIZMA IN CRNOZOLTE REAKCIJE FA- Ste namenjeni v Evropo? Kdorkoli želi potovati letos t domovino, za stalno, ali le na začasni obisk svojcev, naj vsekakor piie po naša navodila aa- potovanje in prepričal se bo, da bo za m al denar ndobno in hitro potoval. Pošljemo jih vsakomur brezplačno. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU How Tok, M. T. Dunajski tisk se obširna bavi s seuzaeijonainimi razkritji v avstrijskem parlamentu o hirtenber-ski tihotapski aferi orožja. Soeia-no demokratski poslanci so namreč ostro napadli vlado in očitali zvočnemu kaneolarju dr. Dollfnssu. \-kn avstrijskega ozemlja velike količine orožja i v munirije na M diarsko. t. Razkritja socialno demokratskih poslancev so naravno izzvala največjo pozornost v vsej avstrijski javnosti. a nič manjšo tudi v in«>-zemstv^. kov rMtsizujejo, da-gre r varj stvari zrn dobro organizirano in sistematično ohovozevalno akcijo. Zanimiva in značilna so tudi nadaljnja razkritja v dunajskem levičarskem tisku. Črnožolti tisk seveda besni zaradi teh razkritij in oT-ita socialistom \ sele izdaja. Habsburška *' Reichspost plavili orpan avstrijskih klerikalcev, predbaeiva socialistom, da so s torn izdali parolo za kampanjo proti Avstriji tor bodo Pariz, Varšava in državo Male antanto sedaj kar pla stranko, ki j? že colih osem let na krmilu v Avstriji in ki nosi plavijo odgovornost za \se te kršitve mednarodnih pogodb. so vzpenja celo do prožnjo. da bo vlada, v kateri vedro in oblačijo nasledniki prelata Seipla. ukinila vse demokratične parlamentarne r-rvobodšri-ne. kar se siiši kot nekaka prikrita prožnja z uvedbo lašistirne diktature po Hitlorjovem zplodn v Nt*m-čiji. Levičarski tisk črnožolti reakciji no ostaja ni«" dolžan in v podrobno stili iznaša sestav vse akcije, ki ima mnopo širšo osnovo, kakor pa i.'.-ploda na prvi popusl. t* s t vari gre za široko mobilizirano akcijo v vsej Srednji Evropi. pri čemer igrata glavno vloga fašistična Italija n Vatikan. Posebno pozornost so vzbudila razkritja socialističnega po pol d ne v. nika "Dor Abend" ki piše med drugim: Mobilizirana reakcija je sprožila perioral no ofenzivo pr>ti sedanjemu stanju v Srednji Evropi z namenom, da docela .-premeni državni ill |>olitični položaj v Podunavju. Doll fuss in Pov sta samo izvršitelja volje A-ečjih in močnejših sil. Vara se. kdor misli, da pre tu /a nekako avstrijski borbo med žabami in miši. Dejansko pre za tajno zvezo proti avstrijski demokraciji, za akcijo, ki ima namen izzvati dalekosežne politične dogodke v Srednji Evropi. Izhodna točka te akcije nista niti ministrstvo za javno varnost. v katerem ukazuje Fev. niti pisarna državnega kance I a rja dr. DoHfus.>». Kilr-r liočc najti inspiratorje te akcijo, mora v Rim. v Vatikan in v Iiiidimpešto. Papež v zre-i z italijanskim fa-Snzmom in njun madžarski najemnik so sk.ivali dalekosežne načrte, katerih posledica (ri bila nič manj in nič reč kakor po pol n a t ransfn,-macija Srfdnje Evrope, polom d< mokrofije v Avstriji, vzpostavitev neomejene n akcije in reakcijona -ne vladavine v vsem področju J'o dunavja, pričenši od Bavarske do lialkana. •lasno je, da jih pri izvajanja njihovih načrtov jw>lep drugih o-vira delavstvo v Avstriji. Dokler bo to delavstvo imelo orožje v svo-jifi rokah njihovega cilja no bo mo-poče doseči. Zato je prvi namen teh" Ljudi, da razorožijo avstrijske patriote. List pravi, da nameravajo odvzeti delavstvu orožje v . Ir-stnji na Koroškem in Štajerske or, istočasno pa oboretiiti are/je heim-irfhrovce. Ne bomo ež baš .sedaj čas za ngo-don za tak;' eksperimente v Srednji Evropi. Hitler bi silno škodil fašizmu v Italji. ki mu ni na tem, da bi se Avstrija prrkljueila k Nemčijo. Katoliška oerkev pa je doprinesla že tisočkratne žrtve, hpubila je Španijo, umakniti se jo morala h. Mehike, popustiti je morala v Cehotdovaaki. š--* celo v Italiji sami je morala prepustiti svojo politično vlogo iu svojo katoliško akcijo nile po "nedolžni'" Avstriji. List,,fašizmu. Zato je razumljivo, da si Vatikan žeh nazaj svojega nekda-njega jyolitičnega podpornika v dn-natfskem baze nit. Nič manjše skrbi niso skrbi fašizma v srednje-evrop«ki mednarodni politiki. Zato so interesi fašistične Italije in Vatikana v Podunavju skupni, zato sta tudi skupni najela Madžarsko, zato jo njivo v skupni namen .'