Žtev, 216,__
Izhaja vsak dan, tudi oo nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška AsiSkega št. 20, l. nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu .lista. Nefrankirana pisma se ne sprej :majo in rokopisi se ne vračajo.
lzdajttelj in cdgovcrni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lista .Edinost" — Tisk tiskarne „Edinosti*, vpisane zadruge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Arškega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev- 11-57.
Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.—
Za pol leta ........................12.—»
za tri mesece........ .........
za nedeljsko Izdajo za celo leto ....... 5.20
za pol leta.................
V Trstu, v soboto, 5. avgusta 1916.
Letnik XII.
Po3im«£ne številke .Edinosti" se prodajajo po G vinarjeva zastarele številke po 10 vinarjsv.
Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene ko!o:ic.
Cene: Oglasi irgovcev in obrtnikov.....m:n po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarniii zavodov ...............m m po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pzt vrst........ K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.......: . . . . . 2.—
Mals oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema in s e r at nI oddelek .EdinostiNaročnina ta reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno ic upravi .Edinosti — Plača ui toži se v Trstu.
Uprava In inseratni oddeiek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega it 20. — Pošinohranilnićai račun št 841.652
Pregled najnovejših dogodkov.
Ruska bojišča. — Na prestolonaslednikov* fronti ob najzgornje j ši Mo-ldavi in Črnem Ceremošu za nas uspešni boji. Pri Založcah, pri Svinjuhih, Ostrovem, v odseku Sitoviče—Vjelick, pri Lubješovem, ob Ščari jugovzhodno Baranovtčev, ob Serveču in med Naroškim in Višnjevskim jezerom ruski napadi odbiti. Pri Postavih Rusi vrženi iz namaknjenili jarkov.
italijanska bojišča. — Položaj neizpre-menjen. Na soški fronti živahno delovanje laške artiljerije.
Zapadna bojišča. — Ob Soimni srdit artiljerijski boj.' Pred Verdunom Francozi vzeli vas Fleury in postojanke južno utrdbe Thiaumonta. Nemci so jim s protinapadom vzeli zopet vas in jarke zapadno in severozapadno vasi. Drugi francoski napadi v tem okolišu odbiti.
Balkanska bojišča. — Južno Bitolja uspešni boji bolgarskih predstraž s srbskimi oddelki.
Turška bojišča. — Rusi pri Bukanu v Perziji prisiljeni, da so se umeknili. Ruski napad 80 km južno Erzeruma zaustavljen in odbit._____
Nase uradno poročilo.
DUNAJ, 4. (Kor.) Uradno se razglaša:
4. avgusta 1916.
Rusko bojišče. — Zapadno _ naj-zgornjejše Moldave in ob Ornem Cere-inošu in na desnem krilu pod vrhovnim poveljništvom oodmaršala nadvojvode Karla Franca .Jožefa sestavljene ar-inadne fronte se razvijajo novi, za zvezne čete ugodno potekajoči boji. V središču in na levem krilu nadvojvodove armadne fronte nič posebnih dogodkov. Pri Založcah je sovražnik napadel naše postojanke; odbili smo ga. Boji trajajo dalje. Pri armadi generalnega polkovnika pl. Tersztyanszkega je naša konjica odbila napad v bajonetnem boju. Eden naših letalcev je v tem okolišu sestrelil predvčerajšnjim sovražni farrnanski dvokrovnik. Zapadno Kašovke ob Stohodu je včeraj dopoldne razpadel močan ruski napad. Popoldne se je posrečilo sovražniku, da je z obnovljenimi sunki pri Ruuki vdrl v naše Crte. Prihiteli nemški in avstro-ogrski bataljoni ter deli poljske legije so zvečer popolnoma vrgli Ruse. Južno železnice Sarni—Kovel so čete generala Fatha zavrnile tnočan ruski napad.
italijansko bojišče. — Položaj je neizpremenjen. V več odsekih soške fronte je sovražna artiljerija včeraj razvijala živahno delovanje.
