'T* Posamezne Številke« Navi! Din 1'—> ob ne. j Din 2*—• *TABOR* udinj« vnkdka. rmmm nedelje ia praznikov, «b 18. wri s dntnmnm naakdajepa doc tar tkane mesečno po po^i D 1®’—v Mkino« •anstvo D 26'—, dostavljen on dom D 19*—v n Mcszpaoe D1®*—* ii utti pn dogovora* Naroča ne ni mrari «XABORA* UARiBOK. Jur«5ov* tSkm iftraCt POSMfna plačana FgoSdvinh Cahi Posamezne StevOket Navadne Din 1'—w ob nedeljah Din 2*—* IKEDNISrVO . ,.N. r Mart. tw* JumSam uL it. *, L rtropi^.TtUfoo intmfc. it. 274, UPRAVA u mini« v JmShcti «W ifc 4, prfUKK dcano. Tolo- sur««««-' Naslov; it. Kujižaica liceja Ljubljana Maribor, nedelja 1. junija 1924. Pristojbine za radio-postaje. BEOGRAD, 31. maja. Minister za pošto in tefegraf je izdal novo uredbo o pristojbinah za raidlio-telefonijo in tefle-i grafiao. Po tej uredbi morajo lastniki i sprejemnih aparatov pacati enkratno pri-| stojibino 250 D, poleg tega pa mesečni ! pavšal fvj znesku 150 D. S tem denarjem ise bodo krili stroški domačih1 oddajnih' postaj. Uredništva fn informacijske pisarne ter agenture, ki razpošiljajo dnevne ali poslovne .vesti, morajo poleg omenjenih pristojbin plačevati letno še posebno pristojbino v znesku 600 Dinarjev. Politični proces v Skopi ju. BEOGRAD, 31. maja. Včeraj je pričel ,v Skopljtt politični proces proti tamoŠ' Dolga seja radikalSega kluba. — Izpopolnitev strankine organizacije. — Radikalni odgovor na proglas opozicije. BEOGRAD, 31. majnika, Politični opoldne prekanjena in še popoldne nar krogi so danes dopoldne z velikim, zani- dal ju je. Na dopoldanski seji je bil tudi man jem pričakovali sejo ožjega odbora izpopolnjen glavni odbor. Za prvega radikalne stranke. Tej. seji se pripisuje podpredsednika je bil izvoljen Ljuba velika važnost, zlasti še, ker je bila skli- Jovanovič, za drugega pa bivši minister cana v naglici še le včeraj zvečer za za javna dela Jooa Jovanovič. Ob enem danes dopoldne. Ožji odbor tvorijo vsi v Beogradu bivajoči člani glavnega odbora in vsi aktivni radikalni ministri. Kol,kor se doznava, je na današnji seji prvi povzel besedo ministrski predsed- je bil izvoljeni izvršilni odbor, ki doslej v radikalni stranki ni obstojal. Za predsednika izvršilnega odbora je bil izvoljen Joca Jovanovič, člani odbora pa so: dr. Markovič, Jankovič, dr. Grgin, Va- nih Pašič, za njim' pa je govoril skup- za Jovanovič in Ivkovič. Nadalje je bil ščinski predsednik Jovanovič. Razprava Sprejet sklep, da ima v vseh važnejših se je tikala v glavnem odgovora radi- vprašanjih odločati edinole glavni od-kalne stranke odnosno vlade na pr ogla- bor. Nekateri poslanci so zahtevali, naj njemu hotelirju Tom.u Tcipaloviču reetej 8® opozicijonalnih strank. Zatrjuje se, se Petroviča črta iz liste glavnega odbo- ' m--s-..— a.t ^.+n*«n rfo i« I da bo ta odgovor sestavljen v mirnem ra, vendar pa do sklepa dtapoldno še ni Topalovcu, ki je obtožen, da je vzdrževal zveze z bolgarsko - makedonskimi četaši in Todonom Aleksandrovom. Sodba bo Izrečena najbrže jutri. : Znižanje tarif za inozemske pošiljke. BEOGRAD, 31. maja. Poštno mini-Istrstvo je znižalo .tarife za inozemske po-i šibke za 25 odstotkoM. Znižanje stopi v, vefevo s 1. junijem.. Uspešen potek pogajanj z Madžarsko, v BEOGRAD, 31. maja. Pogajanja z ^madžarsko v odsekih za potne liste, (.vprašanja sekvestrov in glede prenosa isedežev; trgovskih družb dobro napredu-ijeja, ;V pravnem odseku je nastal zastoj, jker .v nekaterih vprašanjih ni prišlo do »sporazuma in čakajo delegatje na na-daljne iinstruikcije svojih vlad. Upati pa. |e, da 'bodo te težkoče v kratkem odstranjene in pogajanja uspešno zaključena. tonu in zlasti obzirno naipram Hrvatom, prišlo. — Tudi oipozicijorialci so imeli To stališče je po zatrdilu poučenih kro- dopoldne konference, na katerih' so se gov zlasti zastopal predsednik narodne posvetovali o političnem položaju, skupščine Ljuba Jovanovič. Seja je bila Vprašanje izmenjave velikih županov. Zagreb—Ljubljana^—‘Maribor. BEOGRAD, 3L majnika. Vlada name- membo zlasti protestirajo slovenski kle- rava izmenjati nekatere velike župane, med drugimi tudi v Zagrebu, Ljubljani in Mariboru. Kot nasledniki so imenujejo dr. Ivan Zuccon za Zagreb, dr. Vdl- rikalci, češ, da smejo biti veliki župani izključno uradniki, ki! se niso politično eksponiirali (ala Brejc!! Op. nred.) S tem1 imenovanjem se je bavil tudi včerajšnji ko Bal tič za Ljubljano iti dr. Otmar ministrski svet, ki pa ni Storil tozadev-Pirtkmajer za Maribor. Zoper to spre- no nikakih sklopov. ■—f~l— Nesramnosti Avstrijcev iu Madžarov. Avstrija in Madžarska predložili pri re- BEOGRAD, 31. maja. Pri ugotovitvi ?5™™f..iVoteji„i..bi dolgov zaveznikov Avsbro-Ogrske ste jih morale plačatf nasledstvene države. Leto: V. — Številka: 125. Tako Madžarska zahteva samo za bivša avstro-ogrska vojaška poslopja y Jugoslaviji odškodnino v znesku 20 milijard dinarjev. Reparacijska komisija je seveda takoj uvidela pretiranost teh zahtev) in je pozvala vse nasledstvene države, da predlože natančne navedbe z računi glede objektov, ki so prišli v njihovo posest. Naša vlada je poslala v Pariz inšpektorja v poštnem ministrstvu, g. Vrečka, z natančnimi inštruikcijami. Gibanje proti francoskemu predsedniku Milferandu. PARIZ, 31. maja. »Agence Fotirori« poroča, da je za nedeljo popoldan napovedana plenarna seja levih skupin. Verjetno je, da se bo razpravljalo o predlogu proti predsedniku republike. O sprejemu toga predloga ni nobenega dvoma več. Millerand je baje pripravljen, da takoj odstopi in da pošlje obema zbornicama poročilo. Brez dvoma bo ponudi! Herriotu sestavo kabineta. Japonska protestna nota. W ASHING TO N, S. maja. (T) Državni! tajnik Hughes je prejel danes protestno noto japonske vlade proti priseljeniškemu zakonu. Državni tajnik s! je pridržal vsako odločitev, dokler se nota popolnoma ne prouči. Uradni krogi x Washiingtonu so proti ugoditvi japonskemu protestu, dočim je velik del' javnosti, predvsem duhovščina in1 trgovski krogi na strani Japonske in ne odobrava postopanje kongresa. • ■ ’ ! ** BORZAH’ CURIH, 31. maja, (Izv.)' Sklepni tečaj, Pariz 29, Beograd 6.95, London!134.70, Prah. ga 16.60, Milan 24.70, Newyork ^568, Dunaj' 0.007960. Politično obzorje. Dr. Edvard Beneš. Ob Štiridesetletnici njegovega rojstva. Dne t;m. sc je češkoslovaška javnost spominjala 4Wetnice rojstva sedanje©® ministra mS enega iz- inrfed prvih češkoslovaških državnikov) dr. Edvarda iBeueša^ ■ iU. Dr.JBeneš je ^ip- voditelja moderne demokracijo: žal da je tak tip pose jan iia-nedko in to je .vzrok, da demokracija boljinbolj- čuti, evo^ slabosti. Politika dr. iBeneeevega korviah odlikujejo temeljito znanje* moona volja, nezlomljiva poštenost. Obsežno znanjo mu daje prepotrebno avtokritiko, a tudi možnost, da najdle najprimernejšo- metodo za dosego tUjia, ki si1 C® zastavi.; močn® volja ga vodi k dejanjem!, kvote? nič drugega kot v stvarnost izpremonjpne misij, osebna poštenost ga končno sili k temu, da ne zamolči resnice in da j« odkrit napram! elabOstimf Tn-.krepoStiml mtos. Kat*njimi ne stoji nobena tmiočna stranka, ki bi jo on, oigan.isrral in Irt bi s© ravnala po nj«go-vih direktivah. Dr. Beneš j® v politiki oearnieT in je le pro forma pripadnik iz-vestne stnaolko. Toda iii© pozabimo, da je bila Masarvkova realistična stranka kaj neznatna v primeri z vplivom1, ki ga je imelni in z delom, ki ga je izvršila. Dr. Be neš je izšel te Moisarykove šole in jo bil vse do razpusta čl umi realMične stranke.] Bila 'je poseben ifip stranke: okoTEnj« sor te zbirali i tigbi, ki niso videli v demokra-oji sambga števila. lefirrivBč -jn^pdvsem^a-' kovost. BiTi' so ljudje, tfso M'asaryku Tn: tudi Benešu očitali, da sta demokrati- Sjjd aristokratično kasto. Taki očitki so smešni. Oba sta storila za idejo demokracije veliko več nego vsi, ki so videli ■v nji prilizovanje množici. Demokracija je ideja, s katero naj sc pomore vsakemu človeku brez razlike. Demokratičen biti znači služiti tej ideji, ne pa samovolji množice, 'ki sama nikoli ne daje idej, ampak jih zmerom črpa od svojih voditeljev. Masaryk in Beneš sta tudi brez posebnih strank voditelja naroda, ker mm dajeta ideje iai smer. Zgodovina češkoslovaškega naroda bo navajala obe imeni v ozki zvezi. Masa-r,yk je mojster, Beneš učenec. Toda učenec j® dospel tako daleč, da je lahko sodeloval- pri najtežjih delih svojega učitelja. Sami je postal učitelj mnogim ki se hočejo naučiti politiko. So ljudje, ki politike ne smatrajo za nekaj, kar se da naučiti, 'kar ima znanstveno podlago, zahteve znanstvene metode in je podvrženo občevel javnim1 nravstvenim načelom. Tomi — maehiavie ih stom — ne more biti učitelj are Masaryk ne Beneš. Tudi onim1 ne, ki se opajajo z mistično vero, da ho nastal boljši svet, če 1© porušimo sedanjega. Oba češka politika sta proti Političnemu hinavstvu in utopizmu. Dr. l^eheš je nedavno zapisal: Naj večja politikova naloga je, da spozna politično risalmcfet. Ideje so svet zase, realnost je svlet zase. Nirvsaka ideja za vsako realnost. Modrost je, spoznati'in pnečeiSiti' razmerje med teorijo1 in prakso. Demagogi. ki se Prilfetcjejo masi, ker jo v ***■ mtdfc^aj^ bi^lhooefta in ne razumejo. Masargk in Ben,eš sta antipoda dennlagoigov. Tnidi dr. Beneš je sin preprostih sta-rišev, doma iz Kožlan v plzenjskem) o-krožju. Zrasel je v bednih razmerah in se je z veliko težavo prebil skozi štur dijska leta. Kljub temu, da ni orjak po telesu, je z nenavadno energijo premagoval vse težkoče. Študiral je v Pragi, v Parizu, v Londonu in v Berlinu. V Di-jonu je postal doktor političnih ved. Po dovršenih Študijah je 1. 