Poštnin« plačana v gotorl*L Cena 25.— lir Spediz. in abb. post. I. gr. DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica. S. A-nastaiiO l-č">- tel. 2-30-39 Goriško- uredništvo: Goriča, Riva fjazzfiša št. 18. CENA: posamezne številka L -25.— Naročnina: mesečno' L 100, letno L 1.200. — Za ifiozemstvo: mesečno L 170. letno L 2.000. sPoštnd čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Goriuli štev. 9-18127 Leto V. - Štev. 42 Trst - Gorica 19. oktobra 1951 Izhaja vsak petek NESRAMNO BARANTANJE Marsikdo se je v bližnji preteklosti z začudenjem spraševal, zakaj so se naši kominformisti s tako vnemo' in s pravim cirkuškim pom-pom podili po slovenskem podeželju za »resnično obrambo Svobodnega tržaškega ozemlja«. Verno, da komunistični zaslužkarji in revolucionarni prevžitkarji ne ■ morejo samo posedati po številnih pisarnah KP. Vemo, da ne morejo od jutra do večera in tudi še pozno v noč polniti svojih možganskih zalog z Lenin-Stalinovimi katekizmi. Vemo, da si ne morejo neprestano beliti glave, kako bi iz palca iztisnili še po kako novo psovko in novo kleveto proti tistim množicam razsodnih in svobodnih ljudi, o katerih so sanjali, da jih že imajo v svoji kominformistični malhi, pa se je malha nepričakovano pretrgala. Vemo, da je njihovo delo predvsem na terenu, kakor temu pravi moskovsko besedoslovje. Ampak tudi na podeželju so množice delovnih ljudi do grla site praznega besedičenja komunistični^ oznanjevalcev, ki nosijo sicer na osebnih izkaznicah in volivnih listah označbo »delaveca, pa imajo z resničnimi delavci in kmeti prav toliko opravka kakor tista muha. Id je pri oranju sedela na volovskem rogu in kričala v svet: »Mi orjemo!« Tudi oče Stalin je v svoji ■modrosti predvideval tako nasičenje in je zato poskrbel, da aktivisti ne zadremljejo in da obenem po-sltižijo ne samo komunističnim idejam, pač pa tudi sovjetskemu imperializmu. Zato so naši kominfor-mistični zaslužkarji stalno na preži in pridno strižejo z ušesi, da jim ja ne uide kako naročilo. Ko pa je naročilo po skrivnostni poti uiesih, tedaj se poslušno poženejo po kraškifi cestah in Obletijo vse vasi, bodisi z nabiranjem podpisov za nur ali Za kakršno Ifoli potegavščino, ki si jo Je izmislil Kremelj. HUDO WBEI»JE OB SUEZU Z|ahteve egiptske vlade ogrožajo varnost Srednjega Vzhoda Ponovno smo že v našem listu opozorili na nevaren položaj, ki vlada na Bližnjem in Srednjem vzhodu. Toda razvoj teče še 'hitreje, kakor pa je bilo pričakovati. V, svrho lažjega razumevanja bo naj? ibolje, če si v par potezah ogledamo trenutno sliko. ■Perzijski ministrski predsednik, Mosadek je še vedno v Združenih državah, kjer razpravlja Varnostni svet Združenih narodov o vprašanju perzijskega petroleja. Kakor ie znano, je predložila angleška vlada Varnostnemu svetu resolucijo, ki je pa Mosadek ne mara sprejeti, ker vztraja na tem, -da je vprašanje perzijskega petroleja izključno notranje vprašanje perzijske države, v katerega se ne sme nihče, vmešavati. Egipt, ki je proglasil svojo pogodbo z Veliko Britanijo glede vojaške obrambe Sueškega prekopa in skupne uprave Sudana za nično, je odklonil zahodne kompromisne predloge. Po teh predlogih bi se namreč Egipt priključil posebni o-brambni organizaciji za Vzhodno Sredozemlje in britanske čete bi ostale skupno z drugimi četami držav, ki bi k organizaciji pristopile, ob 'Sueškem prekopu kot pred-, stavnice te organizacije in ne ve^ kot zaščitnice starih pravic Velike Britanije. Na ta način bi bilo namreč zadoščeno egiptski želji, ker bi| bila anglo-eigiptska pogodba razveljavljena, In .zadoščeno bi bilo potrebam varnosti, ker bi bilo poskrbljeno za učinkovito obrambo tega važnega ■ področja, kakor je Sueški prekop. Predlog so močno podprle tudi Združene države. iNa splošno presenečenje pa je E-gipt izjavil, da se taki obrambni organizaciji ne namerava pridruži 1 ti. Egiptska kriza se je na ta način močno zapletla: Veliki Britaniji, ki predstavlja v tem primeru skupne je mnogo ležeče do varnosti na; l daj četrti člen v tej verigi politič- stratesko tako važnem ozemlju Bližnjega lit Srednjega vzhoda. iNa drugi strani pa so ostali egiptovski nacionalisti, ki najbrž ne bodo sa n ih nasilstev. Atentat na pakistanskega ministrskega predsednika je sicer izvršil .pripadnik skrajnostne raohame- mo besedičili, ampak bodo najbri; | danske skupine, toda na drugi stra- * SDZ o Svo- interese zahodnega sveta, so se Rrin Plakati za vieoato* t su* o svo- ,. badnem tržaškem ozemlju to , mar-siko ga presenetili. Mnogi so se izpraševali, če je res že zmanjkalo čiste marksistične špage, da so se morali lotiti vprašanj, ki s komunističnimi modrostmi nimajo neposredne zveze, in to celo v obliki ki jo je komunistična praksa že davno zavrgla. Saj vemo, kako je z »debatami« na oni strani železne zavese, posebno s tistimi, ki po svoji vsebini niso priklenjene na komunistično tnalo. Res se je marsikdo spraševal, kaj imajo kominfor-mi stični zaslužkarji zopet za p lotom. Razne izjave kominformističnih oblastnikov v rimskem parlamentu člamki v »L'Unitd* ob zadnjem gorečem razpravljanju o usodi našega ozemlja in tudi po kakšna neprevidno izluščena beseda domačih kominformističnih gostobesednikov vse to je nakazovalo, da se na ko-minformističnem nebu nekaj bliska) Se prav posebno sumljive pa so bile številne »debate s samim seboj«. pri katerih so slovenski kominfor-■misti poskušali oprati svojega lastnega zamorca s preizkušeno komunistično taktiko odlaganja lastnega blata pred tuj prag. Pri edini demokratični debati so se na vse svoje napisane in podpirane izjave glede Svobodnega tržaškega ozemlja enostavno požvižgali, izgovorjene trditve pa kratko in malo utajili. Tudi to je bilo čisto v duhu komunistične dialektike, s katero lahko vse dokažeš in vse utajiš. Z zadnjo zunanjepolitično debato v rimskem parlamentu pa sta se Togliatti in Nenni enkrat požvižgala na ves krvavi pot raznih Šiško-vičev, Bidovcev, Franzetov, Malalanov in podobnih, ki so se že veselili novih napredovanj na lestvi ci tržaške partijske mogočnosti »Delo« je v resnici napelo vse sile da bi1 jih pri teh naporih čim uspešneje podprlo. Odkrito in nedvoumno sta oba gromovnika laškega komunizma izpovedala, kaj mislita o Svobodnem tržaškem ozemlju, in Nemi je pri tem še globoko poškilil preko črte STO-ja. Verjetno so Sli vsi lestvičarski napori zaenkrat rakom žvižgat Tudi Vidali sam nam je prejšnji petek jasno r>ovedal, kaj njegova partija misli o Svobodnem tržaškem ozemlju, čeravno se je na vso moč trudil, da bi vso zadevo zaenkrat pregrnil s plaščem tržaškega guvernerja. Siškovič se je sicer pri neki priliki pridušal, da so vse KP samostojne (pri tem je seveda porabil na svojega včerajšnjega ktru-inega očeta Tita, kateremu danes Ukazuje gorečo hvaležnost), pa ga je Vidali temeljito demantiral. družile tudi ostale velesile, posebf no 'Francija, ki se boji krize v svojih lastnih severno-efriških pokra! jinah, in Združene države, ki jim prešli tudi k dejanjem, ln res, dejanja so že pričela. Vrstijo se napadi na britanske vojast. Dritanske trgovine in vozila, vojašnice itd. Britanska vojska je morala intervenirati in prišlo je do streljanja, do mrtvih in ranjen.h. Vse to podžiga razdražene množic^ in kakor izgleda izgublja egiptovska vlada počasi oblast nad ulico. Britanska vlada, ki je v egiptov-v skem primeru v mnogo ugodnej-' šem položaju, kakor pa je bila v Perziji, ne namerava popustiti. Vozi ojačenja, njene čete so do nadaljnjega zavzele v nekaterih mestih vaine strateške točke in sedaj je v Meliki meri odvisno prav od egiptovske vlade, da pokaže, če zna pravilno vrednotiti položaj. Napetost je res velika, toda pretiravali bi, če bi v njej že sedaj gledali nekaj, kar se da urediti samo z oboroženo silo. V tem težavnem trenutku pa sta počila na drugem koncu islamskega sveta, skoro na njegovem skrajnem vzhodu, dva usodna strela; kot žrtev fanatičnega mohamedanca je padel predsednik .pakistanske vlade Liaquat Ali Khan. Preminuli državnik je bil velik prijatelj Velike Britanije, kjer je končal svoje pravne študije, v domači politiki pa ie .zagovarjal sporazum z Indijo. Izgleda, da ni bilo ne prvo ne drugo ‘po godu tistim silam, ki skušajo sedaj do skrajnosti razpihati nacionalistična čustva islamskega sveta, in zato je bil likvidiran. Velika Britanija je na ta način v roku nekaj mesecev izgubila že svojega četrtega velikega prijatelja med mo-'hamedanci. Prvi je bil ubit pred- ni ne snu mo pozabiti, da je prav, Liaquat Ali Khan pred sedmimi meseci odkril in v kali zatrl komunistično zaroto, ki se je hotela polastiti oblasti v državi., Ob upoštevanju celotnega mednarodnega položaja se namreč opazovalci nikakor ne morejo upreti domnevi, da je za vso to igro pravzaprav Sovjetska zveza, ki pričakuje, da bo s podpihovanjem skrajnežev in z neredi oslabila zahodne postojanke v mohamedanskem svetu, uničila tamkajšnjo bogato petrolejsko industrijo in se je nato tudi sama polastila. Dogodki bodo pokazali, če se Arabci in drugi mohamedanski narodi zavedajo nevarnosti, v katero jih premeteno poganja sovjetski Politbiro. SOVJETSKI GENERALI Nft PRODAJ 1« NA POSODO '. i z> M S ■ fe A STALIN: »Mogoče bi Izbrali, tovariš Bidovec, za tržaškega guvernerja kar mojega osebnega opričnika, ker mu line tako lepo zveni po tržaško» in tudi »boljša rešitev* bi bila tetko laze izvedljiva; je to general kavalerije Cif Pinja-ta ČiferjulovA Hifc novega glede Trsta Tržaško vprašanje in njegovo reševanje je postavljen^,, zopet na mrtvi tir. Tako bi vsaj sodili po zadnjih jugoslovanskih in italijanskih izjavah. Jugoslavija namreč ne mara pristopiti k pogajanjem, na katerih bi bila tudi samo omey njena tristranska marčna izjava, i-talijanska zbornica pa je naročila tvoji vladi, da se sme pogajati z Jugoslavijo samo na jx>dlagi tristranske izjave. De Gasperi je bil sicer oprezen ter je sprejel parlamentarni sklep samo kot »priporočilo« in ne kot obvezen nalog, toda v zvezi z drugimi njegovimi izja- .... vami je tudi že to dovolj, da pre- sednik perzijske vlade Ali Razma- pred Jugoslaviji prihod k skupni ra; Isto usoda je doletela kralja Abdulaha in bivšega libanonskega ministrskega predsednika Riad Et Solha; Liaquad Ali Khan pa je se- zelenl mizi. V diplomaciji je sicer vedno vse mogoče, toda zdi se nam, da smo tudi po tem tako velikem razbur- Jugoslavija preživlja zadnje čase nekam težavno obdobje. Smo komaj v času spravljanja poljskih pridelkov, pa morajo že ministri govoriti o odporu na vasi, o kmetih, ki ne marajo izpolnjevati svojih obveznosti, z drugimi besedami, o vedno večjem nezadovoljstvu, ki zajema vse širše plasti naroda. Obilico takih značilnih izjav so izrekli razni najvišji jugoslovanski oblastniki na zadnjem kongresu delavskih sindikatov, ki je bil pretekli teden v Zagrebu. Najdaljša govora sta imela Tito in Kidrič, slednji je posebno blestel z dolgimi kolonami številk, ki jih je iztresal, da je bilo veselje. Kakor smo že zadnjič .omenili, je Tito popravil svoj govor, ki ga je imel v Rankovičevem, in je podčrtal, da ni imel namena napadati zahodnih držav, posebno ne onih, ki mu dajejo pomoč, ampak je hotel samo povedati, par gorkih do- Gospodarske teiaoe d FLRJ Kongres sindikatov v Zagrebu - Z glavo skozi zid - Allen in Tito Krono tržaškemu vprašanju pa je postavil na glavo sam oče Stalin ki je odkrito povedal, da 'je mogoče urediti vprašanje revizije italijan ske mirovne pogodbe, torej tudi vprašanje Svobodnega tržaškega o-zemlja s podobno kravjo kupčijo kakor se je to zgodilo s koroškimi Slovenci. Ti so šli za 150 milijonov dolarjev; cene za Svobodno tržaško ozemlje kremeljski mešetarji niso postavili v dolarjih. Italija naj se odpove Atlantskemu sporazumu in sovjetski podpis na izjavi z dne 20. marca 1948 ne bo odmanjka.1; to ;e kratka vsebina Stalinove ponudbe. Sedaj se tudi nihče več ne bo čudil cirkuškim podvigom slovenskih kominformistov glede Svobodnega tržaškega ozemlja. Čedna tru-mica rdečih apostolov je pripravljala ugodna tla za Stalinovo bombo. Bomba pa ni atomska. Iz kremeljske moke ne bo kruha! Bomba je udarila mnogo prekasno, zadela ni Trsta, ker je cepnila v morje. Razkrila pa je vsem tržaškim Slovencem, da je »nesramno barantanje« sovjetski izum — en sam pristen od toliko prisvojenih. Lani na Koroškem, letos v Trstu — res slovanska ljubezen Moskve je naravnost čudovita, še bomo peli: »Hej Slovanil* mači reakciji, ki postaje vsak dan pogumnejša. Nekje je izjavil, da ima sedaj Jugoslavija 1,700.000 manj ljudi, kakor jih je imela pred vojno, kar pa nikakor ni v skladu s statistikami, po katerih je Jugoslavija že proti koncu lanskega leta presegla število svojega predvojnega prebivalstva. Toda to samo mimogrede, da se bo videlo, kako o-bupno mora režim iskati razloge za gospodarsko polomijo, ki je značilna za sedanje stanje v državi. Tito je v svojem govoru poudaril, da delavci še vedno niso dosegli one stopnje, da bi bili toliko zavedni, da bi dajali prednost predvsem skupnosti. Očital je delavcem, da mislijo samo na svoje koristi in so v jesenskih mescih množično zapuščali tovarne in rudnike, kjer so dobivali po 300 - 400 dinarjev na dan, da so se podajali na delo na deželi, kjer so dobivali 1000 din. Nato je Tito na široko govoril o socialistični blagodati nove države, njeni naprednosti, primerjal jo ie z žalostnimi razmerami v Sovjetski zvezi, pojasnil je, zakaj kot revolu-, cionar prej ni smel govoriti o resničnih Tazmerah v Sovjetski zvezi, ker bi s tem škodoval izvedbi revolucije na domačih tleh itd. Nekam gorostasna je vloga, ki jo igra v današnjem jugoslovanskem gospodarstvu Boris Kidrič. Kot nai-višji gospodarski funkcionar na najnaravnejši način pobija in do-, kazuje vso zgrešenost tega, kar je še sam do včeraj blagoslavljal, proglaša nova pravila in nove resnice 'Samokritika je res čudovita iznajd ba! V demokraciji so ljudje navajeni, da ga nekdo polomi in potem potegne konsekvence. Ce ni sposoben, pospravi svojo kramo in gre. V ljudskih demokracijah pa je nedvomno drugače: dosedanje jugo- slovansko .gospodarstvo je končalo s popolno polomijo, a ljudje se niso prav nič izpremenili. Od naroda zahtevaio samo, naj .zavrže to, kar so mu do včeraj kovali v deveta nebesa, in naj jim zaupa, da bodo odslej delali pametneje in bolje. Toda ljudje so to igro spregledali J n narodova modrost je verjetno starejša od nazorov njegovih sedanjih oblastnikov. Zato je tudi Ki- drič v prvem delu svojega dolgega govora polemiziral posebno s tistimi, ki očitajo sedanjim jugoslovanskim’ politikom, »da so še vedno preveč trmasti, da gre tu pravzaprav za prestižna vprašanja ugleda«, t. j., da sedanji oblastniki še vedno nočejo priznati, da so bili njihovi načrti v osnovi napačni, Lepa je primera, ki jo je iznesel! Tako-le je govori) Kidrič: »Kar se tiče mnenja, da gre za vprašanje ugleda, lahko samo še enkrat odgovorimo, da tu ne gre za nikaka vprašanja ugleda, marveč .za najbolj življenjska vprašanja naših narodov in države. Kar zadeva mnenje, da še vedno bijemo z glavo ob zid, je treba torej poudariti, da smo že prebili zid, pa čeprav z glavo!« Vsa čast: kdor ima tako trdo glavo, da jo uporablja za prebijanje zidov, ta pač nikdar ne bo ničesar spoznal niti videl! Vkljub vsem trditvam titovskih veljakov pa gre življenje svojo pot in nobena »socialistična« u-smerjenost ni tako nedotakljiva, da se ne bi morala prej ali slej uklo-| niti železnim zakonom pametnega gospodarstva. Izgleda, da so se posebno jugoslovanski kmetje naveličali več nih obl ju« in posebno še groženj, da 'bodo oblastva nadaljevala s socializacijo kmetij. Zato pridelki stalno padajo, vedno več je takih, ki ne marajo oddajati predpisanih količin pridelka, za-drugarji gledajo nejeverno, zakaj bi morali prav oni dajati poceni, ko privatni kmet lahko skrije in drago proda itd. Vse to ima za posledico prazna skladišča in nezadovoljstvo na vasi. Razvoj je prišel do take stopnje, da sta pred dnevi o tem odpora vasi razpravljale cele Tito in ameriški poslanik Allen. Kakor je znano, so Združene države svoječasno dale Jugoslaviji, gospodarsko pomoč pod pogojem da bo podvzela primerne ukrepe za povečanje domače proizvodnje. Nove grožnje kmetom, kazenske ekspedicije po vaseh pa vsaj po ameriških pojmih niso prav najprimernejše sredstvo za povečanje domače proizvodnje. Verjetno je veleposlanik Allen Titu to ne sestanku tudi povedal. kan ju vode okrog tržaškega vpra sanja končno zopet prišli do tega, kar smo ves čas napovedovali: dokler ne bo pri vseh prizadetih straneh zmagala zdrava pamet, je pač »status quo* edina možnost, ko bo zmagala pamet, pa je dejanska vzpostavitev Svobodnega tržaškega ozemlja v vsem njegovem obsegu nujnost, ki jo nalagajo ne samo mirovna pogodba, ampak tudi nesporne koristi tukajšnjega prebivalstva. Pri tem pa moramo tudi s svoje strani poudariti, da se kot Slovenci tudi za prehodno dobo nikakor ne moremo zadovoljiti i sedanjim položajem v coni A, kjer »o nam odrekane mnoge osnovne narodnostne in človečanske pravice, kjer se nam otežkoča zaposlitev itd. Ne moremo se zadovoljiti niti s položajem v coni B, kjer so vsemu prebivalstvu brez razlike, razen pri■> stašem režima, odvzete vse demokratične politične pravice. Ce smo že proti svoji volji prisiljeni prenašati posledice tujih nesporazumov, ki jih sami nismo izzvali, potem moramo pač zahtevati, naj te tudi v tej prehodni dobi, ki traja že dolga štiri leta, povsod v enaki meri upoštevajo prat>ice, ki so nam kot prebivalcem tega ozemlja v mirovni pogodbi z Italijo zajamčene, naj se z ozemljem upravlja v duhu določil te pogodbe, ki je še vedno v veljavi in naj se ozemlja, ki mora biti enotno, z umetnimi mejami in drugimi postopki ne trgw na dvoje. stvarmi tudi »nasilno preselitev o-trok z namero celotnega ali delnega uničenja narodnih, rasnih ali verskih skupin*. Nota Romuniji obtožuje to državo, da pridržuje 9 otrok, ki so ,i nepazljivosti prekoračili romunsko mejo 19. junija *1»50 in ki so jih nasilno odvedli v notranjost Romunije. . Bolgarijo pa obtožuje Jugoslavija pridrževanje treh šolarjev, ki so zgrešili pot-in pomotoma zašli na bolgarsko ozemlje. Jugoslavija po-j udarja, da bi bolgarska oblastva morala po najosnovnejših -frlovečani skih načelih takoj vrniti ie otroke. Collins v Beogradu V Beograd je v nedeljo prispel šef glavnega stana ameriške vojske general Lawiton Collins, da bi razpravljal s Titom o ameriških doba-* vah orožja za jugoslovansko vojsko. Kekor izgleda, so vse tehnične točke dogovora ie sporazumno določene, obstoja še ena sama večja razlika, ki jo- je treba premostiti. Amerika zahteva namreč, da bi podobno kakor v drugih državah tudi v Jugoslaviji njena vojaška misija nadzirala uporabo in razdeljevanje, ameriškega orožja. Komunistična partija Jugoslavije pa se odločno upira prisotnosti ameriških častnikov ne jugoslovanskih tleh, medtem ko se Združene države upirajo, da bi nekontrolirano dajale svojo pomoč. Najbri se tudi pri tem vprašanju jugoslovanski režim boji, da ne bi še večje število ljudi spoznalo njegovo veliko nepriljubljenost med narodom, ki bi ga Zahod v. primeru vojne rad imel na svoji strani. Usoda obpfldnlkA iZ nedavno aretacijo odpadlega madžarskega katoliškega duhovnika Balogha, ki se je v zadnjih le-itih zelo zavzemali za komunistično stvar in se je postavil v boju proti katoliški cerkvi in madžarskim katoliškim škofoma čisto na stališče .madžarske vlade, so madžarski komunisti spravili same sebe v očitno zadrego, kar dokazuje dejstvo, da madžarski tisk še do danes ni o-menil Baloghove aretacije. Kakor se zdi, je Balogh izkoriščal vse svoje uradne funkcije v madžarski »ljudski demokraciji« za to, da je prikrival za. tem svojim delovanjem svoje velikopotezne tihotapske posle. Njegove uradne funkcije pa niso bile majhne. Med drugim je bil predsednik mirovnega odbore katoliških duhovnikov ter usitanoviielj in predsednik so-potniške »Neodvisne demokratične stranke«, ki so jo imenovali tudi Baloghova stranka. Madžarska tajna policija ga je prvič aretirala letos v mesecu juniju. Cez nekaj dni ga je sicer izpustila, toda po najnovejših poročilih iz Budimpešte je bil pred kratkim spet aretiran na svojem domu. V času, ko je bil na svobodi, pa se je podal k'škofu Ham-vasiu in mu rekel, da. hoče izstopiti' iz mirovnega odbora katoliških duhovnikov in da si želi, de bi ga pa- ‘ pež odvezal izobčenja, da bi lahko spet opravljal svoje duhovniške dolžnosti. Dediščina nekdanje ljubezni Jugoslavija je poslala državam, ki so članice OZN, besedilo not, v katerih obtožuje Sovjetsko zvezo, Romunijo in Bolgarijo, da pridržujejo jugoslovanske otroke proti volji njihovih staršev in varuhov. Nota Sovjetski zvezi navaja, da pridržuje Sovjetska zveza protizakonito 63 otrok, ki so prišli leta 1945 tja zaradi študija, od junija 1948. Sovjetska zveza ni odgovorila na nobeno jugoslovansko eahte-vo glede teh otrok. Nota izjavijo, da pridrževanje otrok po sovjetski vladi krši osnovne pravice staršev do otrok kot tudi splošno izjavo o človečanskih pravicah. Navaja dalje, da krši pridrževanje otrok tudi konvencijo ZN proti rodomoru, ki označuje za rodomor med drugimi Benepil Ilire? premičen v Hong Kong Bivži poveljnik zavezniških sil v Trstu general Sir Terence Airey, doslej podpoveljnik glavnega stana vrhovnega zavezniškega poveljstva v Parizu, je bil imenovan za po-: veljnika angleških sil v Hong Kongu. General Airey bo prevzel noVo poveljstvo februarja 1952. Nasledil bo generala Roberta Mausergta, ki > je bil imenovan za poveljnika zavezniških sil v Južni Evro;pi. Agencija »'United Press« javlja," da velja general Airey za enega izmed najboljših strokovnjakov angleške vojaške tajne službe in enega izmed najboljših angleških diplomatskih generalov. Prebeg jngoslovanshego letala Dne 17. t. m. je jugoslovansko !e7 talo, ki je opravljalo polete na progi Beograd - Ljubljana, pristalo v Švici s .številnimi jugoslovanskimi gospodarskimi osebnostmi. Prebeg sta organizirala oba pilota, ki sta prosila švicarska oblastva za azil. Ostali potniki so se takoj vrnili v Jugoslavijo. Stran 2. DE M OJC S A C I f A .1^ - -tvr Leto V. - Stev. n mk— jm!> mam ■■ VESTI z GORIŠKEGA ZASKRBLJENOST slovenskih vernikov Slovenski verniki na Goriškem nam vedno pogosteje izražajo svo^ jo veliko zaskrbljenost zaradi imenovanja bodočega škofa. 'Naši verniki se namreč bojijo, da se jim bo tudi na cerkvenem polju godila krivica, kar se tiče jezir ika. Zlasti že sedaj trpko občutijo* dejstvo, da sedanji apostolski upravitelj goriške škofije .ne obvlada Slovenskega jezika. To dejstvo porazno vpliva na birmance, botre in, starše, ki radi slišijo, da se ta zakrament sv. birme podeljuje v slovenskem materinem jeziku. V današnjem težkem položaju, v katerem so goriški Slovenci, ko nam državna oblastva kratijo naše jezikovne jjravice, potem ko so nam jih tako slovesno obljubljala pred 15. septembrom 1947, bi imenovanje škofa, neveščega našega jezika, zelo hudo zadelo slovensko manjšino, ■ki z vso upravičenostjo gleda r.a pristojne cerkvene , kroge z zaupanjem, da ji vsaj oni prizanesejo •gorje na jezikovnem polju. Krivice, ki se godijo našim bra-,‘tom sjovensK.im vernikom v videmski pokiajini, kjer je nadškof No-■gara odkrito proti spoštovanju našega materinega jezika, in- dejstva, da "vse preveč veliko število -italijanskih šovinistov »»kiuša prikrito, ■vpljvati na merodajnem mestu, da bi bil novji škof izrazit italijanski nacionalist, porazno delujejo na naše vernike,' ki imajo prirojen čut ljubezni in spoštovanja do svojega materinega jezika, jjjpsebn® v cerkvi, kjer molijo’ Boga, ki jim je* jev.ik podaril in ga ob rojstvu našega rodu blagoslovil. To zaskrbljenost še povečujejo ■razne okoliščine, ki utegnejo biti neprijazni znaki, da se Slovencem nič kaj dobrega ne obeta. Tako smn izvedeli, da je - slovenski oče prosil za sprejem svojega otroka v škofovski zavod v Goaici in se priporočil,'da bi otrok imel 'Tedenski tudi nekaj ur pouka v slovenščini. Na žalost pa mu je bila prošnja odbita prav zaradi ,tega priporočila Komisiji, ki je prošnjo rešila, je predsedoval sam sedanji apostolski upravitelj goriške nadškofije!... Goriški Slovenci, kakor tudi oni ir. doline Nadiže in Tera, smo mno-: go pretrpeli pod fašizmom, 'tako da ^e danes čutimo hude posledice nasilnega raznarodovanja, zlasti v videmski pokrajini, kjer jim tudi cerkvena oblastva iz Vidma delajo krivico in grenijo življenje. Zato pošiljamo s tega mesta pristojni cerkveni oblasti v Rimu želje ?n prošnjo slovenskih vernikov, da u-pošteva zadevo našega jezika, ko pade odločitev za imenovanje novega goiriškesa nadškofa. V obmejnih jezikovno mešanih krajih mora, veljati nujno pravilo, da mora biti zadoščeno vsem vernikom glede njihovega materinega jezika. Samo na ta način pridobi cerkvena oblast zaupanje vseh vernikov, ki gleda '■ nanjo kot gleda človek na pravičnega sodnika, vero v božjo pravičnost pa ves sijajni blesk čiste rodnice in pravičnosti! MATURA V jesenskem roku so napravili maturo čez licej s slovenskim učnim jezikom v Gorici gospodje: Kranjec Slavko, Stekar Jože, Vrto-| vec Dominik, V.uch Silvij, Wal-tritsch Marko in Delpin Neda. Ce?, ■učiteljišče pa so naipravile maturo gospodične: Hussu Vijola, Nanut I-vana, Maraž Dora in Plahuta Tatjana. Ko čestitamo enim in drugim, želimo prvim srečno nadaljevanje študijev na vseučilišču, drugim pa srečno in plodno delo med našo, šolsko deco! Ljudsko Štetje 25. t. m. bodo posebni odposlanci komisije ,za ljudsko štetje dostavili vsakomur na dom tiskovine, ki jih bo moral izpolniti do 5. novembra t. 1. in ki bodo služile za ljudsko štetje in za popis industrijskih ter trgovskih obratov. V tiskovine bo treba zabeležiti položaj, kakršen bo v noči od 4. na 5. november. Pri tej priliki opozarjamo na?c javnost, da zakon od 2. aprila 1951. štev. 291, ki ukazuje izvršitev tega štetja, ne določa, da mora biti na tiskovini zabeležena tudi jezikovna, ipripadnost, in torej občevalni jezik! NATEČAJ Doktorji prava in političnih ved se lahko udeleže natečaja pa podtajnika pri notranji civilni upravi. Prošnjo je treba poslati na krajevno prefekturo do 19. novembra t. 1. Vsa podrobnejša navodila in pojasnila daje pristojna prefektura. Obupno stanje goriške tmouine Širši javnosti je gotovo le malo znano, v kakšnih' vodah so zlasti manjši goriški trgovci. Pagosti primer trgovin in delavnic, ki zapirajo svoja vrata za večne čase, ostanejo največkrat omejeni na dotične ulice in bližino. Toda Trgovska zbornica ima o vsem poteku jasen in nezmotljiv pregled. O tem giba nju trgovin izdaja vsak mesec nekako poročilo, ki pa največkrat v stane skrito ali le malo dostopna širši javnosti, kajti krajevni časopisi se s tem ne marajo baviti, ker je to popolnoma negativen pojav ne le »cone franke«, ampak tudi politike italijanskega prestiža v teh krajih. Včasih pa le pride kaka drobtinica na dan in takrat se občinst.v-semnajst tisoč lir pokojnine ostalo samo dvanajst za prehrano te pet-, članske družine. Kake zaposlitve, da bi zaslužil še kaj jpoleg pokojnine, ni mogel dobiti. Vrinil se je bil v delavsko čafo (■»Cantiftre di lavoro«), kjer je pre-_ jemal nekaj hrane in pet sto liri na dan. Pa so ga tudi od- tu spodili, češ da ima pokojnino. .. • Tako je baje večkrat ■ izrazil že-! ljo, da napravi konec svojim dnem. Pisanje šovinističnih italijanskih' listov, ki tragično-smrt nesrečnega orožnika izrabljajo v svoje zle namene, je torej neupravičeno in krivično. Med vojno so Italijani uvedli povsod na slovenskem ozemlju policijsko uro, ki je bila popolnoma krivična. Kogar so v policijski uri zasačili na prostem, so ga na, mestu ustrelili. In koliko naših ljudi so na ta način j>obili zgolj iz so-, vraštva do našega rodu! Tega še, italijanski šovinistični tisk seveda ne sjpominja! GOSPODARSTVOI Pazite na moit! T* dneve je potegnil selo mrze} val in ponekod v .gorah je upadlo Audi precej &ne#a. ho bo inaelo ssa posledico, da bo tempetaUira Vsaj v j»čnih jurah — padla pod 16 stopinj. Ker pa mošt vre š* -bi moglo -tako m rilo vreme zfttt*tlaviti »vretje novega vina. 'Posledica bi‘bila nezdravo vino Ud. V takem primeru mo* -ramo -v kleti-nujno sjatetrMl -peč in - obširno pisano, da je ■ bito potrebno do 10. t. m. prijaviti t dohodke, ki presega-jo ' gotovo, po cakenu ' predvideno vsoto. Kdor iT (na dohodke za prijavo, naj tega podaljšanega roka ne aamudl! Z<$ zamudnike so predvidene občutne kazni, In sicer do 10. novembra globo lffi poviška na davku, po 10. novembru pa globa od 3500 do 300.000 lir. proti komunizmu. So pa ljudje, zlasti nekateri kmetijski veščaki, ki agrarni -reformi odločno nasprotujejo, češ da se bo zmanjkala produkcija. -Ne vemo, v koliko bi to bilo .res, toda -eno je gotovo, da kmetje sHijo ven tz kolonstva in hočejo postati samostojni. Proti temu socialnemu pojavu, ki je razen tega itudi *nak napredka, je -zločin se protlviti. Vlado pa je tudi pre-j več birokratična. N« dovoli namreč, da bi z«nljo, ki je namenjena za frrfoumo, lastniki prodali sami lastnim kmetom. Ali 'hočejo s tem ra-braniti -špekulacijo, ker bi najbrž gospodarji lskupili večjo ceno? Vsekakor bi bilo želeti, da — kjer-kmetom to uspe — gospodarji sami prqda)o'-)cmrtije svojim kmetom, in da vlada pri tem kmete denarno podpre s posojilom, vračljivim v, recimo, 25. letih. 'Upajmo, da bodo počasi tudi naši koloni prišli do zaželene samostojnost! Agrarna reforma Italija je tipična dežela kolonstva, eato pa tudi agrarna reforma, ki ■ jo vlada uveljavlja, tako zelo počasi napreduje. Namen te naše a-grtirne reforme je, ustvariti mala lastništva in omejiti obseg posesti velikih posestnikov. Kot zamisel je hvalevredna, ker le zdrav in sa-| tnostojen kmet bo ln je uspešen jez Zgodnja zelenjava Ce hočemo pridelati bodisi za lastno uporabo ali za prodaj, žele-) njavo spomladi, bomo sedaj v jeseni posadili sadike v lehe, kakor to delamo spomladi za jesenski pridelek. Sadimo lahko verzote, zelje, bro-kole in zlasti zimsko solato, tako imenovano ledenko. Ta nam bo spomladi napravila lepe glave in je zato takrat tudi zelo draga. Houa tovarna lesnih proizvodov Na Tržaški cesti bo kmalu dograjeno poslopje nove tovarne, ki bo predelovala les, ki ga goriška občina uvaža iz Jugoslavije s pon sebnimi carinskimi olajšavami. Izdelovali bodo predvsem pohištvo. V tovarni, ki je last treh ali štirih goriških industrijcev, bo zaposlenih približno 100 delavcev. Ta bo prvi konkretnejši primer otipljivega sadu 'goriške »proste cone«, ki je na žalost do sedaj rodila le grenke sadove trpkega razočaranja. Tudi pri tem podjetju bo verjetno ves dobiček šel le v žepe delničarjev, in Goričani ne bodo imeli drugega dobička, kot da se bo število brezposelnih znižalo za 100. Zakaj morajo ugodnosti »proste oone« občutiti in uiivati samo bogataši, ki že Itak lahko žive brez vladnih olajšav, medtem ko ljudstvo strada in si ne more ničesar privoščiti? /Šoča« (štev. 218 od 13. t. m.) se^ repenči, ker je devet kandidatov zj liste »Čebelica« vložilo priziv proti sklepu sovodenjskega občinskega sveta, ki je zavrnil zahtevo, da se, devet svetovalcev liste »DFS« razreši dolžnosti in na njihovo n)estfl. imenuje prav tistih devet z li‘s.te »Čebelica«, ki so se pravočasno pritožili proti štetju glasov, oddanih na volitvah od 10. junija. .»Soča« se zaman iA krivično pritožuje, ker je sam občinski svet, kjer imajo pristaši »DFS« večino in župana, pregledal oddane glasove in jih priznal listi s »Čebelico« dvaintrideset več, kot ji jih je bilo priznanih :.a časa volitev. Na seji občinskega sveta od 2. septembra t. 1. je gospod župan iz-f ■javils »Pregledovali bomo tudi naše glasove, čeravno smo mi zamudili rok za pritožbo.« In res je obč. 6vet pregledoval vse glasove >r, trontaši so si jih prišteli kar štiriintrideset več. Toda tako postopanje je .proti zakonu. In ker ima lista s »Čebelico« priznanih dvaintrideset veljavnih glasov več, ima hkrati tudi večino na volitvah oddanih glasov. Zato ima prizadetih devet kandidatov pravico zahtevati, da odpade devet IJront^ških svetovalcev, ker imajo njihov« mes*o pravico zasesti 'tisti, ki so ,se pritožili. 3&kon je ^akon, trdijp iron-■taši, leadar .jim to služi. Zakon je zakon, trdimo mi, kadar je /akon pravičen in se ga lahko prosto po-šlujimo. Manjšinski svetovalci, tu je i)a4i trije svetovalci v obč. svetu,’pa .se ravnajo samo po y.akonu i^i prav .gotovo ne, kakor piše »Soča«. "i iihnI V ftvinogrgdih softčnih se trte šibijo, od rose blesteče jfh grozdje teži. Med trtjern se vrabčki j>xeširi\o \ovijo. Ko grozdja najedli, Zleteli so vsi. Ze v zgodnjem se jutru sosedje ,budijo z brentači na ramah in čebrom na tleh. Kot bratje vzajemno k trgatvi hitijo raddstnih obrazov, na licu jim smeh. Obilno trgatev in dobrega vina si znanci želijo stlskaje rokd. Na vozu otroci, za vozom mladina, vsi stari in mladi veselo pojd: Oj, grozdje, ki sonca se željno napilo, k trgatvi nas vabiš, ponujaš se v dar. Si v gričastih Brdih i zemlje nam vzklilo, nam trudnim kolonom zaklad - blagodar. TUGOMIR Prodaja gob Goriški župan opozarja občinstvo na umestnost nakupovanja jedilnih gob' šarilo na pokritem trgu, kjer se gobe zdravstveno pregledujejo in izločijo, kar jih ni za jed. IZ-JUGOSLAVIJE Juge slovanski listi se v Zadnjem času precej bavijo z delovanjem duhovščine, ki jo obtožujejo najrazličnejših proti-dj'žavnih dejanj. Izbrali smo le nekaj cvetk! CELJSKI OPAT i,n popravljanje lame cerkve. Na konlerenci OF v Celju so govorili tudi o protiljud-skem delovanju celjskih duhovnikov, od katerih ni nihče član OF in tudi - ne društva Sv. Cirila in Metoda/Predvsem so grajali opata Kovačiča, ki je zbiral prispevke za popravilo iarne cerkve z dovoljenjem ljudske oblasti, pa je denar porabil za popravilo raznih kapelic; brez vsakega dovoljenja je tudi organiziral izbiranje podpisov za udeležbo otrok pri veirskem pouku. TUDI hirva-tska duhovščina bi rada v kalnem ribarila. Katoliški duhovnik Drakovič je na ladji SOLINE, ki pluje proti Dugemu otoku, razobesil vatikansko zastavo, na cerkvi pa rdeče-belo-modro brez zvezde, pa je na vprašanje pomnika odvrnil smeje, da mu tako veleva vest; duhovnik Crnkovič Lz Bjelo-vara pa javno jjovori, da je v mestu št vedno .mnogo neumnih ljudi, ki hodijo v prvomajskih sprevodih in drugih .manileatacijah .ljudske Xron-te, pravi .še:.bli^a se vojna, po y>oj-it^i ,pa ne bo (ped ,ryajmi a«>beneia komunista več. Vsi duhovniki po Hrv^taikem pa govorijo, da je .vsaka oi?|ast a^časna in da je Cer- Mv -večna, krofom »ra.vijb. ’;5dp.j pobijajo prispevke za ^e^kev, -poštene ljudi, ki se nw<},-odrekli $rt»tvu. Pravoslavni .duhovniki v ^ijeJova-ru pa govorijo, da bi bil sl^in Jaa^novati Paveliča in ^ptt^koviča, »ta .dva velika moža in politika« ter so prepričani, da ju Amerika ne bo izročila Jugo velja za vse komunistične sisteme brez razlike. di v preteklosti izhajali s to modrostjo, ki jim jo je prejšnji oče, Mussolini četrt stoletja vtepal v glavo. .Zato ti ljudje z »L’Unita« v rokah ali v žepu le od časa do čaja bevskne.o po kako psovko, se zajedljivo posmehujejo ali pa bu^ iijo z judovskim pogledom po tisah potnikih, ki mislijo z lastno, glavo, da bi jim z NKVD bliski spreobrnili misel. Ali tudi te očesne grožnje in denunciantska o-brazna spakovanja ne vžigajo več, Prepuščeni so svojim mračnim mfj slim in evangeliju komunističnega tiska. Imamo pa po vagonih tudi še. drugačne propovednike. Tako n. pr( starejšega gospoda, ki zelo ljubi domačnost. Vsakemu potniku Slo? vencu se približa, vsakogar nagovori in vsakomur privošči dobrohotno .besedo. Po prvih stavkih o trgatvi, o letini in raznih dne.vnih tegobah in težavah, je že na oaj strani Fernetičev. »Ja, veste, danes •pa ie v Jugoslaviji že vse drugače; rečem vam pravo blagostanje! Vsega- je na razpolago; za 900 dinarjev' smo- kosili v hoteiu Union kar štirje in kako kosili! Moj .sin, veste, zasluži 18.000 dinarjev na mesec in veste, kaj se to pravi, ko pa je meso po 136 din kg in ga dobiš kolikor hočeš. In jajca in klobase in pršut.. Ljudje so dobro oblečeni, godi se jim sploh kot v Indiji Koromandiji.« Mnogi se muzajo in mislijo, no ta' gospod je pa res hudomušen. Najbrž je te misli sam uganil, ta-to kar malo vzroji: »Ne mislite, da, se norčujem; z lastnimi očmi in 7, lastnim trebuhom (ta res ni skromen!) sem se prepričal!« In že mu zmagoslaven pogled objame ves vagon. »Ja, zakaj pa se ne pustite prestaviti v Ljubljano, saj ste gotovo v njihovi službi, ko pa tako govorite?« se je umerjeno oglasil čokat možak tam od Stivana. »No, zakaj?« je spet povzel besedo naš znanec, »zato, ker sem rojen na morju in mi megla škodi, samo zato, da veste!« Ves vagon se je spoštljivo posmejal. Vlak se je ustavil na nahrežin-skem križišču in stari gospod je prvič izstopil brez pozdrava. Tiskonna napaka s „Delu“ Verjetno bo »Delo« popravilo majhno prasko v svojem zrcalu od b. oktobra. Naslov: »Pavliha bi jim zavidal...«, bi se moral najbrže glasiti; »Lavriha .bi .jim zavidal...«, kar naj čitatelji blagohotno popravijo. Važnost začimb Nedavni poskusi so dokazali, da naravne dišave po.magajo ohranjevati živila, ki vsebujejo maščobo. Na univerzi Minnesota izvršeni poskusi so dokazali, da žajbelj, muškatov oirešček, rožmarin in timijan najuspešneje za dalj časa preprečijo pokvarjenje maščob. Trdne živalske maščobe, katerim smo primešali navedene dišave, se ohranijo trikrat dalj časa kot maščobe ■brez iteh začimb. Te dišave je .treba dodati maščobam v razmerju 0,2 odst. za reakcionarno. Toda, kar je moralo priti, je prišlo. Časopisje je pred dnevi objavijo, da bodo odslej uvedeni za sprejem na ljubljansko univerzo posebni izpiti, kar je v ostalem popolnoma v redu, ker se ob primerni strogosti da samo na ta način vsaj približno ugotoviti, če ima sicer dober maturant potrebne sposobnosti za prav tisto iakuliteto, na katero ie zeli vpisati. Ob tako velikem številu absolventov srednjih šol, kakor ga ima sedaj Slovenija, je tak > sito samo koristno. Novost pa ni omejena samo na izpete. Za posamezne fakultete se uvaja tudi tako imenovani »nume-•rus clausus«, t. j. določa se najvišje število visokošolcev, p to stprtl, ^akšgji tpy grad v ^lakih naj potem obljubi svojim potjjožniikoip, da 'bi' fA-^prl-jaznii ž novim pomanjkanjem Ih Žrtvami brez konca? SLOVENSKA PROSVETNA MATICA vabi na BOLGARSKI FOLKORNI VEČER ki bo v soboto 27. oktobra ob 20,30 v Auditoriumu ZVU v ulici Teatro Romano, vhod B. SPORED Bolgarski pevski zbor pod vodstvom Jurija Rotha: L a) Sumi Marica b) Mila domovina (rodoljubna) c) Sla je Laika v vinograd (venček 'bolgarskih narodnih pesmi) Bolgarska plesna folklorna skupina pod vodstvom Vena Rangelo-va; na tamburico igra Georgij Gogov: Paprike Trahijsko kolo Svatbeno kolo Seči, kopaj Slovanski narodni ples: solistka Tatjana Akinifijeva. Violinist Stefan Nedelčev; na kla,virju spremlja Mi.rca Sancinova: 4. a) G. Pugnani-Kreisler: Praeludium in Allegro Aleksander Glazunov: Meditation Fritz Kreisler: Tambourin .ChipoLs Pančo Vladigerov: Chant Dinieu-Vladigerov: Hora staccato Bolgarska folklprna skupina: 5. a) Tresi se, brat! ;b) iPajduško kolo c) Tajntajraš Georgij Gogov izvaja bolgarske ljudske napeve d) IJočeniCfi. VSTOP .proti vabilu, ki ga dobite na sedežu SPM v ulici Machiavelli ,32?il., v tiskalni Adijp V .ijlici ;Se*n Ai)^stasip 1-c ip q,a ,s»d^u ^ojgar^ega nacionalnega ,kopiiteja v ulici'$a-chi^velli ,ywf (Gligorov). 3. a) •b) c) d) b) c) d) e) Z željo, da obvestimo svoje čitaielje o dejanskem gledanju tfujine ifii ' tržaško vprašanje, smo se obrjiili jfLo jfašffi prija-j teljev. Oredniitvo »Klica -Triglava« nam je prijazno pri-skfiljelo sledeči .dopis svojega, sbtrudnika: Ko so §e Londor>j(iV»|«lki Slovenci ,ne .pridejo ^do .glasiuv zahodnem svetu. Po vsem svetu se Slovenci lahko zavedajo,