Jugovzhodno bojišče. — Nič pomembnega.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
DUNAJ, 4. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča. Poročilo italijanskega generalnega štaba 2. avgusta: Nadaljna poročila o boju v astiški dolini 31. julija zvečer postavljajo resnost poraza, ki ga je doživel sovražnik, šele v pravo luč. Po močnem obstreljevanju vse naše fronte med tovsko in aško dolino je sovražnik močno napadal Monte Seluggio in castel-letsko planoto, dočim je z ogromnimi si-sami napadel Monte Cimone; odbili smo ga ob zelo težkih izgubah. V tofanskem okolišu je sovražnik ponovno zastavljal brezuspešne napore proti našim postojankam na Forcelli Bois in je z artiljerijo obstreljeval Cortino d'Ampezzo, na kar so naši težki topovi odgovarjali z obstreljevanjem krajev v dravski dolini. V gornji deganski dolini je sovražna artiljerija obstreljevala Forni Avoltri z užigalnimi bombami. V odgovor je naša razdejala del vasi Mauthen v Zilski dolini. Sovražni letalci so brez inilitaričuega smotra napadli naša nebranjena mesta ob dolnji Adriji. Včeraj je močno brodovi capronijcev z bombami obmetalo \Vitheadovo tovarno torpedov in podvodnikov (3 km od Reke). Naši drzni letalci, ki so bili izpostavljeni intenzivnemu ognju obrambnih topov in napadeni po številnih sovražnih letalcih, so vrgli 400U kilogramov zelo eksplozivnih bomb na poslopja in so povzročili številne požarje. V zračnem boju ie bilo nad Miljami sovražno letalo vrženo na tla. Enega naših capronijcev so videli, da je padel pri Voloskem. Ostala letala so se vrnila nepoškodovana.
Italijani zakrivajo izgubo podvodnikov.
LUGANO, 4. (Kor.) Najbrž je predvčerajšnjim po c. in kr. poveljaištvu brodov-ja objavljeno zajetje italijanskega podvod-nika, ki se v Italiji ni objavilo, dalo povod agenciji Štefani, da je z datumom včerajšnjega dne objavila naslednjo, na uničenje dveh sovražnih podvodnikov, javljeno 20. julija v uradnem poročilu po c. in kr. po-veljništvu brodovja, nanašajočo se ugotovitev: vDva pod vodnika, ki sta odplula pred daljšim časom z drugimi vred v svr-ho delovanja ob sovražni obali, se nista, kakor drugi, vrnila v svoje izhodno pristanišče in ju je treba smatrati za izgubljena.« Mornariški strokovnjak lista »Cor-riere della Sera« pristavlja tej vesti agencije Štefani pripombo, da ne bo verjel, kar bodo v Avstriji poizkušali navajati o
vzrokih izgube obeh podvodnikov. Italijanski poveljniki pač znajo predobro uporabljati vsa podvodniška pomožna sredstva. da bi se podvodniki mogli uničiti v boju. Vsekakor pa bi mogli biti uničeni po minah, ki so bile, položene nepričakovano. Izguba izvežbanih častnikov in moštva je bridka, dočim pa je ob velikem številu italijanskih podvodnikov, ki so se zgradili od začetka vojne sem, materijalna škoda brez pomena.
Italijanski ministrski svet.