.rušiti sistem držav v Srednji Evropi in pred vsem oh italijanskih in madžarskih mejah. "Dor Abend" naglasa tudi, da ^c sarajevski nadškof dr. Sarič. ko so je vrnil iz Rima. sprožil v skladu s to akcijo takozvano katoliško ofenzivo v Jugoslaviji. Ni kaka tajna ni več. da se Madžarska oborožil je. V Sombathelvjn imajo zavod, v katerem vzpajajo madžarsko pilot? italijanski inštruktorji. Tudi zadnje inšpekcijsko potovanje ministra Fega na ar-strijsko-jugoslovenski meji ni imelo drugih namenov nego pripraviti teren za italijansko ofenzivno fronto na Koroškem proti Jugoslaviji. Zato ic namen te akcije v Avstriji sedaj ta. da se razoroži del a v-, stvo. ki bi moplo ovirati njen-t izvršitev. Zat«» so so pričele sedaj tu- Ne ubupavajte Vi si lahko it«> <«1 vriSt-Ra l'-knm:u-j;i TON'IKO, ki je že število lt-t zdravniSki privutni predpis. Je prava novri«t iii m<>-šk<*—samn vpraAajt«- zn Nuga-Tone Dovolj «a eno mesečno zdravljenje za dolar—p»*papežev:i igra. Treba pa je pribiti, tla bo prišel nekoč dan. ko brsta morala dajati odgvor pred javnostjo prosvitlje-nega sveta. Dopisu Sharon in Farrell, Pa. Kar se tiče dela. jo vso po starem. Ilooverjeva brezdelnost je vsepovsod! Boljših časov mi delavci še nismo imeli kot so sedaj, kaj ne.' Včasih malo popodrnja-mo. to pa le zato. ker smo brez denarja, pa večina smo se že privadili. Senipatani malo zakruli po trebuhu, pa ko so bomo še temu privadili, ho <>. K. Prva veselica, lotos IS. Febrnar-jn, ki jo je priredil naš Slovenski Doni v korist blapajne. je bila slabo obiskana. Mislim, da je tudi tukaj brezdelnost iprala največjo vlogo. Kaj hočemo, vsak j«' svoj epa žepa pospod;ir. Meni jo pa vseeno, kdo je pospodar. dokler ni nič notri. Vsi tisti, ki sto se ude-ložili to prvo zabave, ste storili vašo dolžnost napram Slovenskemu Domu. Ko bo vprihodnje še kaj takega za Slovenski Dom. ne pozabimo in se polnošteviLno udeležimo, kar bo najlepše. Naj še omenim nekaj posebnega za našo mladino, to je največ za fante in dekleta, da Slovenski Dom priredi vsak torek ples. Ipra izvrsten orkester. Vstopnina je v teh dobrih časih samo 10e za osebo. Fantje in dekleta, ne pozabite, obiščite Slovenski Dom. pa tudi vsi drupi ste dobro došli. Prvi koncert tukajšnjega ]>ev-skega zbora 28. januarja ji' bil povoljen in dvorani jo bila napolnjena. Napravili smo čistega prebitka $100.00. Lepa hvala vsem. ki so kaj pripomogli. Neke zmešnjave sesedaj prišle med pevski zbor. pa upam, da se bo vkratkem popravilo in zopet pričelo s petjem. Obeta se. da bo več novih moči pristopilo in če bo tako. bomo imeli tudi novepa po-vovodjo. Pristopite k pevskemu zboru, da se stvar uresniči, o čemer se je povorilo . .. IS. februarja sta stopila v zakonski jarem mlada Slovenca, Mr. Frank Rozman in Miss I Termina (Irmadnik. Mlademu paru čestitam in želim mnopo lot .skupnega zadovoljnega življenja. Novoporoče.nca imata tukaj sta- riše. ki so prišli prod nekaj leti iz premojrarskih krajev Uospa. Štorklja se poredkoma ojrlaša. Xekako leto dni bo že. ko smo bili zadnjič povabljeni na bo-trinjo pri Mr. in Mrs. Okorn. zastopniku G.. N. Bilo nas je več zbranih in dobro smo se imeli pri dobro obloženi mizi. Razume se. da ni .bilo brez dobre kapljice. Posebno srečo smo žofleli botru in botri. Vpraševali smo se. kje bomo prihodnjič .slavili botrinjo. Sreča je uplivala na botre. Poti-lioma sta si mislila, pa naj bo. (»osrpa Štorklja ju je obiskala in pustila jim je krepko hčerko z imenom Petricia. Čestitam! Mr, Frank Okorn in .sopropi, lepa hvala, ker je .storil kot njegov Peter Zgaga KAKO OA JE TREBA UJETI. Ivo si tak'> lepo razpela mreže, pa sedi polep nje pa in se globoko zamisli. On ho v veliki zadrepi in bo tudi molčal, kajti moški običajno ne govore, če jih ženska k temu ne pripravi. Kar v tla plej in si naskrivaj solze obriši, pa ne tako naskrivaj, da bi on ne opazil. — L kaj pa jo.' — bo vprašal. FRANC I.EITG0EB JE UMRL Linški vampir Franc Leitgoob, ki j • hil lani 24. novembra zaradi sedmih roparskih umorov obsojen na dosmrtno ječo. je te dni v ječi |M>dlepe| vnetju trebušne mrene. V samomorilnem namenu je hil pogoltnil zobno ščetk > in posledica je bila vnetja trebušne mrene. Zločinca so sicer takoj operirali, pa ni nič poinapalo. Dobil je zadnje popotnico, potem je pa ležal apatično. dokler ni izdihnil. Leifpoob je bil star 5:{ let. Po obsodbi j.