.'•—»i.".': Photos copyright 1914, by American preB» Asaociutton. Razdejane hiše v AKtWERPU po bombardovanju in skupina belgijskih ubežnikov. r> sliki kažeta žalostno stran bombardovanja belgijskega mesta Antwcrpa po Nemcih. F.na izmed slik kaže "ekaj hiš v mestu, razdejanih po bombah in ognju, ki je sledil. Druga kaže skupino ubežnikov v gozdu več milj od Antwerpa, kjer so skriti nj 5Vojcm begu na Holandsko. Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. Slovenec ŠTEVILKA 1. JOLIET, ILLINOIS, 1. DECEMBRA 1914 LETNIK XXIT. raj smo odbili njihove napade povsod in konopi izid je še negotov." Smatrajo položaj za ugoden. "Novfpe z vzhoda," pravi poluradno naznanilo, izdano tukaj danes, "so smatrati za ugodne, ker kažejo, da Nemci prodirajo stanovitno, dasi po-asi. •. " 'Mor^enpost' misli, da zaustava ruskih pomožnih čet blizu Lowicza dokazuje, ua ni ruskih čet severno od reke Vistiile. To bi pomenilo, da so bili Rusi iz tega ozemlja pognani nazaj čez rektj po Nemcih. To zopet bi pomenilo, da je nemška armada sedaj prav ob strani Rusov, s cesto odprto v Varšavo, it* Avstrijci ujeli 29,000 Rusov. "Iz Gr.licije prihaja uradno poročilo v zmislu, da Avstrijci poganjajo Ruse nazaj skozi karpatske prelaze. "Doči.n še ni podrobnega poročila o vojskovanju v okrožju Pilice in Wol-droma, se naznanja, da so Avstrijci u-jeli 29,000 Rusov in zaplenili 49 strojnih pu'=k v zadnjih dneh. To pač kaže, da nadalje prodirajo." Przemysl le malo poškodovan. Amsterdam, 26. nov. — Zrakoplovci na povr itu iz avstrijske trdnjave Przemysl pravijo, po neki brzojavki iz Bu-dimpešt-\ da rusko bombardovanje ni najmanj poškodovalo mesta. ' Brani-telji trdnjave so baje neumorno delavni in odbijajo Ruse. Trdnjava je založen, s potrebščinami za eno leto, zatrjujejo zrakoplovci, in posadka je navdušena. Druga brzojavka iz Budimpešte pravi, da so bili Rusi odbiti pri Ungu in da se bes nadaljuje pri Zemnu. Poročilo smatrajo za značilno, ker'sta kraja odnosno petintrideset in petdeset milj južno od Karpatov. Grozodejstva v Galiciji. Lvov. Galicija, 26. nov. — Odbor, imenovan v preiskavo razmer v Galiciji, poroča, da-so bili mnoštveni umori, usmrčenja in vsakojaki izgredi v Galiciji, prizadeti po vojni. Na tisoče stradajočih in brezdomovnih družin dokazuje te razmere. Rusinsko prebivavstvo, pravi odbor, je trpelo najhuje, manj od naravnih posledic vojne, kakor od okrutnosti avsirij. Isih uradnikov, ki so vedno imeli .. • • . u a vftobo gališkega_ tjfbi-vavstva in" nastopali prav strogo izza početka vojne. Mnogi ustreljeni in obešeni. Odbor poroča, da je dognal dejstvo, da je bilo v sedmih okrajih 258 mož ustreljenih ali obešenih, vštevši dva duhovnika. Po vsej Galiciji je bilo po precenitvi prijetih do 10,000 oseb in usmrčenih do 1,000. V petih okrajih, poroča odbor, so njegovi člani našteli 4,050 požganih kmečkih domačij. V okraju, v katerem leži Przemysl, je 3,620 družin s 3,800 otroci pod starostjo 5 let, ki so brez domovja. Cerkve oskrunjene. Na zapadnem bojišča le malo bojevanja. Zavezniki odbijajo vse nemške napade, ki postajajo redkejši in slabejši. LADJA 'BULWARK' RAZDEJANA Nemški podmorski čolni strašijo Veliko Britanijo. London, 25. nov. — Uradno naznanilo, izdano v Parizu danes, zatrjuje, da so zavezniki pridobili na mnogih točkah ob bojni črti v Belgiji in na Francoskem. Eno izmed značilnih dejstev v dnevnem naznanilu je, da so Nemci prosili za premirje, a zaman, ko je bil odbit njihov napad severozapadno od velike francoske trdnjave Verdun. London, 25. nov. — Angleška mornarica je dosedaj med vojno izgubila 4,327 častnikov in mornarjev na usmrčenih in 473 na ranjenih, dočim se 968 mož pogreša in 1,575 je bilo ujetih. Berlin, 26. nov. — Brzojavka iz Ber-na pravi, da so poročila, iz zanesljivega vira ugotovila, da so francoske izgube dne 1. nov. znašale 130,000 mož na mrtvih, 370,000 na ranjenih in 167,-000 na pogrešanih. Pariz, 26. nov. ■— Kodanjski poroče-vavec "Tempsu" brzojavlja, da je izvedel iz diplomatskih virov, da so skupne nemške izgube na mrtvih, ranjenih, ujetih, vsled bolezni onesposobljenih in pogrešanih za avgust, september in prvi del oktobra znašale nad 1,500,000 mož. Bojna ladja "Bulwark" razdejana. Sheerness, Anglija, 26. nov. — Britanska bojna ladja "Bulwark" je bila razdejana po strašni eksploziji, ko je bila zasidrana tukaj danes dopoludne. Samo štirinajst preživelcev je od moštva 700 ali 800 glav na krovu. Eksplozija se je pripetila prejkone v sprednjem magazinu ali vkladališču. Ali je bila povzročena po nezgodi ali namenoma, je vprašanje, katero ima rešiti komisija, imenovana v preiskavo. Po mnenju pomorskih veščakov je bila notranja eksplozija, ki je pokončala bojno ladjo, ki je dvanajst let služila doma in v inozemstvu ter nazadnje bila deležna na zastraženju angleških brežin. Voda ni visoko pljusknila, kakor bi se zgodilo, da je bojno ladjo zadel torpedo ali mina, marveč so ladjo zagrnili dim in plameni, in ko so se ti raz-puhnili, so bile videti samo razvaline, plavajoče po vodi. Hiše v mestecih sedem in osem milj oddaljenih so se pretresle vsled eksplozije, in še predno so mogli mornarji na blizu zasidranih ladjah dospeti na svoje krove, je "Bulwark" izginil. Soseščina je bila posejana z ogromno množino razvalin, dočim so bili kosi ladje vrženi šest ali sedem milj daleč na brežino pri Essexu. Bojna ladja "Bulwark" je bila 411 čevljev dolga, 75 čevljev široka in 29 čr»vljev globoka v vodi. Njeno moštvo je štelo 750 glav. Stala je $5,-000,000. Nemci v angleškem kanalu. London, 27. nov. — Lloydova brzojavka poroča, da so nemški podmorski čolni včeraj na višini luke Havre po-greznili dva britanska parnika. Dotična parnika sta bila "Malachite" in- "Primo". Njuni moštvi sta bili rešeni in prepeljani deloma v Southampton, deloma v francosko luko Fecamp. To je bil eden najdrznejših činov nemških podmorskih čolnov. Prvikrat so se pokazali v tem vodovju. Skozi vodno pot ob Doveru so se morali od svojega najbližjega opirališča oddaljiti najmanj 150 milj. Morja zastražena. Bordeaux, 27. nov. (Čez London.)— Sledeče pomorsko dnevno naznanilo je bilo objavljeno tukaj nocoj: "V Sredozemskem morju se nadaljuje blokada Adrije in Dardanelov po angleškem in francoskem brodovju. Egiptovska brežina in Sueški kanal sta tudi zastražena. "V Severnem morju so britanske i« francoske vojne ladije zasledile položaj nemških baterij na belgijski bre-žini. "V Pacifiku menda nemške vojne ladje še niso zapustile chilenskega vodovja izza pomorske bitke pri Coro-nelu (dne 1. nov.)