LUGANO, 4. (Kor.) Tudi v včerajšnjem italijanskem ministrskem svetu ni bil navzoč Carcano, in je Boselli poročal o finančnem položaju. Ministrski predsednik je nadalje, kakor poročajo listi, na optimističen način opisoval militarični položaj na podlagi misli in vtiskov, dobljenih v glavnem stanu. Ministrski svet je rešil več upravnih stvari, med njimi ukrepe za provizorično preskrbo vojaških vdov ter ublaženje zadrege, v katero so zaradi pomanjkanja premoga zašle gornjeitalska industrija in vse občinske uprave. Nadalje se je ukrepalo, kaj bi se moglo storiti za pomnožitev laških trgovinskih ladij, ker je že itak slabotna italijanska trgovinska mornarica strahovito trpela po potopitvah in izrabi ladij in zašla v klavern položaj. Zdi se potrebno, da se nove zgradbe ladij pospešujejo na vsak način in se po možnosti nakupijo ladje v inozemstvu. »Se-colo«, čigar trditev pa se z druge strani ne potrjuje, hoče vedeti, da je ministrski svet sklenil nadaljne ukrepe, da se pretrga vsaka gospodarska zveza s sovražniki Italije in njihovimi zavezniki. Odredbe v tem smislu bodo zabranjevale Italijanom, tudi če bivajo v inozemstvu, trgovinske posle s podaniki sovražnih držav in njihovih zaveznikov ob zagrozitvi eventualne neveljavnosti kupčije in kazni ter dopuščale, da se vsa podjetja, katerih glavnice so popolnoma ali pretežno last podanikov sovražnih ali s temi zvezanih držav, izvzemši edino le zavarovalne družbe, postavijo pod državno nadzorstvo. — Več ministrov je odpotovalo iz Rima, med njimi mornariški minister v eno glavnih oporišč brodovja, minister Bissoiati pa v vojni pas.
tfeitt) uradno porotno.
BEROLIN, 4. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 4. avgusta 1916.
Zapadno bojišče. — Artiljerijski boi .ie dosegel severno Ancre zopet veliko moč. Med Ancro in Soramo se je nadaljeval z nejzmanjšano silovitostjo. Krepke sovražne napade smo zavrnili severno Ovillersa, jugozapadno Guillemonta in severno zaselja Monacu. Južno Souime se je ponoči izjalovil sovražni napad pri Bar-leuxu. Francozom se je snoči posrečilo polastiti se naših postojank v vasi Fleury in južno utrdbe Thiaumonta. S svojimi davi zastavljenimi —otinapadi smo zopet popolnoma zavzeli vas Fleury in jarke zapadno in severozapadno tega kraja. Sovražne naoade severozapadno utrdbe Thiaumonta in proti našim postojankam v chapitrskem in gorskem gozdu smo snoči zavrnili ob velikih sovražnih izgubah. Položaj je sedaj zopet tak, kot je bil pred francoskim napadom, izvedenim s silno močnimi četami. Poročnik Mulzer je v zračnem boju pri Lensu sestrelil svojega devetega, poročnik Franki predvčerajšnjim pri Beaumetzu svojega šestega nasprotnika. Nadalje so naši letalci en sovražni dvokrovnik sestrelili včeraj pri Peron ne, dva nadaljna, kakor se poroča naknadno, 1. avgusta jugozapadno Arrasa in pri Lihonsu. Z obrambnim ognjem smo sestrelili po eno sovražno letalo pri Ber-les au Bois, jugozapadno Arrasa, in pri Natnurju, zadnje iz brodovja, ki je napadlo Nam ur in napravilo majhno škodo.
Vzhodno bojišče. — Mindenbyr-gova fronta: Severozapadno Postavov smo z ognjem prisilili sovražnika, da je opustil nama knjene jarke in smo v okolišu Spjagle, med Naroškim in Višnjevskim jezerom zavrnili sunke proti postojankam poljskih straž. Ob Serveču, zapadno Go-rodišča, in ob Ščari, jugozapadno Bara-novičev, živahni boji z ročnimi granatami. Pri Lubješovem so se zopet izjalovili močni sovražni napadi. V odseku Sitoviče—Vjelick so se uneli hudi boji, tekom katerih je sovražnik vdrl v vas Rudko Mirinsko in sosednje črte. S protinapadom so nemški in avstro-ogr&i bataljoni ter deti poljske legije do zadnjega zopet pridobili izgubljena tla; zajeli so 36! mož, in več strojnih pušek ter so gladko zavrnili ponovne ruske napade. Dalje proti jugu kakor tudi pri Ostrovem ter v okolišu vzhodno S vin ju hov sovražna podjetja v našem ognju niso uspela preko prvih za-stavkov. — Fronta podmaršaia Karla Franca Jožefa: Pri armadi generala grofa Bothnierja nič posebnih dogodkov. V Karpatih, v okolici Kopilasa so pridobile nemške čete tal.