« dobil krvno bolezen in v ječi se je večkrat onesvestil. Takoj po Obsodbi si jo prvič poskusit končati življenje. Ko pa jo hot d paznik odvesti nazaj v celico. o mo* proti Dima vil. da bi skočil v vodo, pa je pritekel naravnost v roke stražniku, ki pa je spravil nazaj v zapor. Mož je bil menda obračunal s svojim življenjem, kajti misel na samomor mu ni šla več iz glave. Bil je sicer strogo zastražen, pa -e mu je veudai posrečilo dobiti zobno ščetko- in jo pogoltniti. Med obravnavo je napravil Leitgoob vps posebno zakrknjenega in krvoločnega zločinca. \>eh sedem svojih; . . • , , , , , . , , , , i i - 1 mi je nagajala. In malo kuretine. žrtev je naslikal kot razi izdan ke in . . Ti pa ploboko vzdihuj in reči r — Oh! To je važno. Takle "oh" je že marsikateri srečo prinesel, srečo v obliki moža. Nato lahko rečeš še enkrat ;di dvakrat "oh", in če bo on rekel: — Tak nikar ne bodi žalastna! — .si že na polovici poii. Potem s<» otresi žalostnih mi-»!i in vzklikni: — Oh, kako sem po-zabljiva. Saj gotovo nisi še ničesar jedel. Mi »mo pa tudi že poju-žinali. — O. j sem že jedel, lopo zali valhn — .»e bo izgovarjal. — (lotovo v kakem resta v motil / — mu reci. — Seveda, kaj pa hočem — bo odvrnil — sam se no maram u-kvarjati s kuho. Tedaj pa takoj primi -z.t besedo: — Oh. jaz bi pa za nič na svetil ne jedla v rest a v rant u Bog ve. kaj vse skupaj spačka jo.' Že pot let hodim dolat. pa nisem še nik-d;rr jedla v resta vra nt u. Ce kaj od večerje ostane, pa vzamem za lunč. Tisto mi najbolj tekne. Seveda. delo je težavno, toda jaz rada delam. Brez dola bi ne mogla živeti. Jn zvečer, ko pridem domov. j..» kuha moje največje veselje. Delati v šopu in kuhati doma. to me veseli. Seveda, plačajo no prav posebno. (Tedaj postani jezna in poberi plačilno koverto > t s«! - — <>h. saj pravim, vse je navzkriž in narobe pri nas. Vse je razmetano. Xa. vidiš, v takih k overt a h mi plačujejo. >Ne vem. kako da >e valja po tleh. Stisni mu v roko koverto. na kateri jo -zapisana vsota, ki si jo zaslužila v najboljšem siznu z naj-vojim overta.imom, in stopi k o-mari. kjer sta potica in mrzla kokoš. < hi bo medtem ogledoval koverto in v njegovem srcu se ho porajal sklep: — To bp "moja ali pa nobena. — No. pa vseeno malo poknsi — mu reci in postavi predenj potico. ki jo je mati spekla z največjim trudom in skrbjo. — To sem sinoči sama zmavMa. Nič kaj se mi iti posrečila. Se mi zdi. da droži niso bile dobre, pa tudi peč na občinstvo je vplival njegov cinizem tako. da je bila z velikim za-dr>ščen.iom sprejeta- kazen, ki se ji je pa zločince ,'.dnj izognil. pa glej. tla si zob ne polomiš. ,1. bila precej stara kokoši .>,1110 jo hoteli skuhati, pa sem rekla: — Oh. kar spekla jo boni. Ce je ženska količkaj kuharica, lahko tudi iz slabe stvari dobro jod napravi. brat. da nas je povabil na botri-j 0n bft J>(|{1, potieo j,, pPj2na-f njo, katero smo svečano slavili j |i tli»lrtc svHji so skli- i tem ••ale mednarodno konferenc, da hi s»» |>r..,vrtr»vah» «> splošni gospodarski kriri. ki zajela že tudi živalski svet. "Rastoči nemi v y>»|>odarskiii oduošajih na >vetn je več kakor •rraje vreden," je prva spregovi*-ril« /irafa. "Visoki i-nrin.ski zido-\i nam vse zakrivajo, e^lo meni. ki imam dolg vrat." "Xa v.-ak način jih ho tre ha preskočiti." /jikliče hrezirhzirna opi-c«. "Izp-»dkopati jih ho treh«." pripomni hmh.muvno krt. ".laz zahtevam svohih mlii'iiili pn»izvitih. Razmere so grf;-/ne. Ljudje m- kupujejo vrniti kravjih kož!" "Ali ni obžalovanja vredno." reče čopa ta papiga, "da so |>ož«ra!i na stotin.* hilogram . kave.' Z.uli-alo j ' win v pragozd, kar j»' zelo ra/.tlražilo moje žive«'. Velike množine |»a so pometali v morje, tako > se nesrečni morski valovi pritoževali radi -ovnega razvnetja." ".Meni hi hilo niV.adnje vseeno." zastoka poljska mis. "ko hi le imela polno mi slijo denarja. l*otem h: ?.e kako prebolela svetovno krizo." "To ti prav rad verjamem, li Nikolisita." se zarezi treh lisast i rak. "Vsakemu stroj za tiskanje bankovcev!" pred z gr vrni m basom in udari s >;ipo tako nun"no po mizi, tla vsi pr»>-traseno planejo s svniili sedežev. "Sv »turna revolucija hk molk. Živali so se pres--j neeeno pogleda !e. Xato pa je nastal velik hrup in žaJjive# In^sede so padale na nesrečno ovco. ki je prišla v smrtno nevarnost. Lisica kot predsednica je močno „ ,'. t pozvonila in diplomatien > izjavi->n a za kak izhod! so se norčevali , , .x t , mi .. i la: Ovca nima tako neprav. Toda /ivalt. "Vem za sredstvo." pravi mirno ovca," ki bi nam vsem ^>oina-galo iz zagate." to sredstvo je dobro in kortetno pač samo za — ovce." (Prrr. Peto Golobi') Iz Slovenije. S sekiro se jih je ubranil. Koliko prepirov in pretepev je povzročilo sovraštvo, v kate- lilo. planil je na Stera. ki pa ga je udaril po glavi ter zadel ni desno .stran čela. Pri tem pa mu ....... ., je .sekira omatmila in ga je s plo- rem živimi fantje posameznih va- '. .. . . , .. . .. . . . . skvijo sekire udaril se po prsih. Poziv! Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi tla-bih razmer tako priza* deti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "O. N." si. Hibo se že od nekdaj fantje z Visnkejra in Luž ne morejo videti. Zlasti nekateri Lužani so znani kot pretepači, ki morajo radi svoje vroče krvi če.sto v 'Kranj v za por. j 5. februarja proti desetim so j odpeljali Sitar Franc iz Sred- i nje viisi. Firolih Josip in Grošelj Franc i/, llotemaž ter Sfer Alojzij z Visokega z vozom i/, vasi Luže proti Visokem. Na kotleti v a* i pa jih je pričakovala gruča Lu-žanov. in»':l njimi Janez Stirn. Fr. Sajovic, Janez Fend«' in Janez Sc-lan ['stavili so voiz. iztrgali vozniku iz rok bič in jih niso pustili f iz Luž lia-prej,. Janez Stirn je re-j ■kel. da jih morajo pustiti na voz. da se bodo skupaj peljali. Vsi so | se spravili na voz. jer je nastala velika zmeda. V gneči pa je padci Šiirn z voza in potegnil s seboj štera z Visokega-. Seveda j>* bilo v.>e to že preje dogovorjeno in pripravljeno. Lužani so hoteli na vsak način obračunati s Ste-rom in so vsi lakoj za Štirnom po-skakali z voza ter se lotili fttern Ranjenega Selana so odpeljali naj preje v Kranj, odtod pa v Ijub-. j Ijan.sko bolnico. Alojzija Stera. ki je >in visoškega posestnika in j župana, pa >o prijeli orožniki in jim je dejanje priznal. Daje sta-I Ji je ranjenega Selana ni smrtno nevarno. Po Kranju so govorili na .sejmu, da je že umrl. SMERI SOCIJALNEGA RAZVOJA v celotnem številu prebivalstva v Berlinu. ki s*' tudi manjši«. «»d !e- __j ta ko je stel Berlin 4,:Jti().0 milijonov. a>li bržkone ostanemo pri nižje«! številu". "Pajav-lja se nov t i (» naselbine: ne. mesto, marveč metropolitanski okraj, konstelaeija manjših sku-I pin obvladanih od iii«»stiiega središča". "Vsako leto se pojavljajo nove iznajdbe in ni razloga misliti, da na spremembe, ki so nastale v naši civilizaerji kot posledica znanstvenih oilkritij in iznajdb". FLIS. PERZEPOL IZKOPAN PADANJE ROJSTEV V BERLINU V letu 19:12 se je rodilo v 11. luni 36.000 otrok, to >e pravi 7000 na me«to. i oda Kakor poroi-ajo «-asopi»i. se je posrečilo po dveletnem izkopavanju nemški ekspediciji |x*d vod-' st vom dr. Herzfelda. da so povsem odkrili stare palaee. sfehrisene dvorane. da.ial-j Toga moža jo iinol na sunili, »la mu jO. n- , , - - cev padel za '{•> odšlo, docim dra-11 . i i i- i • i • • , , . . ink >1 os i p Sturm, svojecasno za- „ . . ■ ,-r/V kllldiM IJlihleO, zda I mil lo pa llkiafh'1 so , , . • -- ginja je padla za lay, . i v ** 1 posle n v rrstu v tovarni orožja . ?> , ... ; y*»nn \ ......* Ženske .se nahajajo v 527 po- x * Angelino licrnardoui. ki je do- , ,. ., * 1 i n„„♦■„___; : * i ,i i i . ... . .. .. 4 ' klicih ali pretežna večina se ome- < roisonois stal juvkrizaiuii rok, lioka 1 baviljala orožje za tihotapstvo v . . , , .■. .. v - , v . ... . J u gos I a vi jo. Št umi je bil od ita- 1MJt' \ u;' maUl ^J1' ^ i -I1' «»ioslen,h žensk se jej _ ystopil som v vojvodilljo spalllioo tik nahajalo v *_M pokliciji ' ! - stva. (Viimil ga je njegov šef 1 »er-. liardoni. ki j«1 obenem tudi šef tržaške Ovre (tajile policije) in fa- ! ''Polovica prebivalstva živi vi najemninskih hišjih"." \ ]>rod vami. .. Zakaj nisio slišali najino^a po- šlstične organizacije, ki se havi s špijonažo v sosednji državi. Her-nardoni je tudi član komisije za konfinae.nj;* v Trstn. Ta iierirar-f doni je hotel na vsak način pri«-. ,. . I liti Šturnia. da bi priznal, da je ki so tra pošteno pretepli in osn- J ... , . . , ... . ... K ! ' '. : bil v vohunski službi m da je iz- vali s pa-lieami in p«*stnii. , , - , , - .. . - 1 ' j dajal tajnosti tržaške tovarne «»- Prav ta čas pa je prišel mimo | rožja. Hem n-doni ga je večkrat Jožef Sitar z Visokega. Ko je «»-jpo«etil v za poru ter mu obljubljal pazil pretep, je pristopil, jih skn- J gradove v oblakih, če prizna, da šal pomiriti ter jih je malo raz- J je v vohunski službi. Ko je Šturm i o-ovora t Spoznali hi-bili vso vzvišonost iti Izmed otrok srednješolske .sta-1 plemenitost Austov vo.jvodinjo do Chauipdo- \C' rosti približno ."»'