1908 položil še doktorat filozofije itS postal profesor naoijonalne ekonomije na praški trgovski akademiji. Njegovo ime je zaslovelo med vojno. Odločno se je postavil na . Masarykovo stran. Bil je radikalen1 ta-i krat, ko je radikalizem1 iniel vzgleda za uspeh, dočim! so poprejšnji radikalci v čeških d rž a vrne pravnih vprašanjih posta ; li oportunisti. j Ne bomo na tem mestu navajali, kaj je storil in koliko je storil. Njegovo po-, Litično delo med vojno in po vojni je • večailimlanj znano. Ob priliki, ko se spo-, minjiamo Beneševe štiridesetletnice in izkazujemo odličnemu voditelju češke demokracije dolžno spoštovanje, nam je le poudariti, da nam daje njegovo mišljenje, življenje in delovanje nešteto vzpodbud k iskanju življonske resnice. Od njega se lahko učimo, d h politika ni* • dogmatika in še manj revolucijska literatura, Politika je stalno iskanje najboljšega v danem trenutku in v danili - razmerah. Di". Beneš je izšel iz sočla^Biria in je . še danes socialist kakor slednjim in dal- d-otLisko in-.da n|-takšnft: t^kor-pri jufeih ^cta/a|ita9kitai( Hrvatom. Enako sp si V 'tem. bavi s temi zadevami, ki jih radi finančnih težkoč ni mogoče takoj urediti. Obstojajo tozadevno trije načrti. Kateri bo prodrl, ne more reči in je to odvisno od vsote, ki jo bo pokazal proračun. Glede doklad poročenih učiteljic je nameraval finančni minister izplačati te v polnem! obsegu najprej onim v mestih, pozneje pa, ko bodo sredstva na razpolago, tudi onimi na deželi. Temu se je uprl minister prosvete, ki jc zahteval izplačil6 za vse brez razlike. Čim' bodo sestavljeni točni proračuni, bo takoj nkrenilvse, da se zadeva uredi. Glede upokojencev, je izjavil, da smatra to za najnujnejšo zadevo ki bo najprej rešena. Upamo, da ostane finančni minister mož beseda. Dnevna kronika. f Kmetijski svetnik Ivan Belle. Ena najniarikantnejših oseb v naši javnosti, kmetijski svetnik in ravnatelj kmetijske šol© v Št. Jurjn ob' j. ž., g. Ivan Bell©, je dno 30. tmuja. pop. v Gradcu v 'bolnici zatisnil oči. Bolehal je že delj časa, pred 4 meseci jo šol iskat zdrav v celjsko 'bolnico, rolinolo sredo pa v spremstvu žene in Kina v Gradec. Rojen 21. mlaja 1867 v Kostanjevici se je po študijah1 posvetil gospodarski vedi in je postal eden' najodličnejših gospodarskih strokovnjakov, ki ga pozua cela Slovenija, vsaka vas, ki jc pa znan tudi izven Slovenije. 18 let jo bil potovalni učitelj pr! mariborski vinarski in! sadjarski Soli, potem! nekaj časa kletarski nadzornik, ob' ustanovitvi in otvoritvi kmetijske šole je MI imenovan aa ravnatel ja' tega takrat edinega slovert-skega kmetijskega učnega zavoda nai slov. Štajerskem!, ki ga je dvignil s svojo energijo' in s svojimi! bogatim znanjem! na odlično višino'. Poleg svojega bogatega dela na z s. vodu je žrtvoval svojo proste ure ih tudi hihogo ur svojega spanja pisanju) poljudnih' gospodarskih1 člankov in khjjjrj Njegovo »Sadjarstvo« je edina knjiga svoje vrste, v rokopisu je zapustil »Vinogradništvo« in knjigo o uporabi sadja.' Sodeloval je pri: neštetih' gospodarskih listih', objavljal pa je svoje poučne spise tudi rad v političnih listih. Za svoje zaslugo j© bil že pred' časom odlikovan z redom: Sv. Save III. razreda. Splošno priljubljen, mož, ki menda h« oziru bližji Slovenci s Hrvati iz banovine nego s Hrvati, recimo, iz Herocgo-.vine. Poskusiti tedaj ločitev iz antropoloških ozirov bi, bilo brezplodno dejanje.' Nekateraiki iščejo kriterij za ločitev; v razne narodnosti i v verah. Med Slp-venoi in Hrvati je seveda tako iskanje brezuspešno, kajti slovenski protestanti' in kalvinci so številčno prešibki, da bi odločevali proti grošu slovenskih katolikov, konfesiji, ki ji pripadajo tudi Hrvati Pač pa se smatra pri separatistih vsak pravoslaven Srbohrvat za^ Srba. Je-li to upravičeno? Desavuiralo je take nazore celo n. pr. ofioij®^0 avstrijsko ljudsko štetje 1. 1900, ki je naštelo v; Dalmaciji več Srbov nego Pravoslavnih, kar povej da so se priznali za Srbe tudi katoliki, nasprotno pa je bilo tedaj nai Hrvatskem1 krog 2.000 Srbov manj nego pravoslavnih, kar hoče reči, da so se pravoslavci priznali za Hrvate. Naravnost smešna pa postane ločitev po veri, če ponniislhno, da je veliko število Srbohrvatov tudi muslimanske vere. So-H ^ oni Srbi ali Hrvati? Sicer pa poglejmo; svoje severne isoisedo in so učimo od njih: | so mar katoliki slabši Nemci od protc-j stantov? Nikomur »o pri NcinJcili ne ro-1 dl taka misel, samo Jngosloveni si ho-1 če jo privoščiti luksu* in izločiti po veri! iz sebe poseben narod Srbov. Tn Se nekaj na* baje razdvaja: cirilica! Mitačcrede omenjeno jo srbska ciri'( imel sovražnikov na’ svetni, je zapusti]; soprogo in dva sinova, za/pustil zavod, ib a. ter emu je z ljubeznijo posvetil vse svoje sile, zapustil narod, ki ga je iskreno ljubi L Njegovo truplo bo prepeljano1 iz Gradca in — kakor čujemo — položeno v rodbinsko grobnico rodbine Kukeč Žalcu, iz katere odlične rodbine je nje gova grospa. Večer Tebi spomin, veliki pokojnik! •—□— Mariborska oblast in šolstvo Prejeli smo: V 31. štev. »Učit, Tovari ša« se nekdo huduje nad »maloštevilni mi« elani učiteljstva, ki se iz »lokalnega patriotizma in1 personalnih ozirov zavzemajo za ločitev prosvetne uprave.« Vaj gospodje ne bodo hudi, ampak obmejno učiteljstvo vkljub vsem1 pojasnilom ne more prav verjeti, da bi bila boljša skupna šolska uprava, ker pač vre, da na vzglede, kakor na lepe besede Jo baš prvi ne govore posebno za 'skupno upravo. Zagotavljamo Vas, da ako bi tukaj ne imeli toliko lokalnega patriotizma, kakor ga imaarto, ter bi se zanašali aamb na milosti iz Ljubljane, bi bilo naše obmejno šolstvo še slabše. Iz perzo-•nalnih ozirov sicer tudi pri delitvi uprave ne pričakujemo nobenih koristi, a 'Ljubljani že vedo, da se da tudi tukaj kaj doseči. Smo pa slej- ko prej za ločitev šolske uprave od politične, a to po oblastih in iše več, zahtevamo tudi, da šolski upravi načeluje šolnik, kar se do sedaj ni ved no zgodilo. V skupnih šolskih zadevah Slovenije naj postopata načelnika obeh -šolskih oblasti enotno, v katero svrho se 'izvoli iz obeh oblasti poseben odbor. fcev'- 'f ' : — Smrtna kosa.. V Kranju je v četrtek pop. umrl vdeindustrijalec g. Vin ko Majdič, star 67 let. Bil je odličen narodni delavec, vrl naprednjak, vzoren gospodar. Blag mu spomin! — Odkritje spominske plošče peda gogu Davorinu. Trstenjaku se vrši na njegovi rojstni hiši na Krčevinah pod Humom pri Ormožu na binkoštrii ponedeljek, to je 9. junija 1924 ob 14. uri Slavnostni govor -bo imel g. profesor Skavič ,iz Zagreba. Na sporedu so še d rti gi govori', petje, godba in ljudska vese lica v senčnatem gaju pri Trstenjakovem! domu. Zunan ji gostje obedujejo v Ormtožu. Za obed se naj; vsak prijavi pri fevojetn) društvu. Društva -pa, naj naznanijo skupno število udeležencev predsedniku Grrrioškega. Uč. dr. (učitelj Josip Rajšp, Ormož) do 7. jun. Za e v. prenočišče se je is to ta tri1 oglasiti najpozneje donfi. junija, sicer pa je železniška zVeza zjutraj in dopoldne od vseh strani' u-godna. ppozarja’ pa se na novi vozni red, ki je veljaven od 1. junija tl. naprej. Skupni odhod iz (jrrrfoža na Krčevine je ob'13. u.ri'. —'Odbor. 51 ' tiča Najidealnejša grafika, ki na svetu pbstojd. A! neglede na to bi zopet, hotel vprašati: mar Ise Nemtei hočijo mod seboj radi tega, ker nekateri pišejo z latinico, drugi pa s frakturo? Nikoli šo ni Mo tega.slišati! Žokti bi sicer bilo, da srbski, del našega naroda opusti cirilico in se poprime latinice, s katero pišejo že Soelo Japonci, Kitajci in Turki, vendar hi bilo snuešno, hoteti jiih izločevati radi fcirilioe iz jugoslov-euske narodne celote Jkot- poseben narod; dokler tega ne ho-iJo storili prostovoljno, i-z lastnega nagiba, se bo pač vsak iskren Jugosloven naučil cirilico in zdi £» mi le še vprašanje par let, 'da jo bomlo čitali vsi, kakor danes čitamo gajico. 'Ako h koncu rokapituliranfio, pridemo do zaključka: Zgodovina, bodisi obča bodisi slovstvena, nam! k!aže sm!er, da ■stanuje na geograf ičn o celoto tvorekiemi soaemlju edinstven narod JuigPslovonov, ki ga dTužijo jezik ter njegove šego in navade, kit ga ni mogoče ločiti v več raznih narodov niti 55 antropoloških razlogov, niti radi- .njegovih različnih ver in piaav. Treba jle le, d,a to, (kar nas je ve-činomo po -tuji krivdi polagoma oddaljevalo, z dobro voljo Popravljamo in da“ ne naglašamo vedno tega, kar nas trenutno loči, nogo d)a de/Iuimo z zdniženimf -toočuvii* na to. da bodo veljal« o našem! narodu v nacijonalneanl pogledu svetopisemsko besede o enem' hlevu iu enem) — Imenovanje. Za zdravnika v javni Bolnici v Celju je imenoval minister za narodno zdravje g. dr. Jakoba Turka. — Sekvestracija nad pivovarno Union je ministrstvo ukinilo. — Razpis službe. Inšpektor ministrstva za; narodno zdravje je razpisal službo okrožnega1 zdravnika za zdravstveno okrožje Sv. Trojica v Slov. gor. Opozarjamo na tozadevni razpis v Uradnem' listu. — Polovična vožnja 7ia turiste: Prejeli smo: Na prošnjo srbskega planinskega društva v Beogradu in ostalih tu-ristovskih društev v naši kraljevini je gospod Minister Saobračaja s svojim' od lok 0111 M. S. br. 6253 z dne 3. maja 1924 odobril povlastioo vožnje po polovičn ceni na državnih in od nje obratovanlh lokalnih in matih železnicah, članom!ob la st veno prijavljenih planinskih in tu-ristovskih društev in klubov, odnosno njihovih podružnic, kadar potujejo skupinah po najmanj pet članov po kraljevini o priliki društvenih ekskurzij ali izletov. Društveno, oziroma podružnično vodstvo niora prijaviti vstop ni postaji izlet najkasneje 24 ur pred nastopom' potovanja in navesti