Balkansko bojišče. — Pred postojankami južno Bitolja » te vršili za bolgarske predstraže uspešni boji s srbskimi oddelki.
Vrhovno armadno vodstvo.
Nemšld zračni napad na Angleško.
LONDON, 3. ob 1*30 zjutraj. (Uradno.) Več zrakoplovcev je opolnoči priplulo čez vzhodno obal. Kam so namenjeni, še ni ugotovljeno, ker se napaid še vrši* Na raznih krajih so vrgli bombe. — Ob 3'30 zjutraj: Napadov se je udeleževalo očividno šest ali sedem zrakoplovov. V vzhodnih in jugovzhodnih grofovinah so vrgli znatno število bomb. Doslej še ni določnih vesti. Vojaške škode ni bilo. Delovalo je veliko obrambnih topov. Kakor se javlja, je bil zadet najmanje en zrakoplov.
LONDON, 3. (Uradno.) V noči od 2. na 3. t. m. se je pojavilo i"3kaj sovražnih zrakoplovov nad vzhodnimi in jugovzhodnimi grofovinami. Prva poročila so dospela okoli polnoči. Po teh poročilih očividno ni bilo manj kot šest zrakoplovov, ki so bili bolj ali manj istočasno udeleženi pri napadu na grofovine Norfolk, Suffolk in Essex. Napad je trajal kako poldrugo uro. Izvzeinši eno točko, zrakoplovi niso prav daleč vdrli v notranjost dežele, temveč so se zadovoljili s tem, da so vrgli nekaj malo bomb na daleč narazen ležeče kraje, zlasti v bližini morja. Nekaj bomb je, kakor se poroča, padlo v morje. Na eni točki so pričeli delovati obrambni topovi, toda tamkaj se nahajajoči zrakoplov je ušel. V zvezi s tem napadom je en zrakoplov plul proti kentski obali. Iz poročil več opazovalcev izhaja, da je prvemu zrakoplovu sledil še drugi. Po številu pri tem napadu vrženih bomb se zdi ta trditev verjetna. Opazilo se je, da je bil prvi zrakoplov enkrat ali dvakrat zadet. Z vštetimi bombami, ki so jih videli, da so padle v morje, se doslej poroča o 80 bombah. Skupna škoda je čudovito majhna. Ubitih je bilo devet konj, trinajst pa ranjenih. Militaričen smoter napada ni razviden.
Angleške izgube.
LONDON, 3. (Kor.) Seznam izgub, izdan 31. julija ter 1. in 2. avgusta, vsebuje imena 1028 častnikov: med njimi jih ie 233 padlo.
ASOUITH O GOSPODARSKI POLITIKI.
ROTTERDAM, 3. (Kor.) Pri razpravi o pariški gospodarski konferenci je ministrski predsednik Asquith v dolnji zbornici, kakor poroča »Nieuwe Rotterdam-sche Courant« izvajal še tako-le: V zasedenih ozemljih Belgije in Francoske je Nemčija razdejala delavnice in tovarne ter odpeljala velike množine strojev in sirovin, ne da bi se govorilo o ljudeh, ki so bili poslani v industrijska središča na Nemškem in Avstro-Ogrskem. Poleg tega razpolaga z mogočnim trgovinskim bro-dovjem, ki se sedaj nahaja na varnem v lastnih in nevtralnih pristaniščih. Iz nemških trgovinskih listov izhaja jasno, da Nemčija računa s temi činitelji, da bi preprečili industrijski in trgovinski preporod zaveznikov. Nemci so že sedaj organizirali industrijo za naskok na ententne trge in za energično in, če mogoče, zmagovito sotekmovanje v nevtralnih deželah tekom splošnega odpočltka po vojni. Zo-petna uredba opustošenih ozemelj je prva zahteva zaveznikov in ta zopetna uredba mora vsebovati i nadomestitev sirovin i industrijskih strojev in trgovinskih ladij. Poleg tega se zavezujejo zavezniki med seboj, da bodo za nekaj let odrekali sovražnikom postopanje ž njimi na podlagi največjih ugodnosti. To pomenja, da naj se pogodnosti, ki si jih bodo zavezniki izkazovali med seboj, za neko dobo ne raztegnejo na Nemčijo in Avstro-Ogrsko. Poleg tega bodo zavezniki v času odpo-čitka po vojni svoja pomožna sredstva izmenjavali med seboj pod pogoji, ki bodo prekrižavali ukrepe Nemčije, da bi si zaloge in materijal zagotavljala iz nevtralnih dežela. Preprečiti moramo vse nemške monopole, ki so obstajali pred vojno, kakor n. pr. kovinski monopol v Avstraliji. Trgovinski urad vneto sestavlja načrte, da postanemo neodvisni od uvoza iz sovražnih dežela. Asquith je končno izjavil, da sklepi pariške konference niso naperjeni proti nevtralcem.__
Nepravilnosti v angleškem vojnem uradu.