% je sedaj li". gnal. To prilik > je uporabil Ster. da je pobegnil proti Visokem domov. Lužani pa so mu sledili prav i do domače hiše in so si ga hoteli i'' še enkrat privoščiti, ftter pa je skočil v drvarnico, pograbil sekiro in se jrm je postavil v bran. iZaklical jim je. da so ga že dosti } pretepli in naj se mu nihče ne pri-I bliža. Selan y>a se ni zmenil za sva- PREHLAM *> PLJUČNICE Pret»re^ite prehlade i rednim čiščenjem svojega črevesja. Odvajanje naj bo redno, odstranite strupene zaostanke! Pijte TRINEIMKVO GRRNKO VINO DRUŠTVA II NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE GLAS NARODA M m čita Mimo m ct CENE ZA OGLASE SO ZMERNE kot docela nedolžen človek to kategorično odklonil, so planili v zapor stražniki in ga do nezavesti pretepli. iXato so ga obsodili na konfinacijo in je bil rešen šele sedaj rta podlagi amnestije. j . . ... r.. ... . , , 'prehitre socijalne spremembe, ra- Sturm. ki se je za stalno nasta-1 ' nil v Mariboru, pripoveduje naj-1 različnejše dogodke in doživljaje j ' polne grozot, ki jih je preživel v italijanskih zaporih. v šo-joo... Moja pmlmio*t jo tom vooja... ]»ri-• znavani... PfipnivljHi som dati vam zailo-•Pavki vseli vladnih organiza-1 kakoršlio lirM-Cife.. . cij v Združenih državah .so leta 1 r, i - n mo« - i- , I — < o som vas prav razumel, nn jot^.lla- i!>.trt znašali 10.2-»0 mdnonov j. — JO ndj-OVOl'll NOVbOlt. — 1 U vsega liaroila. Približno Irošimo ravno toliko denarjn na lelo za zabave, sedminko tega za tobak in pet najsi inko za lepot ič.ie". "Moderno ži\Sljenje je povnotl komplicirana, ali posebno v Združenih državah, kjer priseljevanj« Velik požar na Storžiču. Takoj ko se je H. februarja pomeni, da sto poteptali mojo rast. a jutri zjutraj bi me mirne duše ubili. .. To jo malo pre ver ljubeznivosti. — Gospod! Toda vojvoda je mirno nadaljeval: — Dvoboj... Kaj bi imel od njega. i»o-iz mnogih dežel, lahkota p res H je- S p 0*1 ?. .. (V bi vas ubil, aH bo moja oast s vnnja znotraj «iežeie. pomanjka- tem nia?1j poteptana? Ne. Te me ubijete vi, nje določenih socijalnih razredov, i v » , ... ,. ,. . .t . v , . , - ..... bom pa osmesen se boli, lindie se bodo se po kr bi vplivali kot za vomica za ; „ ... i' i • . smrti norec vali iz mene. < emu clvohoj {. Vrnem se ponori; sem oborožen, jioženem vam kroglo v glavo... zakon me opravir-nje. Zdelo se jo, da Norbert razmišlja., — Vedel hi, kaj mi je storiti. «"-o bi bil pro-jirioan, da nihoe na svetu ne ve... ne sluti. žar. Spodaj gori najbrže gozd, v j zgornjem deiu |>a grmovje in sii ha trava. V zadnjih skoro pomla danskih toplih dneh je sneg moč-1 da Ste tU. .. no skopnel in se je požar razširil zmračilo, se je po vsem Kranju ' .skoro čisto do vrha. Že popoldne razširila ve.st. da je Storžie ves v jf. bilo mogoče opaziti, da je bil ognju. Iie-s se je vila «>d vznožja Storžič kljub jasnemu vremenu pa do vrha široka ognjena proga.. ves v-megli, ki pa iti brin nič drn-Od vseh strani so se zbirali meš-.gega. nego dim. Požar je bilo močan i v predmestju in g>ledali po-' goče opazovati vso noč. KAZMAIVCLO IN ZAHVALA T'otrii v neizmerni tngi naznanjam* sorodnikom, prijateljem in rojakom. ru I*u. BolniSniei «. februarja preminula nam nepuzrthua s«»i»rog-i. mall. h#| in s*'Ktrn — IVANA JOVAN, (roj. Kreč), doma iz IK»!a pri Ljubljani. n»>. l. 1HS4.-Hlralar je fw ml leta 1««.. in je l»ila elani«-« dr. St. «4 Slov. Zastava. SNPJ. Položili sino jo k trajnemu iwetku na \V. Wwtonskem pokopa liscu. niaKH !»»»kojniea /.apuxen: so)»r«>ga. 13 otrok v starosti T ."SO Irt, stari še. brata in iIti> sestri. Iskrena livala vseiu, ki ste nam stali <»l» strani v teh tuko t«'Ž-kfli diudi. darovalcem krasnih vencev. noHiieem krste, Itvala z« proste avtomi»l>ile. livala društvu Slov. Zastava št. «M, SNPJ. t.*r vsem dri liri iu u«leleŽ«'iicem ]togrel*u. Žalujnei ostali: JOSIP JOVAN. Mproe tor »amvi ia hčerke; •JAKOB in IVANA KRE(, atartt*; Rt'DOLV bral; MARIC A PASTOTNIK. Msln; AUGL8TA KOBE, sestra: Svakinje: MARIJA BABNIK. Dravljr; HM5M TRATFJf. RakHTT IVANKA in MMMANA JOVAN.