število izletnikov. Ena prijava isime obsegati najmanj 5. največ 9 članov. Če je več izletnikov, mora biti za vsakih 9 članov Po 1 prijava. Postaja žigosa prijavo in jo vrne vodji, kaiteri jo mora pri blagaj ni in pri pregledu voznih kart pokazati ter po končanem! potovanju oddati ob onemi z voznimi kartami. Vsak član se mora nepoztvan izkazati s člansko izkaz nico kakega planinskega ali turistovske ga društva iii s sliko, ki ispričava njegovo identiteto. Otroci ne vživajo razven tarifaričnega nobenega nadaljnega po pusta. Prekinjen je vožnje je nedopustno v okviru saobračajne uredbe. — Za izboljšanje sodstva. Na včeraj šnji seji min. sveta je vlada osvojila predlog ministra pravde dr. Grisogona, da se takoj pregledajo zapori- po vsej državi. Namen tega je zlasti, pospešiti pre iskave, ki,so se vsled pomanjkanja sod nikov zavlekle, kar je opažati zlasti v južnili krajih. Na ta način se bo prepre čilo, da se aretiranci ne bodo več pre dolgo zadrževali v zaporih. Pri tej prili ki se mora preiskati tudi vse pritožbo in nedostatko v posameznih zaporih. — Lepota? Svežost? Mladost? Pri ljubljena vnanjščina! Vse to si lahko prihranite in' zatirani te prerano ostare-lcst edino z racijonelmim' negovanjem vašega obraza, vašega tel-oea, vaših las in’ zob! Izvanrednega delovanja so že črez 25 let priljubljeni Elza-preparaii za negovanje lepote: Elza’-obrazna in kožo Obvarujoča pomada (2 lončka s pakbva njem) in poštnino 25 dinarjev). Elza pomada za rast las (2 lončka s pakovn Jljem in poštnino 25 dinarjev)'. Elza li-lijno milo (4 kose s pnkovanjem) in' poštnino 40 dinarjev in 10% doplatka in preparati kakor Elza cvet za la®e, Elza-za lase, Elza-voda za usta, Elza-voda za usta. Elza-kdlonska voda itd1.; adresa: Lekarnar Eugen v. Feller. Stu-bica Don ja, Elza-trg št. 201, Hrvatsko. — Izvoz naših vin v Češkoslovaško. Minister trgovino in industrije g. dr, Križman je dosegel s češkoslovaško republiko sporazum glede izvoza naših vin v Češkoslovaško. Dogovorjeno je, da se od 25. jun. dalje izvozi v Češkoslovaško 110.000 hi vina brez kompenzacije. Pojasnila dajejo Trgovske zbornice. • — Nesreča na šolskem Izletu. Praši o sredo je priredilo učiteljstvo iz Sevnice šolskimi otroci majniški izlet na Graško goro pr Blanci, kjer jc znana romarska cerkev. Ne da bi učitelji vedeti, je splezalo nekaj učencev v zvonik, dva pa sta od spodaj sedela ter gledala početje svojih- tovarišev. Nenadoma pa se je z line ofcmši! k amen iti okvir, ki je padel a spodaj sedeča dečka s tako silo, da je enemvu, 12 letnemu sinu posestnika Ant. Krevlja zdrobil lobanjo in je obležal na inestu mrtev, -drugi pa j©- .bil na glavi kudo poškodovan. ~ V krasnem krajn na deželi v mariborski »hlasli je razpisano nadučitelj-0 mesto. Mlad učitelj bi imel tam ;epo Polje za delo na kulturnem! Polju pevski zbor itd.). Kdor izmed gg. učite-jev bi so zanimal, naj se obrne na naše uredništviogpoa »Napredek«. *i — Čarnga in moda. Kar je bil za Ev- vič, ‘to je za da i« večina nas že spregledala ini gi, posečajte to najlepšo toČkadtnariboT-otopila.kr|$t, Ttgrit.fi brezreerfora I ^.ojolgse,^* SBČD1. A M airlb 6 rU,- 'd neT T.” j im! j a ‘1521 službuje 80-le.tna Neža Lukančič iz Po- ^ bedi UpOkojCiiega Seja občinskega sveta mariborskega. Burna debata o županovem absolutizmu. — Županu izrečena graja z vsemi razun socialističnih glasov. Socialisti se vzdrže glasovanja. — Sklene se, najeti posojilo v znesku 5 milijonov dinarjev v gradbene svrhe pri Hipotekarni banki v Beogradu. Maribor, 30. maja 1924. Za danes je sklical župan izredno sejo občinskega sveta, na kateri naj bi se sklepalo o najetju posojila v gradbene »vrhe. Kljub temu, da je ta zadeva izredno važna za Maribor, kjer vlada popolna stavbena stagnacija, še prav posebno, je bil seja zlasti od strani soci-jalistov, ki smatrajo to zadevo nekako »a svojo izključno zadevo, zelo slabo obiskana. Šele ob tričetrt na 20. uri je bil občinski svet sklepčen, nakar je župan o-tvoril sejo ter uvodoma poročal o dveh nujnih zadevah, o katerih so sklepali načelniki klubov, ko jih sklepi so se naknadno odobrili. Pred prehodom na dnevni red prečita župan predlog obč. svetnikov SLS in N-SS, v katerem' se n-gotavlja, da župan nima pravice izdati niti vinarja občinskega denarja brez predhodnega, odobrenja občinskega sveta. Zgodili pa so se že ponovno slučaji, da je župan izdal večje vsote na lastno pest. (Slučaj Kohl besen!) To se je v občinskem1 svetu že ponovno grajalo in pozivalo župana, naj se točno drži predpisov. Kljub temu pa se je te dni ugotovilo, da je župan izdal za izdajo šolskih knjig 276.000 dinarjev več, kakor pa je dovolil občinski svet, ne da bi si bil ra to vsaj naknadno izposloval1 odobren je. Zato predlagajo: občinski svet naj 1. fzreče županu najostrejšo grajo. 2. slučaj naj se javi velikemu županu v nadaljnje postopanje in 3, naj 4članska ko-inisija preišče, v kolikor je sokrivo mestno knjigovodstvo ter naj o tem' poroča na prihodnji seji, ki pa utora biti še pred .16. junijem. Županu je bila zadeva očividno skrajno neprijetna. Skušal se je izmotavati ter razlagal, kako je prišlo do tega, da :je občina založila, ljudskošolsko berilo. Občinski svet je meseca novembra 1921 'dovolil v ,ta namen okroglo vsoto 50.000 kron. Ta sveta se je tekom! let prekoračila, ker so cene porastle, toda knjige so te' stalno prodajale in morale nanovo tiskati. Ker se je izogibal jedra predloga, ga je dr. JerovšeOc prekinil ter zahteval, naj govori o svoji zadevi. Grajal je obenem' postopanje župana, fci hoče predsedovati, ko se razpravlja v njegovi t>-isebni zadevi. Na njegovo zahtevo je moral prevzeti predsedniško mesto podžupan Druzovič. Na županovo izmotava-inje, da je zadeva itak v pristojnem! odseku in da bi bil vsak sklep o-tem! prc-Branjen, pojasni dr. Jerovšek vso zadevo. Zupan je izdal brez dovoljenja preko 'dovoljenega kredita 276.555 D. Od tega 'je samo na honorarjih izplačat 49.000 D. Imel j« dve in pol leta časa, da si naknadno izposluje odobren je, a tega ni storil in zadeva .sploh nikdar ni prišla pred občinski svet, ki je edino odgovoren za mestno premoženje. Župan je žo od vsega začetka bil absolutist in nekak diktator na magistratu. Ne glede na vse drugo, kar je v zvezi z izdajo teh knjig, zasluži županovo postopanje najostrejšo grajo. 1 Že pri proračunski debati se je ostro grajalo, da se premalo gleda na občinsko premoženje. Posledice tega so številne poneverbe in disciplinarni slučaji. Krivda pri tem! ne zadene toliko uslužbencev, temveč župana, ki ne skrbi za red na magistratu. Uradniki in poduradniki. razpolagajo z velikimi svotami, jih nosijo po cele tmosece pri sebi iu celo v gostilne. Kaj čuda, če se kateri spozabi. Ponovno se je že sklenilo' itn1 naročilo županu, naj vrši strogo kontrolo. Ljudje, ki imajo opravka z občinskim' denarjem, morajo dnevno obračunati in izročiti v mestno blagajno. Od časa do časa naj se vrše revizije. Vse pa je ostalo le pri sklepih, ker župan ničesar ne izvrši in dela po svoji glavi. Samo tako je bilo tudi mogoče, da je poduradftlk, ki je upravljal s temi knjigami, poneveril 17.000 Din. Dognano je, da kljub vsem sklepom občinskega sveta ni bila izvršena tekom vseh troh let niti ena revizija in! denar je oddajal, kakor se mu je pač zdelo. Nihče ga ni kontroliral. Občinski svet naj stori ponovni sklep in županu najstrožje naroči, 1. da morajo uradniki, ki upravljajo z občinskim denarjem, dnevtoo oddati blagajni vsak zneseik nad 100 dinarjev, 2. da se mora v vseh takih oddelkih vsaj enkrat mesečno izvršiti nenapovedana revizija. Dr. Pivko graja izplačilo neverjetno visokih honorarjev. Res je, da je prvotno votirani znesek premajhen za izdajo knjig, toda dolžnost župana bi bila, da o tern poroča v občinskem' svetu in si izposluje potrebne vsote- Občina pri takem kupčijskem podjetju, ki ni omejeno le na mestne šole, ne sme trpeti škode. Pri tem' pa so zaslužili samo neka-terniki, občina pa bo doplačevala. Zahteva najstrožjo preiskavo, krivci pa naj se javno ožigosajo. Obč. svetnik Roglič je v vehementnem' govoru grajal postopanje župana ter zahteval odgovor, kdo je dovolil izplačati honorar v znesku 49.000 D, med tem ko država plača za srednješolsko fiziko in kemijo komaj 30.000 kron! Zakaj se uradnika ni kontroliralo" Tako je defravdiral več, kot je bilo od občinskega sveta sploh odobreno. Poneverbe so postale na mestnem magistratu že nekaj vsakdanjega. Kako naj obč, svetniki odgovarjajo svojim volilcem? Kriv vsega tega je župan, zato naj mu obč. svet izreče najostrejšo grajo. Soeijalisti so v začetku skušali ugovarjati, pozneje pa so utihnili. »Neza-visni« so celo zapustili dvorano. Radi tega j© bil podžupan mnenja, da je seja nesklepčna, kar pa se je izkazalo za neresnično. Nato je obč. svet. Bahum v imenu sooijalističnega kluba podal izjavo, da se popolnoma strinja s predlogom. Daši pripada župan njegovi stranki, tega ne more zagovarjati iu se bo radi tega njegova stranka vzdržala glasovanja. Ker debate ?e ni hotelo biti konec, je obč. svet. dr. Mulej predlagal, naj se debata zaključi. Županova krivda je jasna, glede drugih zadev pa naj se nadaljuje stroga preiskava. Pri glasovanju je bil soglasno brez soci jalistov sprejet predlog, kakor so ga stavili predlagatelji. Po skoraj, dvournem' prerekanju je obč, svet nato prešel na dnevni red. Župan1 je poročal o svojih pogajanjih s Hipotekarno banko v Beogradu. Banka je občini zagotovila kredit v znesku 5 milijonov dinarjev. Pogoji so se spremenili v. toliko, da zahteva banka 12-letnp amortizacijo, kar bi znašalo skupno z 10% obrestmi 14.20% letno, plačljivo v polletnih obrokih. Posojilo bi se Izplačalo še le v jeseni, ker je sedaj zaseglo denar prometno ministrstvo v investicijske svrhe. Valorizacijo banka odklanja. V (zastavo sprejme banka ali nepremičnine ali pa tudi občinske davščine. Po krajši debati je obč. svet sklenil najetje posojila pod sledečimi pogoji: da sprejme banka v zastavo avtonomno mestno davščino, izplačljivo potom' davčnega urada s pravico, da mestna občina dolg odplača v krajšem roku in v večjih obrokih. Za podpis pogodbe se pooblasto župan Grčar, podžupan Druzovič in obč, svetnik dr. Leskovar. Katera davščina naj se ponudi v zastavo, kakor tudi o gradbenih načrtih in drugih zadevah', ki so s .tem posojilom v zvezi, bodo razpravljali pristojni, odseki. Ob tričetrt na 22. uro je župan zaključil sejo, ki zanj ni bila baš najprijetnejša. , »• v Celske vesti. Krstna slava domačega 3j).pešpolka v Celju se je vršila v sredo, dne 28. tm. na Glaziji v Celju. Udeležilo se je proslavitve poleg vojaštva mnogo zastopnikov raznih uradov. Sokola, narodnih in kulturnih društev tor lepo število občinstva. Navdušeno je govoril g. major Črnko ter sprejemal po oficijelnem' delu tudi častilke. Popoldanske vojaške nastope Je nekoliko motilo slabo vreme. ljan na Gorenjskem. V službo je vstopila 1. 1869. pri g. Levičniku, takratnem okrajnem sodniku v Mokronogu, očetu g. Gregorinove. Ko se je hčerka omožila, ji je sledila marljiva in zvesta služkinja, ki službuje danes v eni rodbini že nad 54 let. Ta redek slučaj zvestobe pač zasluži primerno nagrado od države. — Naj bi bil nadalje v vzgled onim mnogoštevilnim služkinjam; ki tako rade Prenašajo pogosto svoje kovčeke od rodbine do rodbine. Kolo ju gos love liski h sester v Celju priredi v nedeljo, dne 1. junija cvetlični dan. Čisti dobiček je namenjen v prid revne dece in dečjemu domu kraljice Marije v Ljubljani. Ljudsko vseučilišče v Celju. Zadnje predavanje g. Sadarja o zrakoplovstvu, ki bi se moralo vršiti v pondeljek, dne 26. t. m, se je moralo zaradi nezadostnega obiska preložiti na pondeljek, dne 2. junija. Isti dan se vrši tudi odborova »e j a. Gremij trgovcev v Celju opozarja svoje člane na okrožnico ministra trgovine in industrije g. dr. H. Križmana, ki jo je poslal med drugim tudi trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani in v kateri poživlja vsa trgovska, industrijska in druga podjetja, da nemudoma odpustijo vse tujerodne uslužbence, ki za kako špecijelno delo niso neobhodno potrebni. Opozoritev povdarja opravičeno naeijo-nalni in socijalni interes. D očim vse druge države izganjajo inozemsko delavstvo in nameščence, je v raznih naših podjetjih še cela vrsta tujih državi Janov, ki bi se lahko nadomestili z brezposelnimi domačini. Okrožnica zadnjikrat blagohotno opozarja pridobitne sloje, da upoštevajo koristi celokupnosti in' države, ker bi bilo sicer ministrstvo prisiljeno se po-služiti ostrejših sredstev. Gremij trgovcev v Celju poživlja svoje člane, naj se nemudoma in v polni meri ravnajo po tej okrožnici. Tečaj 7,1 prikrojevanje damskih oblek se prične v Celju na mnogbstramsko željo s 1. junijem' t. 1. Vpisovanje se vrši dnevno v modnem ateljeju gos-p. Ivana Bizjaka v Prešernovi ulici. Občinska volitvo v celjski okolici. Ni dneva, da bi nernškutarska volilna lista za občinske volitve v celjski okoliški, občini ne doživela kake nove blamaže. Kot 15. jo podal izjavo, da je prišel na kandidatno list.ft vsled napačnih informacij, Vauešek Al. železničar iz Zavode. Vidi se, da noče ničesar imeti s to »nepolitčno« stranko, ki na tako nemoralen način skuša spraviti v občinski odbor raznesvo je prvake, kakor Petschucha, Pristovše-ka, Jezernika., Jarmerja in dr., le po hrbtu ubogega delavstva, obrtništva in drugih zapeljanih žrtev. Obrtne zadeve v Celju. V četrtek 5. junija predava na. obrtnem sestanku v celjskem Narodnem domu g. Ivan Rebek o svojih utisih iz privrednega kongresa v Skoplju in o potovanju po Macedoniji. Občeslovensko obrtno društvo v Celju je določilo za vsakega vajenca, ki je bil od učiteljskega zbora obrtno-nadalj. 5p-le javno pohvaljen, 50 D častne nagrade. Dne 25. maja se je ustanovila v Celju za sodne okraje Brežice, Celje, Gornji grad, Konjice, Laško, Rogatec, »Sevnica, Slovenjgradcc, Šmarje, Šoštanj in Vransko Sedlarsko-f apetniška obrtna zadruga, Načelnik je g. Ivan Strelec v Celju. Občni zbor Olepševalnega in tujsko prometnega društva v Celju se vrši v četrtek 12. junija tl. ob 20. uri v rdeči sobi Narodnega doma v Celju. O binko-štih priredi društvo cvetlični dan. Fcrialni savez v Celju ponovi v nedeljo 1. junija ob pol 16. uri v Roblekovi dvorani v Žalcu Moškovo dramo »Mati«. Na sporedu so tudi tenorski samospevi. VOLILNI IMENIKI 'za občinske In skupščinske volitve) za mesto Maribor so za pristaše Demokratske stranke oziroma člane Pol. in gosp. društev za IL In 1IL. L In IV. in V. okraj naf vpogled v pisarni oblastnega tajništva JDS v Mariboru, Cankarjeva ni. 1» dnevno razun nedelje, med 9. In 12. uro dop. ter 3. In 5. uro pop. Somišljeniki, Klub v Mariboru stanujočih' upokojenih učiteljev ,ie meseca novembra 1923 vposlal od vseh članov podpisano peticijo narodnemu poslancu, gosp. profesorju J. Reisnerjn s prošnjo, da jo predloži Narodni skupščini. V Peticiji navedli so «e vzroki od dne do dne naraščajoče draginjo in se povdarjala že neznosna beda upokojenega učiteljstva ter podale glavne zahteve, glaseče se: 1. Pokojnine v kronah naj se takoj ukinejo ter nadomestijo z dinarskimi in 2. službeni prejemki upokojenega učiteljstva naj se enakomerno izenačijo s. prejemki aktivnega učiteljstva. Pri utemeljevanju se jc povdarilo, da. glede prve točka ni potrebno podrobnejega pojasnila, kajti ta krivica kriči po remeduri ter jo je takoj odpraviti. Pripomnilo se je tudi, da je učiteljstvo pred preobratom plačevalo v penzijski zaklad v zlati valuti. Np.-giašalo se j© tudi nesebično delovanje u-čilteLjstva. v predvojni'in medvojni dobi na polju prosvete ter pri ra.zširjatvi in zgradbi naših šol. Povdarjalo se je nadalje, da mora najši vladi gotovo dobro znano biti, kako so prejšnje nemške deželne in državne oblasti narodne učile-ttelje zaradi njihovega odločno narodnega delovanja zapostavljale in prezirala, kako so naši.narodni nasprotniki značajne narodne učitelj© na vse mogoče načine preganjali, hoteč uničiti jih. kar svedočijo obilni dogodki lota 1914—15. A ostali šo trdni in neomajni v svojem' prepričanju im' krepko delovali na polju prosvete in za osvoboditev našega naroda. In takšna zvestoba zasluži, da se povsem vpoštevajo upravičene zahteve pokojenega učiteljstva. Peticija končuje tako-Ie: »Povdairjamo z naglasom: Nezaslišana krivica bi bila, ako bi se upokojenemu učiteljstvu ne priznali enaki službeni prejemki kot aktivnemu. Merodajni činirtelji naj blagovolijo vpošt©va-ti naš bolestni klic: Dajte nam vsakda« ntega k, r.ba in pustite nas živeti, ter ne tira.iii* iian v obup!« Kakor pa kaže dejstvo, ostal je. bolestni ta tj;« le klic siromaki v puščavi', kajti danes se ni upokojencem nič izboljšalo, d j.s', draginja in ž : ,'n bedni ved.7o ;>olj in bolj naraščata. S:c?r je g. finančni minister vpostavil v finančni zakon za 1924—25 za upokojence vsoto 50 milijonov dinarjev (kar je dokaj premalo-), a o povišanju prejemkov ni doslej ne duha ne sluha. Finančna, uprava bržkone čaka, da bo na. vrata marsikaterega bednega in izmozganega upokojenca potrkala ©mrl, dol1 ji potoni1 ne boi treba nakazati! trnu povišanih prejemkov. Tužna nam! mnjka! Koroške vesti. Guštani. (Kako znajo naši eooijal-ko-munisti!) Nek tukajšnji dopisnik je na nesramen način obdelal v »Socialistu« našega spoštovanega in marljivega u-čitelja g. Zoga. Ker so jo izkazalo vse kot laž, j© seveda gospodom zelo ©itno! Pa kaj! Saj imajo trdo kožo! C e se tudi opečejo, kakor n. pr. pri g. učitelju Gačniku, to ne stori nič! Natolcujejo še dalje! Tudi ta. zadeva ne bo drugače končala. Sodišče je edino pravo mesto za take obrekovalce. Vi pa «i zapomnite, da sedaj ni več Avstrije, da bi lahko učitelje grizli, kateri vam niso všeč. Na nom, škutarje zastonj čakate! Guštanj, Pevsko in godbeno društvo, ki že četrto leto jako marljivo deluje, je imelo svoj občni zbor. Predsednikom je bil zopet izvoljen g. Janko Rozman, podpredsednikom' g. Ivan Frece; tajnik g. Janko Gačnik, blagajnik Ivan Crc-sovnlk, pevovodja g. P. Močnik, odbornika: gospa Mimi Vordikonova, in gosp. Miha Zavodnik. Ugotovilo so je, da društvo, preveč sodeluje pri raznih prireditvah, vsled česar vlada v blagajni suša. V bodoče naj bo več prireditev za društvo. Članarina za podporne člane se je zvišala na 20 Din. Sklenilo se je tudi nabaviti pevske znake. ŽENSKA. Ostarela ženska se ne jezi nad svojo oetarelostjo, nego nad mladostjo drugih. Zenska odpušča moškemu vse, samo ravnodušnosti, »j »luiiuuvauja. Dri g. Emi Gregorinov:, vdovi sodnega aad6yetnika Alojjjiia.fti^ggjina v-,Celju imeniki so pomanjkljivi, zato ftaj ysak prepriča, če,1© vpisa; V 'Mainbora.rTne T. anninrf m"; K’ B 0 E«> §Eraff 5,\ Mariborske vesi. Maribor, 31. maja 1924. PRAPOR NAŠ! 55a deset let nam hite misli nazaj. Dc-set let sokolskega dela, deset let težkih bojev, deset let preganjanja in zmag nam kličeš v spomin, ponosni prapor naš. V onih težkih dnevih, ko so viseli nad usodo našega naroda temni oblaki, ko so začele na slovanskem jugu sijati krvave zarje, si zaplapolal v dušečem vzduhu. Pod svoje okrilje si zbral četi eo neustrašenih borcev, ki so Smelo kiju. bovali .viharjem sovražnih sil, dokler jih ni odtegnila svetovna vihra. In tvoji z.vesti sokoli so se razkropili na krvave