LONDON, 3. (Kor.) Lloyd George je v dolnji zbornici predložil zakonski načrt, ki predlaga sestavitev vojnega sodišča, ki naj presodi obtožbe proti nekemu visokemu uradniku v vojnem uradu. Stvar je pobudila veliko pozornost.
Portugalska odstopi nemške ladje Angleški.
AMSTERDAM, 3. (Kor.) Iz Londona se poroča, da je Portugalska privolila na prošnjo Angleške, da odstopi nekaj po Portugalski zaseženih iadij Angleški.
Obletnica vojne napovedi na Angleškem.
LONDON, 3. (Reuter. — Kor.) Jutri se bo v vsej angleški državi praznovala obletnica vojne napovedi. V tisočerih mestih in vaseh se bo predlagala in sprejela resolucija, da je angleški narod neomajno odločen, da do zmagoslavnega miru nadaljuje boj za ideale svobode in pravičnosti, ki so skupni in sveti zaveznikom.
Angleška zasega vse nizozemske ribiške ladje.
BEROLIN, 4. (Kor.) Naslednje povelje se je našlo na angleškem predstražnem
čolnu, ki ga je potopil nemški podvodnik: »Tajno. Rear Admirals Ofice, Peterhead, 5. julija 1916. Plovbeno povelje. Oddelek naj se v četrtek zjutraj, namesto v petek, vrne v Aberdeen. Zasedaj naj se ne dovede več nobena nizozemska ribiška ladja v Peterhead. Podpis: G. H. Simpson Rear. Poročniku O. Asquithu R. N. H. N. T. »Omvard«. — Iz tega tajnega povelja izhaja, da je angleška vlada izdala povelje, da naj se vse nizozemske ribiške ladje, ki jih je mogoče zaseči, odvedejo na Angleško. Angleški vladi je torej vseeno, ali je proti posameznim zaseženim parnikom kak sum, ki upravičuje zaseženje, ali ne. Gre jej očividno samo za to, da z golim nasiljem dobi v roke sredstva, da bi mogla izvesti nameravano izsiljenje napram inozemski vladi in inozemskemu ribarstvu.	___
BolsarsKo uradno poročilo.
SOFIJA, 3. (Agence Tel. Buigare.) Generalni štab poroča 2. t. m.: Z macedon-ske fronte se ne javlja nobena izpremem-ba. Po bojih, javljenih v našem uradnem poročilu 27. julija, se nI dogodil noben po-T»t^mben dogodek, izvzemši vsakdanji slabotni artiljerijski ogenj in neznatne pa-truljske boje. Sovražne izgube mrtvih v bc]ih 25., 26. in 27. julija so se zvišale na dvojno v zadnjem poročilu javljeno število. Med mrtveci smo ugotovili štiri častnike. Zasegli smo eno strojno puško in veliko število francoskih pušek modela 1905.	_
S Mih mil
CARIGRAD, 3. (Agence Tel. Milli.) Glavni stan javlja:
Iraška fronta. — V felahijskem odseku nič izpremembe. Eden naših prostovoljskih oddelkov je v nekem boju z nekim slabejsim sovražnim oddelkom zadal sovražniku izgube in mu je odvzel puške in živino.