----- W. Newton. Pa. 22. febr. lfltSTi 5 . :. , j — Ni lire ue more te^a slutiti. ljos|mhI vojvoda. — Ali umrete pri ser i i ■ — Pri vsem. kar mi je najsvetejšega na svetu prisegam. Norbert se je zmagoslavno nasmehnil, toda markiz tega smehljaja ni opazil. — No torej.1— je dejal. — namesto ila izrabim svojp praviro in vas ubijem, hočem tvegati svoje življenje. Croisenoisu se je odvalil kamen od srca. Bil je mlad. boga*, srečen; tu st- mu je nasmehnilo upanje na rešitev. — Saj sem žo rekel, da lahko razpolagate z menoj. — Razumem. Moram vas pa opozoriti, da to ne bo navaden dvoboj pri belem dnevu in pred pričami, ki bi i« javi le, tla je east <» prana. — Borila se bova, kakor boste želeli, gospod*. — Imenitno. Torej se -spoprimeva z meei in sicer takoj, na vrtu. Markiz se je ozrl na okno. *— Gledate in mislite si, da je noč zelo temna, — je nadaljeval Norbent. — Toda prepričani bodite,-da bo vedno dovolj svetla za agonijo tistega, ki obleži na vrtu... kajti eden obleži tam to zdaj menda že razumete. : — Razumem... pojdivana vrt. Norbert je odkimal z glfcvo. # Nekam mudi >r vam. gospod marki/. — je dejal. — Kaj va'in še nisem povedal, kakšni so moji pog«»ji. — (Jovoriie. gospod vojvoda! — Na koiim vrta je dovolj velik prostor, tla si> taka vlažna, da s»- tam ne da gojili 110-beno soeivje in nihči ija ne hodi. Tja vas hočem odvesti. Vzameva vsjik sv««jo lopato in kramp, tla i/kopljeva gr«ib. kjer ho počival tisti, ki ho ubit. Sel-.* pofoiii zgrabiva za inr«-e in borila se bova tako dol-^o. dokl< i* e«U'u ne obleži na hojiščn. Tisti, ki ue ho ranjen. ubije drugega, če še in* ho mrtev, potem ga pa zavleče v jamo in zasuje s prstjo. N«»popi>na groza i«* obšla < 'miseiioisa. — Nikoli! — jf vzkliknil v. s i/, sebe — nikoli ne >pie jm«'in l.ikiii p*»gojev. — (V jih lie sprejliiele. >e pa pazile! — je dejal Nor.herl svareče. — Saj dohro pn. znani svojo pravico. Dvignil je revolver in pripomnil: -— ( Vz štiri minute odbije tale ura enajst. < "ene sprejmete mojih pogojev, ustrelim pri prvem udarcu. *— (jospnd markiz, samo š<» dve minuti imate časa. ('roisenois se je zdramil. Pogled mu je uš d Norbert a na vojvodinjo rl«» ('hampdoce. Vojvodinja. sesedena \ naslanjaču, je bila na pol mrtva. Sirota je krčevito plakala. Pustiti jo v takt m položaju brez pomoči je bilo strašno, toda < roisenois je še predobro vedel, da hi s«' tolmačila vsaka ede in jo poljubi na lice. Pobožna laž. Felice, in pomenila bo veliko veselje. Ko je Felice izročila v rt na rje veni u >,inu šopek, gre s Hansom zopet k materi, pri kateri je še vedno bila Mildred. Mildredine ble-do-mndre oči zaiare. ko pride ILan* in takoj prične ž Jijim govo-rito. lians >e razgovarja nI jo jntgovoni z grofom Erlau zopet obe*i te-iefon. ^e z nasmehom obrne k J udi t i: — Ali \-idiš. Judita. ki v.se tako Črno vidiš, da -se vendar nisem varala. Orotica ^mo ni imela časa, da. bi mi biln takoj odgovorila, ima goste, vsi t* d katflfrib je zelo zapaslena in ji je zelo žal. da me otem je .postal zelo dober mUd mož. Ako pa je mlada komtesa Felice podobna svoji materi, potem se razvila v mlado lepotico. Oba morata, zvečer ostati pri nas n;i včerji. Dobro, da smo še kaj prine.sli-iz l>erli|ia. da jima moremo kaj dobrega post reči., ' * — Ali misliš, da. bosta tatfo dolgo ost u In * Teta he zasmeje polna zaupanja. - To j«, .samo ob .sebi razumljivo. V .se bomo prej pripravili, predno odide naša postrežniea. In Judita naroči postrežniei. tla pripravi mizo za čaj v sprejemnem salonu. Obe dami sta bili ravno pri skromnem kosilu, ko vrtnarjev .sin prine.se \/. Krlau velik šopek evetlie ,s tremi vizitkami. fio*spa llei-nova .j«' bita ginjen i in j-e bila zelo vesela, ker se je že skoraj bala. da so pozabili na njo. Vsa. vesela postavi cvetlice v razne vaze. tako da je vsako sobo krasil en šopek, v.sled česar sta obe sobi kaj ljubko izgledali. < M>e .sobi. kakor tudi spalnica, .so bile zelo lično in elegantno opremljene. Lepo pohištvo, preproge in zavese sta zelo Mpretuo iu okusno razporedili. &obe so bile zuj-epi jros.po.ske in niso izda.iale. k:iko vaivuo *ita morali dami vse urediti. Iu v veselem pričakovanju je gledala nasproti obisku grofa Hansa in komtese Feliee. Točno ob petUi .sta prišla. Poatrežniea je poj>oldne prišla še enkrat. da je tro*podi odprli vrata in jima pomagala odložiti obleko. Predsoba je bila sieer majhna, tudi zelo prijazna. Felice in liana .se zadovoljno pogledata; sobica jima ugaja. Tedaj ]>a odpre po.strežniea vrata v sprejemno sobo in sredi te sobe siojj gospa Heinova, ki ju je pričakovala. Grof lians priskoči k njej In pritisne njene rok«* na svoje ustnice ter poln ginjenja reče; Tako Kcni srbeti. milostijiva. gospa, da mi je dana priložnost. da vas zopet vidim in se vam morem še enkrat zahvaliti za vse. kar ste .storili dobrega moji materi in moji mali sestri. Ali vam *nieni predstaviti Felice .' Ne boste je več poznali. Gospa