." Pred koncem bitke. London, 29. nov. — Vojni maršal sir John French je izdal poročilo, v katerem pravi: "Ko zaključujem tu poročilo, sc pojavljajo znamenja, da smo menda v zadnjih stopnjah bitke od Ypresa do Armenticresa. Sovražnikovo streljanje iz topov že več dni pojema in napadi njegove pehote so dejansko prenehali. "Naš sovražnik je začetkom vojne postavil svojo glavno moč proti našim armadam na zapadu in odposlal samo primeroma šibko vojsko proti Rusom, dokler se zapadne čete ne porazijo in premagajo.-' Toda na zapadu je bilo nemško prodiranje zaustavljeno in prav tako na vzhodu, pravi sir French. Ropars.vo in svetoskrumba v cerkvah sfc poroča, in cele družine, vštevši otroci t, otroke in onemogle starce in v nekem slučaju nekega gluhonem-ca, so pometali v ječe. Blizu Przemysla, poroča odbor, je požgana vsaka vas. V soseščini mesta Jati j so v neki zapuščeni vasici našli lf/> oseb obešenih. Večino teh grozodejstev so izvršili Ogri, kakor je dognal odbor. Mikado zavrnil Viljema. Petri i| rad, čez Pariz, 26. nov. — List "Rjcč" objavlja pojasnilo skrivnostne) i namiga v govoru g. A. F. Balfourja, bivšega prvega ministra angleške} ki je na banketu v londonskem (»uihlhaUu dne 10. nov. omenil "eno ii. jucsramnejših poslanic, ki jo je kda"~:.aslovil vladar na vladarja". "Rji ':" pra\i, da je na predvečer zavzetju Jnjave Tsing-Tao nemški cesar pi ;i.-.l mikadu brzojavko, v kateri je pre-:'agal skleniti mir z Japonijo ;n sprejel- vse pogoje, ki jih mikado blagovoli določiti. Toda nemški cesar ie stavil i pogoj, namreč, da Japonija napad'. Rusijo. Mik;,.jo je odločno odklonil sprejeti predlo i in pristavil: "Tisti dan, ko pade zadnja postojanka nemške kulture, bo ed«*n najslavnejših v japonski zgodovini.' Mik ido je zaključil s tem, da je povedal cr.sarju, da se je silno varal misleč ,da je Japonija kakor Prusija zmožna kršiti pogodbe. Mit ..do je izročil cesarjevo brzojavko in prepis svojega odgovora britanskem i ministru. lCdo je zmagal na Poljskem? Lo-'oti, 27. nov. — Dočim petro-grajski poročevavci še nadalje zagotavljajo, da so Rusi na Poljskem priborili odločilno in sijajno zmago nad Nemci, še vedno nedostajc uradne potrditve tega zagotovila. Ruski glavni stan e omejuje na poročilo, da "sc Rusi še vedno nahajajo na boljšem". Berlin izjavlja, da še ni odločitve. In nekauri nemški časopisi "si prisvajajo celo uspeh za nemško orožje". Vztrajni molk velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča, ruskega vrhovnega pove'jnika, o izidu bojev na Ruskem Poljskem napravlja dokaj neugoden vtis in je že povzročil kritiko v nekaterih časopisih. Kakor je razvidno iz nekaterih časopisov, se v Petrogradu že bavijo z mislijo, da so časopisi svoja poročila o zmagi močno pretirali. Poljaki se pripravljajo. Varšava, 27. nov. — Poljska narodna zveza je objavila v vseh poljskih časopisih od najveljavnejših Poljakov podpisan proglas, pripraviti se na izpre-membo v političnem in narodnem življenju za slučaj, da se izpolni obljuba velikega kneza Nikolaja glede zopetne združitve ločenih delov Poljske. 40,000 Nemcev ujetih. Pariz, 27. nov. — Neka petrograjska brzojavka "Matinu" sc glasi: "En nem ški vojni zbor (corps) je bil pri Lodzu obkoljen in se je vdal. Torej je bilo 40,000 mož ujetih. Neki drugi vojni zbor je utekel v divjem begu. Rusi nadaljujejo napad ob liniji Czensto-chowa-Krakov z večjo odločnostjo nego poprej." Srbi naznanjajo zmago. Niš, Srbija, 27. nov. — Današnje uradno naznanilo se glasi: "Bitka, ki se je pričela dne 20. novembra ob liniji Lazarevac-Meronica in ki poteka za nas ugodno, besni dalje. Sovražnika smo pognali nazaj in ujeli 100 mož. Dne 21. novembra je naše težko topništvo bombardovalo avstrijske monitorje p'red Zemunom in jih prisililo k umiku." Dunaj poroča uspehe. Berlin, 27. nov. (Brezžično čez London.) — Na Dunaju je bilo danes izdano sledeče uradno naznanilo: "Bojevanje na Poljskem se je razvilo v neprenehljivo ogromno bitko. V zapadni Rusiji so naše čete pognale Ruse nazaj. V Karpatih smo znatno napredovali. V okrožju Kolumbare na Srbskem se sovražnik drži v trdnih postojankah, zlasti- pri Lazarevcu, vkljub temu smo ga tam uspešno napadli, tako da smo ujeli 1,200 inož ter zaplenili 3 topove, 4 vozove za strelivo in 3 strojne puške. Južno od Ljida smo zasedli višine vkljub odločnemu poskusu sovražnikovemu, obdržati iste ter smo ujeli 300 mož. Naše čete so prodrle od Valjeva do Kozjevice." Avstrijci pognali Ruse v be«j. Washington, D. C., 27. nov. — O avstrijskih uspehih nad Rusi v Karpatih in na zapadnem Gališkem je prejelo avstrijsko poslaništvo danes sledeče naznanilo: "Ponovni ruski poskusi, predreti na-linije v karpatskih okrožjih Ung in Zemno, so bili odbiti z velikimi izgu-tbami za sovražnika. V Galiciji so bile ruske čete na pohodu proti dolnjemu Donajcu pognane v beg.'' Nemčija sedaj noče miru. Berlin, 27. nov. — "Koelnische Zei-tung" pojasnjuje danes brzojavko, Ki zopet enkrat obnavlja govorico o miru, kakor sledi: "Prenagljeno je, da. naravnost frivolno (ali lahkomiselno) ravnano, sedaj govoriti o miru. Noben diplomat, noben Nemec, ki je segel po orožju za domovino, ne misli niti v sanjah na to, skleniti navidezen mir z velevlastmi, ki smo jih dosedaj temeljito porazili in jih najbrž porazimo tudi nadalje. "Na Nemškem je vsakdo, od cesarja do najpreprostejšega delavca, trdn*' odločen, upogniti sovražnike domovine enkrat za vselej temeljito. Vse čen-čanje o miru ni nič drugega, nego angleški 'bluff'." "Sveta vojna". Carigrad, 27. nov. — Uradni proglas "svete vojne", ki je bil izdan že pred dvema tednoma, je bil tukaj danes objavljen. Proglas je podpisan p» sultanu in 28. moslemskih duhovniki!) ter poziva vse mosleme na svetu, naj zgrabijo za orožje proti Veliki Britaniji, Rusiji in Franciji. Rusi izgubili križarko. London, 27. nov. — Ruska križarka "Fliba", nekdaj "Izmail", je zadela v torek v Finskem zalivu ob mino in bila razdejana, nakar se je pogreznila s 450 možmi, tako pravi danes semkaj, iz Petrograda dospela brzojavka. ''Fliba" je bila začetkom vojne prekrščena in dne 12. dec. 1912 spuščena na morje. Bila je izmed največjih in naj-(Nadaljevanjc na 3. strani.) Bitka na Poljskem še besni z nečuveno srditostjo. General von Hindenburg zaustavil rusko prodiranje in začel uspešno napadati, kakor poročajo iz Berlina. Poročila iz Petrograda pa govorijo o velikih ruskih zmagah. Položaj nejasen. Avstrijci baje uspešni na Gališkem in na Srbskem. niči danes izjavil, da "so ojačene ruske čete v tej soseščini zaustavile in porazile Nemce, kakor mislim, s težjimi izgubami, nego so jih utrpeli kdaj poprej." Rusi baje nadaljujejo svoje prodiranje čez Karpate v zapadni Galiciji in proti Krakovu ter tudi tvorijo polu-krog okoli Vzhodne Prusije, da se izognejo dobro utrjenim in težavnim o-krajem ob Mazurskih jezerih. južno od Karpatov, in v okraj Zemno (Zemplin), petdeset milj južno od tistega gorovja. Čete, ki so prodrle v Ung, so bile pognane nazaj do meje, dočim se v Zemnu še vrši boj. Neuradno poročilo iz Petrograda pravi, da so se Nemci na celi fronti med rekama Vistulo in Warto začeli umikati. Na nekaterih točkah, je rečeno, je umikanje podobno begu, ker opuščajo Nemci topove, strelivo in proviantne vozove na bojišču. "Giornale d' Italia" poroča, da so Rusi zavzeli zunanje forte trdnjave Przemysl. Amsterdam, 25. nov. — Nemški časopisi prinašajo brzojavko iz Milana, ki pravi, da je bil ruski carski princ, veliki knez Dimitrij, sin velikega kneza Pavla Aleksandroviča, strica carja Nikolaja, hudo ranjen v bitki ob reki Warti. Pariz, 25. nov. — Ruski veliki knez Mihael je daroval francoski armadi milijon parov črcvljev, naročenih v ameriških tovarnah v Websteru, Mass. po tri dolarje par. Ogromne dobave za rusko armado so naročene tudi v Združenih Državah. Poročila še nezanesljiva. London, 26. nov. — Ruski generalni štab še vedno ni izdal podrobnosti o zmagi, ki so jo po vseh drugih brzojavkah iz Pttrograua pridobili Rusi nad nemškimi četami, ki so prodrle na Poljsko. Nocojšnje uradno poročilo enostavno pravi, da se bitka razvija v prilog Rusom in da sc Nemci poskušajo izmotati iz neugodnega položaja. Nemci, z druge strani, trdijo, da so prizadeli Rusom velike izgube med Lodzom in Lowiczem. Lord Kitchener je v lordski zbor- Rusko uradno naznanilo. Petrograd, 26. nov. — Sledeče uradno naznanilo iz generalnega glavnega stana je bilo izdano danes: "V bitki pri Lodzu je nadaljnji razvoj v prilog našim četam. Nemci se na moč trudijo, da olajšajo umikanje svojih čet, ki so prodrle v smeri Brze-zinov a se zdaj umikajo v okrožje' Strykow pod razmerami zelo neugodnimi zanje. "Neki nemški vojni zbor je bil obkoljen in izkuša predreti severno, aii Rusi ga čimdalje bolj zajemajo. Ta vojni zbor ima prav velike izgube in mnogo mož je bilo ujetih. "Na avstrijski fronti se naše vojskiv vanje nadaljuje z uspehom. V bojevanju dne 25. nov. smo ujeli nič manj nego 8,000 mož, vštevši dva polka z njunimi poveljniki in drugimi častniki." Nemci baje ujeli 40,000 Rusov. Berlin, 26. nov. — Uradno naznanilo, izdano danes po nemškem armad-nem štabu, pravi: "Nobene izpremembe ni v položaju na Vzhodnem Pruskem. "Na Poljskem so naše čete pod generalom von Mackensenom pri Lodzu in Lowiczu prizadele težke izgube prvi in drugi in delu pete ruske armade- Poleg mnogih usmrčenih in ranjeni« iniaino v ti«si posesa okoli 40,000 neranjenih ujetnikov, 70 topov 160 vozov za strelivo in 156 strojnih pušk, dočim smo razdejali 30 topov. V teh bitkah so se naše čete sijajno izkazale vkljub velikim žrtvam. "Ni se nam posrečilo dokončati tega bojevanja vkljub sijajnim uspehom že pridobljenim. To pa vsled tega, ker sovražnik dovaja posebno močne pomožne čete od vzhoda in zapada. Vče- London, 25. nov. — Petrograd slavi, ^ar smatra za največjo zmago sedanje vojne—bitko na Poljskem, ki se pravkar dovršuje. V mnogih krogih jo imenujejo preobrat vojskovanja na vzhodu in od njenega končnega izida je •dvisen rani pohod proti Berlinu. Nemci, tako mislijo vojaški veščakj tukaj, se še krepko drže pri Lodzu, si. eer pa je hrbtenica njihovega prodira Bja proti Varšavi zlomljena. Dočini Poraza ne priznavajo v nemškem urad »em naznanilu, ki pravi, da se je rusl^ Protinapad v tej soseščini izjalovi, vendar naznanilo ni videti preoptimi. stično. V resnici je v poročilu ta del .vojskovanja omenjen samo z enim s*»vkom. Petrograd jamči za poročilo, da ^emci napadajo ruske kolone zopet in fopet, a so vsakikrat odbiti z velikimi Izgubami. Število mrtvih, ranjenetv •n ujetnikov je strašansko veliko. Semkaj dospela poročila o velikosti "ernških izgub cenijo iste na cel vojni *t>or (okrog 40,000 mož). Dokaz, da je dokaj resnice v tem Poročilu, vsebuje druga brzojavka iz Petrograda, ki pravi, da je bilo osem-"istirideset železniških vlakov odpp-s'anih iz Varšave na fronto. V teh vlakih je udobnega prostora za 45,Q()0 SO,000 mož. Obenem z ruskim prticliianjem v srtr dišču te velike bojne črte se vrši zdru-naskok na Krakov. Čete od tto-strani zajemajo to utrjeno mesto, kjer se prejkone prične druga odločna bitka v nekaj dneh. Ena najznačilnejših novic glede ruskega vojskovanja prihaja iz Budim-Peste, kjer priznavajo, da so ruske |e. te sPet navalile na Ogrsko in dospele v okraj Ung, kakih petintrideset milj AMERIKANSKI SLOVENEC.!. DECEMBRA 1914, = Amerikanski Slovenec Ustanovljen I. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki Torek iti petek SIovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. I. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Predsednik..........Anton Nemanich Tajnik...............William Grahek Blagajnik...............John Grahek Urednik...........Rev. John Kranjec Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na leto.....$2.00 Za Združene države za pol let..$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta..........$1.50 Za Evropo za četrt leta.........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREI. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet. Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Tuesdays and Fridays bv the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. če! — O tej priliki naj še omenimo, da je bila v mestu Savoy, Mont., v če gar bližini imajo omenjeni rojaki svo je homesteade, dne 8. nov. t. 1. posvečena nova katoliška cerkev, kakor poroča "The Harlem News". Isti list poroča, da je čreda evropske živine, dobre za mleko in meso, ki jo je kupi James J. Hill, predsednik Great Northern Railroad -družbe, za brezplačno razdelitev med farmarje na severoza-padu, že dospela na Hillovo farmo pri St. Paulu, Minn. In končno še dostavimo, da je Montana dne 8. nov. t. 1. obhajala 251etnico svojega rojstva kot država; dne 8. nov. 1889 je predsednik Harrison podpisal listino, ki je povzdignila Montano iz razreda teritorijev v vrsto držav. — Iz Clevelanda smo za to št. prepozno prejeli dva dopisa o blagoslov-ljenju neke nove zastave. Priobčimo ju prihodnjič. — Cestne poprave. North Scott street in nekatere druge ceste v drugi wardi je mestni department za ceste dal temeljito pppraviti in obložiti z novim gramozom, in mestni "roller" ali valjec pravkar dovršuje delo. — Vsled milega vremena, ki smo ga imeli dosedaj, se trgovci s premogom pritožujejo, da ni nič businessa. In malo dela je tudi po bližnjih premogovnikih, tako da rudarji ponekod že trpe pomanjkanje. Unijske rudarje v okraju Will je državni izvrševalni odbor že naprosil podpore za trpeče pre-mogarje. Allegheny, Pa., 23. nov. — Iz urada društva Marije Sedem Žalosti št. 50 K. S. K. J., Allegheny, Pa. se naznanja vsem članom tega društva, da se udeležijo v polnem številu seje dne 13. decembra tega leta, ker ta dan bo tudi glavno zborovanje in volitev uradnikov za leto 1915 in vsak član je dolžan se udeležiti te seje ter je vsak član podvxržen kazni v znesku 50c, ako se ne udeleži; samo bolezen oprostuje in delo po zaključku zadnje seje, ker je zelo važnih stvari rešiti istega dne. Nadalje vas opozarjam vse člane, da se boste ravnali po pravilih pri seji, kajti ta seja bo jako važnega pomena, ker se bo govorilo o delovanju prihodnjega leta, da bo ložje vsak razumel. V pričetku januarja se prične nova lestvica, kakor sem poročal, da se bo plačevalo točno vsaki mesec in upam, da boste vsi člani to vpoštevali. Vam vedno vdani Frank Trempus, I. tajnik, . 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. Iz slovenskih naselbin. Joliet, III, 30. nov. — V nedeljo popoldan se je ob obilni udeležbi rojakov ustanovilo novo Slovensko Katoliško Podporno Društvo sv. Družine, katerega namen je podpirati svoje ude v slučaju bolezni s podporo po $1.00 za vsak delavni dan, a v slučaju smrti pa se izplača primerna vsota za pogreb in drugo. Da je tako društvo potrebno v naši naselbini in bo v vsestransko korist naroda, je to najboljši dokaz, ker se je vpisalo ž e nad 100 udov. Pristopnina $1.00 je določena za nedoločen čas. Kdor se želi vpisati, naj se javi pri gg. Jos. Klepec, Antonu Sraj na N. Broadway in Johnu Panian v Rockdalu ali pri katerem izmed odbornikov. V odbor za bodoče leto so bili izvoljeni : Geo. Stonich, predsednik; St. Kukar, podpredsednik; J os. Klepec, I. tajnik; Ant. Nemanich ml., II. tajnik; John Petric, blagajnik; , Ant. Šraj ml., Nicholas J. Vranichar, Jos. M. Grill, nadzorniki; Krank Kocjan, reditelj. Nova cerkev v Rockdalu. Katoliška društva v bližnjem Rockdalu so imela na letošnji Zahvalni dan sijajno parado povodom blagoslovljenja vogelnega kamena nove katoliške cerkve, ki jo grade roekdalski Litvani in bo stala do $40,000. Blagoslovil je vogelni kamen mil. škof Rhode iz Chi-cagfe, ob asistenci več čč. gg. V Rockdalu je petinštirideset litvanskih družin. Po cerkveni slovesnosti se je vršila lepa slavnost v Mavričevi dvo rani. — Nove orgle v tukajšnji slovaški cerkvi -.v. Cirila in Metoda so bile bla goslovljene včeraj popoludne. Stale > , $2.61)0 in so baje izborne v vsakem oziru. V Montano. G. John Zimerman ji- odpotoval s svojima sinovoma včeraj popoludne v Montano na svoj homestead, kjer Se stalno naseli. Svojo tukajšnjo hišo je prodal in se poslovil od Jolieta za vselej. Na kolodvor ga je spremil g. Josip Stukel, ki odide v Montano za zmerom spomladi, njegov sin Gustav, ki je bil odšel i. njim v Montano zadnjega marca meseca, je kar ostal gori in se več ne povrne v Joliet Tudi g. Jakob Bluth odide spomladi z vso svojo družino. Njihov homesteadski sosed g. Mohar. ki je poprej živel v Clcvelandu, je že gori s celo svojo družino. G. Zimer-manu želimo v slovo prav mnogo sre- Calumet, Mich., 24. nov. — Pod naslovom "Mnenja naših čitateljev o ev-ropejskem položaju — Avstrija in Slovenci" ste mogoče čitali članek v "Gl. Naroda" z dne 21. novembra, pisan od i da se mora preseliti, ali to so samo Antona Jereb, kateri odločno trdi, da taki gospodarji, kot i bil nik čimprej mogoče razsekali Avstrijo in potem bi gotovo njega Srbi postavili za kakega ministra, ker ima glavo — ubogi naš Jereb! Življenje naših vojakov v vojni: kaj vendar tam delajo? so li šli na medvedji lov na Rusko, ali sneg razmetat? ah morda ajdo mlatijo? Za božjo voljo, kaj drugega naj bi delali, kakor streljali na sovražnika ter vihteti meče, če pride do tega. Kaj se pa učijo soldati po vsem svetu? Mord? kositi, ali kaj? Ali se ne učijo vojskovati ter po jarkih se sklanjati ter plezati po skalah in hribih? Seveda, g. Jereb bi to vse drugače vodil, ker on ima glavo za take reči, samo škoda, da ni na fronti. Ali more biti vojna brez prelivanja krvi, kot si misli g. Jereb in več takih? To ni mogoče ,ker če bi se to dalo napraviti drugače, bi ne sklicevali vojakov, bi se ne delalo streliva, bi se ne metale bombe i. t. d. Bi samo rekli: "Tako naj bo," pa bi bil konec. Seveda, g. Jereb, on bi: in če bi njega sedaj evropejski vladarji poklicali na posvetovanje, bi zinil besedico in končano bi bilo, nič ne bi bilo klanja: Rusija bi imela Nemčijo, Srbija Avstrijo, g. Jereb bi pa sedel na Dunaju, dajal svete, kako se naj to vlada. Oh, ubogi Jereb! John Grsich. rani. Na programu bo volitev novih uradnikov za leto 1915. Kateri izmed članov se ne udeleži popoldanske seje, zapade kazni $1.00. Torej pridite vsi ter si izvolite može, kateri da so najboljši po vašem prepričanju, može, kateri bodo delovali za napredek društva. Ako boste izvolili dobre in vestne uradnike, potem je dr. bodočnost zagotovljena. S sobratskim pozdravom ostanem še vedno vam vdani sobrat Franc Erčull, zast dr. sv. Barbare. Eveleth, Minn., 23. nov. — Slavno uredništvo Am. SI.! Berem štiri slovenske liste skoro vsaki drugi dan, pa kot vidim, ni skoraj nikoli nobenega dopisa od naše velike slovenske naselbine Eveletha. Samo parkrat sem videl v našem prav priliznjenem N. V., kako ga naš Slovenec maže. Dragi bralci Am. SI. v Evelethu, vem, da imate večinoma tudi vi N. V. zraven Am. SI., kakor jaz in to zato, da pomagate in se držite gesla "Svoji k svojim". Dragi bralci Am. SI., to vam jaz povem, da N. V. ni za drugo kot da vi bralci mečete denar težko zaslužen v roke takim možem, ki bi sami rajši videli, da niso Slovenci, ampak Srbje. Kakor se vidi iz njihovega urada, se sramujejo in zaničujejo ves avstrijski narod. Dragi bralci, eni boste rekli "kako to?" in to boste samo taki, ki niste še nič v dopise dali. Tu vam jaz zdaj dve točki povem, kaj je N. V. Dragi bralci Am. SI., jaz vem, da ste brali dopis iz Eveletha v blagem N. V., katerega je na." rojak po imenu divjak dal v N. V. čez Avstrijr, da kako slabo ravna Avstr.ia s kmeti in da jih ven iz hiše spodi: na Srbskem je še boljše, da ne p orejo nič kmetu, če se zadolži, kakor • i. jo v Avstriji, da ga spodijo iz ; . To je resnica, če kmet ne bo plač ti davkov in druge svoje dolge, da nt bo dolgo mogel ostati nv tistem grunti Dragi mi bralci Am. S . vi vsi to znate brez našega dopisnika .: vi ictha, So. Chicago, 111., 23. nov. — Cenjeno uredništvo A. S.! Namenil sem se napisati par besed iz naše naselbine v priljubljeni list A. S. Najprvo— Z delom gre še bolj slabo povsod, dela se 2 do 3 dni na teden. Edino, kar dela s polno paro, so žitnice; te pa delajo s polno paro bolj ko so še katero leto popred; večkrat je treba še zvečer čez uro delati, in skoro vse žito gre v stari kraj, a kam, pa ne vem, mislim, da na Angleško gre večinoma. Torej rojakom ne svetujem sem hoditi za delom. Kadar bo kaj bolje, bom zopet naznanil. Naznanim tudi, da bodo tukaj tudi "šmelco" zaprli za zmerom, jo bodo vso podrli in v Omaho prestavili, kar bo tudi za Slovence dosti škode, ko so skoro sami Slovenci delali notri, bo zopet veliko več brez dela. Naznanim tudi, da smo imeli zadnje 3 nedelje veselice za korist slovenske cerkve sv. Jurija, katere so se še pre- ■ cej dobro obnesle. Čisti dobitek še ni znan, da bi ga naznanil. Lepa hvala vsem obiskovalcem veselic, posebno odboru, ki se je toliko trudil. Ne morem si kaj, da ne bi tudi to žalostno novico naznanil, ki se je tukaj pripetila. Pobrala je nemila smrt tukaj enemu odpadniku vere 51etnega sina in kaj se je zgodilo? Namesto da bi nedolžnega otroka peljali v cerkev in ga pokopali po verskih obredih, so šli ti odpadniki pa so dali otroka se-1 žgat, mesto ga bi pokopali, kar mi- j slim, da je to prvo truplo slovensko v j Ameriki sežgano. V cerkev nočejo iti in se tudi ne upajo, ko samo po! duhovnih udrihajo in pravijo, da če gredo v cerkev, da "košta", da mar imajo to za pivo, da cerkve tako ni potreba. Sramota odpadnikom, ki so s prstom kazali za njimi: "Glejte, ko pt! ijo otroka žgat!" Bog jim spremeni pamet! aj zadostuje za danes, bom pa še drugi pot več. H koncu mojega dopisa pa pozdravljam vse Slovence in Slovence v Zjedinjenih državah, tebi pa, list. veliko naročnikov in predplačni-kov. Opazovalec. Tukaj je jako slabo vreme. Dežja je dosti, da ne moremo po polju delati. Snega smo dobili že 4. oktobra, kar je zelo rano za naš kraj, pa je dobro, da ni dolgo ležal. Letina je bila letos jako lepa vsa in sadja je bilo dovolj, posebno sliv. Vinska trta je dobro obrodila in je jako izvrstna kapljica. Samo žalujemo, da je vojska, ker so vsi moški do 42. leta na vojski. Molimo zmerom, da bi naši zmagali in hodimo po dvakrat na dan v cerkev molit skupno, da bi ljubi Bog dal našim zmago. Otroki od 7. leta hodijo k sv. obhajilu za soldate, da bi jim Bog dal srečo tam na bojnem polju. Naj zadostuje za danes, bom pa drugi pot kaj več. H koncu mojega dopisa pa pozdravim vse Slovence in Slovenke v So. Chicagi, posebno pa mojega moža in moje sestre in jim kličem: Na svidenje kmalu! Tebi, list, pa veliko naročnikov in veliko uspeha! Jožefa Golobič. žini. Imejte ga vedno pri roki. Cena I 50 centov in $1.00 v vseh lekarnah ali I od mene. W. F. Severa Co., Cedar | Rapids, Iowa. — Adv. T. in Dec. čeč. Je prava tonika za vsakega v dru- Prehladi lahko uplivajo na vaš želodec. Zdaj pa zdaj uživajte popitek Severovega Želodčnega grenčeca (Severa's Stomach Bitters), da si vzdržujete prebavne organe v redu in s tem tudi zdravje. Zoper zapeko, neprebavo, slabo prebavo, ponavljajočo mrzlico — za okrevance, stare in slabotne ljudi priporočamo Severov Želodčni gren> « m Sfi Z A KRATEK ČAS. K »i S * was s® s s s m ESS s s s s Pameten pes. Gost: "Gospod krčmar, vaš pes je pa vendar grozno nadležen! Že nekoliko-! krat sem ga zapodil, pa se že zopetf^ smuče okolo mene!" Krčmar: "Ni nadležen ne, le pameten je tako! On dobro ve, da imate vi tisti krožnik, s katerega navadno sam je!" Čudno vprašanje. Grofinja: "Oprostite, gospod baron, da vam svojega brata predstavimo — posebno reden človek je: ne kadi, ne pije, ne igra..." Baron: "Lepo vas prosim, kaj pa potlej počne cel božji dan?" Iz življenja. "Zakaj je pri ljudeh tako malo resnice?" "Zato, ker se to, kar se na eno uho sliši, z dvema ustama naprej pravi." MH99 Mi pošiljamo sedaj v staro domovino 1100 Kron za $18.00 varno in zanesljivo. Nikar plačevati več. so vsa pisma glede hrabrosti avstrijskih vojakov naravnost lažnjiva. Na tem mestu bi pa prosil, da naj bi cenjeni čitatelji vpoštevali moja pojasnila, kakor tudi g. Jereb. Odkod hrabrost avstrijskih vojakov? in udanost voditeljem? Prva iskra hrabrosti Avstrijcev je zavednost, to je, da se zavedajo in spoznajo, da služijo pod slavno krono habsburško ter so se podali na boj za zemljo, za katero so se borili njih pradedje in jo prihranili njim kot za dedščino, pa ne zato, da bi jo po njih smrti dali v roke drugemu, marveč da bi jo branili do zadnje moči in s krvjo, brez katere ni bilo še nobene zmage. Koliko ima g. Jereb pojma o zavednosti? Nič! Ubogi Jereb! Zakaj ponižnost avstrijskih vojakov? Tega seveda g. Jereb ne bode hotel vedeti, ker je strašno visok. Vprašal bi pa, ali ni ravno udanost svojim poveljnikom in sloga tovarišev in zavezancev prva in prodirajoča armada? Ali ni v slogi moč? In ravno v tej točki so mnenja mnogih napačna, zato je treba tu omeniti in vprašati: kako neki bo vojna napredovala, če bodejo vsi poveljniki in vsi zapovedovali? To ni tako, da bi tam vsi hkrati govorili in vpili kot žene pri vodnjaku, in da bi se potem razkropili vsaki svojo pot; ali bi bila to vojna? In če si g. Jereb vojaštvo predstavlja v takej obliki, kakor ga je opisal tudi v Glasu Naroda, potem res ne morem reči dru gega kot — ubogi naš Jereb! Vojna in Bog! Naš ubogi Jereb si nikakor ne more tolmačiti "Bog in vojna". Seveda Jereb si tako domiš-ljuje: "Kaj mora povsod biti Bog zraven? Kaj bi se še Bog v vojno potikal?" Tu ga imamo. Ali ni Bog napovedal vojne Luciferju? In ali se angeli niso vojskovali za pravico? Če ve Jereb kaj iz sv. pisma! In pred smrtjo je Bog napovedal, da bode Jeruzalem razdejan potom vojne. Sploh pa vprašam, ali je bil začetek vojne brez Boga? Ne! lil zato ni greh moliti za zmago. Seveda, g. Jereb ima vsako molitev za greh. Ubogi naš Jereb! Kaj je zveza dveh držav v vojnem času? Po mnenju g. Jereba je tako, kot če bi se dva ječmenovca nasrkala ter si pri čaši obljubila prijateljstvo; domov grede bi se pa za lase prijela ter en drugemu razbila nosove. Ne, to ni tako, ljuba duša, motiš se, ali pa sploh nimaš pojma o tem. Zveza meti Avstrijo in Nemčijo pomeni: Biti edini v boju ter pokorni poveljnikom te ali one države ter biti med vojaštvom splošno bratstvo in zastopnost med poveljništvom, boriti se vsi za enega in eden za vse ter uradno morejo biti zaveznici enega mnenja. Da pa ni po volji g. Jerebu zveza med Avstrijo in Nemčijo, je to, ker bi Jereb rad, da bi dopisnik. On pravi, !a je b i la Hrvaškem, pa je prišel d me v, j. -la-šel svoje tri brate in oč :ta 0:1. a dvorišču, ki so bili iz'- iz '>iše. .' > se lahko pripeti Vest k vi r \ dopisniku tudi na Evelethu, amo n ne plača od svojega "shoe -.!; če videti, kako dolgo bo notri .Sit-'. Dragi bralci, ste si zapomnil- u rekel, da ni še nikda1* r< l:el '/.iv;o Avstrija", niti da ne bo O j -"Živijo Srbija, doli z /' .-;•':. morete misliti, da n v • Ko ne bi jaz znal, < d kod Ijarček doma, bi si mi: .-, aa . mož hodil kot po Srbski , vem, da doma, odkc.;l< tt nc znajo, da je kakši'.^ d >1.« imenovala Srbija. Jaz bi rad zna" ga vzdržujejo Srbi i avstrij.-ki lavci; ko ne bi naši -klavci u< njemu čižme popravljat, mislim, se kmalu znašel na cesti Sheboygan, Wis., 24. nov. — Na znanje vsem članom društva sv. Cirila iti . tetoda št. 144 K. S. K. J., da prihodnji mesec, dne 6. decembra je glav-.. seja. Torej imamo priložnost urediti vse stvari, karkoli je potrebno društvu. Prosim vse člane skupaj do zadnjega moža. Samo delo in bole-zadrži brez kazni, drugače pa $1 ni v blagajno dr. Torej na svide-sobratje, za novi odbor za leto 7,r! Za novo leto nove misli in > delo in za zboljšanje vseh članov anic. '/. bratskim pozdravom Frank Mikolič, tajnik. tijo; po srbskih delavcih on i i žgance ne bi zaslužii Dragi bralci Am. S!., tukaj na r.ve-lethu gre z delom bolj slabo, kakor skoraj povsod. Dela se sart.•> po dva tedna na mesec, tako da se bo težk. preživelo čez zimo, če s« po Noi-;m letu ne obrne kaj na boljše. Zdaj pozdravim vse bralce in ur, "Vaukegan, Ills., 26. nov. — Cenje nt iredništvo Amer. Slovenca. — U > , da priobčite teh par vrstic v list Slov. tukajšnji tovarni žičarni se je po-nesiečil rojak Fran Mikš, brat č. A likš v Minn., in sicer mu je odtr j gaVr tri prste na levi roki. ■>■ j Delavske razmere so tukaj prav sla cjo ropo- be; kakor povsod po železnih okrajih \ THE JOLIET NATIONAL BANK Kapital in rezervni sklad $100,000.00. Robt. T. Kelly, pred*. Cha*. G. Pearce, kaiir. ^viMinsera »e tudi tukaj dela po 2—3 dni na dva tedna. Tako slabo že ni bilo zadnjih 20 let. Tudi druge manjše tovarne ptav slabo obratujejo, največ po par ini v tednu in to po 8 ur na dan. Ta ko si je moral čisto zbrisati purmana izpred ust marsikateri delavec na le-' rji praznik "Chicken day" in se voljiti z navadno hrano. Obeta se Am. S!.; tebi, vrli list, pa želim veliko v((1, Q boljše, a pričakovati skoraj ni večje število novih naročnikov po no , prec nov;m |et0m nič boljšega vem letu. Anton Ner...nich. Da ni vojne v Evropi, bi bilo prav ------| dolgočasno, tavali bi sem in tja, tako e ; a zbirajo prijatelji in neprijatelji itorej aznik zmed I ifl Ely, Minn., 26. nov — (N ani!o društvenikom Sam. slov. fcat. del. podp. društva sv. Barbare št. 2.) Ob sklepu društvene sejt. ki se je vršila dne 1. nov. 1914, smo sklenili, da se korporativno udeležimo sv. m j e, in sicer ker bo imendan sv. Barbair, za ščitnice rudarjev, dne 4. der , bomo obhajali njen god in p v nedeljo, dne 6. dec. Kateri članov se ne udeleži sv m , kazen 50c. Torej pozor, 1: sv. Barbare! Torej ste pro polnoštevilno udeležite te Pokažimo sc ta dan, ne ir ; vstopiti na plan pod Zast.. . ščitnice sv. Barbare. Poka;: enkrat v letu, da smo člani 1 — Naj še omenim, da eni in t nov se celp sramujejo pripeti regal o ali znak. Čemu to? M.o : P< : t* ki M fa aj. jil'u 1 le Pri Jadranska Banka Popolnoma vplačena glavnica 8,000,000 kron. Prihranki 780,000 kron. Glavni urad: TRST. Podružnice na Dunaju, Dubrovniku, Kotom, Ljubljani, Metkoviču, Opatiji, Šibeniku, Spljetn in Zad^, Priporoča se za vse bančne posle. Sprejema denarne vloge in jih obrestuje, kupuje in prodaje vrednost-nostne papirje in daje informacije vseh vrst. Prevzem lje menjice, dokumente in tirjat»e za Avstro-Ogrsko, Bosno in Hercegovino, Albanijo, črno got0. Grško, Rumunijo, Srbijo, Turčijo i. t d. — BRZOJAVNI NASLOV: JADRANSKA. j dv, ■ *pi ; Pr: i «o ->dl itls sed kot «o nar Ka Sel i Gri Trt - 'Jrn kon rila in 21 .novembra. Lega vasi je Prav lepa in živine se prižene vse pol-«o na sejm. — Matura na realki v Gorici. Vsled ^dloka naučnega ministrstva sc je vr-^'a dne 23. okt. matura za vse one •'Cdniošolce, ki morajo sedaj k voja-co,n. Zrelostni izpit je delalo 14 sed-»osolcev, ki so vsi zdelali. Maturo so naredili; Battan, Cerne Ivan, Kraucher lvarol. g. ■ Pitamic Maks, Renčelj, *chwarz, Skok, Briški Ivan, Cančar, nl> valentinuzzi. Volčič, Mircovich, 1 rnovic I>0Krešanega našli mrtvega. V ko"em Potoku pri Kočevju so že od dar°w lncseca aprila t. L pogrešali zi-časa a niojslra Franceta Arkota. Za »oSe. otovega odhoda, je še neki fjrt ' 7 Kovoril in vprašal kam • nakar mu Je Arlc0 odgovoril, da rko? • aU hrib na zidarsko dc,° — Priča • doma£i bili povsem pre-Roga?'' '>0 pa brezuspešno. — Dne a ne v navadnem smislu tega izraza, kajti njegov namen je bil sreča in blagostanje njegove rodbine, vse drugo pa je bilo nekaj nepričakovanega Za Ello Bassett pa je bilo to "nepričakovano" neki nepojmljiv strah vzbujajoči nestvor, ki je z roparskim, morilnim namenom prežal v zasedi. Bala se ga je in ga sovražila. Ponoči je molila, da bi jo Previdnost varovala pred njim. Od sedemnajstega do dvajsetega leta zakona se je branila proti temu — skrivoma, s plaho zavestjo lastne krivde. Pripomniti pa je, da je v teku tega dolgega časa ostala trdna kot do konca prvih dvajset tednov. On pa ni nikdar jenjal govoriti o svojih namenih glede povišanja gospodinjskih dohodkov in imel je popolno, brezpogojno zaupanje do nje. "Porabi ves denar, ki ti ga dam," ie bil njegov redni izrek. "Kajti od mene dobiš samo toliko, kolikor morem pogrešati. Če ti dam malo, torej sam nekaj malega pričakujem. Zavest, da ti moram dati vsak teden denarja, mi daje moč in mi pomaga tudi pridobiti ___i, ga- Že tri leta pa mu je bila nepokorna in je od zneska za gospodinjstvo dajala redno malo vsotico na stran. S tem je pričela tedaj, ko je v svojo grozo izvedela, kako zelo je bil njen sin Roy enak svojemu očetu. Roy je dokončal svoje sedemnajsto leto in je že imel namen, stopiti na svojo roko v javno življenje. Njegov temperament je bil popolnoma kopija očetovega. Vendar pa je mrs. Bassett v njem pogrešala trdo, jekleno moč, ki jo je imel njegov oče, dasi se je pokazala le redko. Njeni prihranki so med tem narastli do vsote, katere se je skoro sama u-strašila. Znašala je skoro petsto funtov. In kolikorkrat je mrs. Bassett čitala to število v svoji hranilni knjižici, se ji je zdelo strašno veliko. Skoro preveliko. Mogoče je njenemu soprogu, ker mu je teh petsto funtov manjkalo, izginilo kako premoženje. Seveda je on smatral ta znesek kot porabljen — toda vendar: bilo ji je, kot bi bila zločinka. Videti je bilo, da je postal Roy resnejši in mirnejši. Resno se je držal službe, ki jo je dobil pri Staceyu, ank-tionarju in posredovalcu realitet. Že je nameravala mrs. Bassett priznati nekaj, ko je njen soprog prišel domov potrt, kot ga prej še ni nikdar videla. Prvič je sedaj opazila, da je postal star, truden in izdelan. Molče je povžil svoj obed. Ko so odšli otroci na vrt, je prižgal smodko in se pričel jeziti nad svojo usodo: "Desettisoč funtov bi dobil danes, ko bi imel le petsto funtov na razpolago!" je zaklical, kot je že večkrat tožil. Pri teh besedah je zardela njegova soproga, zavedajoč se lastne krivde. Vsled sočutja do samega sebe on tega ni opazil. "Desettisoč na migljaj za bornih petsto. Vedno isto. Če pride sreča, nismo na to pripravljeni." Njegova žena je jela omahovati. Že je hotela povedati o petsto funtih, ko jo je zadržal nek notranji glas. Kaj ko bi bil ta načrt enak ostalim in bi denar bil izgubljen za vedno? Prikrila je besede, ki so ji bile na jeziku. Dasiravno ji je bilo težko, brez vednosti soprogove prihranjevati denar od zneska za gospodinjstvo, vendar pa bi se čutila še nesrečnejša, ko bi ta denar izgubila. Tekom naslednjih dni jo je preganjala misel na denar, kot kak hud sen. In dozdevalo se ji je, da njen soprog ni prej nikdar našel toliko prilike za pridobitev kapitala kot ravno sedaj in jc moral vse opustiti, ker je pogrešal potrebno premoženje. Ni vedela, da je mr Bassett radi tega pričel s temi pogostimi prilikami, ker je namera .'al veliko žrtvovati. Človek brez kapitala je k temu bolj nagnjen, kot pa bo-gataš. Končno je pričel govoriti njen mož tako pogosto o čudežnih prilikah, potom katerih bo proti vlogi le petsto funtov dvignil neverjetno visoke vsote, da je začela sumiti, češ, da ve za njen prihranek. Polna bojazni in skrbi ga je opazovala in prišla do zaključka, ki je njen sum potrdil. "Če bi imel petsto funtov, Ella, ali če bi jih mogel kje dobiti, bi jih mogel spremeniti tekom enega meseca v desettisoč," je rekel nekega večera. Ona je pogledala skozi okno, čutila pa je, da je njegov pogled uprt na njo. "Škoda," je s težavo izgovorila. Bil je to vzklik nepotrpežljivosti. Toda njen pogum je ostal trden in ni se okrcnila. "Je srečen slučaj, ki se prikaže le enkrat v življenju," je nadaljeval nemoteno. "Veš mogoče ti, Ella, za koga, ki bi ta znesek posodil?" Zmajal) je z glavo. "Ne, Jim," je odgovorila komaj slišno. "Ne nameravam izvedeti, da si morda ti od zneska za gospodinjstvo dc-vala prihranke na stran?" je vprašal, napol prisiljeno smejoč se, napol osramočen. Ona se je naredila, kot da ni slišala. On je vprašanje ponovil. Videla je, da je prišel čas odločitve med bojaznijo pred onim nepričakovanim in med zaupanjem do svojega soproga in njegovo spretnostjo. Z divjajočo hitrostjo so se križale v njej misli in spomini preživelega gorja so ji stali desetkrat pomnoženi pred očmi. Videti je bilo, kot bi gledala v bodočnost in bi videla nesrečo, ki jih čaka. Mislila je na svoje otroke, na svojega sina in hčere in vrtoglavo je stopila do odločitve. Njen soprog je stal pred njo. "Ne nameravam izvedeti, da si morda ti od zneski za gospodinjstvo de-vala prihranke na stran?" je ponovil v tretje. Gledala mu je v oči, v katerih je prežal izraz, ki ga ni videla še nikdar preje. Bilo je skoro sovraštvo. "Ne, James," je rekla s slabim glasom, "ničesar nisem prihranila!" Srce ji je močno utripalo in roke so se ji tresle. "Lažnjivka in tatica!" je zakričal mr. Bassett s plamenečimi očmi in njegov glas je donel surovo od jeze. "Ti misliš, da jaz ne vem. Toda jaz dobro vem. Uradnik Fortham mi je zadnjič izdal. Toda obdrži. Ali sem v letih najinega zakona ravnal s teboj tako slabo, da mi nočeš zaupati te nizke vsotice, ki si jo od gospodinjstva — svojim otrokom, meni ukradla! Vzdržal sem se, da bi te prosil zanjo... ti si mi jo odrekla. V kak namen pa misliš, da bi jo porabil?" Od jeze in besnosti ni imel moči, da bi se vzdržal. "To je... to je le za slučaj, če nas kaj zadene, Jim," je jecljala. "Meni se gnjusi biti brez penyja za silo. Bilo je določeno le za slučaj slabega časa. Ti veš, da se nisva ozirala na bodočnost." "Jaz sem dotični, ki te varuje slabega časa!" je kričal mož. "In zadnjikrat te vprašam: Ali mi hočeš dati vsoto?" Gledala mu je naravnost v oči. "Ne," je odgovorila pogumno. "Nočem! Ti si špekulant... Umori me. ako hočeš. Kaj je na tem... Ranil si mi srce. Nisem lažnjivka, niti tatica! ...Ljubila sem vedno tebe in otroke... Za vas sem to storila! Ne* zase... Zgodilo se je za slučaj, da kdo od vas zboli." Zakrila si je z rokama obraz in je pričela jokati, kot še nikdar v svojem življenju. Kot iz daljave je slišala, da so se vrata zaprla in da jo je njen mož pustil samo. Jokajoč je ležala tu. Sedaj je imela plačilo za tisoče trenutkov strahu zadnjih rteh let. Plačilo od svojega moža. Lažnjivka in tatica! Iz samih plamenov napisane je videla te besede na zaprtih trepalnicah. Lažnjivka in tatica! Vse ubijanje za dobro gospodinjstvo, ves trud in zvitosti modre gospodinje — ima tak uspeh?! Nemogoče I Zadoneli so glasovi njenih hčera. Igrale so pri neki šolski prijateljici tennis in sedaj so se vrnile. Ella je hitro vstala, odšla v svojo sobo, zaklenila vrata za seboj in se vrgla na posteljo. Niti misliti ni mogla več. Besede "Lažnjivka in tatica!" so polnile vse njene misli. Hotela je u-mreti. Upala je. Čemu naj še živi? In če bi bila mrtva, ali se ne bi besede "Lažnjivka in tatica" užgale v njene možgane z rdečimi .neizbrisljivimi črkami. Storila je za nje najboljše — in James je ni razumel. In po preteku vseh skupaj preživelih let jo imenuje lažnjivko in tatico...? Ura — cela večnost je minula. Soba je bila temna. Osamljena žena ni pazila na čas. Ležala je otrpnjena od nesreče, obraz skrit v blazine. Nekdo je potrkal na duri. V začetku zamolklo, nalahko. Ella ni čula. Trkanje je postajalo vedno močneje in nekdo je klical njeno ime. "Ella, Ella! Pusti me notri, Ella!" Bil jc glas njenega moža. Toda komaj ga je bilo spoznati, tako se je tresel in tako poln muke — in strahu se je glasil. Mehanično je Ella vstala in odprla duri. Zunaj je stal bledega lica njen soprog. V svitu svetilke na stopnji-cah je videla, da sc mu ustnice tresejo. Postaral se je za več let. "Kaj je?" je vzkliknila. "Za Roy-a se gre. Pojdi doli," je rekel. "Roy!" V hipu je bilo pozabljeno njeno gorje v hipni, nerazrešljivi o-motici, ki jo je povzročil izgovor imena njenega sina. "Kaj se je zgodilo?" "Pojdi doli," je dejal nestrpno njen soprog. Medtem ko jc dirjal po stop-lijicah, si jc površno uredil lase in planila v izbo, ki sc je imenovala učilnica. Tam je sedel ob mizi Roy, rumen kot vosek, z otrpnelim, napol blaznim pogledom. Njemu nasproti pa je tujec bobnal z nervoznimi prsti melodijo na mirno ploščo, kot bi hotel prikriti svojo zbeganost. Ella ;e spoznala v njem Stacey-ja, aktionarja in posredovalca realitet, šefa njenega sina. Tu nekaj ni bilo v redu; Nekaj zelo hudega se je pripetilo. Šla ,e k Roytt in mu položila roke na ramena. Ko se ga je mati dotaknila, se jc izvil mladeniču iz ustnic zagoneten glas: napol vzdih, napol vzklik sramu. "Kaj se je zgodilo, mr. Stacey?" je vprašala lahno, ker ji je od tesnobe odpovedal glas. Stacey, mož z razoranim licem, kot kdo, ki je doživel veliko razočaranj in se jc moral za svoj uspeh trdo bojevati, je občutil pri pogledu matere globok nemir. "Mrs. Bassett," je pričel nervozno, "mrs. Bassett, verjemite mi, da bi mi bilo ljubše, ko bi mi ne bilo treba obiskati vas danes. Tudi jaz imam otro-pke — in vein ,kaka skrb je to. •"Moja žena!" je rekel. Trenutek sta sc molče gledala, potem p* fc nadaljeval. "On me je ogoljufal. Seveda je bilo od mene napačno, da sem mu toliko zaupal. Resnica je, jc »blebetal, "da mi je ukradel skoro tristo funtov šterlingov in izgubiti jih ne morem. Roy je odmaknil svoje rame iz materinih rok. . ... "Ne dotakni se me, mat»l je zaklical in bilo je kot vzklik lastnega zaničevanja. Glava mu je padla na prekrižane roke. , „ Stacey je vstal s svojega sedeža, bled in vznemirjen. "Vem, kaka vsota je to za vas in njegovega očeta, mrs. Bassett," je rekel. "Lahko se postavim na vaše stališče. Tudi jaz imam sina. Nočem biti krut. Nasprotno. Mrs. Bassett, vi mi podpišite ček za dvesto in petdeset funtov in s tem bi bila stvar urejena. Jaz bi se odločil dati vam odloga, toda denar je last enega mojih klijen-tov, ne moja. Da Roya kaznujete, to prepustim vam. Bilo je le dejanje neizkušenega, to vem — saj ni izrezan iz lesa defravdantov. To ga bo poučilo." Najbrže je bila stvar Stacey-u mučna in želel je, da bi bila rešena, kolikor hitro mogoče. Mr. Bassett se je ozrl na svojo soprogo in nikoli ni pozabila tega pogleda, polnega smrtnega strahu. "Ella," je rekel hripavo, "Ella!" Zmajal je z glavo. Razumela je. On ni imel denarja. Njegove porogljive besede pred komaj dvema urama so ji zvenele v ušesih. "Previdnost. Jaz sem vaša previdnost, ki vas varuje slabih časov," je rekel in sedaj, ko je bilo treba njegove pomoči, sedaj so mu odpovedala sredstva. Bil je to najgrenkejši trenotek njegovega življenja. To je vedela in skrb in sočutje zanj sta se oglašala v njc-i nem srcu. Hitro je šla k svoji pisalni mizi, vzela iz predala čekovno knjižico in pisala z mrzlično hitrostjo. Nato je izročila mr. Stacey-u en ček. "Vi ste dober človek," je rekla pri-prosto. "V nekaj dneh pridem, da se vam zahvalim. Le sedaj ne. V tem trenotku ne." Njen glas je opešal. Stacey je razumel in z nekaterimi besedami sočutja in obžalovanja je zapustil hišo. Ella Bassett je bila s svojim soprogom in svojim sinom sama. V svojem težkem osramočenju in neprenes-Ijivem ponižanju sta potrebovala oba, prvi matere, drugi svoje soproge, kot še nikdar preje. Gledala je oba. Svojega soproga ob oknu. Razbita je bila njegova ponosna zavest samega sebe; v se utopljen, samega sebe zaničujoč je imel gla/o obrnjeno v stran. Svojega sina, ki je še vedno ves otrpnjen sedel pri mizi. Nek mehak izraz se je blesketal v njenem očesu in preko njenih potez je šlo neko čarobno svetlikanje. Vprašanje, na kateri strani je pravica, na kateri krivica, je bilo med njimi hitro rešeno. Ono "nepričakovano" jih je zadelo, izvršilo svoje najhujše delo in je zopet odšlo. Sedaj ni preostajalo drugega, kot odpustiti ter življenje, podprto od izkušenj, znova pričeti. Približala se je soprogu. "Jim," je šepetala, "sedaj je zopet vse dobro." "Bog mi odpusti, imenoval sem te..." je zaklical obrnjen v stran. "Zaslužim... zaslužim..*." V njegovem obrazu je nekaj delovalo in naenkrat je zaslišala glas — jok moža. "Jim," ga je tolažila oplašena. "Nikar! Odpuščam til" Obe roki je okle-, nila krog njegovega vratu. Lahno, skoraj čast izkazujoč ji, se je sklonil k njej in jo poljubil. "Moja žena!" jc rekel. Trenutek sta ostala v objemu, nato sta se obrnila k svojemu zbeganemu sinu. Pretekla jc preteklost, na njej se ni dalo. ničsear izpremeniti. Ostala jim je pa bodočnost, upanja polna. In če se je Ella, po vzvišenem obojestranskem pojasnilu, ozrla v najnovejšo preteklost, se je pomešala v ta čut hvaležnost za sedanjost. N. W. Phone 809. MIHAEL K0CHEYAF SLOVENSKIGOSTILNIČA« Cor. Ohio in State Sts. Joliet, II C hi. Phone: Office «5«. Res. 3704 Uradne ure: 9—12 a. m. 1—5 and 7—t p. m. Ob nedeljah od 10. do 12. Dr. S.Gasparovich Dentist :: Zobozdravnik Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 405. JOLIET, :-: ILLINOIS. W. H. KEEGAN POGREBNIK. Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrnite na to tvrdko in prepričani bodite, da boste najbolje postreženi, ker ta zavod je najboljši ter mnogo cenejši hot drugI V slučaju potrebe rešilnega vosa (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — po dnevi in ponoči. Vae delo jamčeno. POSTREŽBA TOČNA VSAK ČAS. W. H. KEEGAN, Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Salle, IH. DENAR SE VLAGA NAJBOLJE IN NAJSIGURNEJE V Prvo Hrvatsko Stedionico U ZAGREBU, CROATIA, EUROPE. in nje podružnice v: Belavaru, Broda na S. Crkvenici, Delnicama, Djakova, Kraljeviči, Novem Vinodolu, Osijeku, Požegi, Rieki, Sisku, Varaždinu, Veliki Gorici, Virovitici, Zemunu i Senja Delniška glavnica in pričuv« K 16.250.000. Nasvete in navodila pošljemo zastonj. POZOR, ROJAKINJE I Mi VMte, kje je dobiti najbolj!« so po najnižji ceni? Gotovol V masnkl J. & A. Pasdertz se dobijo najboljše sveže in prek»> jene klobas« in najoknsneji« m« Vse po najnižji ceni. Pridit« t«rej is poskusite naše meso. Nizk« cene in dobra postr«2ba naš« g«slo. N« pozabit« torej obiskati aps w našej mcsnici in groccriji na voga- ' lu Broadway and Granit« Strccta. Chic. Pkon« 27«. N. W. Phon« 111* Union Coal & Transfer Co. 515 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Moving. si Hi Ol 111 Chicago tel. 4313. Northwestern taL 41* 3404M f Joliet Citizens Brewing Co- North Collins St., Joliet, 111. t a; N gi d; d£ JPiite EJIfc Brand." pivo I Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. »n>i.040»0»0»a»0»0*0»040»040»040*0»0»« Nekaj jako lepega za Božič je angelj-sko zvonenje in trobentanje. Na milijone se jih je že prodalo v Evropi in prineslo veselje v hiše. Visoko je 1 čev. in se lahko pritrdi na vrh božičnega drevesca ali se dene na mizo. Ko se sveče nažgejo se angeljci premikajo in čarobna godba napolnuje sobo, naznanjujoča rojstvo Gospoda. Spodaj je krasna podoba jaslic v Betlehemu z napisom: "Slava Bogu v Višavah", itd., vse narejeno iz kovine in krasno barvano. Trpežno, da se ne razbije in okrašeno, ter se lahko spravi vkup. Pošljemo po parcel pošti, ako nam pošljete en dolar. THE MOERCK IMPORTING CO.. 270 West 131 St, New York, N. Y. Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje ter je najboljša pijača \ E. Porter Brewing Company Ota telefona 405, S. Bluff St., Joliet, III. ti '•cl U. sc 19f 2iv drt «rt Wot