Perzijska fronta. — V boju naših čet z rusiklmi Četami pri vasi Bukanu je bil sovražnik prisiljen umeknitl se proti severu, pri čemer je zapustil 200 mrtvecev. Zajeli smo 3 uporabne strojne puške z vsemi pritiklinami, veliko municije ter puške in nekaj živali.
Kavkaška fronta. — V bitliškem in muškem odseku nič izpremembe. Ruski napad proti delu naših v ofnotskem odseku, kakih 80 km južno Erzeruma ležečih postojank smo zaustavili in ga odbili z ognjem. Na ostalih delih fronte je vladal mir.
Ruska torpedovka je obstreljevala odprte kraje na obali Tirobolln in Kirreson. Nekaj hiš je bilo razdejanih in šest civilnih oseb ubitih ali ranjenih.
Egiptovska fronta. — V okolici Katije se nadaljujejo praske. 1. avgusta je sovražna vojna ladja pred Muha-medijo eno uro brez uspeha bombardirala vzhodno Katije ležeče hulnedžatske in ogratinske predele. Zaradi bombnega napada našega letala, ki je vzletelo nato, je morala vojna ladja ustaviti ogenj in se oddaljiti. Z ostalih front nič važnih izpre-memb.__
Irsko vprašanje.
MANCHESTER, 3. (Kor.) »Manchester Guardian« javlja iz Londona: Nacijonalci soglasno obsojajo izjavo vlade v irskem vprašanju. V dolnji zbornici je izjavil poslanec Devlin odkrito, da nacijonalistična stranka v nobenem smislu ne spada več k pristašem vlade, temveč k njenim nasprotnikom. Stranka bo seveda podpirala vladno vojno politiko, vendar pa porabi priliko, če se ji ponudi, da vrže vlado.
LONDON, 3. (Kor.) Ministrski predsednik Asquith je rekel v dolnji zbornici v razpravi o Irski, da so se v več delih Irske zopet dogodila sinnfinska gibanja v najnapadnejši obliki. Na različnih krajih da je prišlo do obžalovanja vrednih manifestacij za Nemčijo. Vojaška in policijska oblast pa da niste bili dovolj močni, da bi preprečili novo vstajo.
Casement obešen.
ROTTERDAM, 3. (Kor.) »Maasbode« objavlja vest lista »Central News« iz Londona, po kateri je bil Casement obešen. K usmrtitvi ni bilo pripuščeno občinstvo. Pred jetnišnico se je zbrala velika množica.
LONDON, 3. (Kor.) »Daily News«, ki hoče vedeti, da Casement ne bo obešen, pišejo v uvodnem članku, da je vlada ravnala zelo nespametno.
Rešitev amerikansko-mehikanskega spora.
\VASHINGTON. 3. (Kor.) T.lehika je imenovala komisarja, ki se bo z amerikanskim komisarjem posvetoval o rešitvi spornih stvari med obema državama. Pričakuje se, da bo mehikanski poslanik v \Vashingtonu imenovan za mehikanskega ministra zunanjih stvari in da bo to tudi pospeševalo utrditev dobrih odnošajev.
Proti vojnemu oderuštvu na Pruskem.
BEROLIN, 3. (Kor.)^ Pruski minister notranjih stvari je odredil ustanovitev posebne centrale za pobijanje oderuštva in drugega nepoštenega poslovanja v pro-
metu s predmeti vsakdanje porabe. Centrala, ki je prideljena policijskemu pred-sedništvu v Berolimi, se imenuje »Voj-nooderuški oddelek«. Delovati prične 15. avgusta.	___
Romunski glas o ogrskem opozicijonalcu grofu Karclyju.
BUKAREŠT, 3. (Kor.) »Independance Roumaine« opozarja na vest. ki se je raznesla o govoru grofa Karolyja in ki se je po nekem članku v »Pester Lloydu- izkazala kot neresnična. Te ugotovitve imajo — tako izjavlja list — svoj višek v tem, da grof Karolyi ne misli na to, da bi zapustil avstro-ogrsko stvar. Vsa s tem zvezana razmatranja in zaključevanja so torej brezpredmetna.