Heinova pritisne Feliee k sebi. Pa ve udar-le — lako zelo je podobna svoji lepi materi. K,»-ko me veseli, komtesa, da ste z rastja v tako lepo dekle. In kako * rečna, da vaju zopet enkrat vidim. Tako. zdaj pa vam bom najprej predstavila svojo nečakinj o Judito. Namigne ji. da pride bližje ter jo obema predstavi. K o se Juditi ne oči srečajo /. llansovimi. tedaj se na. njenem o-brazu pokaže rdečica, kajti v njegovih očeh opazi tako veliko občudovanje. da postane v zadregi. Feliee pa tudi z občudovanjem gleda Judito, ki je večja kot Feliee iu četudi je bila Felic-e krasna mlada dama. je vendar občudovala Juditino prikazen. O, kako sem vesela, da sem vas spoznala, gospica Falk. Fpam. da se bomo še večkrat videli, — pravi živahno Feliee ter je pri tein pozabila, da je njena mati zahtevala, da mora to biti njen zadnji se-stanek s tema damama. Že to minuto je bila prepričana, da bo Judita Falk postala njena prijateljica. Kilo je razumljivo, da tudi lians in Feliee prisedeta k l-j»o obdržali. — O. 1o mi jf pa žal. — pravi gospa Heinova sočutno in oba sta Opazila, da za tem sočutjem ni bilo nikakih skritih misli. <»rof i i muh se ji s pok Ionom zahvali, nato pa nadaljuje: — V.si- to bi vam rad razložil, da morete razumeti, ako vam moja mati ne more priti tako nasproti, kakor bi in kakor morete vi od nje pričakovati. Naltaja se v zelo slabem položaju; vsak dan mora na to računati, da bodo prišli upniki na Erlau in poženejo njo in naju iz grada. — Ker sem že več let slutil ta slabi -položaj, nisem hote 1 Er-l#ma prevzeti z njegovimi velikimi dolgovi. Izučil sem se za arhitekta in tiedaj zidam zdravilišče v Schwarzenbergu. — O, to zidavo sent že mnogokrat občudovala in sem se veselila nad čistim in priprostim slogom. To krasno poslopje, na katero bodo prebivalci Schwarzenberga mogli biti ponosni, — pravi Judita živo. ' Hans jo £,žarečimi očmi pogleda. V SPOMIN TUJERODNI DRŽAVLJANKI Knjiga o ameriškem ržavljanstvu se brezplačno razpečuje. - Mala knjiga pod naslovom "American Citizenship'' je bila ravnokor izdana od AJine Kroth-ier Morris Fund-a kot spomenik ustanovi t olju-i te fundacije. AJine Brothier Morris sama je bila tujerodna državljanka. Knjiga je posvečena "novemu državljanu" iu kakor je rečeno v uvodu je namenjena kot pozdrav in vabilo — pozdrav človeku, ki e.s je odločil postati ameriški državljan — in vabilo na premišljevanje. kako pomemben je ta korak in kako se najboljše izpolnijo prevzete dolžnosti. Ker se ameriški sistem dostikrat dozdeva kompliciran novemu državljanu, knjiga opisuje ameriške politične stranke iu vloge, ki so jo igrale v ameriškem političnem življenju. Zgodovina te knjige sega nazaj v- leto 101 tj, ko je Al i ne Brothier Morris, rojena Francozinja, prisila v Združene države. Leta 1027 je stala pred iiaturalizaeijsko sod-nijo in slišala, kako ji je sodnik podelil ameriško državljanstvo. \* ! mislili si je predstavljala vpraša -J nja 111 odgovore, ki jih liaturali-izacijski izpraševatelj navadno ne .vprašuje. Kje in k h ko naj bi 11a najboljši način začela udeleževati , se skupnega življenja adoptiraii" j i domovine? Kako naj izpolnjuje) dolžnosti ameriškega državljan-' st va Vzpodbujena «»d teh vpra-1 sanj je Mrs. Morris začela temeljito proučevati ameriško zgodovino in javno pravo. Končno je prisila do prepričanja, da more igrati polno vlogo v ameriškem življenju le ako se pridruži eni izmed ameriških strank. To je storila iu do svoje smrti leta 19:12 se je aktivno udeleževala vodstva svoje stranke ter skušrila izvrševati svoj vpliv v dosego stvari. ki jih je ona smatrala kot najboljše in najplemenitejše. Eden izmed idealov, v katerego je najbolj navdušeno delovala, je bil splošna enakost vseli državljanov, rojenih tukaj ali v inozemstvu. Povabljena, je bila nekoč, naj go. vori pred tujerodci o koristih njene stranke napram njim. Tedaj je Mrs. Morris izjavila, da bi raj-še govorila o koristih, ki jih tujerodci morejo dcp-biašati njeni stranki. »Ni torej čudno, da je Aline Brothier Morris Fund, katera ustanova je bila posvečena njenemu spominu, toliko v simpatiji s problemi tujerodnega državljana. "Preveč ljudi izmed propovedo-voteljev izenačevanja — pravi knjiga — je smatralo kot nekaj naravnega, da 110vodomec nima ničesar, kar bi prispeval tej zemlji, da je njegova dolžnost opustiti vse. kar j" podedoval, pozabiti svojo materinščino, svoje nazore, j navade in postati na magičen na-< čin nekak An g losa k