poljane in v vlažne ječe, da izvrše zakle-tev, ki so jo dali tebi. Marsikatero mlado življenje je usahnilo tam, toda ni u-jnrl* misel, ki je držala tvojo četico tako krepko skupaj. Ko so zasijalo zlate zarje svobodo, tedaj so so 7,0 pet zbrali zvesti herci pod svojini’ praporom, ne vsi, mnogo vrlih ni bilo več med nami. Njih seme pa je pognalo novo življenje, življenje v svobodi, v prostem razmahu narodnih sil. Ponosna četica, ki jo preživela dneve grozot in trpljenja, je dvignila visoko naš sokolski prapor, da ga vidijo vsi in pobite za njim. Krog prapora se je strnila mlada, čila generacija, prožeta z, iskreno domovinsko ljubeznijo in trdno vero v bodočnost, Ti prapor naš, simbol sokolske misli, pa jo vodi po zmagonosni peti, kakor doslej. Čuvaj našo drago grudo, čuvaj naše severne mejnike in če treba, popelji svojo zvesto četo sovražni sili nasproti. -O- JIJGOSLOVENSKI MARIBOR! F Sokolsko društvo v Mariboru proslavi danes in jutri Ki-letnico razvitja svojega prapora. Ta obletnica je izredno pomembna, ker obsega tri zgodovinska razdobja našega narodnega razvoja: poslednje dni tisočletnega rokovanja Jugoslovanov v habsburški državni tvorbi, zadnji napor črno-ž.oltc mena rhije v svetovni vojni, da se vzdrži na površju, dobo, ki jo je zaključil« katastrofalno sko-roda trenutno razsulo in končno veličastno dobo našega vstajenja in ujedi-Pjenja. j Uverjehi smo, da še zlasti tu na meji [vsakdo zaveda pomembnosti te manifestacije in da se jc bo dosledno tudi udeležilo vse nage narodno čuteče občinstvo. Iz družnega spomina na polpretekle grozot polne dni hočemo črpati novih moči za bodoče delo, za dosego najvišjih naših ciljev, za veličino skupne naše do- movine. m Gospodarsko in politično društvo za I. in IV. okraj ima odborov o sejo v •torek 3. junija ob 20. uri v, tajništvu. (Polnoštevilna udeležba nujno potrebna! m Slovo Hudožestvenikov od Maribora bi lahko bilo veliko Častnejše za nas, če bi izvestni krogi pokazali- nekoliko več dbbrc volje in čuta za slovansko gostoljubnost. Na sinočnji seji mestnega sveta je bito slišati, kako je g. župan razpolagal s težkimi tisočaki dinarjev; opo-kzorjen na to, da naj bi se predstaviteljc ruske umetnosti počastilo vsaj s kakim komerzom, ni storil ničesar. Z nekoliko ; dobre valje bi bilo mogoče slavnim umet-inikom prirediti skromen, a prisrčen poslovilni večer po vzgledu Zagreba in Ljubljane. jtl Slava 32. artilerijskega pnka v spo-• min na dan, ko so baterije tega potka j,{prvič prišle na Gosposvetsko polje povo-! dom' koroške ofenzive 1. 1919, so vrši dne ib. juni ja tl. Ob 10. uri. dop. v (kasarni j, vojvode Mišina blagodaronjo in sekanje 1 kolača, popoldne vojničko veselje. m Klub jugoslov. rez. častnikov v -Mariboru vabi vso člane na prijateljski fkesrtanek, ki so vrši v četrtek 5. junija tT. i P.h.20. - uri zv-ceer• K- Nuroditoniiidoffliu, .0 tej priliki bo g. major Kovačič predaval 0 »naoružonju pešadije«. i m Predavanje groia Dejano vica v mali kazinski dvorani. Svetovni potnik, dalmatinski Hrvat grof pok Dejamo-vie, ki živi že več mesecev v Mariboru, priredi v pondcljek dne 2. junija ob 20. uri y mali kazinski dvorani predavanje o svojih potovanjih po svetu. Celili 54 let je neprenehoma potoval po svetu in lahko danes reče, da. je videl velik del zemeljske površine. Prehodil je Ameriko od severa do juga, živel v Južni Afriki in o-biskal tudi severni tečaj; v azijskih pragozdovih in v sibirskih stepah je doživljal najrazličnejše dogodke. Pri tem jc zapravil vse,svoje premoženje in jc danes brez sredstev; v. Mariboru so mu celo ukradli spominsko knjigo s potrdili in Časopisnimi izrezki z najrazličnejših strani sveta (česar mu v nekulturni A-friki niso ukradli). V svojem pondelj-kovem predavanju bo izkušal podati nekaj zanimivih doživljajev iz teh 54 let abasverovanja po širnem svetu. Predaval bo v srbohrvaščini. Vstopnina je prostovoljna z ozirom na' predavateljeve bedne razmere. Priporočamo obilen o-bisk. 1 m Študijska knjižnica. Vsem, ki se zar ■nimajo za znanstveno literaturo, za starejše slovensko slovstvo itd., priporočamo Študijsko knjižnico v kazinskem poslopju. Knjižnica je odprta vsak delavni Balcljaua Sokola v Mariboru krene na večer dne 31. maja ob pol 21. uri iz Narodnega doma po Tattenbachovi u-lici čez Glavni trg v Gosposko ulico, čez Trg Svobode, mimo okrajnega glavarstva v Maistrovo ulico, čez Zrinjskega trg v Kolodvorsko ulico in na Aleksandrovo cesto, kjer-se ustavi in razporedi pred hišo brata’dr. Rosine. Po podoknici v čast kumici zastave; gospe dr. Kosinovi, odhod v sklenjenih vrstah po Sodni in Tattenbachovi ulici V Narodni dom. Bakljade se udeleži, celokupno članstvo in' naraščaj iznad 14 let, vsi v kroju. m Dve godbi bodeta svirali na'veselici Sokolskega društva v Narodnem domu. V plesni dvorani igra neumorna celokupna »Drava«, na vrtu bo pa nudil prijeten užitek neutrudljiv in stalno se razvijajoči lastni društveni orkester. Ker je tudi vstopnina bajno nizka, je upati, in pričakovati, da se prireditev razvije v pravo ljudsko-veselico, kjer ne b-o ni-fcdo manjkal. m Promenadui koncert dne 1. junija v mestnem parku: 1. Vinš: »General Terzič«, koračnica. 2. Fučik: »Sanjski ideali«, valček. 3. Planquettc: »Cornevil-ski zvonovi«, onvertura. 4. Smetana: Fantazija iz »Prodane nevešte«. 5. Hajd-rih: »Jadransko morje«, pesem. 6. Nyari: »Pesem Ca-rmen Silve«. 7. Štole: »Pikantni listi«, potp. 8. Pokorny: »Konjičke divizije«, koračnica. m) Tujci v Mariboru. Dne 31. 'maja jo bilo v Mariboru prijavljenih 72 tujcev in sicer: Meran 20, Privathotel 7, Zamorec 13, hotel Črni orel 11, Halbividl 5, Spatzek 7, Zokaly 2, Zlati konj 3, Jau-nligg 2, Pri jelenu 1, Dabringer 1. ' m Čarovniške predstave, komični prizori itd. so danes, v soiboto na sporedu pri otvoritvi vrta s koncertom in petjem v restavraciji »Kosovo« na Grajskem trgu št. 1. Opozarjamo na oglas v današnji številki! ml Policijske prijave. V noči od petka je dobila policija 18 prijav ter izvršila 1 aret-aciio. Ostalo prijavo so bilo podano: 2 radi prekoračenja policijsko uro, 4 radi prestopkov cestnega reda, 2 radi kolesarenja po pešpoti, 1 avtomobilist radi puščanja dima, 1 zguba, 1 najdba in (5 drugih. m Svarilo pred nakupom. Dne 29. majnika je bilo vlomljeno pri trgovcu Ivanu Veseliču v Ormožu. Storilec jc odnesel 12 kosov moškega hv ženskega Ulaga za obleko v skupni vrednosti 60(10 Din. Ker bo skušal to gotovo razpečati, svarjimo občinstvo, procl nakupom takega blaga, od neznanih oseb. ni, Hud bolnik je nek Tvan L. Telesno sicer ni bo-gzna kako hudo bolan; v bolnici je bil samo 14 dni. Ima pa drago hujšo in nevarnejšo bolezen, ki ga je iz bolnice spravila v sodne zapore. Pod raiznitmi pretvezami si je namreč od drugih bolulkov| izposojeval denar, potoni pa misli! tiho pobrisati. Pravočasno pa so, spoznali njegovo v,bolezen«, in so po-i klicali .czdravnkkiu s.-oolicijc, ki je od. redil »spremembo zraka« ter ga poslal v hotel »čuimpus«. m Nepoboljšljiva. Ana Mejavšek je nepoboljšljivo deklo. Delo ji mrzi, -ljubi Pa brezskrbno življenje in mesečne noči. Posebno všeč ji. je naše mesto. Iver pa takih ljudi policija no mara, je bila že večkrat izgnana. Pa njena narava, je vodno zopet sili, da, prid« nazaj. Tudi včeraj so jo zopet zasačili v družbi nekega moškega. Sumi se jo tudi, da je v kratkih ureali ljubezni občutno olajšala listnico nekega poročenega moža. Vsaj njegova žena tako trdi. Kolikor je na, tem’ resnice, bo dognala sodnija, kamor je Anka romala na od počitek'. -Ciin Jazz Band — originalna amer ihanska godba in petje; izvaja družba. , za-imoreev »Wcllmont« od J. junija v klub baru. Poleg tega plesne zvezde Clare Burghard, Ice Teje in Mari Clar. 771 •m Gaihbrinova dvorana priredi v soboto dno 31. ma jnika vrtni koncert. 1137 Obdrži zdravo telo Sla usta, zobe. grlo* Odo! rabil Narodno gSedaiSšže. REPERTOIRE: H Sobota, 3t. maja ob 20. uri .»Kamela skozi uho šivanke«, Ab. E. Nedelja., 1. junija ob 20. uri »Čardaška kneginja«, Ab. D. KuStora in umetnost Tretji in četrti večer Hudo- žestvenikov v Mariboru. »Življenjski boj«. V-prvih dveh predstavah so sc Hu-d-ožestveniki razodeli v ruskem anibien-tu, v ruskih, dolih. Tretji večer so dali dramatizacijo Dickensov-c pripovedke »Ba-t-tlc of iife« (Življenjski boj). Povest, spadajoča v vrsto njegovih »Božičnih povesti«, je .bila spisana ob Ženevskem jezeru '1. 1846. Iz. nje veje osladen dih angleške romantike. Poezija starih gradov z ra?sežnimi parki, idile iz grajskega in meščanskega življenja, avanturizem mladih ljudi, velika vloga služinčadi v gosposkem življenju, zraven pa pestra izmenjava humorja in, žalosti, začinjena s praktično filozofijo, —- to je obeležje Dickensove pripovedke. Vse je podano v nekaki rožnati barvi, podobno napol obledelim pastelom v starih salonih: poteka iz dobe, ko so sc angleški fevdalci polagoma umikali pred industrijailči, ko se je mladega rodu 'lotevala avanturistična nervoznost. Sam siže spada dočista v okvir romantičnega pripovedništva -tega časa, zlasti \V. Scota; dlekenska je na tej povesti zgolj tista reaiistično-melan-bobčna barva, ki je prišla do tolike veljave v njegovih romanih iz te dobe. Značilno je, da sc jc ena izmed članic naše skupine M. H. T. ga. Krastiopolj-skaja lotila dramatizacija te pripovedke. ZuaČihio jc, s kakšno ljubeznijo so sc Hudožcstvcniki poglobili v duh angleške ■romantike na začetku 19. stoletja. Saj povest po vsebini -ni nič karakterističnega. A bas nje preprostost in osladnost, združena z bogastvom žapletljajev in izvirnostjo oseb, je Hudožestvenike mikala in vodila k pohudožestveaiju Dioken- je napravil iz snovi, ki sicer ne bi preveč ogrevala, sedem prelestnih slik, ki dihajo ves čar nekdanje dobe in njenih ljudi. Odveč bi bilo, če bi izgubljal nadaljne besede o tej odrski posebnosti. Naši režiserji in igralci so dobili idealen 'vzorec, kako je treba obujati duha starih časov. Barve zaves, dekoreja in pokrajin so bile prav tako - kot kostumi v čudovitem skladu z vsebino »Življenjskega boja«. Tudi tej vprizoritvi je dala vzorna enotnost tipičen lmdožestveniški pečat. Godba na začetku akto-v. in tuintam med akti jc pomagala do učinka barvnim efektom, ustvarjajoč ž njimi vred romantično-sentimentalno razpoloženje. Vse je šlo za tem, da gledalca kar najbolj pritegne v toik dogodkov, da ga gane do solz ali razveseli do razposajenosti. In kar je poglavitno: da mu da tisti dejal bi mističen vonj minulih časov, ki ga opaja kakor duh teče vrtnice s starih grobov . . . Bogastvo tipov v, »Življenjskem boju« je menda bilo Hudožestvenikom največja vaba, da so se lotili te žive restavracije angleške romantike. Ni mogoče podrobno opisati, kako so izrabili .avtorjevo bogastvo fn kaj so napravili iz njega. Vsaka vloga je bila svet zase. Iz vsake je vel isti čar kot iz celote. V veselju in v žalosti, pri filozofiranju in pri plesu, povsod so biil enako pristni, in naravni. Kolikšno bogastvo v igri — ne, to ni bila igra — sta podala Clemnece (V. M. Greč) in Britain (E. V. Sjerov), ki že sama na sebi odtehtata ducete povprečnih komikov! In potem oba advokata:: g.g Komisarov in*Zelickij. Prizor v te-matni pisarni s kaminom in uroi, ki igra spjnet in kuka kukavico, ob brlenju sveč in diskretnem molku starinskega pohištva, je nudil sliko, ki je dolgo ne bo moči pozabiti. Mr. Craiggs je starčevska figura, ki se jj. pozna skoraj nedosegljiva izdelanost. Ples na dvoru dr. Jadlera-je nudil silno nežno sliko, ki nas spominja starinskih in-enuetov, kakor so .upodobljeni na starih porcelanskih posodah iz 18. stoletja. In potem tista živahna, senzibilnost romantične dobe do dna izčrpavajoča igra Grace ih Morione, gg. Kras-nopoljške in KrižanovskeJ. G. Masaliti-nov je imel bolj pasivno vlogo, a tudi y-tej je bilo videti vse pestre nijanse njegove igro. Posebno značilna je bila slikovitost hi čudovita discipliniranost skupin; tudi v tem se odraža genijalna spretnost, s katero je hudožestvemška režija uporabila stare metode vi dosego novih odrskih efektov. Vendar pa je treba povdariti, da je razlika v graduaciji moči, s katero ta skupina M. H. T. podaja ruska in tuja dramatska dela in da je v- dosedanjih treh predstavah bila najmočnejša v obeh -ruskih delih. Vzlic temu pa podaja angleško življenje tako, kakor bi ga komaj j podali najboljši angleški igralci. Le zaira-1 di kronike je treba posebej omeniti, da je bilo občinstvo vzhičeno kot prva dva večera in da je obsipavalo oder s cvetjem. pozdravljajoč goste z burnimi »živijo« klici. T ....... T „.f. ■- . J!rsfv • • . »Gospa z morja«. Tudi ta predstava je bila svet zase. Po žollčijivi komiki »Sela Stepančikovd« in veseio-melanholični pesmi o »Češnjevem vrtu«, po angleški romantiki iz byranov-ske dobe so zasijali mračni odsevi roj*-, dijskih fjordov in Severnega-morja. V1 vsej svoji zagonetni resničnosti je stopila pred nas Ibsenova jesonskozreJa: poezija morja in njegovih obal, ljuidi, kli jim duše valove kakor ocean v plimi in oseki; poezija hladnih nordijskih gora,, kjer sc mora primorski človek aklimatizirati kot. rastlina. Problematična žena je? Ellida Wanglova: nje težnja po neomejeni svobodi, ki jo je prinesla z mor-1 Sikih obal, razdira VVanglovo srečo m trpinči njeno lastno notranjost, dokler se ne izkipi in ne poleže kakor morski var lovi. Nekaj severnogermanTskega, nibel-lunškega leži na Ibsenovi v simbol pri-; mitivnih sil in nagonov prehajajoči Ellidil Wanglovi. Ona je nekak ženski Hamlet1 po vd ar jam: ženski, zakaj moški Hamlet" je ženskam tuj, večno skrivnosten tip,! In morda ženska najbolj občuti ,vaIova-i nje pr-irodnih nagonov: v »morski -deklici«-Ellidi VVaaiglovi. ) Komaj je treba omenjati, 'tlajSo^Hudo-, žestveniiki podali s tisto močna 3fubezni-: jo in silnim spoštovanjem 'do Ibsenove! drame, ki označuje slehrno njiliovo reži-jo in igro. »Gospa z rribrja« je^bfla-na'M-jajni višini prejšnjih iger. O tem ni treba SQMe* pripov,edke,i;;'Sežifier,g>Ma^itinoMi'i^^liatl besed,..^ A. . »t A’ n o Ri; v |,V Mariboru, on a 'f. 'junija' 1924.1?* Sat. ppftjSoji tvečeri zapustil neizbrisne wfee. *f/ . {jospa* <3ermano,va le pokazala vse fioigastvio svojega podajanja tuje duševnosti. Njena Ellida je nosila obeležje se-fuerojaške čustvenosti; z njenega obraza In gest, zlasti pa iz njenih oči so sevali daljni, zagonetni vidiki fjordov in Sever-rriega morja, ki dajejo silne, demonsko za-t>e®ve osebe Ibsenovih dram. V igri ge Germanove smo občutili moč življenja Sn svit zagonetnih koprnenj, veličino ženske strasti1 in visokost njene odpove-drl Oospa Germanova se nam je kot Ljubov 'Andrejevoa in kot Ellida Wanglova vtisnila trajno v spomin. To velja tudi o g. Masalitinovu, gdč. Sfarjalbmi in o vseli drugih protagonistih Ibsenove drame. Zadnja predstava, ki so mm jo daUi Hudozestv-eniki, je bila do-fetaien »finis coronat opus«. deljo dopoldne v planinski koči okrožni sestanek. Zdravo! v. ■ —D— ir ~v ’ Slovo. »Po predstavi je vzhičeno občinstvo, krge od tal do virha napolnilo gledali' šče, frenetično ploskalo in burno vzkli' kalo 'slavnim umetnikom. Več kot četrt ure je trajal aplavz. Šopki cvetlic so frčali iz 'parterja, iz lož in celo z galerije Klicem »Živeli Rusi!« ni bilo kraja ne konca. Hudožestveoiki so prijazno od-zdfavljali, vzradoščenj nad močnimi do kaziisimpatij. Nato je ga. Bukšekova i>ri-nesla ge. Germanovi velik buket cvetja Vzhičenost je dosegla višek, ko je g. Bratina v kratkem nagovoru tolmačil Čustva naše hvaležnosti za užitek, ki so nain ga nudili slavni gostje, in izrazil željo, da zopet vidimo go. Germanovo in ostale člane M. H. T. Viharno vzklikanje je zabučalo po 'dvorani. Ga. Germanova je v-velikem ganotju .poljubila predstavi-telja^domajčlh igralcev, nato pa so tudi oštalkigralci z bratskimi poljubi zapečati I? prvo zvezo med ruskimi umetniki in našim odrom. Ob silni tišini v gledališču fe.izpregovorita ga. Germanova po pri teki tole: »V Vašem mestu zaključujemo turnejo po Jugoslaviji, pred Vami se poslavljamo od1 nje. Zahvaljujemo se Vam od srca za veliko naklonjenost, prijatelj štvo irr priznanje, ki smo ga bili pri Vas idefležni. Bodite uvenjeni, da se bomo te ga vedno spominjali. Če bo le mogoče, se vidimo v doglednem času zopet.« Spet so zadoneli vzhičeni vzkliki in zastor se je moral še večkrat dvigniti. Slovo od' velikih ruskih umetnikov je bilo tako prisrčno in iskreno kot je lahko le .‘med Slovani, ki jih veže sorodnost narodne 'duše in velika vera v skupno in slavnejšo bodočnost. Hudožestvenikom, ki odhajajo v da ttaSnje ognjišče slovanske misli, v Zlato Praho, kličemo iz dna srca : ,, . f 'J Dosvidajnja!' I-us. y Sokolstvo. |W|,o Celokupno članstvo in naraščaj, ki Mi udeleži sobotne bakljade, se zbere ki' čnoob 20. uri na dvorišču Narodnega do-JbSa. BaUdjada krene od tam točno ob pol 23. url. Ravn otako naj ihk> pred nori el j-slavnostnim) obhodom po cmOstu vsakdo točno že ob 14. uri v magdalen-efcRčalt na 'Ruški oesti. Zdravo! Odbor. P Sobotne bakljade In nedeljske po-iVOffce naj se udeleži tudi članstvo, ki ‘iinaekiroša, toda1 z znakom. & Vse člane, tudi one, kf nimajo slav j^ORtrnh krojev, se poživlja k vadbi re-■jifrmfa vaj, ki se vrši ,v petek 30. maja tečno ob pol 20. uri na dvorišču realke. ' o Načelstvo Kola jahačev poziva vse t phate, da se udeleže povorke in jo v to eyrbo zbirališče v Narodnem domu toč-, n» oh 13. uri v nedeljo. Kroj sokolski po predpisu za jahače. Zdravo! Načelstvo, i.: o Nove razglednic« je izdalo Sok. • društvo v Mariboru ob priliki: lOletnico - razvitja prapora. Slika predstavlja -klavTMBfcni' sprevod v Rmšah na Vidov- otujo v| Kotor in v Tivat; dalje Erccgnovi. Pri povratku iz Kotorskega zaliva se obišče Korčulo, Hvar, Vis, Komižo tor modro špiljo na dtoku Biše-vo, Preko pri Zadru in odtod povratek vt Šušak. V vseli večjih krajih se prirode za časa bivanja večjo svečanosti, zaba-( ve, odkritja spomenikov 19 junakom! mornarjem, lov na sardele, ogledi arze- , nabvv, industrij itd. Izletniki bodo imeli1 priliko spoznati vse prirodne lepoto pri-' morja, gospodarstva, kulturne in histo-rične ustanove. Natančnejši program in cene sc poizvedo v kratkem r>ri Jadranski Straži v Ljubljani1, pri njenih Podruž nicah in piri Tourist-Officu v Ljubljani.. Gospodarstvo. Živinski spj»m v Mariboru 30. tm. Do- gon 337 svinj in 2 kozi. Povprečne cene za komad: prasot, 5—fi fednov stari 192.50 ---5, t Otedncv, 250—850, 3—4 mesece 600 —680, 5—7 mesecev 875-950, 8-10 mesecev 1125 1200, 1 leto stari 1600—1875 diu. Mesne cene: kg žive težo 15—17.50, kg mrtve teže 20-27.75 din. Koze komad 200 Bzpred sodišča. Ne žalito orožnikov v službi! Posestniški sin Jakob More v Repiču, okraj Ptuj, je bil od žandarmerijsko slanice pri Sv. Andražu v Leskovcu za-; Čelikom toga leta ovaden na okrajno sn- ; diščo v Ptuju radi prestopka zoper te- \ lesno varnost. Dne 21. februarja, ko je i ovadeni že imel vabilo k glavni rnzpra- ; vi v rokah, je srečal na cesti v Svičah! patrutirajočega orožnika Antona Foko- j njo. Pri tej priliki je Merc očital patru- j tirajočemu orožniku, da jc enkrat za- , sačil enega ribica; (mu odvzel mrežo in ribe, ponesel ribe v neko hišo v Tram- 1 berg. ali y ar,e j oz kjigr;^ se-ijekl dat-,'. V MarjSoTu, (Trie T. 7« trt Ja 1927. \ "gmt? 'Je v službi tam cele noč igral karto im sta odnesla iz Vlahovičev« gostilne, pro-opuatil ovaditi dotičnega ribiča. Mero (ti stražnikom. Pri tem je Križanič udaril stražnika Mimico po glavi. Penka pa po desni roki. We-is in Križanič, ki se izgovarjata s pijanstvom, sta bila obsojena radi prcgreška zoper zakon, oblastvo in javni red po § 93 srb. k. z. na 4 mesece zapora. prizna svojo dejanje, pravi pa, da no j more trditi in nima prav nobenega do-j kaza za to, da bi orožnik zakrivil kako kaznjivo dejanje ali nerodnost v službi, j Okrožno sodišče jo Merca obsodilo radij prcgreška po § 104 srb. k. z. na 14 dni zapora, 100 din. radi enega dinarja. Ključavničarski pomočnik Oton Lei m- J Ssncr v Studencih pri Mariboru, se je dno 17. februarja v gostilni Mir na Franko-,; panovi cesti branil plačati občinski da- i vek na ponočni obisk gostiln. Kadi tega jo obvestila natakarica o tem magistralnega1 uslužbenca Simona Kosa. Ko je ta Leimsuerja pozval, da plača da-j vek, ga je žalil z besedami: »Ih n en kenn i ich eh schon von fruher aus, was sind Sic, Sio sind eiu Dreok, Schuft, das ist; eino Schufteroi«. Radi teh žalitev je Kos ovadil Leimsncrja policijskemu nadzorniku Ti n ta. Ko ga jo slednji; vprašal za ime. ga je Leimsncr razžalil, z besedami* »Thnon geht mein Name einen Schmarn tyi.« Leimsncr, ki prizna,! da jo žalil Kosa z besedami: »Sic sind i ein Ilreck«, na ostale žalitve pa se baje: ne spominja, je bil pred senatom obso-; jen radi prcgreška T>o § 104 srb. k. z. na 100 Din. denarne kazni. Nasilna mesarja iz Radičeve republike. • Dne 3. februarja sta mesarska po-Imočnika Mirko \Veis iz Zagreba in Štefan Križanič iz Karlovca, popivala v več gostilnah v Mariboru in Lajtcršpergu. Konečno sta prišla zvečer v Vlahovičev o gostilno v Mariboru, kjer sta grozila tam nslužbenemu mesarskemu pomočniku Strasscrju. Gostilničar je nato zaprosil na stražnici za policijsko asistenco. Stražnika Kretič in Matkovič sta sc podala v Vlaliovičcvo gostilno ter z dobrega pregovarjala razgrajačema, da se odstranita. Wcis, ki je navidezno mirno edgo-jvarjal stražniku Matkoviču, je istega naenkrat zgrabil za prša, ga vrgel na tla, .vrgel nanj še jedrno mizo, nakar sta oba , razgrajača .pobegnila. Stražniki Mimica, Penko, Košuta, Muičič in detektiv Frudl so oba pobegla zasledovali ter ju v Maistrovi ulici dohiteli, hoteč ju aretirati. A-retaciji pa sta sc zoperstavljala, s tem, da sta mahala z miznimi nogami, katere Krade na debelo. 19-Ietni, v Padeški vrh, okraj Konjice, pristojni hlapec Viktor Jerat je v začetku decembra 1923 delal pri posestniku Butnerju pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Temu je bil ushržben kot hlapec Ivan Horvat. Jcrot, ki je opazil, kje shranjuje Horvat svoj denar, je dne 3. dec. 1923, ko je bil Horvat odsoten, vlomil v njegov kovčeg in mu ukradel 850 Din. gotovine. Istega dne je dobil Jcrot od Maksa Furmana pri Sv. Lovrencu na P. 40 D, da plača skladiščnino za 7 vreč o-trobi na postaji Sv. Lovrenc n. P. Jerot pa si je ta denar pridržal in prilastil ter nato neznano kam pobegnil. Kakor se je 'ugotovilo naknadno, sc je podal k posestniku Ferdinandu 2 v ib ar tu pri Sv. Antonu na Poli. Dne 8. aprila tl, je temu u-kradcl v času, ko je Žvikart spal, suknjo in denarnico s 1200—1300 D gotovine. Ko je izvršil to tatvino, je znova zbežal in sc podal k Antonu Jcvšovcc v Dogoše. Temu je dne 15. aprila tl. ob priliki, ffn so bili domači z doma odsotni, odnesel par čevljev, denarnico, samokres in majhno železno blagajno s 25 D gotovine. — Jerot, ki svoja dejanja prizna, je bil pred okrožnim sodiščem obsojen na (5 mesecev težke ječe. Pri tatvini zasačena. 21-letni Jurij Romih in 15-!ctni Jožef Fmcršič, oba hlapca v Juršincih, okraj Ptuj, sta dne 13. januarja vdrla v hišo Ivanc Rižnar v Vitomarcih ter nameravala odnesti moško perilo in svinjsko kožo v skupni vrednosti 1600 K. Vlomilca, ki svoje dejanje priznata, sta bila pri tatvini zasačena. Obsojena sta bila radi hudodelstva poskušene tatvine in sicer Romih na 6, Emeršič pa na 3.tedne težke ječe. § Pevski zbor pekov priredi v nedeljo dne 1. junija veliko pomladansko veselico s‘plesom v gostilniškem vrtu g. Anderlc v Radvanju. Spored pesmi je bogat jn Ion. Začetek ob 15. uri pop. I. K—s: Beograd, Skoplje, Soku. (Utisi s potovanja na gospodarsko konferenco v Skopljn.) (Dalje.) Na nekem' vzvišenem kraju smo izstopili. Tam so nam raz-kaz-avali in pojasnjevali častniki, ki so bili osebno u-deleženi pri tej velepomembni bitki. — Predavanj© je bilo zelo pouči ji v o in zanimivo, kako, kje in na kakšen način so bile srbske‘ozir. turško armade razpredel,jene. Srbske vojne sile se niso dale glede števila niti od daleč prfmerjati s turškimi, a imel© so nekaj, kar tudi mnogo zaleže: ljubezen - 'hi' trdno voljo, osvoboditi zasužnjene brate v Makedoniji. Vsak posamezni vojuik jc čutil, da je tudi od njega odvisen uspeh ozir. neuspeh, zato p je rcsenetila vos svet tista naglica, s ktero so se vrgli na Turke. I Pred nami so stali tipični izrastki vrhov 1 z imeni, ki so našim ušesom’ precej do-\ mača kakor: Kozjak. Lisac, Zebnjak itd. in za katerimi so Ves čas bile zbrane turške čete, katerim"je poveljeval »von der Goltz-paša«. Ko nas je fotograf že posnel, smo zo-; pet vsedli v avtomobile ter so peljali > preko takratne bojne črto in 'mimo proj P imenovanih ti pičnih vrhov v selo Milana Nageničkn, kjer je zgrajena nova šola s spominsko ploščo: Narodna šola Mlada Nagenička. IJspomen izginulim ratnrei-ma 1912. (led. 1821. V šoli smo'si ogledali tudi vse polno slik padlih im bojnem1 polju, kj ko mladini za Vzgled. Po ogledu »mo bili povabljeni v spodnje prostore na pri prosti, a tem bolj prisrčni prigrizek, kjer se ,ic -na prigovor gosp. Lonarčič-a nabralo nekaj tisočev Din. za šolsko otroke-sirotc, kteri sc poznajo po črnih čepicah, tako dečki, kakor tudi deklice, ■ © Na deželi smo najbolj opazili tisto zlato sren in dušo srbskega Seljaka, ki je bil dolga stoletja v robistvu, a ni nikdar izgubil nad« v odrešenj© in boljšo bodočnost. Znašli- smo se tudi s par sc-l.iaiki, kteri so bili preteklo leto na poučnem potovanju po naših krajih in eden so je šo prav dobro spominjal Ua-šega Narodnega Doma. Ko so nam: prod šolo skupno s sel jaki naslikali, smo se vrnili v Kumanov© im. šli v katedralo, kjer je skopi jenski vladika ob asistenci! 14 popov opravil slavnostni parastos za padlimi junaki. Gotovo nas je bilo, vsaj •med Slovenci, in Hrvati, 9 desetin takih, ki ne damo posebno mnogo na verske obrede, a vjdeli smo, kako bi so dvignil pri nas verski čut, ako bi bila tudi* naša eerksv narodna. . j, Včasih sean' smatral srbskega .čast ni-ka za konservativca, starokopitneža, ker se je na vše načine prekriževal i,n pripogibal; sedaj-se .ne čudim več, ker sem slišal in videl delovan je srbke duhovščine. S kakšnim ognjem domovinske lij narodne ljubezni nas je vladika v cerkvi nagovoril kot predstavnike našega gospodarstva/kako srčno je govoril'n veliki naši etačbini od skrajnega severa do skrajnega juga. ktera bode srečna, ak° bomo edini, ne samo prijatelji, temveč bratje. Kakor oni na jugu potrebujejo industrijskih proizvodov, a imajo m bodo vedno več nudili poljedelskih. Nikar ne mislite, de nas je strašil s p©kj«m! hi tolažil z nebesi, kaj še!. Pričel .je v'božjem imenu, pa je prišel takoj- na spalna, gospodarska tla itih tor zaključil: U to pomozi Bog! ' Škoda, da ni' bilo poleg naših prej imenovanih avtonomistov, gotovo bt sa jih kaj prijelo. Venec se je nato blagoslovil in v slavnostni procesiji nesel na pokopališče, kjer se je položil na s-pomcnik. Napis pari jem: j© sledeči: " .-. ■- ■; »i ! i Kumanovskim heroji-ma, padlima- u borbama na Khitfahovemi 1 ' Ju-na&kim' pobudama Kosovo -osvetlite, braeu cslobodište i Dušanovo gorstvo obielišto • Glava Vani. /.. j' . Napis na venou: ■ Posetnici IT. konferencije prlvredb^-nih’ korporacija kraljevine SHS tt Skoplju 10. i U. maja 1924. .; * -.v, , ; Na drugi strani: • f Herojiskemu usimmehm ^rrtahoV- / j e-kih junaka. ' ‘ ’ . (Dalje priHodnjl&f ' I f r t/ .. . ... t. 0PAL0GRAPH 1.-15. iMiali© Originalne pripadke dobite SAMO pri! IVAN LEGAT 'Mirlbor Vetrinjska ulica št. 30, specijalna popravljalnica za pisarniške stroje. Prodaja novih ter rabljenih pisalnih strojev. Zastopnik se išfe. 1176 American coloured entertamers CLARE BUROHARDT ICE TEJE MARY CLER. Eačetek ob 11. tara. prost. 366 UMIH POSOJiU um. Mapibor, F^ankopanska uB. 1^ sprejema hranilne vloge po 10 ®/0 evenlu-elno po 12%, po dogovoru še več. Sprejema v depot proti potrdilu obveznice 7% državnega investicijskega posojila; reagira kupone in daje eventuelno na te obveznosti posojila. Natančnejša pojasnila dnevno (razun sobote, nedelje in praznikov) od 18. do 20. ure v zadružni pisarni, Frankopanova ulica 17, Maribor. MARIBOR, dne 26. maja 1924. Za odbor: JARH, s. r., t. č. predsednik. Ugodno kupite kravate, srajce, klobuke, čepice, robce, nogavice, palice, in parfumerijo v modni trgovini 1. Mlnevič a Me. Maribor, Gosposka ulica 26 = Najlepše novosti = 128 s 3 sobami in 2 kuhinjama, z malim gospodarskim poslopjem in približno pol orala vrta se za ugodno ceno proda. Proda se tudi elektr. glasovir. Poizvedbe daje g. dr Anton Mulej, odvetnik v Mariboru, Aleksandrova c. 30. 1182 ZA BIRMO UttE «1 j. ..L ..X. s r« ! JU ‘ ohiM". &sii Podpirajte sokolski tisk! ca. s se priporočajo fotografski ateljeji: —>■ r j„?w" . ' .""m fhr L kategorija , C. Majer, Gosposka ul. 39 Makart, Gosposka ulica 27 L. Kieser,Gregorčičeva uh 20 V. Vlašič, Gosposka ul. 23 J. Wagner, Slovenska ul. 4 jpij II« kategorija :«e3j F. Dolenc, Meljska cestii' Japelj, Koroška cesta t Grafika, Frankopanska cesta ■I«—1 I C L ■ UrŠSs^ S.1 VCS Glasom zadnje seje združenih fotografov v Ma« d * _ A. STOINSCHEdd, H. PELIKAN Maribor Aleksandrova cesta 19 w 1 ■■■■■■■—Mg|iB«aBaBi—■»MAM—aMW»ISM»WWB—i Sil (z dvojnim podplatom) fJglNrjflf; Majice, perilo, palice, 111 fl 11 dežnike, plašče i. t. d. MUMMilU nUdi po konkurenčni ceni Jakob Lah, Maribor, Glavni tr«* št. 2. veziiek na prodaj, dd, GleMiška ulica 1179- Ponudb« na id »K. »81“. opremljena m Mba z glasovlr-JelektrHea, krt). Sodna ■*. IB, pritličje, vrat« - 8. 117» V globoki žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem’ da je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, brat, svak in striček, gbspod Itjam kršenopetsobno yvanj« z vrtom komfor-▼ oredinl mosta proti tro-em* »tanorenje (evente-fr oobi, in mali kabinet), iralat- se pri: Oglasnem da . TonM, Stotnikov trg Ob Vidovem tvoja če streha se lupi, A opeke ti v Račju kar hitro si kupi. Če seno ti z dežem star Peter poliva, Opekarna tani v Račja ti senik pokriva. v 0 Če sveti Elija ti streho zažgal je, po strelno opeko te v Račje poslal je. kmetijski svetnik, ravnatelj drž. kmet. šole v St. Jurju ob juž. žel., imejitelj reda sv. Save III. ki., občinski odbornik, član in funkcijonar številnih gospodarskih organizacij itd. v petek, 30. maja ob 14. uri v starosti 57 let, previden s tolažili sv. vere, po dolgi mučni bolezni v graški bolnici mirno v Gospodu zaspal. Truplo nepozabnega pokojnika se prepelje v St. Jurij ob juž, žel.; dan pogreba se objavi pozneje. V Št. Jurju ob juž. žel., dne 31. maja 1924. ŽaJulo« ostal!. t iVsi- na „Pl i. vinotoi, i»-Sniea izlvt. llRl j-abakaHa^fe 8 stanovanj, in sadnim vrtom, « ^pfTpafoJo^rnjfaspo djtrskim po-fjnapjem v , Studencih eriMa-yShmi^rijiravnoc.za, kako o-fftkt- ait ra gpsfitnn. »elo ngnd-lbo pbUmL 'Kupen-- st«ovanje rupetdgo. Sv**" v upravi. j« ftjfeggg&l, .ropdftifc; »VaktfflAv, g nJua 4 j »rt A VIT£ B OH« ' "V "Ma rlbSrii, *• d ne' 1. - TiijnTjO' 192C Mata oznanita. S Pohlitvo izdelkov a« spala« ia ja-/liBae seke «ajceeeje v zatopi S«ro• r ia drag, Maribor, ▼etriajeka alka itev. 2. 106 IVAN LEGAT, Prva ipeci-jele« peprevljelelce za pisarniška stroja. Samo-•rodaja najboljšega ratmno-fevainega aparata .0 p a 1 o -jrv»ph“ ter njegovih pripad-kov. Prodaja novih Ur rabljenih, pisalnih strojev, kopirnih strojev, registrirnih blagajn, * ogljenega papirja, barvnih frankov, voščenega papirja, voiše-nih 'barvil, itd. Maribor, Ve-trlnjska ul. 30. 1175 7-1 fnStnerska podoficirska šola v Mariboru, Frankopanova ulic« 52, iMe perfsktno kuharico. Nastop takoj. Plača po dogovoru. tl78 2—1 Postrežnica, poštena in delavna, za hišna dela se sprejme za popoldan. Plača 700 K • in hrana. Vpraša saj se v Jur -fcčevi uliai 8, II. nadstropje. • Stoječ. 1173 Za^plsorls oziroma pisarniške posle skladiščnika ali slišno tadi k«d vodja dala, išče službe‘bivši občinski tsjnik srednjih let, samski, vešč sleven-•kega, nemškega in madžarskega jezika, perfekten tudi v 1 pieavr hrvaščine zadostno. Nastop tadtoj. Ponudbe pod ,F. M.“ na sprave lista. 1170 j ; pomočnik špecerijske koioni-nijalne stroke bil že kot vo--dja, v«*č slovenskega, nemškega ter madžarskega jezika, Bde takoj slpžbo, ako mogoče v engro trgovino. Cenjene po andbe na Ruzsice Ššndor, Murska Sebeta. 1165 3-2 •etsHgeetne mlad« pemež-M dalaika n čiste in mir ' no delo išče za takoj ,Tolta“ ■ ii, Maribor. 978- fSSrietnl mladenič, vojaščine prost išče službe. Zmožen slovenskega, srbehrvetsktga ia i nemškega jezika ter oirilise in i sfrojepisja. Gre tudi kot nava-! dni delavec. Celjene dopise pod šifro _R«ven‘ na upravo * ' .Tabora«. + : 1JL ročno delo, moški ed D, ženski od 180 D naprej na prodaj. Naročil« p« meri iz najbolj Sega materijala !'■>.-po najnižjih cenah pri kt. Francu Nesbauer, čevljar, tf Maribor, gornja Gosposka ali-^.«a »t. 83. . U66 iOtMdjl tmzfbk .Brenahor«, i malo rabljen na prodaj. Vpra-, Joti: Trateajakova ulica 18,, L nadstropje. 1168 2—1 _ _ i sprejmeta na stanovanj« ju bran*. Fra iko-pauova ul. 8. vrata 1. j 167 llpv Šivalni atr«. predaj. 1174 Moderno In hlgiJensko urejeni brivski salen Fr. Novak, Aleksandrova cesta 22, se cenj. občinstvu priporoča, prvovrstna postrežba, gg. gostom in abonentom ua razpolago predalniki za lastne brivno orodje. Uradnikom in poduradnikem v predplačilu popust. 2622 50-50 Svarilo 1 Podpisani svarim vsakogar pred nakupom perila od mojega sina. Dalje izjavljam, da nisem plačnik za posojila oziroma dolgove, ki bi jih imenovani napravil na moje ime. Andrej Petek, iedelo-valnica perila, Koroška cesta št. 17. 1188 Popravilo čevljev brez izjeme / kaker tudi vsa narečila po meri sprejema čevljarska delavnica R. Monjac, Jurčičeva ul. 9. Cene zmerne! Postrež-ba točna! 1045 10 -7 Umivalnik s ploščo in ogleda lem 1000 D, šivalni stroj, spalnica. omare trdi in mehki les, 'postelje, mize, stolice, kuhinjske kredenca, etagera za knjige, divan, otomana, perje in drogo na prodaj. Vprašati: Rotovški trg 8, I. nadstropje, levo. 1177 Kdo menja pod zelo ugodnimi pogoji stanovanje dveh sob v bližini Aleksandrove, Krekove ali Gregorčičeve ulice s stanovanjem obstoječim iz ene sobe ia kahipje na Koroški cesti. Ponudbe ped Velika ugodnost' na upravo ; — - - ' 4 KO O O * gMnKMnBMHBMnwBMBBaaaaiaH»aiaisiaaiiiia 'Iv. Kravos, (Mori B l Aleksandrova 13 Telefon 207 Slomškov trg 8 y 1 M j Usnjate torbice in kovčeke za potovanje v vseh veličinah N I kakor tudi spisne in damske torbice, listnice, tobačnice itd- Ig Nahrbtniki za šolarje planince itd. Usnjate tgamaSe. Ovrat- g j niki, nagobčniki, biči in vrvice za pse, gobe, kožice in ščet-i ke za kočije prati. Dežne ponjave (plahte) za vozove in “ konje v vseh velikostih. Razni okovi za konjske opreme v 1 nikelnu, medi, poniklovano ali črno lakovano. Gonilni jermeni iz Ia usnja, kakor tudi šivalni in vezalni jermeni. ESI Vsa v jermenar., sedlar. In torbarsko stroko ® i spadajoča popravila se sprejmejo fn po mož-1 nosti hitro izvršijo. g 715 eg IBBBSBBBlBBBBEIBHBHBHBKliS gumijeve pete m podplate Vam mora Va5 čevljar pribiti na Vaše čevlje, ker s tem si ne samo, da si prihranite denar, si očuvate tudi noge in obuvalo. 706 Slov. lovsko društvo, podir. Maribor. -Tabora«. 1158 3-3 23 m3 rezanega lesa la 570 m dolg in 20 do 25 mm debel šest, okroglih marmornatih miz, ena tečilna miza in različno po csni na prodaj na Aleksandrovi cesti 5t. 31, J. Pučko. 1153 2—2 j Nevo pohištvo takoj na prodaj. Wi!denrajnerjev» ul. 16, II. nadstropje, vrata štev. 6. 1149 3—3 Zamenja se lspo stanovanje (5 sob, kuhinja, kopalnica in predsoba ter ostalo pritikline) ▼ sredini mesta tik Glavnega trga za vsaj enako veliko v bližini parka, z vsaj nekaj vrta. Ponudbe pod »Zamena« ua upravo »Tabora«. , Stanovanje 3 ali S sob s pritiklinami v novezgradbi iš:e zaseben uradnik. Ponudbe na upravo lista pod »Visoka najemnina«. „ 5—5 prodaja premog iz SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo INOZEMSKI PREMOG IM KOKS vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete 4—11 Naslov: 385 PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. V LJUBLJANI Miklošičeva cesta 15/11. ;se 1924 vrši 11. junija IBBiiaiaiBBaBBBBaBBBHHlIl Ne vsikdi temveč le, kdor hoče imeti lepe in zdrave zobe, uporablja „ITO“ zobno kremo.'1 Dobi se povsod! Iv.MjJaifor Koroška cesta štev. 10 — Nasproti Cirilove tiskarne TRGOVINA STEKLA IN PORCELANA STEKLARSKA DELAVNICA MMMIM Velika zaloga stekla,- porcelana, šipe za okna, ogledala, vsakovrstne posode, svetilke itd. — Vse po najnižji ceni. )wniiwiMiiii restavraciji Narodnega doma ob 14. uri s sledečim j dnevnim redom: 1. Poročilo odbora; 2. poro-1 čilo pregledovalcev računov; 3. volitev odbora in pregledovalcev računov: 4 slučajnosti. ¥ll5Iillil(^|siN[ai[5W|gl[»]|g]II]l»]Hl»llalla8i Razglas. Po odredbah gospoda ministra pravde z dne 13. februarja i 1923, S. br. 10. 325, in z dne 8. februarja 1924, S. br. 958. se bo na javni licitaciji prodajala celokupna imovina nemške državljanke Berte Weiler-jeve v Mariboru. Imovina sestoji: 1. iz posestva vi. št. 185, kat. obč. Koroška vrata v Mariboru, 3 j ki obsega a) stavbno parcelo št. 149, stanovanjska hiša v MarK D ’ boru, Čopova ulica št. ft in h) zemljiško parcelo št. 29. 7 vrt ; ! 2. iz premične imovine popisane v posebnem seznamku, ki jeipri državnem komisarju Ivanu Druzoviču v Mariboru, Tržaška cesta 47 | interesentom v pogled. Celokupna imovina sc bo prodajala po javni nstnt licitaciji f v hiši št. 5, Čopova ulica v Mariboru, dne 8. julija 1924. Licitacija sc prične ob 9. url in konča ob 12. uri. Vzklicna cena znaša 350,000 dinarjev. Vsak licitant mora pred licitacijo položiti varščino v zneska 10% vzklicnccene pri davčnem uradu v Mariboru in sicer v gotovini ali pa v državnih vrednostnih efektih ter voditelju licitacije pred nje pričetkom izročiti izvirno pobotnico o položeni varščini. Prodaja je za zdražitelja veljavna takoj, za državo pa šele, Točna in soildna postrežba Poskusita In prepričajte se iBasMaMattiMsirlarini ko jo odobri gospod minister pravde. Licitanti ne smejo biti osebe, ki jih izključuje člen 40. uredbe o imovini neprijateljskih podanikov z dne 21. junija 1920 Ur. I. štev. 28 4. Podrobnosti glede imovine, ki jo je prodati, se lahko, poizvedo pri državnem komisarju Ivanu Druzovič-u, privatnem uradniku v Mariboru, Tržaška cesta št. 47, cventuelno pa tudi pri sekciji za sekvestrc v Ljubljani, Turjaški trg št. 6. Ministrstvo pravde, sekcija za sekvestre. V Ljubljani, dne 27. maja 1924. Šef Sekcije: Samida s. r.