Avstrijski lizbonski poslanik na Dunaju.
DUNAJ, 4. (Kor.) Avstro-ogrski poslanik v Lizboni, baron Kliun pl. Kuhnefeld, je dospel iz Lizbone semkaj.
Potopljene ladje,
KODANJ, 4. (Kor.) »Nationaltidende« piše: Nevarnost za danske parnike, ki vozijo premog v Sredozemsko morje, se še vedno ni zmanjšala. Danski parnik »Kat-holin«, ki je vozil premog iz Newporta v Malto, je bil v bližini Tunisa potopljen po nemškem podvodniku. Posadka je rešeiui.
LONDON, 4. (Kor.) LIoydova agencija javlja: Potopljena sta bila dva angleška parnika, dve italijanski jadrnici in dve norveški ribiški ladji.
VLISSINGEN, 4. (Kor.) Dve innozemski torpedovki ste izkrcali tu 15 mož štejočo posadko norveškega parnika »John Wil-son« iz Stavangerja, ki je vozil živila iz Rotterdama v London. Ladjo je včeraj torpediral nemški podvodnik, ki je dal posadki pet minut časa, da stopi v rešilni čoln. Podvodnik je rešilni čoln s posadko zavlekel do svetilne ladje Schouvenbank, kier sta jo vzeli na krov torpedovki._ -
LONDON, 4. (Kor.) Podvodniki so"po-topili v Severnem morju štiri ribiške ladje. Posadke so se rešile.
Mim politične mu.
Vojna imena irreden tovskih prostovoljcev v italijanski armadi. Iz vojnega tiskovnega stana poročajo: Kakor se zdi, se italijanska javnost v presoji Battisti-jevega slučaja nikakor ne sklada z italijanskim vrhovnim poveljništvom. Lc-to stoji, kakor je razvidno iz najdenega povelja operacijskega oddelka, urada za razne stvari, zapisnika št. 4609 od 9. septembra 1915., na stališču, da prebež-niki, četudi kot Battisti in Filzi služijo v italijanski armadi, ne postanejo italijanski državljani, tako da se morejo v Av-stro-Ogrski z vso pravico obsoditi kot veleizdajalci. To povelje se glasi dobesedno: V skrbi zaradi mučnega položaja, v katerega bi zaradi vojnih dogodkov mogli priti oni prostovoljci in njihove rodbine irredentovskih ali bivših avstro-ogrskih dežela, ki se bore v naših vrstah, dovoljuje to poveljništvo, pritrjujoč pri ministrstvu vloženim prošnjam, onim med njimi častnikom in moštvu, ki prosijo za to pri pristojnih zbornih poveljnikih ali službenih predstojnikih, da uporabljajo pseudonim ali vojno ime namesto svojega pravega imena. V ta namen se ie treba ravnati po naslednjih predpisih: 1. Sprejetje vojnega imena po imenovanih prostovoljcih je omejeno na čas vojne, ne da bi to vsebovalo zakonito priznanje ali izpremembo državljanstva. 2. Pseudonim bo nadomeščal priimek, ime pa ostane neizpremenjeno. 3. Ravno tako se v svrho verjetnosti izpreineni datum rojstva in tudi rojstni kraj, pri čemer se je posebno ozirati na izgovor (narečje). 4. Samo ti izpremenjeni podatki morajo biti zabeleženi v legitimacijskih šatlji-cah in glavnih seznamih moštva. Vsi brez razlike (častniki in moštvo) se morajo vedno imenovati po vojnem imenu in vsako vojaško službeno razmerje kakor tudi pismena in brzojavna korespondenca mora biti znana pod njihovim novim imenom. V vseh vojaških dokumentih morajo biti izkazani z novim imenom. 5. Da se izprememba izvede praktično, se oni, ki se jih tiče, premestijo iz območja armadnega zbora, ali pri moštvu vsaj iz območja bataljona. 6. Vsi seznami z dvojnimi imeni (pravim in vojnim) se hranijo v vojnem ministrstvu (generalno ravnateljstvo osebnih stvari za častnike, in generalno ravnateljstvo za nabore pri moštvu), kamor jih polkovna poveljni-štva, ali dotični kadri pošljejo naravnost potom zborov. — Namestnik načelnika generalnega štaba: A. Diaz. (Kor.)