so n ee. To ni le nemogoče, marveč ni niti zaže-1 ji vo". Knjiga "American Citizenship" • ima v svojih 70 straneh mnogo, Ik-ar je pouči ji vo o nekaterih os-j noviiih pojmih ameriškega sistema. zgodovine in načpililt ameriških političnih strank, kakor tudi o prilikah, ki se nudijo nove-I mu državljanu ob večji udeležbi v ameriškem življenju. PETDESET ZRN V SRCU V Zdravniškem društvu na Dunaju sta bila te 11n i predstavljena dva bolnika, na katerih se je sedanja kirurška znanost posebno izkazala. Pri obeli dečkih so namreč dunajski zdravniki pokazali nenavadno .znanje, smelost in spretnost. Prvi bolnik je 13letni deč *k. ki ga je nekdo po nesreči obstrelil v levo stran prsi. Cez pol ure jt* bil deček že na kirurgiškem oddelku. Tam so ugotovili, tla ima v srcu in prsni strani okoli 50 svinčenih zni. Zdravniki so morali oprostiti si- " in odstraniti strjeno kri. Na več krajih so bile prestreljene pljučne arterije in tudi levi srčni prekat je bil prestreljen. Zdravniki skrb n t odstranili svinec iz srca in iz žil ter zašili rane. Deček je bil rešen. Take operacije su zelo redke. Deček pa je imel prestreljena še jetra, obi-ti in žolčni mehur. Zdravniki se ni>o upali takoj od preti trebušne votline, t eni vet'- so to storili šele po štirih urah. Morali s;> napraviti na jetrih več šivov.' I vendar pa se je oj»eraeija popolnoma posrečila, ker je deček povsem okreval. I Drugi deček, ki je bil operiran, j je bil star šele štiri leta. Zataknd si je črtalo v nos. odkoder mu je [zlezlo v čelo in črepinjo. Črtalo :e 1 je prelomilo in ost je ostala v ni'»-Ižganski votlini. Že če,z nekaj ur so se dečku vneli možgani. Zdravnik je takoj odprl črepinjo in odstranil nesrečno ost. Dečku se je je zdravja kmalu zboljšalo. Cez tri tri tedne pa se je pojavil dečku v i možganih tur. ki so ga morali zdravniki zopet odpraviti z opera-J cijo. Posrečilo se jim je tudi ;o iu mali pacijent je sedaj popolnoma okrevat. aino na tri leta ječe. "si r^i W ' NEWS ^ Easa SI t. marca: Aijuitaiiia v Cherbourg President iloosevelt v Havre Albert IsalUli V Hamburg 4. marca: Paris v Havre Sal ur nia v Trat Vrtiidain v Uuulo^tie 8. marca: l.eviaUu.n v Cherliour^ 1 lami.»JIK V Hamburg 9 marca: L»rc.-4deri v I'.remen 10. marca: «.>!> m|v Clierboiue 11. marca: < 'ii:,ni|i!uin v lluvre , Ilex v» neona 14. marca: ISreiiien v firemen 15. marca: 1 J.-uiz liland v 1 luinbnrj; 17. marca: Ariuitauia v Clieii>ouri; 18. marca: 1 m\ e11e v Havre «'j«» v Itremen Manha t lan v 1.1 a vre New York v Hamburg- 24. marca: 1'aris v Havre Majeslie v Cherbourg 25. marca: Augustus v Oeima 29. marci: All>ert liallin v Hamlmrj; 30. marca: Bremen v IJreni^n 31. marca: Olyuipie v Cherbourg 1. aprila: IteX V * lenoa Cliainplain v Havre Voleiidain v lion log ne 5. aprila: .ia v I!rem>-n 3. aprila: IV »le H'ranee v Havre »'••ni.- »li Savolii v Cenii.t 12. aprila: I »eiitscliland v Ilaniln.rg 14.aprila: SI^Llelitlam V I'Milllncnt* Salnrni.i v Trst 15. aprila: Itremeri v llrernen 18. aprila: Majesti.- v Clierbour® 1'aris v Havre 19. aprila: .Manhattan v Havre NVw York v llambure 21. aprila: * »lytnpic v ChcrbmiaiK Mauretania v Cherbourg 22. aprila: Chain plain v Havre li..mu v < len.>a 25. aprila: l..-viaihan v flierljouig' Kuropa v l:i«-meii 26. apri'a: Itert-riR-arla v Cherbourg Albert Italliti v llamhulg Veemlam \ i t. mi l< > ie 29. aprila: lie de Krati« e v Havre Augustus v Henna V JUGOSLAVIJO Preko Havre Na LUtrem Ekspresnem Parmlcu PARIS 4. MARCA /J/. Marca.— IS. Aprila CHAMPLAIN 11. Marca—■ /. Aprila LAFAYETTE 18. Marca NIZKE CENE DO VSEH DELOV J L G OSLA VI JE Za poj »»nil* in potne nate vpm. •a I te nati pooblaščene agenta Grenek JQynG 19 STATE STREKT. NEW YORK CENA DR. KERNOyECA BERILA JE ZNIŽANA Anglesko-slovensko Berilc (ENGLISH SLOVENE Stane mm« $2.— Naredite (a prt KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 West 18tb Street New York Clt» ŽKI.TM SE 8BZNAKITI z dekletom ali vilovo n«* pr»»k«» <>0 let staro v s v ril o ženit ht>. Ja/ sem srednje slarasti. srednje velikosti z lepimi prihranki; pr(*rtno.st imajo one z dežele. — Naslovit«': R. K., Box 219, 303 E. 15. St., Minneapolis, Minn. (3x 23,24&25) POZOR Naša zaloga Blaznikovili Pratik -je pošla. — V zalogi imamo še Slovensko-Ameri-kanski Koledar, ki stane samo 50 centov. (J prava Glas Naroda KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. \8th Street New York, N. Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN