C. C. postale, — Esceogni giovedì mattini.
Posamezna Številka 30 stot., stare 50 stot.
»Novi list« izhaja vsak četrtek zjutraj. — Uredništvo in upra« va sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Pouredni« štvo in podružnica uprave Trstu via Valdirivo 19/111; te« lefon št. 39«08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure.
i	jr
§	f
Naročnina za celo leto 15 L., za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Oglasi trgovski po 1 liro; osmrtnice, poroke, po« slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 lir.
ŠTE¥. 44,
¥ BORICI, ČETRTEK 30. OKTOBRU 1930«
LETO U.
Tedenski koledarček.
31. oktobra, petek: V olbenik škof ; Krištof; Lucila. —	1. novembra,
sobota: Praznik vseh svetnikov. —
2.,	nedelja: 19. pobinkoštna. Zahvalna. Just, vojak, muč. — 3., ponedeljek: Spomin vernih duš; Viktorin. — 4., torek: Karel Bor omej, škof; Vital. —
5.,	sreda: Caharija in Elizabeta. —
6.,	četrtek: Lenart (Lenko), opat.
V	četrtek dne 6. nov. ob 11.28 je
ščip; mrzlo, veter.	________
Movice.
Praznovanje 28. oktobra.
V	torek je preteklo osem let, odkar vlada fašizem. Vladni načelnik je na ta dan novo ustanovljeni Legiji voj« nih pohabljencev v Rimu slovesno iz« ročil prapor. Nato si je vladni načel« nik ogledal dela za ureditev rimskega mesta in nove izkopine na cesarskem forumu, ki so za kulturno zgodovino zelo važne. Po vseh glavnih mestih dežel so se zjutraj vršili obhodi fa= šistovskih združenj in govori, popol« dne pa so se otvorila javna dela, zgra« jena v osmem letu fašizma. Vseh v tem letu izvršenih del je 2333 in so stala 1 milijardo 700 tisoč lir. V Trstu je zbranim množicam govoril državni podtajnik Alfieri, ki je v stvarnem govoru očrtal delo fašistovske vlade v zadnjem letu. V Gorici se je zjutraj vršil sprevod fašistovskih sil; na trgu Cesare Battisti jih je nagovoril poli« tični tajnik konzul Avenanti. Na Reki se je proslava vršila na trgu Cesare Battisti, kjer je poveljnik milicije prof. Cerini imel ognjevit govor.
Praznik zmage,
V	torek 4. novembra je praznik zmage. Ta dan počiva vse delo. Po glavnih mestih dežel se bodo vršile slovesne zadušnice za padle vojake. Nato bodo politični tajniki zaprisegli čete mladih fašistov od 18. do 21. leta.
Nova javna dela.
Na obletnico pohoda na Rim v to« rek popoldne so ob navzočnosti obla« štev bila na Goriškem otvorjena sle« deča javna dela: stanovanjska hiša na Catterinijevem trgu, Liktorsko igrišče, cerkev v Selu, protij etični di« spensarij v Komnu, most čez reko Judrio pri Versi, v Breginju ureditev potoka Bele, v Kanalu kanalizacija ceste Morsko, v Kobaridu cesta Koba« rid«Tolmin, v Grgarju cesta na Banj« šice, v Grahovem zavarovanje želez« niškega tira, v Idriji most čez Idrijo, v Marianu ureditev Verse, v Mirnu utrditev bregov pri Vipavi, v Črnem vrhu šola v Zalogu in povečanje šole v Godoviču, v Bovcu cesta v Trento, v Rihemberku električna razsvetlja« va, v Sv. Luciji most, v Temnici vod« njak, v Tolminu most čez Sočo in cer« kev sv. Urha.
Zima.
Zadnjo soboto je zavihrala preko dežele zima. Ves dan je padal mrzel dež, pomešan z neugnanko burjo, ki je divjala po vsej Jul. Krajini. Po tolmin« s kih hribih, trnovskem pogorju in na« noskih vrhovih je padal sneg. Na Pre« delu ga je naneslo do 25 cm, v Postoj« ni do 35 cm. Pod Čavnom je pogledal sneg skoro do Štomaža. Tudi po Jugo« slavij i, Švici, Franciji, Avstriji in dru« god je močno snežilo in razsajala burja, ki je povzročila ponekod tudi mnoge škode. Zgodnji sneg obeta ostro zimo.
Te Deum v Gorici.
V soboto na dan poroke v Assisiju je prevzvišeni nadškof goriški zapel v stolnici slovesni »Te Deum«, katerega so se udeležili zastopniki vojaških in civilnih oblastev s prefektom Dom« Pieri jem na čelu.
Stolica za italijanščino.
Na visoki šoli v Beogradu so te dni otvorili stolico za italijanski jezik, to' se pravi, da se bodo vršila predavanja o italijanščini in njeni kulturi. »To je potrebno,« tako je poudaril vseučili« ščni dekan ob otvoritvi, »ker ima ita« lijanščina eno naj bogatejših književ« nos ti na svetu, radi mogočnega vpliva, ki ga je imela zlasti na srbohrvatsko slovsto in iz praktičnih razlogov so« sedstva.« Sedaj imajo univerze v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu stolico za italijanščino.
Nesreča v Alsdorfu.
Zadnjič smo pisali o veliki rudniški nesreči v Alsdorfu na Nemškem. Zr« tev je več kot so spočetka mislili. Do« zdaj so privlekli iz rovov 258 trupel. Pa še jih je menda zasutih okoli 50. Za vzroke nesreče se še ne ve. Pogreb mrtvih rudarjev je bil v soboto ob splošnem žalovanju vse Nemčije. Ča« s opis j e je priobčilo uvodnike, naj bi spričo te največje nesreče zadnjih let prenehalo surovo politično sovraštvo, ki je jelo pravkar razdvajati nemško ljudstvo.
Iz nesreče v nesrečo.
Rudarske žrtve v Alsdorfu so ko« maj pokopali, kar je prinesel brzojav vest o podobni nesreči, ki se je pripe« tila v rudniku Maybachu v Saarski kotlini. Tu se je razletela podzemska lokomotiva. Eksplozija je povzročila užig podzemskih plinov, ki so se raz« počili. Na dan so spravili 102 rudarja mrtva in 38 težko ranjenih. Baje je pa še kakih 50 delavcev zasutih v rovih. Nemčija je te dneve strahovito udar« jena. Bog ji prizanesi z nadaljnimi ne« srečami!
Preprečen zločin.
V Parizu so te dni aretirali dva ita« lijanska komunista oborožena z bom« bami in pištolami. Izjavila sta, da sta
se vtihotapila čez mejo z namenom, da poženeta v zrak sedež fašija v Pa« rjzu. Eden izmed obeh je 23 letni Ka« rol Zitter po imenu in je doma iz Go« rice. Policija nadaljuje preiskavo.
Velik požar.
Hribovsko vas Cerese na Tridentin« skem je neko noč prejšnjega tedna požar popolnoma vpepeiil. Zgorelo je trideset kmečkih hiš, samo tri so osta« le. Škoda znaša 18 milijonov lir. Pri gašenju so našli smrt en kmet in dva gasilca.
Nova železnica.
»II Piccolo« od 24. t. m. poroča, da bo Jugoslavija začela v kratkem gra« eliti novo železnico, ki bo vezala Be« ograd z morjem. Tekla bo iz Beograda proti jugu mimo Lazarevaca, Kragu« jevca in Mitroviče ter od tu preko Ko« sovega polja krenila proti zapadu in dosegla morje pri Kotoru. Železnica bo dolga 450 kilometrov. Njena grad« ba je preračuni ena na 4 do 5 let.
Za zboljšanje cest.
Tržaški deželni odbor se mnogo trudi za zboljšanje pokrajinskih cest. Cesto proti Redipulji je že popravil. Sedaj je sklenil lotiti se zboljšanja tu ko imenovane Vipavske ceste, ki preko Opčin, Repentabra, Dutovelj in Koprive veže Trst z Vipavsko dolino. Na j prvo se bo uredil del, ki gre od Opčin mimo Repentabra do blizu Vr« ho vel j in je okrog 7 kilometrov dolg. Potrebne stroške v znesku poldrugega milijona lir bo kril deželni odbor. Odstranili se bodo razni nevarni oviri« ki in vsa modernizirana cesta razši« rila na 7 metrov. Dela bodo trajala približno eno leto in bodo zaposlovala okrog 200 delavcev dnevno. Poprave se prično že v novembru. .
Rihard Zampieri.
Prejšnji teden je umrl v Trstu sta« rosta časnikarjev v Julijski Krajini Rihard Zampieri. Po poklicu je bil slikar. Politične borbe tržaških Itali« janov proti zatirajoči Avstriji so Zam« Pieri ja vrgle v politiko. Sprejel je uredništvo lista »L’Indipendente«. Avstrija ga je zaradi domoljubja in italijanstva vrgla v ječo. Bil je tudi v tesnih stikih z Oberdanom. Med vojno je bil interniran. Po vojni je pa postal predsednik časnikarskega krožka za Julijsko Krajino. Možu, ki je vse žr« tvoval za svoj narod, se vsi klanjajo.
Pirandello v Gorici.
Znani italijanski pisatelj Pirandello je bival te dni v Gorici. Gledališka družba Marta Abba je v tukajšnjem gledališču priredila par predstav. Med drugimi so vprizorili dve Pirandellovi deli »Come tu vuoi« in »Lazzaro«; predstavi je vodil mojster sam. Uspeh je bil velik. Nocoj je zadnja pred« stava.
Tiskarska obrt v Italiji.
Trenutno obratuje v naši državi 7999 tiskaren z 59 tisoč nastavij enei.
Korajžni fantje.
Te dni so tudi po Gorici prodajali razglednice in nabirali podporo trije visokošolci iz Nemčije. Dva sta Nem« ca, eden je Oger. Nabavili so si gumi« jast, zložljiv čoln »Oče Ren (Vater Rem)« ter v njem preveslali dolgo pot iz nemškega Kòlna dol po Renu, Do« navi, Črnem morju na Grško, po Adriji v Albanijo in Jugoslavijo in hočejo preko Italije nazaj v Koln. Preživljajo se s prodajo razglednic.
Učiteljska vest.
Gdč. Štefka Rutarjeva, doma iz Tol« mina, zadnje čase učiteljica v Lomu, je premeščena v milansko pokrajino.
Vsak šesti Francoz ima dvokolo, tako je dognalo štetje ob koncu 1. 1929. V vsej državi je bilo v rabi nad 6 milijonov in 700 tisoč dvo« koles.
Bog zna, ali je res.
Iz brazilske prestolnice Rio de Ja« neiro sporočajo, da je ondi umrla naj« starejša žena na svetu. Klicala se je Roza de Costa in je imela 150 let. Že« niča je zapustila 18 sinov, ki imajo vsi več kot po sto let. Vnukov in pravnu« kov pa ima raj niča okoli 350.
Zima v Trstu.
V	soboto je bil v Trstu pravi zim« ski dan. Ne dežnik ne plašč ne suk« nja niso pomagali pešcem v borbi proti burji in dežju. Zvečer je padla toplota od 12 kar na 6 stopinj. Lansko zimo je toplomer malokdaj kazal ta« ko nizko.
Rop mladenke.
V	neki vasi blizu Neapolja se je vračala kmetica Carella z dvema hčer« kama s polja. Nenadoma jim zastavijo pot 4 mladeniči s samokresi v rokah. Medtem ko sta dva žugala materi in eni hčerki, sta ostala dva planila na drugo in jo odnesla v avtomobil, ki je čakal v bližini. Vsi štirje so se nato z veliko brzino odpeljali. Ker se je orož« ništvu posrečilo izslediti krmarja av« tomobila, upajo, da bo mogoče rešiti tudi mladenko iz rok drznih nasil« nežev.
Kardinalov nečak.
Policiji v Genovi je padel v roke pre« meten slepar. To se je zgodilo takole: V nekem lepem genoveškem hotelu je najel sobo eleganten gospod Winspir Gheih po imenu. Par dni je bil v Ge« novi, odkoder je obiskal tudi neko bo« gato župnijo v bližini. Domačemu župniku je dejal, da je nečak milan« skega kardinala Schusterja in da bi rad cerkvi poklonil bogat dar v vred« nos ti 25.000 lir. Župnik je skoraj na kolena padel pred odličnim gostom in bogatim darom. Dejal je pa, da le mo« ra obvestiti škofijsko pisarno o vsej stvari. Kardinalov nečak je pa potola« žil duhovnika, da bo itak sam šel obi« skat naslednji dan genoveškega kardi« naia Minor etti j a. Tu so gospodu rekli, da se mora en dan prej javiti. Nečak je pa robantil, da se vendar ne spodo« liko čakati. Vendar se je vpisal za obisk za naslednji dan. Prišel pa ni, ker ga je medtem že policija ujela in
spoznala v njem zvitega sleparja, ki je hodil kot kardinalov nečak okoli duhovnih gospodov in.jih na debelo sleparil.
Nova iznajdba.
Nemci so prejšnji teden zopet ne« kaj pomembnega iznašli. Ko je par av« tomobilov privozilo iz Češke na Saško (obmejna nemška pokrajina), so se vsa vozila na mah ustavila. Šoferji so iskali in iskali, a so našli vse motorje v redu. Nevidna sila jih ni pustila v pogon. Tedaj je prikolesaril nemški orožnik, ki se je pri šoferjih opravičil in povedal, da gre za novo iznajdbo. To so posebni magnetični žarki, ki kar na daljavo ustavijo bodisi v zraku ali na zemlji vsako vozilo, ki uporablja eletktromagnetske motorje. Ko je orožnik končal s pojasnilom, so že mo« tor ji spet zabrneli.
Umor nedolžnih otrok.
Znana resnica je, da se francoski narod ne množi tako krepko in zdravo kot n. pr. italijanski ali nemški. Na« va dno- je prebitek rojstev nad umrli« mi zelo majhen, kako leto jih celo več umre, kot se jih rodi. Vzrok temu žalostnemu pojavu leži v mržnji, ki jo imajo premnogi francoski starši do otrok. Zato ni nikjer kakor na Fran« coskem razširjen splav nosečih. Po poročilih listov se na leto umetno uniči nad pol milijona spočetih živ« ljenj. To protinaravno in protipostav« no zločinstvo plača letno tudi 25 tisoč mladih mater z življenjem, desettisoči drugih pa s trajno bolehnostjo.
Oče povozi lastnega sinčka.
V	bližini Beljaka na Koroškem se je pripeljal posestnik Mihael Stichauer domov. Ko se je bližal hiši, mu je pri« tekel nasproti 6 letni sinček, da ga pozdravi. Nesreča pa je hotela, da je voz zadel otroka in ga prevrgel pod kolesa. Preden je prestrašeni oče ustavil avtomobil, je kolesje razbilo otroku glavo, da je obležal na mestu mrtev.
Podganja nadloga.
V	Budimpešti so mestni očetje zra« čunali, da dela škodo po stanovanjih skoro 1 milijon podgan. Škoda znaša na milijone. Zato so sklenili, da bodo zatirali podganjo nadlogo. Začeli bodo že to pomlad.
Vožnja zastonj.
25 letni Mihael Ristič iz Beograda je bil brezposeln in je hotel iti v Fran« cijo, da bi ga sprejeli med vojake v tujsko legijo. Ker ni imel denarja za vožnjo, se je v Beogradu splazil med osi vagona in se v tej neprijetni legi pripeljal do Pariza. Tam ga pa ni« so hoteli sprejeti v legijo. Zdaj je bilo treba iti nazaj domov. Fant pa denarja ni imel. Zopet se je splazil pod vagon, a to pot pod napačnega in se je name« sto doma znašel v Rimu. Tu so ga našli.
Prva češka vo jna ladja.
Prošli teden je bila spuščena v Do« navo prva češkoslovaška vojna ladja. Nosi ponosno ime: »Predsednik M a« saryk.«
Pomorsko vojno letalstvo.
Minister vojne mornarice Zruženih držav ameriških je predložil državni
zbornici zahtevo, da se v proračunu za leto 1931.—1932. določi za pomor« sko vojno letalstvo 32 milijonov do« larjev (skoro 640 milijonov lir). Za prijatelje miru novo razočaranje.
Ogri upajo.
Ogrski ministrski predsednik grof Bethlen je imel na zborovanju vladne stranke govor, v katerem je poudaril težki gospodarski položaj Madjarske. Med ostalim je pa zatrdil, da Madjari niso brez prijateljev in da je spre« memba mirovnih pogodb bliže nego mnogi mislijo.
Mirovni dan.
Naučni minister jugoslovanski je.iz« dal odlok, po katerem naj se po vseh ljudskih, srednjih, visokih in strokov« nih šolah praznuje 11. november kot mirovni dan. S tem naj se pospeši gi« banje za mir.
Rotšilda so okradli.
Rotšildi so znani kot največji evrop« ski bogataši. Član te slovite družine se je vozil te dni z brzovlakom iz Pariza v Grenobel. Ko je v svojem od« delku nekoliko zadremal, mu je zrna« njkala listnica s par sto tisoč franki, kar je zanj toliko, kolikor zate 1 lira.
Prvi nebotičnik.
Zadnji torek so v Ljubljani položili temeljni kamen za prvi nebotičnik med Slovenci. Bo to palača pokojnin« skega zavoda.
Nove vrste odlikovanje.
Na Ogrskem so ustanovili nov »Kor« vinov red«. Podeljujejo ga le umetni« kom in znanstvenikom. Ima 3 stop« nje. V prvi je le 12 odlikovancev, v drugi 60, v tretji je pa 12 odlikovancev iz tujine. V tej vrsti sta tudi itali jan« ski naučni minister Giuliano in prej« šnji minister Fedele.
Sovjetski obisk.
V ladjedelnicah v Tržiču se je te dni mudil sovjetski admiral Sivkov, ki je obiskal vse ladjedelske naprave. Sov« jetsko odposlanstvo se je mudilo tudi v Florenci ter se je povsod pohvalno izražalo.
Mrtvi vstajajo.
To se godi v Oblokah v Baški dolini. Že za dvema vojnima pogrešancema so peli črno mašo, a sta se oba vrnila. Zadnji je 48 letni Urban Maver. Vrnil se je pretekli teden iz Rusije, ka« mor je prišel kmalu po izbruhu sve« lovne vojne kot ujetnik. Potem ko je bil proglašen za mrtvega, je sodnija izročila gospodarstvo v sinove roke. Maver je bival v Kijevski guberniji kot kovač in mizar. Imel je tudi nekaj zemljišča. Pri splošni razlastitvi po« sestev je zgubil zemljo. Ker se ni ma« ral vpisati v boljševiško stranko, so ga kot inozemca na vladne stroške spravili domov.
Žrtve viharja.
Svoječasno smo poročali, da so v drugi polovici septembra divjali na severni francoski obali silni viharji. Sedaj poročajo uradno, da so raz« besnele naravne sile požrle 203 ribiče. Tako grozne ribiške nesreče skoro še ne pozna zgodovina.
VAŽEN GOVOR NAČELNIKA VLADE.
V ponedeljek zjutraj so se zbrali v Rimu fašistovski tajniki vseh 92 po* krajin, vsi ministri, člani Velikega fa* šistovskega sveta in osrednje vodstvo stranke, da praznujejo obletnico faši* stovskega pohoda na Rim. Pri tej pri* liki je imel načelnik vlade Mussolini govor, ki ga 'v naslednjem priobču* jemo:
Tovariši! Preteklo je osem let, — je začel — ko se je ravno v teh dneh ok* tobra potek italijanske zgodovine izredno pospešil. Po zborovanju, ki sem ga imel tedaj v Neapolju, je padla usoda vlade in z njo usoda italijanske* ga naroda v naše roke. Dne 28. okt. sem izdal povelje za pohod in v tistem trenutku je začela velika doba v zgo* dovini italijanskega ljudstva. Če se spominjamo tistih dni, zatrepeče naša duša od ginjenosti in ponosa. Zaliva* ljujemo se usodi, da nam je dovolila doživeti dva pomembna dogodka: voj* no in fašistovsko revolucijo. Zdi se nam, da vidimo pred očmi napadalne oddelke in njih zastave, da slišimo pesmi in hrupno vrvenje tistih dni. Fašizem je začel svoje delo s koalicij* sko vlado.
Vsa oblast fašizmu.
Kmalu za tem sem osnoval dve na* pravi, ki šta pomenili končni prelom med starim svetom liberalne demo* krači j e in novim svetom fašizma: mi* lico, s katero je fašistovska revoluci* ja organizirala svojo obrambo, in Ve* liki fašistovski svet, čigar naloge so bile odločilnega pomena. Toda čemu bi se danes pečali s preteklostjo? Gorje, če začnejo ljudje čutiti domo* tožje po tem, kar je bilo in se ne more več povrniti. Mi gledamo z bleščečimi očmi v prihodnost. To kar si moramo še priboriti, nas rnnogo bolj zanima nego to, kar smo že izvojevali. Življenje in slava narodov obstoji v tem, da je njih duh obrnjen v bodočnost. Na* zadnjaki, lenuhi in malodušneži nas seveda ne razumejo in mi jih moramo neusmiljeno izgnati iz naših vrst in celo iz naše bližine. Kdor ni priprav* ljen umreti za svoje prepričanje, ni vreden, da svoje prepričanje javno priznava.
Osem let pomembnih dogodkov, osem let dela nas je privedlo do tega. da smo postali politično in moralno čedalje bolj nepopustljivi, da smo prevzeli čedalje jasnejšo in odločne.;* šo odgovornost. Nikoli ni imelo moje načelo iz leta 1925. večje veljave ko danes: »Vsa oblast pritiče fašizmu in izključno fašizmu!« Fašistovska revo* lucija, ki je leta 1922. svojim sovražni* kom prizanesla, jih pritiska danes in jih bo pritisnila jutri z mirno dušo ob zid. Danes je torej močnejša, nego je bila takrat. Sovražniki, ki menijo, da revolucije ni, dokler ne začnejo delo* vati usmrtitvene čete, naj vzamejo in oje besede na znanje. Revolucija, ki je‘ bila enotna že izza rimskega kon* gresa 1921., je bila, je in bo vedno
č ostala enotna. V tem tiči njena čudo* vita moč. Desničarske in levičarske struje so fašistovskemu režimu tuje besede. Prišli smo h koncu 8. leta re* volucije in stojimo na pragu devetega. Umirajoče leto je bilo trdo, a vendar razsvetljeno od velike luči majskih zborovanj v Toskani in Milanu.
Razkrinkana Evropa.
Ali se spominjate mojih tedanjih govorov? Ž njimi sem hotel razkrin* kati Evropo, ki v Ženevi hinavsko jeclja o miru, a pripravlja istočasno povsod vojno. Moje govore so srna* trali za vojno napoved, d očim vodijo možje, skupine in stranke, na katere sem namignil v Florenci, proti faši* zrnu vojno že 8 let. Ali ni sovražno dejanje, da se ubijajo fašisti? Ali ni vojno dejanje, da se fašizem obreku* je in da se mu jemlje dobro ime? Kakšne nesramne laži niso že raztro* sili v svet proti fašistovskemu režimu! Ali ni to, kar se je zgodilo po tržaških usmrtitvah, dokaz, da je vojna proti fašizmu v polnem razvoju? Ta vojna je za sedaj sicer še moralna, a pomeni pripravo k pravi vojaški vojni. Obre* kovanja in izmišljotine so bojno orožje. V kratkem bodo trdili tudi o nas, da smo odrezovali roke otrokom, kakor so> pisali leta 1914. o Nemcih, a zdi se mi, da se je za temi pohabljeni* mi otroci izgubil vsak sled. Vse to de* ki j o zato, da povečajo sovraštvo proti fašistovski Italiji. To sovraštvo raz* g lasaj o in izvajajo milijoni in milijoni ljudi. To sovraštvo nazadnjakov in protirevolucionar.jev nas časti in nas navdušuje. To je svetovna zarota so* cialistov, liberalcev, demokratov in prostozidarjev, ki se boje za svoje malike, ki vidijo, kako se rušijo njih oltarji, in čutijo, da so njih prevare razkrinkane. Mi se borimo proti sve* tu, ki se sicer pogreza, a je še mogo* čen, ker predstavlja velikanske kori* sti. Fašisti se morajo zavedati, da pro* tifašizem ni še umrl. Opozicija še živi. Samo bojišče se je razširilo: prej se je vršil boj v Italiji, danes se vrši po vsem svetu, zakaj za fašizem in proti fašizmu se borijo povsod. Napovedali so nam torej moralno> vojno. Usojeno je, da mora tako biti, in neizogibno je, da se to stanje še poostruje.
Fašistovska Italija neče vojne.
Da si moramo dan za dnem pribo* riti zmago, je naravno in previdno* stno. Če bi tako ne bilo, bi bil fašizem danes že pokopan. Toda poleg mo* ralne vojne se pospešujejo na naši meji tudi priprave za resnično vojno. Ali vidite knjižico, ki jo držim v roki? Tu so zapisane iz dneva v dan vse vojne priprave proti Italiji iz let 1927. 1928: 1929. in U>30., izvršene davno pred mojimi govori v Livornu, Floren* ci in Milanu. Tu je seznam razpostavljenih topov, zgrajenih utrdb in naro* čenega ter izročenega orožja. Ali sem mogel v takih razmerah omaho* vati in ne vzdramiti italijanskega ljudstva? Razume se, da so oni, kate* rim smo potegnili krinko z obraza,
Italijo še enkrat kot deželo, ki edina ograza evropski mir, kot narod volkov med mirnimi jagnjeti. Ta spletka je otročja. Fašistovska Italija se oboro* zuje, ker se drugi oborožujejo. Razo* rozda se bo, če se bodo vsi razorožili. Ponavljam, da dokler obstoje topovi, bodo ti lepši nego še tako lepe, a več* krat prazne besede. Kadar bo za ure* jevanje odnošajev med narodi »bese* da« sama zadostovala, tedaj porečem, aa ie »beseda« božanska. Naj bo jasno povedano, da se mi duševno in stvarno oborožujemo samo za obram* bo m ne za napad. Fašistovska Italija ne bo dala nikdar pobude za vojno.
Sprememba mirovnih pogodb.
1 udi naša politika o spremembi mi* rovnih^ pogodb, katera ni od včeraj, temveč je bila začrtana že junija 1928-, stremi za tem, da se vojna pre* preči, da si človeštvo prihrani vojno. Sprememba mirovnih pogodb ni v prvi vrsti v korist Italije, temveč v korist Evrope in vsega sveta. Taka politika ni brezmiselna in neizvršljiva, ko predvidevajo možnost sprememb že sama pravila Zveze narodov. Ne* smiselna je le zahteva, naj mirovne pogodbe^ ostanejo nespremenjene.
Kdo krši pravila Zveze narodov? listi, ki so v Ženevi ustvarili in hočejo večno ohraniti dve vrsti držav : oboro* žene in neoborožene. Kakšna pravna in moralna enakopravnost naj obstoji med oboroženo in razoroženo državo? Kako se mora zahtevati, da bi trajala ta komedija vekomaj, ko glavne osebe same že kažejo utrujenost? Kar se tiče italijanske podonavske in vzhodne (balkanske) politike, izjavljam, da nam jo narekuje naša živi jenska po* treba. Mi skušamo obdelovati posled* nji košček naše zemlje. To kar vršimo, je velikansko. Toda naše ozemlje bo ob gotovem času prenapolnjeno z ljudstvom, ki se množi, kar mi hoče* mo in kar nas navdaja s ponosom. Leta 1950. bo Evropa nagubana in betežna. Edina dežela mladih ljudi bo Italija. Prihajali bodo preko meje, da vidijo pomlad našega ljudstva. Mi se lahko širimo na miren način samo na vzhod. Naša prijateljstva in zavezni* štva so torej razumljiva. Kar sem re* kel v Florenci, velja še danes: trdi ho* čemo biti s sovražniki, a držati s pri* jatelji do konca. Naša politika je iskrena, brez hinavščine in skritih pridržkov. Podpis je za nas svet, naj se zgodi, kar hoče. Mi ne poznamo druge poti, po kateri bi si mogel na* rod povečati svoj ugled in pomnožiti zaupanje pri sosedih.
Gospodarski položa j.
Tovariši! Osmo leto je bilo leto go* spodarskih vprašanj, ki se jih je re* žim lotil s hitrimi in pogumnimi ukrepi.
Kar se tiče splošnega gospodarskega položaja, ponavljam, kar sem rekel 1. oktobra. Gospodarska vprašanja tali je me dan za dnem zelo zanimajo. To mora narod vedeti in tudi ve. Na* rod mora znati, da fašistovski režim ni iberalizem, ki se za nič ni brigal, tem* več režim, ki za vse skrbi in vse pred*
videva. To vedo stotisoči delavcev, za» posleni v Italiji. Davkoplačevalci naj se zavedajo, da bodo puščeni na miru, zakaj pohlevna in ubogljiva ovca je že dala vso svojo dragoceno volno. Pomirjeni naj bodo tudi lastniki dr» žavnih vrednostnih papirjev. Medtem ko gleda delovno ljudstvo z rastočo simpatijo v fašizem, so ostali naši ne» pomirljivi nasprotniki ruševine tako zvanega liberalnega meščanstva. Giu» riati! Vi imate nalogo, da jih iztrebite. To so ljudje, ki ovirajo naš ponod, ljudje ki nas lahko izdajo m nas v srcu že izdajajo. Fašizem je vojska na pohodu. Prostozidarji spe, a bi se le» pega dne lahko prebudili. Če jih iz» ločimo, smo gotovi, da bodo spali večno. Tudi na ostanke bivših strank moramo gledati z nezaupanjem in jih izgnati celo iz bližine fašizma. Režim se je moral najprej čim bolj razširiti in to je bilo nepozabno delo Avgusta Turati j a. Sedaj mora pa stranka poži» viti svoj bojni duh, zakaj borba se na» daljuje in ne bo prenehala, čim dalje bo trajal fašistovski režim, tem vešče bo segal protifašizem po obupnih sredstvih. Borba med obema svetovo» ma ne pozna kompromisov. Zmagati moramo mi ali pa oni, naše ideje ali njihove, naša država ali njihova! To vam razlaga, tovariši, zakaj se vrši boba po vsem svetu. 3 fašizmom se pečajo danes vsi narodi, tu ga neusmi» ljeno sovražijo in se ga boje, tam si ga goreče želijo.
Fašistovska Evropa.
Danes izjavljam, da ima fašizem kot ideja, kot nauk in kot praksa sve» toven pomen. Po svojih ustanovah je fašizem italijanski, po svojem duhu je svetoven. Zato se more predvidevati, da postane Evropa fašistovska, da bo Evropa uredila svoje naprave po na» ukih in praksi fašizma ter rešila tako vprašanje moderne države. Fašizem se sklada danes s potrebami splošnega značaja. On rešuje trojni problem: razmerje med državo in posamezni» kom, med državo in družabnimi sku» pinami ter med organiziranimi skupi» nami samimi. Zastran tega se smeje» mo, ko nekateri mrtvaški preroki šte»
jejo naše dni. O teh prerokih ne bo ostal ne samo prah, temveč niti spo» min, ko bo fašizem še živel. Potrebu» jemo pa mnogo časa, da dovršimo na» še delo. V značaju in duševnosti Itali» j ano v moramo uničiti usedline tistih treh strašnih stoletij njih političnega, vojaškega in moralnega propadanja, ki gredo od leta 1600. do Napoleone» vih časov. To je utrudljivo, a veli» častno delo. Naš narodni preporod (od leta 1821. do 1870., uredništvo) je pomenil samo prvi početek, ker so ga vodile le šibke manjšine. Šele svetov» na vojna je ljudstvo temeljito vzgo» j ila. Sedaj je treba nadaljevati delo in obnavljati dan na dan značaj Ita» lijanov.
Največ ji oboroženi zbor zgodovine.
Iz tistih treh stoletij izhaja n. pr. bajka, da se Italijani ne vojskujejo. Potrebne so bile žrtve in junaštva Ita» lijanov v napoleonskih vojnah, da se je izkazalo nasprotno. Italijani iz 11. 12. in 13. stoletja so bili železne na» rave, ki so nosili v bitko ves svoj po» gum, vse sovraštvo in bojni bes. No» ben narod ne tvega tako pogumno življenja kakor italijanski. Toda sen» ca iz stoletij propadanja leži še na naši usodi. Zakaj ugled narodov se naslanja skoro izključno na njihovo vojaško slavo, na njih oboroženo moč. Poleg tega dela, ki je moja skrb in moj cilj in za katero bi lahko ve» ljale kot geslo besede: delaj, sovraži in molči, se razvija drugo delo.
V letu 1932., ob desetletnici faši» stovske revolucije, se bodo izvršile velike stvari. Petdeset bataljonov čr» nih srajc se bo sestalo v Rimu s 50.000 mladih fašistov in z 9000 zastav 9000 bojnih fašjev. Rim bo videl največji oboroženi zbor svoje tritisočletne zgodovine. Druga velika zborovanja bodo v Milanu, Perugii in Neapolju.
Do leta 1932. mi boste, tovariš Giu» riati, zvišali moralno in tvarno moč stranke. Čiščenje se mora nadaljevati. Pri tem je treba imeti obzire vselej s črnimi srajcami iz prvih dni, s to va» riši, ki so še vedno pripravljeni dati s življenje za fašizem, a ne z junaki
šestega dne, ki so prišli v fašizem, ko so viharni časi že minuli, in bi bili spo» sobni ubežati, če bi se taki časi vrnili.
Legija na pohodu.
To je, tovariši, obračun za osmo in napotilo za deveto leto. Toda borba zahteva edinost, disciplino in požrtvo» valnost ter veliko bratstvo med tisti» mi, ki se bojujejo proti istim sovraž» nikom. Ker je. boj med fašizmom in antifašizmom čedalje obsežnejši in trši, je treba potlačiti vse, kar bi mo» glo stranko obtežiti in ji škodovati, in izogniti se vsemu, kar bi mogli naši nasprotniki izkoristiti. Ni več časa za malenkostne stvari: krajevne zadeve ne smejo porabiti več časa in truda, nego je neobhodno potrebno. Kdor tega ne razume ali se noče podvreči tej nujni zahtevi, ta se sam od sebe izključi iz fašistovskih vrst.
Deveto leto se začenja z dejanjem zvestobe: bataljoni fašistovske milice so se še prej, nego so vedeli za sklep Velikega fašistovskega sveta, obve» zali, da bodo služili pod orožjem 10 let, kar pomeni dejstveno za vse živ» Ijenje. Ali obstoji danes na svetu omladina, ki bi kazala čistejšo in višjo vero? Ali je na svetu stvar, ki bi bila vsaj iz daleka podobna taki vdanosti? Predstraže bodoče Italije so že pri» pr avl j ene.
Pred nedavnim časom je inozemski pisatelj, ko je prisostvoval vajam na» ših neustrašenih letalcev tako našli» kal fašistovsko Italijo: »Polotok je danes neizmerno torišče, kjer se mili» j oni ljudi molče vežbajo na suhem, na morju, v zraku, v šolah, na telova» diščih in v cerkvah, da bi se žrtvovali za obnovo plemena, za večnost latin» stva in za veliko bitko, ki se bo vršila jutri ali pa nikoli. Sliši se zamolkli šum, podoben silni legiji na pohodu.«
Popolnoma točno. Fašistovska Ita» lija je silna legija, korakajoča pod znamenji liktorskega svežnja večji bodočnosti nasproti. Nihče je ne more ustaviti in nihče je ne bo zaustavil. To je poslanica za leto, ki se pričenja jutri, za 9. leto fašistovske dobe. —-
Ko je načelnik vlade dovršil govor,
V. j. Xrlìmovskm
KRALJICA HATASU.
Roman iz življenja starih Egipčanov
Nekega večera je bila Flatasu na terasi in je poči» vala na svojem ležišču. Trpke misli so ji blodile po glavi. Očitala si je, da je poverila Tutmesa tujim rokam ter ga tako izročila vplivu svojih sovražnikov. Morala bi bila obdržati dečka pri sebi in ga vzgojiti po svoji volji.
Nedaleč od nje, na drugem koncu, pa je bil skrit Tutmes. Že pol ure pred kraljičinim prihodom se je skrival v grmovju na terasi. Prešlo je mnogo časa, toda mladenič se ni še odločil. Gledal je sestro z narašču» j očim razburjenjem. Silna in strupena vonjava začarane ogrlice, ki jo je imel okrog vratu, ga je omamljala, težko je dihal, v sencih mu je bilo. Tisoč misli mu je blo» dilo po razvnetih možganih. Spomnil se je, da ga utegne Hatasu vzeti za moža, če se vanj zaljubi. Kri mu je ši» nila v glavo. Prvič je začel s poželenjem gledati žensko v tej sestri, v tej ponosni kraljici, v kateri je do sedaj videl samo nasprotnico.
Lahka in ozka tunika je pokrivala kraljico ter tesno objemala njeno vitko lepo telo.
»Da, še vedno je lepa in utegne razvneti moško srce,« je zašepetal nehote Tutmes. »Ali pa bodo čari de» lovali na tak izklesan značaj?«
Pod težo teh skrbi in nemira je mladenič popol» noma pozabil, kje je. Globoko je vzdihnil ter se prijel za čelo. Pri tej kretnji so zapestnice zadele ob ogrlico.
Pri tem kovinskem zvoku je kraljica naglo vstala ter premerila teraso s plamtečim pogledom. V svoje največje začudenje je zagledala v ozadju terase malo in lepo postavo mladeniča, ki je hitel k njej. Predno se je zavedela ali kriknila, je mladenič klečal pred njo, objel njene noge ter dejal s tresočim se glasom:
»Ne kliči nikogar, Hatasu, jaz sem!«
»Tutmes! Brezumnik! Kako si se drznil priti sem» kaj?« je rekla presenečena kraljica in omahnila na posteljo.
»Da, jaz sem! Toda ne prihajam kot zarotnik, am» pak kakor prosilec ter se izročam tvoji milosti. Ubij me iz sočutja, če ti je moje življenje na potu, ali pa dovoli, da živim poleg tebe kakor tvoj mlajši brat, tvoj po» danik in člen tvoje rodbine. Samo ne pošiljaj me v ono
je izbruhnilo v dvorani velikansko navdušenje in odobravanje. Musso* lini se je zahvalil z rimskim pozdra* vom in zapustil nato s spremstvom dvorano. Med tem se je zbrala pred
palačo Venezia silna množica ljudi in vzklikala načelniku vlade in fašizmu. Mussolini se je prikazal končno na balkonu množici, ki ga je viharno po* zdravljala.
ža, je nevesta obrnila oči v očeta Viktorja Emanuela III., ki je prikimal z glavo v znak, da ji da dovoljenje. Taki so predpisi vladarske hiše. Po poročnem opravilu je napravilo 300 belo oblečenih deklet dve vrsti in tro* silo pred novo bolgarsko kraljico cvetje. Med cerkvenim obredom je nastala zunaj nevihta, a ko se je spre* vod vrnil iz cerkve, se je nebo že po* mirilo. Med vzklikajočo množico so se začuli bolgarski pozdravi:	»Živio
carica Ivana!« Bili so bolgarski viso* košolci z bližnje univerze v Perugi.
V zraku so krožila vojaška letala.
Odhod v Bolgarijo.
Po civilni poroki, ki je sledila v pri* sotnosti prvega ministra Mussolinija cerkveni, je bila svečana pojedina. Pri tej priliki je kralj Boris pripel na Mussolinijeve prsi najvišje bolgarsko odlikovanje, to je veliki križec reda sv. Cirila in Metoda.
Kraljevska novoporočenca sta pri* spela v nedeljo zjutraj v južnoitalijan* sko pristanišče Brindisi, kjer ju je ča* kala bolgarska vojna ladja »Car Fer* dinand,« da ju odpelje v Bolgarijo. Od ženina in neveste so se poslovili pre* stolonaslednik Plumbert s soprogo Marijo in Ivanina sestra Mafalda o svojim možem princem Hesenskim. Kralja Borisa in kraljico Ivano so po* zdravili bolgarski mornarji z bojnimi pesmimi. Med bučanjem topovskih strelov in igranjem godb se je »Car Ferdinand« oddaljil od obale in zaplul v spremstvu šesterih ladij proti Črne* mu morju. Vojni brodovi bodo pri* stali v bolgarskem pristanišču Varni, odkoder pojde pot kralja Borisu in kraljice Ivane naravnost v Sofijo. Tu ju čaka veličasten sprejem. V pravo* slavni stolnici Aleksandru Nevskega ju bodo blagoslovili škofje sv. sinoda. List »Bulgarie« piše, da je prinesla kraljica Ivana prvo narodno veselje Bolgarom po vojni. V znak radosti bodo prekrstili v Sofiji tekališče sv. Nedelje v tekališču kraljice Ivane, v tisku so že znamke s podobama kralja in nove kraljice.
Ko se te besede tiskajo, so v Sofiji svatovske svečanosti že v polnem teku.
Poročne svečanosti v Assisi.
V soboto 25. oktobra se je vršila v Assisi, rojstnem mestu sv. Frančiška, slovesna poroka bolgarskega kralja Borisa in kraljične Ivane. Za majhno mesto je bil to dogodek, kakor ga ni še nikoli videlo. Ko so visoki gostje na predvečer prispeli v Assisi, so v vseh cerkvah doneli zvonovi in na gričih in vrhovih vse okolice so goreli v pozdrav kresovi. V pokrajini je stara navada, da se s prižiganjem kresov častita na predvečer poroke ženin in nevesta. Tudi v mestu samem je zane* tila sleherna hiša plamen, cerkve so bleščale od električnih žarnic. Na ce* stah in trgih so se utaborile množice že popoldne in prečule tam vso noč, da bi videle drugi dan svatovski spre* vod.
Kralj Boris se je pripeljal v Assisi iz toskanskega mesta Pise, kjer je 30.000 ljudi priredilo njemu, nevesti, kralju Viktorju Emanuelu III. in itali* janski kraljici 'vdanostne manifesta* cije.
Na okrašenem kolodvoru so priča* kovali v Assisi visoke goste prestole* naslednik Humbert z ostalimi člani vladarske hiše, načelnik vlade Musso* lini z ministri, zastopniki fašistovske stranke in milice ter drugi bolgarski in italijanski veljaki. Ob 9. uri in tri četrt je pribobnel ob zvokih državne himne na postajo najprej dvorni vlak z ita* lijansko kraljevsko dvojico in nevesto. F)eset minut za tem je prispel vlak z bivšim bolgarskim carjem Ferdinan* dom, očetom sedanjega kralja Borisa. Ferdinand je nosil bolgarsko unifor* mo in se naslanjal na palico. Pozdravil se je z vladarjema, kraljeviči in Mus* solinijem.
Zbor knezov in vladarjev.
Kmalu nato je zadonela bolgarska himna »Šumi Marica«, kar je oznanja*
lo prihod kralja Borisa s spremstvom. Viktor Emanuel in Boris sta šla mimo častne čete, nakar se je stvor ila dolga vrsta avtomobilov in se pomikala med navdušenim pozdravljanjem množice skozi ozke asiške ulice proti stolnici.
Stolnica je bila sijajno okrašena: od vrat do klečalnika se je vlekla rdeča preproga, okoli oltarja so razpostavili gosto mejo palmovih dreves in lilij. V cerkvi se je zbiralo čedalje večje šte* vilo visokih gostov, ki so čakali neve* sto in ženina. Izmed tujih vabljencev so prišli bivša grška kraljica Sofija, ki je sestra nemškega cesarja Viljema II., s sinom in dvema hčerkama, prince-zinja Ana Battenberg, svak kralja Borisa princ Arlbert Wiirtenberški, trije ruski veliki knezi, več članov knežje družine Bourbon*Parma, iz ka* tere izhaja bivša cesarica Zita, več princev iz nemške knežje hiše Hessen in drugi. Več nego 100 domačih in inozemskih knezov, princev in kne* ginj se je zbralo v stolnici.
Poročni obred.
Ko je vstopil v cerkev svatovski sprevod, so zadonele trobente in za* bučal je pevski zbor. Nevesto je vodil k oltarju njen oče kralj Viktor Ema* nuel III. Pet metrov dolgo vlečko be* lega nevestinega oblačila sta pri* vzdignila en italijanski in en bolgarski častnik. Nevesta drži v roki šopek oranžnih cvetov. Kralj Boris koraka k oltarju s kraljico Heleno. V sprevodu je opaziti poleg italijanskih ministrov tudi načelnika bolgarske vlade gospo* da Ljapčeva in predsednika bolgar* skega sobranja (parlamenta) Nikolaja Naj denova.
Poročni obred je opravil frančiškan* ski pater Risso. Ko je vprašal kra* ljično Ivano, ali hoče vzeti bolgar* skega kralja Borisa za zakonitega mo*
jamo, kjer prihajam ob pamet in obupujem. Spomni se, da sva otroka istega očeta.«
Sklonil se je k njej, kakor bi ji hotel brati od* govor z obličja, jo prijel za obe roki in jo pritegnil k sebi.
Kraljica ni odgovorila. Kakor da jo je popadla hipna slabost, se je oprla s komolcem ob blazino. Vdi* hani strup ji je stopal v glavo in jo tiščal v prsih. Toda kraljica je bila silnega značaja. V njeni duši se je pre* budilo samo sočutje in materinska prizanesljivost do mladeniča, ki je bil vendar njen brat. Spomnila se je zadnjih besed umirajočega očeta Tutmesa:
»Čutim, da se mi bliža zadnja ura. Obljubi mi, Ha* tasu, da boš zavoljo mene ščitila tega dečka in boš si* roti druga mati.«
Ginjena in solznih oči je položila roko na bratovo roko in rekla:
»Prišel si kakor prosilec in se sklicuješ na spomin najinega božanskega in slavnega očeta. Zato ti dajem sesterski poljub, zakaj prijetneje je ljubiti kakor so* vražiti. Bodi takšen, Tutmes, da se ne bom nikoli po* kesala tega trenotka. Ne dajem ti prestola, ker hočem vladati sama, toda vračam ti pravice in časti, ki gredo mojemu bratu. Pride dan in krona, po kateri hrepeniš,
preide nate po dednem pravu, ker nimam naslednikov.«
Po teh besedah in po iskrenem sestrinem poljubu se je v mladi in pošteni Tutmesovi duši zbudil čut sramu in ponižanja. Ko je pomislil, kakšnega sredstva se je poslužil, da bi si pridobil njeno ljubezen in kako so ga hoteli žreci izrabiti proti kraljici, ga je oblila rde* čica. Skoraj bi bil vzkliknil: »Podlo sem ravnal s teboj!«
Hatasu pa je dejala:
»Umiri se! Minulost je zabrisana in pozabljena, toda bodoči faraon mora biti samostojen mož. Ne po* slušaj žrecev in ne verjemi njihovim besedam. Bodoči kralj mora samostojno o vsem soditi in brati v ljtid* skih srcih.«
Nato ga je vprašala:
»Na kakšen način si pobegnil in kje si se tu skri* val?«
»Zbežal sem preoblečen v pisarja, skrit pa sem bil v Amonovem tem p el j nu. Vendar pa te prosim, ne kaznuj nikogar zaradi mene.«
»Le miren bodi! Nikogar ne kaznujem, ker sem ti odpustila. Ali so ti žreci svetovali, da pridi k meni?«
»Ne, to je bila moja lastna misel.«
Čuden nasmeh je šel preko kraljičinih usten.
»Dobro si napravil, da si prišel sam od sebe. Pojdi
Stran 6.
rtrvutr»,- m fcV	***.- «t K"v. ’» r< , oxv. 1	■
S Pivke.
Hruševje. — Žalostno gledamo sko« zi okna danes 25. oktobra, ko pada sneg v velikih kosmih kot po zimi. Težko nam je. Stelje nismo še nič na« pravili. Tudi drv za zimo ni, ker je bilo vedno slabo vreme. Nekateri ima« jo še korenje, repo in zelje na njivah pod snegom. Sedaj se pa bojimo tudi za sadno in gozdno drevje, da ga ne bo polomilo.
iz Kanalske doline.
Žabnice. — (Praznik K r i s t m sa Kralja. — Smrt.) — Bližal se je praznik Kristusa Kralja. Mnogo rok je bilo na delu v naši fari, da Mu pripravijo dostojen sprejem. Cerkev je bila od znotraj prebarvana in pre« slikana od vrha do tal. »Družba ma« ter« in dekleta so pa bila na delu skozi dober teden, da so vse osnažile. Zra« ven tega je bila pri g. Lebanu v delu nova 75 cm visoka monštranca vsa pozlačena iz srebra in zlata, ki so ga farani darovali. Medtem je mojster Kravina zidal sredi vasi novo kapelico Kristusa Kralja. Kip je pa iz« delal Martiner na Tirolskem. — Da se krijejo vsi ti stroški, se je nabralo, ra« zen denarnih prispevkov in robot, tudi čez 100 q krompirja. — Da bi pa bile zraven tega tudi naše duše pripravlje« ne na sprejem Kristusa Kralja, nam je mons. Koršič v tridnevnici v srce se« ga j oče govoril. Pri udeležbi pri zàkra« mentih je bilo zlasti razveseljivo pre« cejšnje število moških. Med tvidnev« nico je bila slovesno blagoslovljena tudi nova lepa zastava za »družbo Ma« ter« (delo čč. sester iz Tomaja). — No, v petek pred praznikom, je pa pričelo snežiti in je padlo 10 cm snega, hoteč nam zmanjšati veselje. Vendar je na praznik sam bilo lepo, tako da se je popoldne lahko razvila po vasi ve« ličastna procesija s kipom Kristusa Kralja, ki- so ga nosili 4 fantje in ga je spremljala požarna hramba. Navzoči
sta bili tudi obe Mar. družbi iz Ukev z zastavami. Ko je bil kip postavljen v lepo ozaljšano novo kapelico, je vse ljudstvo na glas molilo skupno posve« titev fare Kristusu Kralju. — Bog bo povrnil vsem, ki so pri vsem tem kaj pomagali.
Pridno !9«letno dekle Rozalija Schwarz, ki je med triclnevnico bi« la še pri sv. zakramentih in se je ka« kor drugi, nič sluteča udeležila pro« cesi j e, nas je kar na tihem ob 11% po noči zapustila in odšla v večnost gledat Kristusa Kralja. Bila je poniž« no, vzgledno dekle. N. p. v m.!
Iz idrijskega kotia
iti okolice.
Poroke. — Poročili so se: K. Vidmar, čevljarski mojster, s Karoli« no Gnezdovo in Janez Jereb, rudar, z Ivano Erjavčevo. Obilo sreče!
Za vso okolico. — (M i s i j o n « s t v o.) — V poročilu knjižice »De« la j mo za misijone«, ki je pravkar izšla v Gorici, vidimo, da je bila naša de« k ani j a med misijonskimi dobrotniki na Goriškem lani na četrtem mestu; darovala je L 4418.10, kar pride spio« šno po 29 st. na osebo. (V Idriji 19, Črni vrh 44, Godovič 75, Gore 32, Sp! Idrija, Ledine 30, Vojsko 29 in Za« vratec 36 st. na osebo.) Ni sicer veliko, toda če upoštevamo težko gmotno stanje in pa dejstvo, da je dosti ljudi, ki jim je misijonska ideja tuja, nepo« j trebna, zlasti pa nepoznana, potem ? smelo trdimo, da ima misijonstvo v j našem ljudstvu kljub gornjim slabo« j s tim tudi mnogo umevajočih prijate« \ Ijev. Prepričani pa smo, da je glavna \ krivda brezbrižnosti do tega svetega ; cerkvenega poslanstva od strani pre« ce j snega dela našega dobrega ljudstva tudi v tem, ker ne umevajo in ne naj« dejo prilike, kjer bi do dna spoznali prave ideje in cilje katoliškega mi« sijonstva.
Krnice nad Sp. Idri jo. — (Prerani grob.) — V najlepši dobi življenja,
stara komaj 23 let je v sredo umrla vzorna učiteljica na naši šoli gospa Fanči Kacinova, hčerka ugledne dru« žine g. Leop. Troha iz Idrije. Pred le« tom sta z značajnim mladeničem spo« štovane rodbine istotam stopila v sve« ti zakon, v katerem sta se oba poču« tila nadvse srečno. Nestrpno sta se ve« selila trenotka, ko jima dobri Bog pr« vič pošlje pravi blagoslov sv. zakona
—	ljubko dete; prišel je, — toda blago gospodinjo je stal lastno življenje. — Naj uživa nepozabna pokojnica za vse njeno plemenito delo med nami mir in plačilo v Gospodu, užaloščc« n im in težko prizadetim rodbinam a iskreno sožalje!
Vojsko. — (Zim a.) — V soboto je padlo pri nas do par pedi snega; upamo pa, da bo še zginil. Kako je z letino smo že poročali, glavno je po« spravila toča.
Iz Cicf«
Bate. — (Občinske zadev e.)
—	Dosedaj smo dobivali pošto iz Gr« garja. Sedanji prefekturni komisar g. Gentilini v Grgarju nam je preskrbel poštni urad, tako da imamo sedaj vsakdanjo pošto, zakar se mu vaščani zahvaljujemo. V Podlaki se obnavlja podružna cerkev Matere božje. Glav« na cesta iz Grgarja do Bat se dobro oskrbuje in je lepa, stranske poti pa so razvožene in v prav slabem stanju. Že« leti bi bilo, da bi g. komisar poskrbel, da občina tudi te poti popravi.
Sužid, — (Leto porok.) — Letos je bilo za našo vas leto porok. V kratkem se bo v cerkvici sv. Treh kra« Ijev vršila že sedma. — Poleg veselih pa donijo tudi žalostni zvonovi. Za vedno se je poslovila te dni od nas 26«letna mladenka Ana Manfredova. Življenje ji je bilo trpljenje. Bog ji daj sveti raj ! — Marsikdo kritizira v dopisih iz Sužida nekaj, česar ne po« zna. Tak naj si dopise -bolje ogleda, pa bo videl, da so pravilni.
Čepovan. — (Taka mladina!
—	Sejmarske igralnice.) — Dušni pastir se često pritožuje nad po« kvarjeno mladino. Saj se res nekateri
z menoj. Dati hočem ukaze glede tvojega bodočega položaja.«
Vstala je in odvedla Tutmesa v svojo sobo, kjer mu je velela počakati. Stopila je v sosedno sobo in tri« krat udarila na kovinsko ploščo. Zavesa se je takoj dvignila in pokazal se je nekdo od telesne straže. Bil je Keniamun.
»Pojdi in sporoči načelniku palače, naj skliče v malo sprejemno dvorano poveljnika telesne straže, častnike in uradništvo, ki ima nocoj službo.«
Mladi vojščak je naglo šel, da izpolni kraljičin ukaz. Čez pol ure se je zbralo veliko število častnikov, žrecev in uradnikov vseh vrst in činov. Vsi so bili pre« strašeni, kaj to pomeni.
Silno je bilo presenečenje, ko je vstopila Matasu, vedoč za roko mladega Tutmesa. V Tebah so že vedeli, da je jetnik pobegnil iz Buta. Vsi so pričakovali straš« nih in krvavih dogodkov, nikakor pa ne takega nera« zumljivega preobrata.
Kraljica je v belem oblačilu in rdeči tuniki, z zla« tim nakitom okrašena stopila na vzvišen prostor in se ustavila pred prestolom.
Kraljevič je stal na predzadnji stopnici. Tedaj je Matasu pokazala zbranim na Tutmesa ter naznanila, da
se je po navdihnjen ju Amona Raja spravila z bratom in mu daruje prava in časti, ki mu gredo kot njenemu bližnjemu sorodniku in prestolonasledniku.
Navzoči so sprejeli kraljičino oznanilo z vzklika« njem, ki je bilo po večini iskreno.
Nato je kraljica ukazala, naj se naslednjega dne zbero njeni svetovalci, upravitelji kraljevskih posestev, čuvarji zakladov, da določijo kraljevičev delež in dvor. Potem je milostno odpustila Tutmesa in zbrane ter od« šla v svoje sobe.
XIX.
Čarovnik v Tebah.
Vest o spravi kraljice z bratom je napravila globok vtis v vsem Egiptu. Vsi prijatelji reda in miru so se iskreno veselili. Nezadovoljneži in častilakomneži so molčali, upajoč, da mir ne bo trajal dolgo. Tebansko prebivalstvo se je goreče udeleževalo tega važnega po« liti enega dogodka ne samo z modrovanjem, ampak tudi z gledanjem, kajti kraljica je šla skupaj s Tutmesom v tempelj Amona Raja, odtam v kraj mrtvih, kjer sta oba žrtvovala na grobu svojega očeta. Teh slavnosti, ki so se vršile z nenavadnim razkošjem, so se udeležili razen meščanov tudi okoličanski prebivalci. Še nikoli
tako obnašajo pred cerkvijo, kot da bi prignal tja čredo koštrunov. Tisti naj raje gredo k maši na gmajno. — S petjem v cerkvi se pa zdaj postav* ljamo. Posebno alti in basi so dobri. Prav dobro napredujejo pod skrbnim vodstvom! — 19. t. m. smo imeli farni praznik. Ob takih slovesnostih priba* jajo tudi k nam razni kramarji ponu* jat blago. S kramarji so pa prišli tudi taki, ki so iz žepov nezavedne mladi* dine pa tudi mož le denar izvabljali. Imeli so neke igralnice s kegelj čki in podobno ropotijo. Nekateri so tu za* pravili kar po 50 in 40 lir itd. Igralo se je celo med sv. opravilom. Kaj ta* kega pač ne bi smelo biti.
Podmelec. — (S m rt.) — Iz D oboj a v Bosni je prišla žalostna vest, da je umrl naš rojak g. Peter Kenda, doma iz Podmelca. Bil je finančni podpre* glednik. Zapušča ženo in enega otro* ka. N. p. v m.!
Drežnica. — (Lepa »o h c e t«.) — Poročil se je 22. t. m. Alojzij Volarič iz Magozda s pridno članico Ma* rij ine družbe Anico Kurinčičevo iz Drežnice. Vsi — ženin, nevesta in svatje — so bili med poročno sv. ma* šo obhajani, razven njih pa tudi veliko število Marijinih otrok, ki so gotovo goreče molili za blagor novoporo* čencema. Daj Bog naši fari še mnogo takih porok!
Tolmin. — (J e s e n. — S 1 a b a c e* s t a.) — Tudi nas je že obiskala mrzla jesen. Na gorah pa je že zapadel sneg. Škrbina in Kobilja glava sta čisto beli. K nam pa, upajmo, ga ne bo še tako kmalu. —- Za gradom, iz Tolmina pro* ti D oljarn, se je neke noči utrgal velik kos ceste in z zidom vred zgrmel v do* lino. Za avtomobile je zelo nevarno, posebno pa ponoči, ker sta cesta in zid še vedno razpokana in se bo lahko še dalje rušilo, če ne bodo začeli hitro s popravljanjem.
Zdravnik dr. Alfonz Ser j un se je vrnil ter sprejema zopet redno.
Srednje nad Kanalom. — (Ž a « lostno poročilo.) V »Novem listu« še ni bilo glasu iz naše vikarije. Pa vendar nas razmere silijo, da spre* govorimo. Po vpjni še nismo imeli svo*
j j ega duhovnika. Smo ovce brez pa* j stirja. Nekateri fantje so že godni za j vojake, pa še niso bili pri prvi spovedi j in birmi. Bog se nas usmili!
! Idrija pri Bači. — (Smrt. — Nov j most.) — 13. t. m. je po mučni bo* j. lezni izdihnil svojo dušo kmet Gašper ! Pervanja. Obilna udeležba pri pogre* : bu je pokazala, da je bil zelo priljub* i Ijen. N. p. v m. ! — Most, katerega smo j toliko časa pričakovali, smo začeli de* j lati. G. komisarju smo za to hvaležni.
I Nekaj prispevamo vaščani z robota* j mi, nekaj je pa vojne odškodnine. — i Zdaj bomo pa potrkali na mošnjičke i naših mož, da bi po malem kaj prispe*
! vali organistu za njegovo požrtvoval* j nost. — Letina je bila povoljna, le | sadja ni bilo nič. ■ j Smast. — Kaj časa je že, odkar se ' nismo oglasili. Zato pa zdaj povemo, i da smo imeli srednjo letino. Koruze i je pa več kot lani. Tudi mlekarno smo j popravili. Delali smo čez poletje z ro* j botami. Le kraj ni prav ugodno izbran, j — Z robotami smo popravili tudi po* družno cerkev sv. Lovrenca, kjer spi [ pesnik Gregorčič. Posvečenje se je ' vršilo že 10. avgusta. — V vasi imamo ] tudi društvo klepetulj, ki ne pustijo i nobenega pri miru. Te naj bi se raje j pobrigale za nekatere punčke, da se - ne bodo kesale, ko bo prepozno.
! Iz tržaške okolice.
1 -----------------:-:--—--—
1 Barkovlje. — (Obredi na po*
; kopališču.) — Kakor druga leta,
! tako se bo tudi letos darovala na na* j šem pokopališču sveta maša za vse j pokojne, in sicer 2. novembra ob 8.
; uri. V slučaju zelo slabega vremena j se bo sveta maša vseeno vršila ob isti ! uri v cerkvi. Molitve na grobeh pa to leto ne bodo na praznik Vseh svetni*
: kov, ampak v nedeljo 2. novembra ; pop. ob 2 in pol. Če ne bo vreme do*
! pustilo, se bodo te molitve prenesle j na nedeljo 9. t. m.
Katinara. — (Lepa sloves«
| nost.) — Redkokdaj se oglašamo v | »Novem listu,« toda danes ne morem zamolčati radosti, ki nam polni srce. V tiedeljo 19. t. m. smo imeli v župni
cerkvi ljubko slovesnost. Prevzvišeni g. škof je zjutraj posvetil nov oltar in blagoslovil nov kip Matere božje. Ob* enem je tudi blagoslovil novo sliko presv. Trojice, kateri je naša cerkev posvečena. Nato je g. škof maševal na novem oltarju. Sliko presv. Trojice je izvršil znani akad. slikar Tone Kralj. Tudi cerkev je skrajno potrebna, da bi bila preslikana. Toda čakati mora* mo, da nam pristojno oblastvo načrte odobri. Popoldne ob dveh se je zbralo dosti ljudstva iz domače, kakor tudi iz bližnjih župnij. Belooblečena dekleta so dvignila Marijin kip in ga nesla v procesiji. Ob straneh so pa nesla de* kleta cvetlice in sveče. Vsa čast jim! Tudi deklice v belih oblekcah so pred kipom potresale cvetje. V procesiji je vladal vzoren red, za kar gre zahva* la vsemu ljudstvu, posebno pa redi* tel jem, ki so se v resnici potrudili. Procesijo je vodil prevzv. g. škof ob asistenci monsig. Kratziga, g. kateheta Škabarja in č. g. Vranjaca, župnika iz Ricmanj. Tem potom izrekamo mil. g. škofu in ostali duhovščini najiskre* nejšo zahvalo. Lepo je bilo videti zlasti naše žene in dekleta v domači noši. Tudi pevci so se za ta dan za obe maši, kakor tudi za procesijo prav lepo pripravili, na kar je g. pevovodja lahko ponosen. Le pogumno naprej! Cerkev je bila prav lepo okrašena s svežimi cvetlicami. Prav lepa zahvala vsem, ki so darovali cvetje, bodisi za okrasitev velikega oltarja in oltarja presv. Srca Jezusovega, kakor tudi za okrasitev novega Marijinega kipa in oltarja. Zahvala tudi vsem onim, ki so darovale prte za novi oltar in vsem darovalcem in darovalkam sveč. Tudi se zahvaljujemo Mar. družbi iz Sv. Ivana, ki je med procesijo prepevala Mariji v čast. Procesije so se udeležili tudi gojenci salezijanskega zavoda. Hvala jim! Posebna zahvala pa bodi nazadnje izrečena še našemu č. g. župniku, ki se je za vse tako potrudil.
Iz Vipavske doline,
Žorževa vas. — Tudi mi se pozno oglašamo. Pa še zdaj moramo poka* rati neke suroveže, ki so razbili elek*
ni bila kraljica tako burno pozdravljena kakor ob tej priliki.
Ni se še poleglo razburjenje, ki ga je izzvala sprava v kraljevski rodovini, ko^ je druga, nič manj nepriča* kovana vest zbudila splošno radovednost. Raznesla se je govorica, da se knez Horemseb bliža smrti, da po* zdravi svojo kraljevsko sorodnico in zapovednico ter se ji pokloni z darovi in ji izreče svoje: čestitke k na* stopu vlade. Dolga knezova odsotnost in njegovo skriv* nostno, samotarsko življenje so priklicale na površje toliko čudovitih povesti na njegov račun, da se je splošna pozornost hipoma osredotočila na velikanski palači, ki jo je knez imel nedaleč od kraljevske pre* stolice in ki je stala toliko časa prazna in molčeča.
Kakor na migljaj s čarobno paličico je velikanska stavba oživela. Pod vodstvom starega Hauzefaja je bila cela armada služabnikov na delu, da pripravi vse potrebno. Iz Memfisa je prispelo več ladij s tovorom in dragocenostmi. Že po teh velikih pripravah si lahko sklepal, da je hotel knez igrati v Tebah veliko vlogo. Vsi so se čudili samo temu, da je oskrbnik kupil mno* žico novih sužnjev, namesto da bi jih privedel s seboj iz Memfisa. Ta okolnost je še pomnožila radoved* nost občinstva.
Nekega lepega večera, kake tri tedne po omenje* nih dogodkih, sta Nej ta in Roanta sedeli na terasi v domu poslednje. Žena poveljnika telesne straže je pe* stovala v naročju majhnega dečka in Nej ti nekaj z navdušenjem pripovedovala. Bile so zadnje vesti o Ho* remsebu. Tedaj je prišel Hnumgoten, objel ženo in po* ljubil sina. Stisnil je roko Nej ti, odložil orožje, sedel in dejal veselo:
»Pravkar sta govorili o Horemsebu. Morem vama naznaniti, da je prispel v Tebe. Srečal sem krasni iz* prevod, ki ga je spremljal v palačo. Sam je sedel v no* silnicah, miren in ravnodušen kakor bog iz granita.«
Nato je Hnumgoten povedal, da je kraljica pomi* Instila Sargona, Hartatefa in Antefa.
»Ne čudim se, da je kraljica pomilostila Sargona, toda Antefa, ki jo je izdal!... Najbolj čudno pa je to, da je pomilostila onega bogoskrunca Hartatefa!« je vzkliknila Nej ta.
».Že tri tedne se dogajajo v Tebah same izredne stvari! Sam veliki Amonov žrec je prosil za Hartatefa,« je rekel veselo Hnumgoten in se smejal začudenim in nevernim obrazom svojih družabnic,
L,,...,-	(Dalje.)
trične žarnice. Tudi tisto pri potoku so razbili. V noči je tod zelo nevarno, ker se lahko zaide čez zid. Tistim fan* talinom bo treba nategniti ušesa.
Štomaž na Vipavskem. — (Požar, t. m. popoldne okrog 5. ure je pri* čelo goreti pri Štefanu Volku št. 91 in pri sosedni hiši št. 43. Požar je vničil obe poslopji, le nekaj premičnine so sneg in drugo.) — V četrtek 28. rešili. V kratkem času smo imeli že 3 požare, prej pa že več kot 20 let no* benega. Nekoliko sta bili obe poslopji zavarovani.
V soboto 25. t. m. popoldne si je nadel naš očak Čaven belo kučmo. Sneg ga je pobelil do vznožja. Pri nas pa imamo že drugi sad na drevju in na trtah. Jabolka bodo ravno za božič. Ta redek pojav je za naravoslovca za* nimiv; a za kmeta žalosten, ker se uni* či pridelek prihodnjega leta. Naše razorane poti, bolje rečeno »grape«, so se lotili popravljati.
Na praznik »Kristusa Kralja« so zo* pet naši pevci dobro zapeli par novih pesmi. Le korajžno naprej ! Saj gre več za božji Ion kot za plačilo.
Ustje. — (Napredek.) — Zad* nje mesece smo vso cerkev prenovili. Popravili smo zvonik in stolpno uro. Znotraj je vsa cerkev preslikana. Na levi strani dela lep utis majhen oltar, ki je delo mladega umetnika. Zadnjo nedeljo je bil slovesen sprejem v žen* sko Marijino družbo.
Planina pri Vipavi. — (Razno.) — Jesensko vreme je letos nagajivo. Vi* pava teče vedno iz struge. Vodovje je razrilo tudi ceste. — Vinsko letino smo pospravili. Letos je pičla. — Pia* čo organistu smo uredili. Zdaj bodo morali tudi pevci kaj pokazati. — V kratkem nam bo po 50 letih bila iz zvonika nova stolpna ura.
Brje. — Po kratki, a mučni bolezni je preminul v Rimu topničar Kodrič Anton. Bil je dober in pošten fant. Vse ga je rado imelo. Zato nas je no* vica o njegovi smrti globoko pretresla. Naj počiva v miru! Preostalim naše sožalje! — Letina je letos piškava, dolnji konec nima nič vina, srednje vasi malo, samo zgornje so bolj obla* godarjene. Le sena imamo dovolj. Bog nam ne daj več takih letin! — Pred kratkim se je spet izselila večja skupina delavcev. Topot v Francijo. Od nas je odšlo že toliko delovnih moči, da se bo gotovo čutilo po* manjkanje delavcev na spomlad. Pa kaj hočemo, Bog jim daj v tujini dosti sreče!
Iz goriške okolice,
Miren. — Naš domačin, strojarski delavec Jakob Černič je bil o priliki državnega praznika dne 28. t. m. od* likovan. Pokrajinski gospodarski svet mu je podelil zlato kolajno za 53 letno zvesto službovanje pri znani stroj ar* ski tovarni »G. Scalettar! in sinovi« v Mirnu. Černič je bil vedno vzor prid* nega in poštenega delavca ter si je to odlikovanje res zaslužil. Domačini mu čestitamo!
čete mladih fašistov od 18. do 21. leta.
Solkan. — V zadnji številki »Nov. lista« je neki dopisnik izjavil, da je |
Solkan prispeval za misijone 1. 1929. 437 lir in ne 5 L, kakor smo objavili v obračunu za 1. 1929. v misijonski knji* žici »Delajmo za misijone.« Ta izjava nas je veselila, v kolikor dela čast Sol* kancem, ki so bili vedno požrtvovalni za misijone. Žal nam je samo, da do danes 28. oktobra 1930. še nismo pre* jeli tega zneska. Če se je zgodila na pošti kaka pomota, naj dopisnik, ki je gotovo merodajen, čeprav ne biva več v' Solkanu, blagovoli reklamirati pri poštni upravi.
Blagajnik misijonskih družb.
Podgora. — (Nova župnija.)
—	V nedeljo dne 26. oktobra smo imeli veliko slovesnost. Naš dušni pastir č. g. Stanko Stanič, ki je bil že 7 let kurat podgorski, je bil ta dan slovesno ustoličen za župnika. Po dol* gem času smo postali samostojni žup* ljani in naš sedanji dušni pastir, prvi župnik. K temu nas je tri dni prej spominjalo jutranje in večerno zvo* nenje. V soboto zvečer so domači pevci zapeli slavljencu pozdrav. Kljub slabemu vremenu so fantje postavili iz župnišča do cerkve mlaje in krasen slavolok. Cerkev so dekleta vso okra* sila s cvetlicami. Velika maša je bila ob 10. uri. Častiti slavljenec je dospel iz župnišča v spremstvu 4 sobratov. Občinstvo mu je delalo špalir. V ime* nu šolske mladine sta pozdravila ča* stitega župnika en deček in ena de* klica ter mu izročila šop cvetlic. Ob vstopu v cerkev mu je pevski zbor pod spretnim vodstvom zapel krasno nesem »Pozdrav novemu župniku«. Na leči je govoril č. g. prof. Terčelj o prazniku Kristusa Kralja ter o odgo* vorni nalogi novega župnika. Slovesno sv. mašo je daroval č. g. župnik. Lepo petje, kakršnega nimamo navado sli* sati, je vso slovesnost povzdignilo. Vsi župljani so se izkazali hvaležni svojemu župniku. Vsemogočni naj nam ohrani našega prvega župnika med nami čilega in zdravega še mnogo let!
Iz Brd,
Kojsko. — ("Godrnja v-ce m.
—	Letina. — Nesreča.) Poredkoma se oglašamo iz Kojskega in še to ni nekaterim všeč. Po* sebno zadnji dopis o petju so neka* teri glasno obgodrnjali, češ da komu je kaj mar, kako se nam tu godi in kako tu pojemo. Torej bi bilo naj* boljše, da bi nihče nič izvedel od nas. in da bi bili kakor v kakšni najbolj zagorski vasici, kjer bi nas nihče ne videl niti slišal.
Grozdje smo potrgali; ne moremo se preveč z letino pohvaliti. Zahvali* mo Boga za - vse, kar nam je dal. Upajmo pa za boljše v prihodnjem letu. Druga leta se je prodalo hitro po trgatvi dosti vina, oziroma mošta. Le* tos pa nihče nič ne vpraša po njem.
Pretekli teden se je ponesrečil šest* letni France Stekar iz Osredka. Igral se je s tovariši z neko vžigalno p atro* no. Patrona se je razpočila in ga hudo ranila po roki, trebuhu in nogah. Na roki mu je skoro odtrgalo vse prste. Pripeljali so ga v goriško bolnišnico. Upa se, da ne bo hudega.
Kojsko. — (S v. m i s i j o n.) — Od 1. do 9. novembra bomo obhajali sv. misijon. Zadnji je bil 1. 1909. Bog daj mnogo sadu in blagoslova.
Vedrijan. — S trgatvijo smo letos bolj zadovoljni kot lani. Koder ni toča zadela, je prav dobro vince. Ludi fi* žola in sirka je, menda sploh v zapad* nih Brdih, več kot lani. — Kljub temu, da je naš organist še mlad, se je petje zboljšalo. Zmeraj nam kaj novega po* kaže. Tudi orgle so nam popravili.
Krasne. — (Naša letina.) —
Končno se moramo tudi mi oglasiti in povedati, kako je z letino. Razen črešenj ni bilo skoraj nič sadja. Sena smo nakosili precej. Na boljšem so oni, ki so uporabljali umetna gnojila. Krompirja je bilo malo, fižola več, tudi sirk nam je dosti dal. Vina smo pridelali še več kot lani in je kapljica prav dobra.
Nožno. — (Smrt. — Letina.) — V torek 19. t. m. je po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala 52* letna Jožefa Šturm. Bila je dobra in krščanska mati ter pridna gospodinja. Naj počiva v miru! — Z letino smo še precej na dobrem. Posebno trta je obrodila. S sadjem pa nismo zadovolj* ni. —
Iz litre»
Belkamen pri Kubedu. — Letos je bila še precej dobra letina. Posebno fižola in turščice je bilo precej. Gro* zdje je pa ponekod pobila toča. — V tržaški bolnišnici je umrl 19. t. m. gostilničar Jožef Udovič. Star je bil šele 56 let. Bolehal je na želodcu. N. p. v m.! Bog naj tolaži ostale!
S Krasa.«
Škofije. - (Novo delo.) — Most čez Reko, ki je sedaj zaprt za tovore preko 30 q, nameravajo temeljito po* praviti. Da bi z delom le kmalu pri* čeli! Zaposlili naj bi se pa pred vsem brezposelni domačini, ki jih posebno, odEkar je rudnik v Britofu skrčil obrat, ni malo.
Divača. — (O d h a j a j o.) — Dne 23. oktobra nas je zapustila vaščanka Frančiška. Šla je za možem, ki je že več let zaposlen v Južni Ameriki. Pa tudi iz okolice se jih je isti dan nekaj izselilo. Tudi ti so šli v Južno Ameri* ko. Vsem obilo sreče v novem kraju!
Komen. — Pretekli teden se je pri* čel pouk na obrtno nadaljevalni šoli. Pouk vodi g. Ščuka, ker je lanski vo* ditelj Terezzani premeščen v Nabre* žino.
Matavtiii. — V našo vas se je zopet vselilo vsakdanje življenje. Prenehal je namreč živ*žav članov tržaške bol* niške blagajne, ki so prišli semkaj iskat zdravja in oddiha. Zadnji od* delek nas je zapustil okoli 10. oktobra. — Jamski promet je, odkar ni v vasi nobene gostilne, posebno one pri ja* mi, malenkosten. Ovira ga seve tudi splošno pomanjkanje denarja. Slednje je tudi povzročilo, da je po naših va* seh in še marsikje drugod po Krasu popolnoma utihnila ona znana:
»Mi smo iz Nakelna, Nakelna, ga pijemo iz frakelna, frakelna cele noči...«
lttisi lurškega romanja.
(Z romanja po francoskih svetiščih.)
Zmislil si je prijatelj Tine, naj bi šii romat v Lurd k Materi božji. Od* bor italijanskega romanja iz Milana je bil napovedal jesensko romanje v sep* tembru v še precej pripravnem času za nas duhovnike. Beseda je dala be* sedo in nazadnje smo se našli 10. sep* tembra zvečer v Gorici na kolodvoru štirje romarji.
Odhod. — Do Turina.
Vlak nas je še isto noč poteg* n il do Milana, kjer smo imeli nasled* nji dan srečo, da smo maševali na grobu sv. Ambroža, velikega milan* skega škofa in cerkvenega učenika (340 —397), čigar okostje leži v boga* tem škofovskem ornatu med trupli sv. G er vazi j a in sv. Protazija v kripti (podzemeljski kapeli) krasne bazilike iz 4. stoletja. Razume se, da smo si ogledali tudi stoterostolpno stolno cerkev milansko in počastili v njej sv. Karla Bor omej skega. — Popoldne smo med ploho dežja oddrdrali v Turin; tam smo se zglasili pri romarskem vodstvu in dobili romarske znake, ki so nam potem skozi 14 dni služili za legitimacijo po francoskih kolodvo* rih, hotelih in svetiščih. Vročili so vsakemu romarju tudi romarsko molitveno knjižico in izkaz vseh romar* jev, porazdeljenih v skupine. Nam Goričanom so odkazali 23. skupino. Tako smo bili preskrbljeni z vsem, iz* ročili smo se popolnoma pod pokor* scino romarskega vodstva in naj mu bo na tem mestu izrečena pohvala. Pred vsakim mestom, kjer smo izsto* pili. so nam v vlaku izročili izkaznico za prenočišče in hrano po hotelih, ka* mor so nas porazdelili, pred kolodvori so nas že čakali veliki autobusi, na ka* tere smo se z večjo ali manjšo težavo posedli, kakor je pač kdo imel več ali manj prtljage s seboj. Nekateri so bili pravi reveži, nosili so s seboj cele Noetove barke kovčegov. Seveda je naš romarski pravilnik tudi za to po* skrbel, ko nam je predpisoval, naj drug drugemu radi na pomoč prisko* čimo in drug z drugim potrpimo, kar ie pri preseljevanju take množice lju* di iz kraja v kraj nujno potrebno.
Pariz in njegova moda.
V petek 12. septembra smo na tu* rinskem kolodvoru poiskali naš odde* lek železniškega voza, zaznamovan s št. 23, in ob 7. in pol nas je električna lokomotiva potegnila gori v Alpe. tam skozi dolg predor v Francijo. Modane je prva postaja onkraj meje. Zunaj je deloma padal dež, deloma snežilo, bili smo pač v gorah. Francoska oblastva nam romarjem niso delala nikakih ca* rinskih težav. V vlaku so nam na kov* čege, ki jih niti odpreti ni bilo treba, napisali s kredo neko znamenje, po* tnih listov nam pa nihče ni gledal. Ob 10.45 smo odšli iz Modane. Železnica vodi nekaj časa med visokimi gorami s silnimi vodotoki v velikanskih že* leanih ceveh, speljanih do najrazlič*
, nejših tovaren in industrijskih podje* | lij. Pozneje se okolica spremeni v rav* nino, vlak drvi brez prestanka ves dan in ob 10. in pol zvečer nas izkrca v Parizu, tem 4 milijonskem mestu, čigar življenje nikdar, tudi po noči, ne zamre. — Pariza in njegovih zname* nitosti, cerkvenih in posvetnih, ne bom popisoval. Preveč je tega vsega nakopičenega v mestu, ki ima za se* boj tako dolgo in večkrat zelo burno zgodovino, in trije dnevi, ki so bili ro* mar jem odločeni za ogledovanje me* sta ter okolice so jim dali komaj me* dio sliko zgodovinskih spominov, ki jih hrani mesto. Le o pariški modi naj povem, da je že davno zapustila nad* kolenska ženska krila in gole ženske roke, s katerimi se »dičijo« ženske v naših krajih misleč, da je to po naj no* vejši pariški modi. V resnici pa niti v Parizu niti v najizbranejših morskih letoviščih Douville in Trouville ob Ro* kavskem kanalu med Francijo in An* gli j o, kamor je pisca teh vrstic za par dni zanesel veter, ni bilo videti ne med milijonarkami ne med drugimi sloji kake take ogabne nagote, s kate* ro se ponašajo pri nas naša »nado* budna« dekleta. Zato se lahko z goto* v ost j o trdi, da moda naših krajev ni pariška moda, ampak le zelo p okvar* jeni izrodek pariške mode.
Vzorne fare. — Mrtvi zvonovi.
V nedeljo, 14. septembra, sern imel priliko opazovati cerkveno življenje francoske župnije v Houlgate, letovi* šču in morskem kopališču. Župnik ie postaven možak v najboljših letih, med vojno je služil, kakor večina fran* coskih duhovnikov, kot aktiven vojak in je bil stotnik pri topništvu na fron* ti proti Nemcem. Ker se drugače ni* sva mogla pogovoriti, sva se lotila la* tinščine, in je bil on ena redkih iz* jem, ki ni tega mrtvega jezika kvaril s francosko izgovarjavo (n. pr. name* sto Dominus * Dominiis), ampak se je držal pravilne izgovarjave pristnega Latinca. Je to strog gospod, ki drži red v svoji župniji, dasi bi mu ta red radi pokvarili letoviščarji. Red sem videl pri službi božji, cerkev pri vseh treh mašah polna, obnašanje župljanov ta* ko, da bi ga našim lahko postavil za zgled. Brez mašne knjižice nobenega, tudi moškega ni bilo videti. Pri farni maši so pevci, domači ljudje, a obleče* ni v cerkvene talarje in bele rokete, na koru ob spremljevanju istotako oblečenega organista — med tednom je rokodelec — prepevali koralno la* tinsko mašo. Mešanega zbora tam ne poznajo. Ravnotako je cerkveno oble* čen tudi cerkovnik, ki poveljuje četi kakih 10 strežnikov. Čudil sem se. če* mu toliko tega drobiža v rdečih ob* iekcah. Pa sem kmalu spoznal vzrok. Po pridigi je najprej eden izmed du* hovnikov pobiral miloščino po cerkvi v spremstvu strežnika. Na Franco* skem mora namreč ljudstvo popolno* ma vzdrževati duhovščino, država se za to nič ne briga. Za duhovnikom je
šel po cerkvi s puščico cerkovnik v spremstvu strežnika. Ta pobira pri* stoj bino za sedeže in druge milodare za vzdrževanje cerkve. Za cerkovni* kom je šla v spremstvu novega strež* nika po cerkvi gospodična — pozneje so mi pojasnili, da je bila blagajničar* ka dekliške Marijine družbe — in je zopet brala miloščino za Marijino družbo in njene dobrodelne namene. To je pa res požrtvovalnost! In nisem videl ne kislih obrazov ne godrnjanja slišal. Tako mora biti, ako hočemo imeti duhovnike, cerkve in dobrodel* ne ustanove v župniji, je prepričanje tega katoliškega ljudstva, in to je več vredno kakor naše zemeljske dobrine. Nekaj pa naše uho po francoskih župnijah močno pogreša, namreč zvo* nenja. Tudi tam imajo zvonike in v njih vise zvonovi, pa manjši kot naši. A še ti so obsojeni v molk, cerkvi in .veri sovražen duh jih je napravil ne* me. Če se kje kak zvonček s par udar* ci oglasi, je že silno veliko. O pritrko* vanju nimajo Francozi niti pojma. Ni* ti v Ludru nismo slišali več zvoncev hkrati zvoniti, dasi smo videli in sc udeležili procesij, v katerih je stopalo več kot 3000 ljudi. Pri nas si procesi* je, ki bi je ne spremljalo ubrano zvo* n en j e, niti misliti ne moremo, tam pa smrten molk klicarjev iz lin.
Obisk pri »mali cvetki«.
Lisieux — čedno mestece — ležeče v plitvi kotlini, zadnje bivališče in se* daj svetišče svetnice sv. Terezije De* teta Jezusa. Je=li še kaka cerkev, ki bi ne imela vsaj podobe te nedolžne cvetke na svoji steni? Res, naglo je zavojevala svet s svojo preprostostjo, ponižnostjo, nedolžnostjo. Trlo se nas je romarjev 16. septembra v ne* veliki karmelski cerkvi, kjer leže pod stekleno rakvijo njeni zemeljski ostari* ki. Koliko prošenj je kipelo tisti dan k njej! Tisočere zahvale, vzidane v marmornatih ploščah v zid svetišča pričajo, da ne zaman. Kakih 10 minut od karmelskega samostana v neki stranski mirni ulici stoji hiša in za njo vrtič, kjer je z očetom stanovala. Na vrtu je iz belega marmorja izkle* sana klopica in kipa 14*letne Terezike ter njenega očeta, kako mu ona raz* krije sklep za v samostan in kako ga oče odobri ter se odpove utehi svoje starosti. — Pohištvo v hiši, ki je osta* lo nedotaknjeno, kaže, da je bila obi* telj imenitna in premožna. A božji klic je bil močnejši kot vezi sveta in udobnosti. Ponižnost in uboštvo si je izvolila in izvojevala Mala Terezika, zato je danes tako povzdignjena. Nje* na starejša sestra Pavlina je še danes prednica Karmelskega samostana v Lisieux=u. Priporočili smo tej mili svetnici vse naše dušne in telesne po* trebe. Treba iti dalje ali bolje nazaj v Pariz in še isti večer proti jugu v Nevers, kamor smo dospeli nekaj po polnoči.
V Neversu.
V Nevers=u leži pod steklom v cer* kvi samostana sv. Hildegarde nestroh* njeno truplo one blažene deklice, ki je bila vredna s telesnimi očmi gledati tam v lurškem masabijelskem skalo*
vju samo Kraljico nebes, Brezmadež? no Devico Marijo, truplo blažene Ber? nardke Subirus?ove. Zdi se ti, če jo pogledaš, da je deklica ravnokar za? spala, pa je bilo to truplo 46 let poko? pano na samostanskem vrtu domini? kank, ki imajo v Nevers?u materno hišo, katera je bila zadnje zemeljsko prebivališče te blažene deklice in re? dovnice. Duhovniki smo smeli tudi stopiti v samostan in si ogledati sobo, kjer je umrla, ne na postelji ampak na stolu. Tam kažejo tudi njene obleke, molitvenike, rožne vence. Res, izpol? n ilo se je, kar je Marija Bernardki ob? ljubila: »Na tem svetu te ne bom na?
Zoboder.
V	Zagrebu je začel boleti zob neke? ga Toneta Buljana. K zdravniku ni šel, pač pa k prijatelju brivcu. Ta je baš imel pri rokah neke klešče in se je kar z njimi spravil nad zob. Ko je prišel Bul jan domov, so se mu jela lica na? pihovati in gniti. Čez par dni je umrl na zastrupljenju krvi. Izkazalo se je, da je brivec zoboder imel rjave klešče.
Vaška čarovnica.
Kakšna babjevernost še živi med ljudmi, nam pove sledeči slučaj, ki se je pripetil na Ogrskem. V neko vas je prišla 55?letna ciganka Demetrija Do? brai. Vdinjala se je pri najbogatej? šem kmetu. Že čez par dni je ženska imela vso družino v oblasti. Znala jih je tako hipnotizirati (s svojo voljo vplivati na voljo drugega) in jim svo? je ukaze vcepiti, da so storili kar je Itotela. Če ji ni gospodar hotel dati denarja, mu je kar napovedala kako bolezen in res se ga je naslednji dan prijela. V kratkem času je izvlekla iz kmeta veliko svoto denarja. Enako kot to hišo je imela baba v oblasti vse druge v vasi. Fantom je kar uka? zala, s katero se morajo oženiti. Se? ve, vse to je bilo za plačilo. Nazadnje je bilo le konec njene čudne oblasti. Sina že omenjenega kmeta je prego? var j ala," naj ubije očeta in mater. Fant se je že vdal v čarovničino voljo. Ven? dar je pa še razodel svoj sklep, h ka? teremu ga je silila neka tajna moč, va? škemu učitelju. Ta je babo naznanil. Vsa vas je kot odrešena zadihala, ker se je ni upal poprej nihče naznaniti. Zdaj je pa vse začelo tožiti staro ci? ganko.
Bedni doživljaji vojnega u jetnika.
V	začetku minulega tedna je dospel iz ruskega ujetništva v Sarajevo neki Peter Lazar. Ujet je bil 1. 1915. in po? slan v Sibirijo. Dolgih petnajst let je bil gnan iz kraja v kraj in je pri tem mnogo pretrpel. Enkrat so ga boljše? viki obsodili celo na smrt, a v zadnjem hipu se mu je posrečilo zbežati Iz Si? birije je prispel v evropsko Rusijo. Ker ni imel sredstev, se je odločil po? tovati peš v domovino. Po o.-mih me? secih težke poti je preko Romunije prišel v svoj rodni kraj Prnjavor v Bosni. Toda gorje! Našel je porašeno hišo, o ženi in otrocih pa nikakega
pravila srečne, pač pa po smrti.« Zdaj je proglašena za blaženo in ni dvoma, da jo bo svet častil tudi kot svetnico.
Romarju pa ni dano mudite se po mili volji na enem kraju. Tudi iz Ne? vers?a je prišel čas ločitve, treba na vlak, ki nas je imel v par urah pripe? ljati zopet na nov svet v kraj, kjer je sam Gospod vrgel raz sebe ponižno podobo bele hostije in se je drugi svetnici Margareti Mariji Alakok pri? kazal iz tabernakelj a ven v človeški podobi z odprto stranjo in vidnim svojim presvetim Srcem. Prišli smo 17. septembra zvečer v Parò le Monial.
(Konec prih.)
sledu. Doznal je samo toliko, da se je družina 1. 1918. preselila v Banjaluko. Odšel je tja, da jo izsledi. Naj mu bo sreča mila! Nesrečnež šteje sedaj 50 let.
Za lepe senatorke.
Na Kapitolu v VVashingtonu, kjer zboruje ameriški senat, so te dni otvo? rili brivski salon za ženske senatorke. Gospodje senatorji imajo namreč v zbornici brivca zastonj. Da bi pa bile tudi ženske popolnoma enakopravne z moškimi, so še zanje dali brivca, čeprav šele — upajo, da bo prihodnjič izvoljena ena senatorka. Dotlej bo pa brivec strigel le lepe tajnice ameri? ■škili senatorjev .
Sleparski »grof«.
Nekega jutra je stopil v zlatarno pri Dobnerju v Trstu, via Dante, lepo oblečen gospod. Vprašal je po zlati škatlici za puder, ki jo hoče pokloniti neki dami. Zlatar je ni imel in gospod je šel. Čez nekaj časa se je vrnil in začel: »Jaz sem grof Piani in želim za mojo ženo pa kak drugačen dar.« Končno se z zlatarjem zmenita za nek prstan, vreden 4000 lir, ki naj ga zla? tar pošlje na njegov naslov v Hotel de la Ville. Sluga res pride, grof ogle? duje prstan, češ da se ni za tega zmenil, v hipu jo pa vreže s prstanom dol po stopnicah na že pripravljen avto. Policija pa brž za sledovi. Do? zdevni grof je v Gorici prstan prodal za 1400 lir. Nato se je peljal do Čer? vinjana in z vlakom proti Genovi. Tu ga je pa policija hopnila. Dokazala mu je celo raj do podobnih sleparij. Mož, ki ni nikak grof, se piše za Fre? schija in.je doma v Vidmu.
Pokvarjeno punče.
V boljševiški »Čeki,« politični po? 1 liciji, imajo tudi dosti deklic zapo? slenih. Kot povsod po svetu tako tudi v Rusiji marsikoga ujamejo zanjke lepe tajne policistke*. Razen vohunk so pa pri »Čeki« tudi ženski rablji. V tem poslu sta si pridobili ime dve mladi deklici Olga Grebenjakova in Lidija Parohova. Toda tudi ti dve okrutnici nista bili nič proti 20?letni Veri Grebenjakovi, ki je opravljala rabeljski posel v Odesi.
Dekle je bilo iz plemenite rodbine, lepo in dobro vzgojeno. Ker je bil oče carski polkovnik, so bila Veri odprta vsa vrata petrograjskib salonov Za
časa revolucije se je pa punče zatele? balo v nekega Masalskega, odurnega človeka, ki je bil sodnik pri »Čeki.« Mož je dekličino ljubezen brž izko? ristil in je Vero pošiljal vohunit v hi? še, koder so jo prej sprejemali kot sebi enakovredno. Na stotine glav je padlo na Verine ovadbe. Krvavi posel in. poltena sla do Masalskega sta dekle tako izkvarila, da je samo začelo mo? riti obsojence. Z ljubimcem je stano? vaio v hiši »Čeke,« kjer so bili obso? j enei zaprti. Oblačilo se je v elegantna moška oblačila in je že z nastopom vzbujalo strah in grozo. Masalskemu pa je bilo udano kot ščene. Baje je Vera v obsojence streljala kar za za? bavo in jih je dosti pomorila.
Končno je le prišla ura obračuna. Ko so protiboljševiške čete generala Denikina zasedle Odeso, šo zagrabile tudi Vero Grebenjakovo. Prvič je rabljem ušla, drugič pa ne več. Ko so jo peljali na morišče, jo je moralo vo? jaštvo celo stražiti pred množico, ki je hotela raztrgati lepo hudodelko, ki je mnogoteri družini prizadjala toliko gorja. Svoje grehe je poplačalo skvar? j eno dekle z življenjem.
Tujska legija.
V vojaški zgodovini Francije je pre? cej znana tako zvana tujska legija (le? gion étrangere), ki je bila ustanovljena 1. 1830. po julijski revoluciji iz samih političnih ubežnikov raznih držav. Le? gija še danes obstoji, tudi marsikateri Slovenec je že okušal nje bridko di? sciplino in trpljenje.
Legija, obstoji skoro iz 70 odstotkov Nemcev in iz 30 odstotkov drugih na? rodnosti. Francozov, razen častnikov, ni v njej. Vsa ta zmes narodov se pa ne bori na afriških bojiščih iz ljubezni do Francije, marveč le iz pustolov? stva in dobičkaželjnosti. Vendar so se pa že v marsikaki vojni legijonar.v tako hrabro borili, da so kljub razvpi? tosti postali enakovredni drugim pol? kom. Pridobitev Tong?Kinga, fran? coske prekmorske posesti v zapadni Indiji, je izključno zasluga legijonar? jev, ki so svoje moči dali v francosko vojaško službo. Kdor hoče vstopiti mora podpisati pogodbo za 5 let. Po? tem je pa zvezan na legijo z neusmi? ljeno disciplino.
Tujska legija je danes nastanjena po večini v Maroku. Vedno mora biti pripravljena na boj. Marsikateri legi? j onar je skušal pobegniti, pa je oble? žal sredi puščave. Če so ga obne?
S potrtim srcem naznanjamo, da je po kratki in mučni bolezni zaspala v Gospodu naša pre? ljubljena
FANČI KACINOVA r. TROHOVA,
učiteljica v Krnicah.
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam ob neiz? m er ni tugi lajšali gorje s tolažbo in sočutjem. Iskrena zahvala preč. g. župniku iz Šebrelj za pogrebno spremstvo ter vsem, ki so prišli, da izkažejo pokojnici zadnjo čast. Posebno se za? bvaljujemo g. šol. nadz. iz Tolmina, ki je pri? hitel s tovarišicami in tovariši pokojnice. Go? spod vsem tisočkrat poplačaj ! i Krnice, 25. oktobra 1930.
Žalujoči soprog in sorodniki.
I nmnHMn
moglega zopet ujeli, je moral za več let v ječo. Najbolj znana kazen v le* giji je privezovanje. Včasih pa obso* j en ca zakopljejo do vratu v pesek. Ni čuda, če marsikateri pustolovec ne vzdrži v tej disciplini tujske legije vseh pet let.
Ker se je že preveč Nemcev vpisalo v tujsko legijo, so v Monakovem usta* novili poseben odbor, ki mladim ne* ugnancem brani v to četo. Toda če* prav se danes toliko piše o trpljenju vojakov v legiji, šteje vendar legija 14.000 mož, ki so razdeljeni v štiri polke. Želja po pustolovskem živi j e* n ju in dobičku je pač močnejša kot ^vsak drugi pomislek.
Objave,
Potniški avto
KobaridsGorica in obratno odhaja od 23. t. m. iz Gorice eno uro prej, in sicer ob 16. uri in pol.
Goriško gledališče.
V dneh od 3. do 6. novembra bo v goriškem Verdijevem gledališču sloviti igralec Feb o Ma* ri s svojo igralsko družino vprizoril štiri dra* matske večere. Prvi večer, v ponedeljek 3. nov. 'no šla čez oder Margerjeva trodejanka »Bohe« me«, drugi večer Šekspirjeva žaloigra »Romeo ir, Julija«, tretji Neumannova štiridejanka »Domoljub« (II Patriota) in četrti Tolstojeva štiridejanka »Oče Sergij«. Režijo bo vodil znani režiser Srenkovski, ki je pripravil po* vsem novo inscenerijo.
Pisma izseljence».
Pismo iz tujine.
Portes, Gard, Francija.
Te dni se je pripetila pri nas velika nesreča. Mi delamo namreč pri stavb* nem podjetju v režiji nekega premogovnika. Rudnik je namreč pričel zi* dati kar celo vas novo vas, ker so hiše nad rovi začele pokati. Staro vas po* polnoma podiramo. Pri podiranju je bilo zaposlenih 7 delavcev z vodjem. Opoldne med odmorom smo še vsi sedeli skupaj, použivajoč borno ko* silce. Komaj smo šli zopet na delo, kar prileti nekdo s krikom »Na po* moč!« Tekli smo tja, kjer so podirali, in ugledali, kako se je kar cela stena stare hiše zrušila in pokopala pet de* lave e v. Vsi so bili strašno razmesar* jeni. Šele proti večeru smo jih lahko odkopali.
Med ponesrečenimi je tudi naš ro* jak Leopold Šušmel, star štiri in tride* set let od Voglarjev pri Trnovem. Za* pus lil je ženo in dveletnega otroka.
Od ostalih žrtev je eden Francoz domačin. Ostali trije so pa Italijani iz Benečije. Eden od njih se je pravkar napravljal domov po nevesto. Dva p$: imata doma številno družino.
Pogreb nesrečnežev se je vršil 23. t. m. zjutraj. Bil je prav veličasten in pretresljiv. Dosti ljudstva je molilo za pokoj rajnih. Bodi jim lahka tuja zemlja! Staršem in sorodnikom izre* kam o naše sožalje!
Obenem pošiljamo vsem v domo* vini vroče pozdrave: Plesničar Ra* fa el, Ivan in Mohor; Volk Karol, Plesničar Stanislav, Plesničar Feliks ■n Gei Ludovik, vsi iz Trnovega pri Gorici.
Trg Èwliii priselim.
Trst, 28. okt.:
Sadje: grozdje 120 do 140, kostanj 60 do 120, jabolka 200 do 300, breskve 700.
Zelen j ad: radič 200 do 350, cikorija 90 do 100, zelje 50, kislo 110, ohrovt (vrzote) 80, solata 100, endivija 80, solatica 180, jajčevec 200, cvetača 80, fižol v stročju 120 do 140, za luščenje 220, špinača 160, domača 300, blitva 80 do 100, paradižniki 140, paprika 160, korenje 60 do 80, redkev 70 do 80, kolerabce 80.
Krompir 40 do 60.
Gorica, 29. okt.:
Sadje: grozdje črno 140 do 160, belo 200, kostanj maron 120 do 130, ob jak 60 do 80, jabolka 140 do 220.
Zelenjad: vrzote 30 do 40, kapus 40, solata endivija 50 do 60, špinača 140, koče 200, cvetača 80 do: 100, para* dižniki 120 do 150, repa 15 do 20.
Krompir: gorski 38 do 40, okoliški 36, jajca 70 do 80, maslo 12.
Trta joče ali kdaj obrezuj trte.
Spomladi vidiš mnogo trt, kako jo* če jo: na prerezanem mestu poganjka izvira voda, ki kaplja na zemljo. Izka* zalo se je, da jočejo, le take trte, ki so obrezane pozno, komaj pod pomlad. V vodi, ki jo trte z »jokom« izločajo, je raztopljenih mnogo encimov (redil* nih snovi) in radi tega trta oslabi. Zato pa je treba trte obrezovati prej in ne šele pod pomlad.
Ne smeš pa obrezovati trt prezgodaj, ko je na poganjkih še listje, za* kaj dokler so na trti listi, še vedno kroži po trti živi jenski sok, ki se po* lagoma umakne v steblo. Kdor bi ta* krat obrezoval trte, bi odstranil z odrezanim delom in listi vred tudi so> kove in rastlina bi oslabela.
Zato obrezuj trte v zimskem po* čitku. Obrezovati začni dva tedna za
tem, ko so trte zgubile vse liste, z obrezovanjem pa končaj vsaj začet* kom februarja.
Preberi krompir
in odstrani vse, kar je količkaj nagni* tega. Krompir naj leži na suhem. Pro* štor pobeli z apnenim mlekom, krom* pirjev kup pa potrosi z mešanico iz % kg živega apna, 1/8 žvepla v prahu in (/g drvenega oglja. Tako potrošene* ga ne napade gniloba.
Česnik
je mnogim priljubljena začimba k fi* žolu, solati itd. Je pa Česnik tudi zdra* vilen. Deluje predvsem proti različ* nim glistam in črvom v črevesju, zmanjšuje zobne boli, vpliva ugodno na pretok krvi, itd. Zato se ne boj, če je hrani pridanega nekoliko čes* nika.
Če imaš močvirnato zemljišče
ali če ti voda dela škodo na zemljišču, prečisti sedaj vse odvodne jarke. V jeseni in v zimskem času pade največ dežja.
Predno kaj nakupite, preglejte naše cene, ki so zelo znižane.
m; ECOHOMII MIME
Trot » Piazzai Ponierosso Sl. 5
Madapolam 1'latno »Madonna« . Platno za rjuhe .
Fr stan j poševno tkan . 1'rštanj v vseh barvah . j Frštanj z dvojnim licem j Frštanj za halje .
! Frštanj rdeč in p lav Blago za površnike . »Rigadin«- za perilo . Blago za moške hlače . Črtana flancia Otroške majice . Volnena mušola. v vseh barvah .
od L 1.75 naprej od L 2.40 naprej od L 3.30 napre j od L 3.30 naprej od L 2.— naprej od L 3.90 napre j od L 1.50 naprej od L 2.50 naprej od L 12.— naprej od L 2.75 naprej od L 3.50 naprej od L 3.50 naprej od L 2.90 naprej
od L 8.90 naprej
i/.Dera voinenm
oo»ata	o viuiiuim m uuuioazevinastm
majic, rut, nogavic, gobastih bombaževinastih — in lanenih brisač po zelo nizkih cenah.
ZA OBUVALO RABITE SAMO ČISTILO
IN OSVSSTM.
MM torte s,SIDOL COMPANY14 » Trst, BiB della Finitolo l
»NOVI LIST«
lil IM IIIIIIM ■IIPIHI »lil—	«•
Umetna gnojila in vrt.
Vrt mora imeti rahlo zemljo, bo* gato na redilnih snoveh. Brez hlev* skega gnoja ne moremo izhajati na vrtu, posebno ne pri težkih zemljah. Hlevski gnoj pa je treba raztrositi in podkopati že v jeseni, da črez zimo razpade in nudi mladim rastlinam ta* koj spomladi dovolj hrane.
Če pa hočemo imeti iz vrta velike pridelke, moramo pomagati tudi z umetnimi gnojili. V ta namen raztro* simo na 1 ar (100 m2) po 4 do 6 kg su* perfosfata, 2 do 4 kg kalijeve soli in po 4 do 6 kg žveplenokislega amoni* jaka. Imenovana umetna gnojila lah* ko premešamo, potem pa jih raztrosi* mo in podgrebemo par dni pred set* vij o, oziroma saditvijo.
Prevoz sadja na velike razdalje.
V Evropo prevažajo meso iz Argen* tine in Avstralije v ledu, ki postaja zelo važen tudi za prevoz sadja. Ja* bolka iz Južne Afrike prihajajo v Ev* ropo v hladilnih ladjah, kjer z ledom vzdržujejo vedno enako toploto. Da* nes rabijo hladilnice tudi za prevoz sadja po železnici, četudi ne rabijo posebnih hladilnih vagonov. Izkustvo namreč pravi, da potrebuje sadje sko* raj teden dni, da se povrne v prej* šn j e stanje, če smo ga hranili skozi 36 ur pri 1° C pod ničlo. Tako priprav* Ijene breskve pridejo iz Italije v Ber* lin popolnoma sveže.
Move
postriwe.
IJŽITKARJEVE PRAVICE IN OBVEZNOSTI.
Užitkar ima v prvi vrsti pravico ra* biti stvar, ki mu je bila izročena, pri* tičejo mu pa tudi vsi naravni in civilni sadovi (n. pr. obresti, najemnina itd.). Ta pravica se razteza tudi na pritikli* ne. Zato ima n. pr. užitkar zemljišča pravico tudi do semen, kmetijskega orodja in živine, ki je namenjena za obdelovanje zemljišča. Njemu služijo tudi vse služnosti, čeprav jih je lastnik pridobil šele po ustanovitvi užitka. Istotako mu pritiče užitek od naplav* ljene zemlje.
Kaj pa z zakladom? Zaklad ni sad zemljišča, v katerem je zakopan, zato ne pritiče užitkar ju. Pravico do polo* vice zaklada ima le, če ga je on sam našel.
Komu pritičejo viseči sadovi ob za* četku in koncu užitka? Viseči sadovi, to je nepobrani sadovi, pritičejo, če* prav so že zreli, ob začetku užitka užitkarju, ko užitek preneha, pa last* niku. Nev enem ne v drugem slučaju ne obstoji kaka pravica do odškodni* ne za delo in semena.
Kaj se pa zgodi, če proda lastnik viseče sadove, predno je užitek nastal ali če jih je prodal užitkar, predno je užitek prenehal? Vzemimo, da je last* nik prodal meseca januarja pridelke, ki naj se poberejo šele meseca junija
Gostilna „Alle GORRsERE“
(tik Caffè Fabbrls)
v TRSTU — via Romagna št. 4.
Domača kuhinja, vipavsko in istrsko vino ter kraški teran. - Postajališče potniških avtomobilov in ljudi z dežele.
LASTIM imm VIHR s Trstu Viale XX Sstt. 04
Vljudno se priporoča
lastnik F. STRANCAR.
Prvovrstno surovo in kuhano laneno olje (firnež) mineralno olje za posne* malnike, šivalne stroje, slamoreznice, prašno olje, terpentin, lak, mizarski klej, stekleni papir, suhe barve, čo= pice; Majno apno, orehove in lanene tropine nudi po najnižjih cenah
J. MUNIHU,
Sv. Lucija ob Soči.
Najvišje cene
■ «Ul	plačujem
MOŽE
kun, zlatic, dihurjev, vider, jazbecev, veveric, divjih iii Issata domatili zajcev.
O. WI$DŠPACH - TRIESTE
Via Cesare Battisti 19/11, vrata 18. Telefon št.68-8t
Sprejemajo se pošlljotve po pošti.
Zofe» oaslir avrai š£cl ambulatori]
TEST - - Via delie Sette Fontane 6.
Izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom. Našim ljudem z dežele poseben popust za potne stroške. Govori se slovenski. — Delo
zajamčeno! — Odprto od9.—13. in od 15.—19. Ob nedeljah od 10.—12.

Predno si kaj kupite za zimo Vas vabimo, da si ogledate našo veliko zalogo zimskega blaga: žameta, sukna, volnenih nogavic, rokavic, čepic itd., kjer dobite vse po zelo nizkih cenah.
F. FURLAN - AJDOVŠČINA
MalSollše Maio!	maialile cene!
Uliti dobro kbpiti?
C
POTEM BDPMTE PW TOKOM
TRIESTE — Ponte della Fabra, vogal via Carducci.
Kopta zaloga limisi la izdalhass iz LUSTRE BBBfflČiiiGE.
M3I013Š1 DOHODI
@Msl8, pBDrŠsglbDD, dežnih plaščev, trench-coats, nseiienili jopiče» 1. fi. d. MELIKU ZHLOGR oblebc, poritóao, trancia-costi, dežnifi plašče», gamliasfiift »grippili m mladeniče In otrobe. PRlLOlnOSim MEHMP: Eiamipstl delni plašči m molile po L. 47*50. Obietee in poorlniM po meri po L. 230., 275., 300., I. !. d.
MIE 510 domačega in inozemske-IZ1E11 ga blaga zadnje novosti.
Selo radice cene I
in da je meseca maja odstopil tretji . osebi užitek zemljišča. Kdo ima v tem j primeru pravico do pridelkov? To ! pravico ima užitkar in ne kupec. Km j pec ima le nasproti lastniku pravico j do odškodnine, pridelkov se pa ne : more polastiti; prav isto velja tudi za j slučaj, če je užitkar prodal viseče pri* ; delke, predno je užitek prenehal. Te* j daj ima pravico do visečih pridelkov | lastnik in kupec sme zahtevati od užit* ! kar j a le odškodnino.
Pravica do civilnih sadov.
Glede civilnih sadov (obresti, na* j jemnina itd.) določuje zakon, da pri* Ì dobi užitkar do njih pravico iz dneva v dan za dobo trajanja užitka. Vze* mimo, da je užitkarsko zemljišče izro* čeno v zakup od 1. maja 1930. dalje in da preneha užitek zaradi užitkar j e* ve smrti dne 31. dec. 1930., zakupnik pa da je plačal zakupnino za celo leto vnaprej. V tem primeru morajo užit* kar j evi dediči povrniti lastniku za* kupnino od štirih mesecev.
Uporabljive stvari.
Že v zadnjem članku smo omenili užitek na uporabljivih stvareh (n. pr. žito, vino, olje, denar) in smo rekli, da mora užitkar ’ ati s voto, ki je bila določena v cenitvi; če se pa ni napravila ob začetku užitka cenitev, mu je na izbiro, da vrne druge po kakovosti in količini enake stvari ali da plača mesto njih tekočo ceno, ki jo imajo te stvari ob času, ko užitek preneha. Kdo lahko zahteva, da se uporabljene stvari precenijo, predno začne užitek? Če izvira užitek iz po* godbe, mora biti dogovor o cenitvi za* popaden v pogodbi, če pa izvira uži* tek iz darovanja ali oporoke, določi cenitev lahko darovatelj ali oporoč* nik. Če pa ne izhaja cenitvena obvez* nost ne iz pogodbe ne iz oporoke, do* ločita lastnik in užitkar cenitev lahko le sporazumno.
Če se tiče užitek stvari, ki se z rabo pokvarijo in obrabijo, kakor pohištva, perila itd., jih užitkar lahko rabi le za namen, ki mu te stvari služijo in jih je dolžan vrniti le v stanju, v katerem se ob koncu užitka ravnokar nahaja* jo. Odškodnino za poškodbo mora ! užitkar plačati le tedaj, če jih je zlob* ! no ali z nemarnostjo pokvaril.
Užitek na drevesih in gozdovih.
Ako gre za užitek gozdov, je treba razlikovati med gozdovi z velikimi drevesi in nizkimi gozdovi. Gozda z S velikimi drevesi užitkar ne sme se* j kati. Pač pa lahko poseka velika de* \ bla, če rastejo posamič in raztreseno in če je v dotičnem kraju navada, da se taka drevesa v presledkih (perijo* dično) sečejo. Vedno pa sme užitkar uporabiti debela drevesa, ki so se slu* čajno izkoreninila ali zlomila, za po* prave, ki jih mora v smislu pogodbe izvršiti. V ta namen sme velika debla tudi posekati, toda prej mora lastnika opozoriti, da je dotična poprava po* trebna.
Velika sadna drevesa pa pritičejo vedno užitkar ju, če so na naraven na* čin propadla ali če so se slučajno iz* koreninila ali razklala. Vendar mora ;
H. E. Bidinpn - sin
Tvrdka ustanovljena 1. 1881.
Melika zaloga turških in perzijskih preprog*
Trst,
Piagassi della Borsa 18, (palača „fergesteo) Telefon; 43—30.	Brzojavke: Aidinyan,
JU Iodi mercato"
TRST — VIA ARCATA 16 — TRST.
Veliko skladišče moških in deških oblek, na novo založeno z največjo izbero: površnikov in sukenj v vseh modernih barvah. Štajerske jope z navadnim in kožuhovinastim ovratnikom. Vedno nova ubera temnih, svet« lih, pisanih flanelastih modernih hlač in po« sameznih črnih, plavili in pisanih jopičev. Velika zaloga delavskih oblek, hlač in jopičev.
Govorimo slovenski.	Cene zelo ugodne.
M. BIOS. [OMEL,
za bolezni v
5iše@ih? nosu ira grSu,
bivši operater na univ. klinikah prof. Neumanna in Hajeka na Dunaju in asistent prof.Brunettija v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bolnišnici v Benetkah. Sprejema od 9.-11. predp. in od 3.-4. pop.
Gorica, via Garibaldi II (prej Teatro)
KROJA CNICA
naslednikov PolByPIHO LBUI-JES
TRST — Corso VItt. Eman. 31
Bogata izbera domačega in inozemskega blaga za moške in ženske. Velikanska zaloga nepremočljivih plaščev znamke
5»"* ..PIRELLI". -'HH
Največja urarska delavnica v Trsta.
ALOJZIJ POVH,
TRST — Piazza Garibaldi
štev. 2, I. nadstropje.
Kupuje krone Ira zlato.
Sa»;;
Trieste
via S. Nicolò
št. 12.
Tovarna :
Beaisclieid,
Nemčija.
: :‘v
TOVHEHIŠKE CESSE!!
Telefon	št. 41 - 28.
Zajamčeno
najboljša
kakovost.
Zajamčeno
najboljša
kakovost.
jBEflf
SO
najboljše !
POTREBŠČINE
za kovače, mehanike En tnizapje.
HfflUHMIHUHEg BMKBUUMMMMKfflBBMBHHBUMHBHMEBBiBBBBBMra
Odlibonana tovorna pil in rašp
3enny Fpbpbs E Comp, 5.1.
Audincourt - Francija Zaloga za Julijsko Krajino :
Peller, Kahan & Comp.
družba se o. z.
Trieste, via S. Nicol» št. 12-telefen št. 41-28.
Trieste
via S. Nicolò
št. 12.
Tovarna :
Remscheid,
Nemčija.
File
Jenny"
50
najboljšo!
užitkar mesto teh dreves nasaditi druga. Užitkar sme v gozdu redno posekati kole, ki jih potrebuje za vi< nograde, katere uživa.
Če pa obsega užitek nizke gozdove (grmičevje, kole, rakle itd.), jih sme užitkar vedno sekati, toda le v pre« sledkih, ki so v dotičnem kraju v na« vadi.
iiprašaip ii oipiBri.
Vprašanje št. 733: Ali je dovoljeno nastav« ijati pasti kunam, lisicam, jazbecem itd. brez dovoljenja? — Odgovor: Pasti sme nastav« Ijati samo lastnik lova, oziroma njegov čuvaj. Vi lahko nastavite pasti samo v svojem ograje« nem dvorišču, recimo pri svojem kurniku, iz« ven dvorišča pa ne. Kdor nastavlja pasti za divjačino in nima dovoljenja, zapade kazni; navadno dobi dva dni zapora in mora plačati sodne stroške.
Vprašanje št. 734: Pisali ste o davku na ko« ze. Ali velja ta davek tudi za Trento in Sočo, kjer ne moremo rediti goveje živine? — Od« govor: Velja tudi za Vašo občino.
Vprašanje št. 735: Sem v inozemstvu in imam tukaj lastno motorno kolo. Ali bi moral pla« čati carino, če bi sc hotel vrniti v Italijo z mo« tornim kolesom? — Odgovor: Da, in sicer od vrednosti motornega kolesa. Carina lahko zna* ša tudi več kot 1000 lir.
Vprašanje št. 736: Ali dovoli bolniška bla« gajna tudi brezplačno popravo zob? — Odgovor: Stranka, ki je vpisana v bolniško blagajno, mora priti na zdravniški pregled k blagajni v glavno mesto dežele (v Gorico, v Trst, na Re« ko) in tam se določi, ako popravijo zobe; za« stonj ali vsaj po znižani ceni.
Vprašanje št. 737: Neznani fantje so posta« vili nekaterim dekletom na okna slamnate mo« že. Ali so taka dejanja kazniva? — Odgovor: Taka dejanja so kazniva, pa tudi grda in neumna. Pametni ter pošteni fantje tega ne de« lajo. Koliko trpljenja povzroči tako dejanje dekletu, ki ni ničesar zakrivilo!
Vprašanje št. 738: Lansko leto so mi ugodno rešili prošnjo' za oproščcnjc davkov, ker imam 8 otrok. Ali moram prošnjo ponoviti vsako le« to? — Odgovor: Prošnje Vam ni treba obnav« Ijati. Oproščeni ste davka toliko časa, dokler ostane število mladoletnih otrok tako, kakor ga zakon zahteva. Vi ste bili bržkone opro« ščeni davkov radi tega, ker ste imeli 12 otrok, od katerih jih je še osem nepreskrbljenih. Ko Vam ostane le pet nepreskrbljenih (mladolet« nih), nei boste več oproščeni. To boste morali javiti davkariji.
Vprašanje št. 739: Pri nas delajo elektrarno in so mi napravili na travniku občutno škodo. Pritožil sem se osebno, potem pismeno, pa ni« sem dobil odgovora. Kaj naj napravim, da pri« dem do odškodnine? — Odgovor: Bržkone je več posestnikov prizadetih zaradi omenjenega dela. Najprej naprosite županstvo, da napravi pri podjetju vse potrebne korake, da Vam pla« ča odškodnino. Če bi posredovanje občine ne pomagalo ali če bi občina ne hotela posredo« vati, naj izročijo vsi prizadeti posestniki za« devo odvetniku.
Vprašanje št. 740: V zavarovalnico proti ne« zgodam sem redno plačeval. Na delu sem si zlomil nogo in sem v bolnišnici že 6 tednov. Ali dobim od zavarovalnice plačano le bol« nišnico ali mi priti če tudi kakšna odškodnina? — Odgovor:	Koliko zavarovalnine boste do«
bili, je odvisno od tega, kako velika je Vaša Stalna poškodba.
Marija Aeserboni - Trst,
Via Genova 21. —————— in via Mazzini 41,
Najboljši madapolam L T75, Platno Madonna 80 cm „ 2-40, Platno Lavoratore 120 cm „ 3-30, Platno Lavoratore 150 cm „ 4-30,
Črn saten	120 cm „ 3*80,
Gladek saten 130 cm „ 5'90,
Črn tliibet	120 cm „ 2"95,
Volna mušola 99 cm „ 8'90,
Nogavice, maje, naramnice, spodveze, robci in odeje po naj nižjih cenah v Trstu.
't Odlikovani zobozdravniki ambulatori]
R. BREZIGAR
SPREJEMA
v gorici
na Trtnika št. 17/1 (Piazza Vittoria)
poleg kinematografa.
. Civilno inženirska pisarna
dr. ing. Merili Oster,
TOLMIN,
izvršuje vsa civilno inženirska dela in vsako« vrstne projekte; napravlja načrte in v sc po» trebilo za priznanje vodnih, pravic ter za žične vzpenjače; meri in parcelira zemljišča; izde* luje zemljiške skice za kupnoprodajne- pogod» bf : razna cenitve z.t privilegirana posojila itd.
Primarij
—Bi. AR BS FIORI, KABINET ROENTGEN
se je preselil
na Sorso Vitt. Eman. štev. 6. I. a.
MUTRDHUSE P&HliTfO
m x<u,4s$ČE«m
P8 Mlina CESAI
dobits v tovorni
e. BIECHER
TRST — Via deli’Istria 27. Najbolj moderne sobe, kuhinje in jedilnice. Razpošiljamo po deželi. Veliki popustil
V TRSTU,
■	,-:"V	”
VIA RISORGO 25,
podružnica Piazza Piccola 1 (za magistratom).
n0Dflm50DinflČ£DhJ€D
(25) »CONCORRENZA CALZATURE,“ (25)
(TEK8WA ČEVLJEV),
Nekaj primerov našega	KI JE LAST IZDELOVALCEV SAMIH,
PRVENSTVA V ZNIŽANJU:
moški čevlji, zelo močni, šivani iz črne telečje kože lir 39.— par. moški čevlji, nizki, zelo močni, šivani, iz rumene telečje kože lir 49.— par moški čevlji, težki, z lesenimi žebljički, iz črne kravje kože lir 44.— par, ženski čevlji, črni, zelo močni, šivani, z usnjato peto lir 32.— nar, ženski čevlji, iz rumene telečje kože in svetlega ševro, z usnjato peto lir 45.— par, ženski čevlji v najmodernejših barvah in veliki izberi, z usnjatimi in lesenim; petami po lir 29.—, 33.—, 35.— par.
Kazven tena Imamo v zalogi veliko Izbero čevljev za otroke so cenah, ki pobijajo vsako konkurenco
Vprašanje št. 741: Moj oče je bil dolžan me< j sarju 100 kron in nekaj lir, skupaj za 200 lir. Že pred 6 leti sem prevzel očetovo premoženje in oče mi ni nič omenil o dotičnem dolgu. Se« daj me mesar toži. Ali sem dolžan plačati? Ali ni pravica do tožbe že zastarela? — Odgovor:
5	tožbo ne more mesar izterjati omenjenega dolga, ke je pravica do tožbe že zastarala, če niste dolga priznali ali če niste dali kaj na ra« čun dolga. Pač pa je Vaša vestna dolžnost, da dolg plačate, če veste, da obstoji in ga oče ni plačal.
Vprašanje št. 742: Kdo mora plačati užitni« no, če kupim od soseda vino, ker nimam lastne kleti in tudi ne primerne posode? Užitninski uradnik pravi, da mora plačati sosed, drugi pa pravijo, da moram plačati jaz. — Odgovor: Če proda kmet vino v svoji občini neposredno konsumentu, mora on (kmet) plačati užitnino, preden izroči kupcu vino. Če pa proda kmet vino izven svoje občine, mora kupec plačati užitnino pri občini, v katero1 vino vpelje. Pro« sto užitnine je le vino, ki ga vinorejec uporabi zase in za svojo družino v kraju, v katerem je vino pridelal. To pravico imata seveda lastnik in tudi najemnik vinograda.
Vprašanje št. 743: Kdaj bo otvorjena go« zdarska šola v Tolminu, koliko letna bo in za kakšne poklice bo vzgajala dijake? — Odgo« vor: Šola bo otvorjena najbrže v jeseni 1. 1931. Na ostala vprašanja ne moremo odgovoriti, ker še ni izšel pravilnik šole.
Vprašanje št. 744: Poginil mi je prešič, ki je bil vreden nad 1000 lir. Ali bi dobil kakšno od« škodnino in od kod? — Odgovor: Ne poznamo nobenega zakona, ki bi predvideval odškodr.i« no v takih slučajih.
Vprašanje št. j45: Svetujte mi dobro sred« s tv o proti izpadanju in za pospeševanje rasti las? Imam komaj 18 let, a se mi lasje že be« lij o. Kaj naj napravim? — Odgovor: Izpada« nje in pobclitev las ima različne vzroke, ka= terih ni mogoče odpraviti z različnimi zuna« njimi mazili. Rast las zavisi od krvi in zato lahko dobite pravi nasvet le od zdravnika spe« cijalista.
Vprašanje št. 746: Kje dobim zelje »špajko«, italijanski »Tè di Valeriana«? Kako se imenu« i je »špajka« v slovenskem jeziku? — Odgovor: j Beseda »špajka« je keltskega izvora in v slo« j venščini nimamo druge besede za to rastlino, s ki se imenuje nemški »gebrauchlicher Bal« | drian«, latinski »valeriana officinalis«, itali« \ janski pa »valeriana«. Špajka raste po močvir« j natih travnikih in najbrže tudi v Vaši bližini j (Kobariško blato). Zdravilne so korenine. Špaj« j kin čaj (Tè di Valeriana) prodajajo vse večje ! mirodilnice in lekarne.
Vprašanje št. 747:	Mlad fant je navidezno i
zdrav, močan in lep, a ima neke vrste bolezen sv. Valentina (padavico). Zdravili smo ga po i knjigi »Zel in plevel«, a se zdi, da je bolezen vedno hujša. Zdravnik je rekel, da bo bolezen sama prešla. Fant se ne valja po tleh, ampak ga le stresa, obraz se mu spači in postane rdeč. Kako naj ga zdravim? — Odgovor: Po opisu bolezenskih znakov ima Vaš fant najbrže bole« zen, kateri znanstveno pravimo »epilepsija«, po domače božjast. Zdravljenje te resne bo« i lezni je zelo težavno in more biti uspešno le Pod zdravnikovim nadzorstvom. Ni dovolj, da zdravnik fanta le enkrat pogleda.
Vprašanje št. 748: Ali se smejo v Bači loviti ribe tudi z mrežo (sakom)? Na koliko načinov sploh smem loviti ribe? — Odgovo:r V Bači po obstoječih predpisih smejo loviti ribe le
6	trnkom. Kakšno vabo obesite na trnek, jo Postransko.
T O L «8 I M
Zdravnik - kirurg - sobni zdranniM
clr.P. ligo Netzbandt,
tzvežbunna klinikah naDn/iSjnln v Monako veta (na. Bavarskem)
s$>r«ejeBmai
Tolminu vsako soboto ir, nedeljo (pri drju Bussiju),
V Borici druge dneve v tedau-(via Dacie 10), J
PRI TVRDKI ZbZŽb
CAVALIERI),
f»r TRST,	-m
CORSO GARIBALDI 5, DOBITE VELIKO IZBEB0
IZGOTOVLJENIH OBLEK.
površnikov - trench-coatsov, berberrysov, dežnih plaščev, sukenj plavih, črnih in pisanih po zelo NIZKIH CENAH.
MOŠKO BLAGO
iz domačih in inozemskih tvornic.
LASTNA KROJACNICA
na Corso Garibaldini Govorimo slovenski !	Cene nizke!
I Twrslfca Teod. Hribar » Gorica, i
CORSO G. VERDI št. 32.
$$ priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh m vrst. posebno veliko Izbere črnega sukna za čast. duhovščino in H platno ?:nanih tovarn Regenhart h Raymann za cerkvene prte.
E:	Perilo m neveste od najnavadnejših do najfinejših vrst in vs«
M potrebno ssa njihovo popolno opremo.	||
f§ BLAGO SOLIDNO.	GENE ZMERNE, p
mn ttmmmmmtìsmmmmmmmmmwmm
Centralna
Posojilnica,
reg. zadr. z omejeno zavezo
1$ SORICI,
CORSO VERDI št. 32 (I. nadstropje).
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4'lt°lo čisto, večje oziroma vezane vloge po do« govoru. Davek plača posojilnica sama. Posojila daje na vknjižbo po 61/«0/«, na menice po Cr/VVo. Od vseh posojil se zahteva plačilo davka in primernega upravnega prispevka. Prosilci za posojila naj se obrnejo direktno na urad posojilnice, kjer dobe brezplačno po« trebne informacije.
Uradne ure: vsak dan razen nedelj in prazni« kov od 8.—12. Popoldne od 3.—5. ure. Ob sobotah popoldne je urad zaprt.
5SBl$AWiVZK
dr. L. SIMONITI,
bivši asistent za notranje bolezni, sprejema usak dan u
Piazza MITTOHIB {m Trmilni) it. 6/11.
(nasproti lekarne Cristofoletti.) od 9. - 13. ir» 3. - 4.
Ob sedili! po četrti liri m iasftieiii domu $
Biljam w Brdih
Me kupna cena, marveč vzdrževalni stroški in trajnostnaredepo-snemainik cenenega ali dragega. Dolgo trajajo brez popravil samo pristni posnemalniki in pinje
DIABOLO".
KMETJE!
Ne Izbirajte, kar je poceni, marveč, kar je dobro ! ! !
Za pojasnila se obrnite na
Vittorio jonson — GORICA,
Via Contavalle 4=11, (Casella 25).
Valuta — tuji denar.
Dne 29. oktobra si dal ali dgbii za
1 dolar	19.08	lir
1 angl. funt	92.82	lir
100 dinarjev	33.88	lir
100 šilingov (avstr.)	269.60	lir
100 čeških kron	56.68	lir
100 nemških mark	455.20	lir
100 švic. jrankov	370.75	lir
100 franc, frankov	74.96	lir
100 belga -,	266.35 lir
Beneške obveznice	76.75 lir
»Consolidato«	81.05 lir
Loterijske številke
dne 25. novembra 1930.
Bari	76	16	82	29	68
Florenca	15	41	2	39	6
Milan	82	62	70	90	43
Neapelj	21	81	84	20	67
Palermo	40	1	35	33	20
Rim	77	15	38	84	79
Turin	57	35	64	67	73
Benetke	86	65	23	52	21
Semnji v prihodnjem tednu. Nedelja, 2. nov.: Osp, Herpelje. Ponedeljek, 3. nov.: Cerkno, Sežana. Torek, 4. nov.: Pazin.
Sreda, 5. nov.: Sv. Križ na Vipava skem.
Petek: 7. nov.: 'Krmin.
TOLMIN.
Preizkušeni
zobni zdravnik ROBERT BERKA
SPREJEMA kot *3 <$ s I e j
WS8Ì9 ied.eijs pni
dl ir*ju Ser-jjasem w Tolmiius,
ostale dni pa
v ©ORICI, Oopso Vepdi 3S»
IZJAVA.
Podpisani Felicijan Štrukelj iz Tolm. Loma 92. izjavljam, da nisem plačnik dolgov, ki jih napravi druž. Bremec iz Loma 92. in ne plačnik dolgov moje žene Marije Štrukelj.
Tolm. Lom, 29. okt. 1930.
Felicijan Štrukelj.
Zofom zdravnik
ir. Robert Hismtf
^TRSTU
SE JE 5»HESEML v ulico o&mmeeg m/n.
0!s sredah la sobotah erdhilza « POSiOJUSŠ
Pekovskega učenca sprejme takoj pekarna Jejčič, Dobravlje pri Ajdovščini.
RadioSi’Parate »Telefunkcn« ter druge vseli vrst po najboljših pogojih in cenah. Sprejc» mamo tudi rabljene aparate. Sežana 30.
Odgovorni urednik: Dr. Engelbert Besednjak. Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici
Riva Piaszutta it 18.
Ulil ililSL
Vsaka beseda stane 50 stot., debelo dekana 1 liro, najmanj 5 Ur. — ti a vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Ce je navedeno posebno geslo, pošljite ponudbe ali odgovore v zaprtem ovitku, e e katerem je navedeno geslo.
Edini pooblaščenec za nabiranje oglasov za naš list v tržaški občini.
starih pokrajinah Italije in v Jugoslaviji je Pubblicità G. Čehovin, Trsi
viale XX Settembre 65, tel. 83—34.
čreva: če rabiš čreva za klobasice, salame itd., obrni se ria »Industria budella«, Gorica, via dei Macello štev. 46, kjer dobiš zajamčeno blago.
Vsakovrstni darovi za birmo po nizkih cenah. Kupujemo rabljeno zlato in srebro po najboljši ceni. »Moderna zlatarna«, Corso Ver» di 13, Gorica, (nasproti novega zeienjadnega
trga)-______________________________________
Žaga Villat, Gorica, Campagnuzza, kupu» je vsakovrstne hlode, drva in gozdove.
Zdravilne posebnosti. Lekarna G. Ca» stellano, last F. Bolaffio, Trst, via Belli, vogal
via deli’ Istria 7, tel. 64— 85.
Dospele s0 m* 'z Holandije čebule hija» cint, tulipanov in frezij: Just Ušaj — Gorica.
Ivan Kacin, tovarna orgel, Gorica,
Piazza Tommaseo 29. Najstarejša in najbolj zanesljiva tvrdka, kjer dobite harmonije že za 700.— lir, prvovrstne pianine za 3500.— lir, ventilatorje za orgle za 2500.— lir. — Zahte» vajte cenik!
Krma po ceni: aido za krmo prodaja tvrdka »Vinoagraria«, Gorica, Piazza della Vittoria 4 (Travnik).
Pohištvo nudi širom našo dežele znana industrija pohištva Štefan Gomišček, Solkan 2S0. Tu je velika izbera oprave iz trdega lesa po rtajnižiih cenah. Ne zamudite prilik«!
Idrija:	urar in zlatar F. Keber sprejema
vsakovrstna popravila; razven tega ima boga» to zalogo švicaskih ur pristne znamke »Orne* ga«, »Langines«, »Zenith«, lepih poročnih pr» stanov m raznovrstnih daril, vse po močno znižanih cenah
Pozor novoporočenci! Na prodaj imam 2 spalni sobi iz topolovega lesa, s polnimi vra» ti; delo zajamčeno, cena po dogovoru. — Ivan Filipčič, mizar — Dutovlje 69.
Zemljišče s hišami in 50 njiv zemlje se skupno ali posamezno proda. — Naslov je pri upravi.
Prodam hišo na prometnem kraju, pri» i pravno za vsako obrt. Ajdovščina štev. 27. — Joahim Samec.
Prileten vdovec, kmet, s štirimi otroci, sc ždi seznaniti z dekletom ali vdovo od 35 do 40 let staro in s primerno doto. Pošljite po» iiudbe na upravo »Novega lista« pod geslom »Vdovec«.
Idrija: na prodaj je za takojšnje plačilo posestvo pok. Ivana Praprotnika, ključavni» čar j a, ki obstoji iz dveh hiš in delavnice. Po» jasnila daje Franc Kos, hran. upok. urad. - -Idrija 473.
Trgovski pomočnik s sedemletno prakso in znanjem jezikov išče službe tudi na deželi. Rudolf Bačar, Nabrežina 141.
Gnjati (pršute) s slanino kupi v vsaki mno» žini po najvišji ceni L. Komel, Gorica, trg sv. Antona 5. Dospele so mi pristne kranjske klobase.
Proti zastaranemu revmatizmu, trganju po udih, bolečinam v križu in plečah služi prciz* kušeno mazilo:	»Menihosalyl«. Velika tuba
stane 8 lir. Čibejeva lekarna v Trstu, Piazza S. Francesco (blizu nove sodnijske palače).
Nagrada 500 lir: IzSinila st* dva konja.
Eden siv z lisko na čelu in belo desno zadnjo nogo nad kopitom; visok 150 cm. Drugi fuks, rjav, visok 140 cm. Kdor ve za konje, tudi po» samezne, naj sporoči na naslov: Rolih, Semon Sip. 19, Villa del Nevoso, Camaro.
RUDOLF KOLI,
zobozdravniški atelje, ustanovljen 1. 1892.
odlikovan z najvišjimi odih kovanji iz Londona, Pariza. Dunaja, Gorice, Vidma in St.
Louisa, sprejema V SJ3K30,
via Arcivescovado 1, vsak dan od 9.—12. in od 14.—17.,
v KOBARIDU
(pri gostilni Miklavič)
pa od 4. — 12. novembra.
ZALOGA
MOŠKIH
OBLEK
Jile Brandi Fabbriche11,
TRIESTE - Corso Garibaldi 10, telet, 79-35,
Sllkllle, sukale,Raglan1, površniki, dežni plašči, Trencb-Coais, Berberi.
0M@k6, za izprehod, črne m plave,
Vsakovrstni posamezni Jopiči in Mače za moške in mladeniče.
Ofelefece, površniki in suknjiče za šolarje. - ledno veliki dohodi in vse po prav nizkih cenah-
Imamo tudi
krojačžtžcOj
kjer izgotavljamo na željo obleke P° meri, z zajamčeno brezhibnostjo-Zato nudimo
bogato izbero sukna, Doublé - face* in blaga fantazija.
N. B. — Blago, ki se vam ne dopade, zamenjamo in event. vrnemo denar.