»Nemški narodni odsek«, ki je društvo odličnih oseb vseh strank, družabnih in poklicnih razredov in ima namen, da se doseže v narodu soglasje glede vojnih ciljev, je, kakor poroča naš c. kr. kores-pondenčni urad iz Berolina, 1. avgusta ob priliki začetka tretjega vojnega leta, sklical shode po vsej nemški državi in so govorniki soglasno izražali zaupanje v državnega kancelarja ter poudarjali, da mora biti mir takšen, da se bodo nasprotniki premišljali, čreden prično zopet na-
Stran U.
„EDINOST« 5tev. 216.
V Trstu, dne 5. avgusta 1916.
padno vojno proti Nemčiji.
^x. » » * » t
Portugalska in zaplenjene nemške ladje. Kakor poroča pariški »Temps«, je portugalska vlada dala 32 od 72 v portugalskih pristaniščih se nahajajočih nemških ladij na razpolago raznim plovbenim podjetjem, med njimi' 19 nacljonalnemu plovbenemu podjetju. Družbe plačujejo uporabo nemških ladij s 5 odstotki skup-inega tovora. (Kor.)
Francoske izgube. Wolftov urad poroča: Z vojaške strani nam pišejo: Kažejo se gotovi znaki, da se pri francoski armadi že zelo čuti pomanjkanje moštva. Francoska je že julija meseca leta 1915. morala vojno moč bataljona znižati od lOOii mož na fcOO, da bi tako varčevala z rezervami moštva. Francoska je sedaj na tej strmi poti navzdol napravila nada-jjeu korak. Zadnji čas so, kakor se je dalo ugotoviti, pri vsej francoski peliotJ. z Jovci vred. pri vsakem bataljonu razpustili eno stotuijo. da bi bila za dopolnilo ,pri vsakem bataljonu. Očividno so se bali bridke potrebe, da bi od januarja sem že pod zastavami se nahajajoče novince letnika 1917.. torej leta 1897. rojene že aedai vrgii na fronto, imeli pa niso več dopolnila. da bi mogli pokriti težke izgube v
bojih pri Verd itn« in ob Somnu.	ohranitev nevtralnosti iz vsega srca:
Francozov pri Vcrdunu se cenijo v ce- £ivio
loti na najmanje 350.0011. ob Sommi pa: l j&t	tatea( doznava, da je vlada
doslej na 120.000 moz. Angleške izgube jza m&€C ay t pripravljeno skupljenje ob Sommi presegajo že	moz. v , odgodi|a ]?a poznejši čas. Dopusti viš-
nasnrotju s tem pa ne more biti govoia ^ Castn!koVf ki se v zadnjem času o izčrpanju rezerv nemškega moštva. Ka-1 izcUllali sa]]]0 ^ pet so se podaljšali
kor je tako glasno oznanja ententno caso- j do ^ avJrUSta pisje. Naši sovražniki trdijo, da se naš let-!
V Jassyju izhajajoča »Opinia« je doznala. da se je Jurij Diamandi tekom nekega pogovora, ki mu je prisostvoval tudi glavni urednik lista »Independance Roumaine«, I. Procopiu, izrazil tako-le: Pred dvema dnevoma je rekel Bratianu dobesedno: »Dokazano je, da se je ofenziva na zapadni fronti izjalovila; dokazano je tudi, da ruska ofenziva napreduje zelo počasi. Prepričan sem, da bomo imeli zimsko vojno.«
Bukareški list »L'Eclair des Balkans« piše: Zadnji kraljev razgovor z ministrskim predsednikom Bratianom. ki je trajal dalje časa kot običajni kraljevi pogovori z ministrskim predsednikom, je že obrodil prve sadove. Vlada sama je dala dementirati imenovanje generala Iliieska za načelnika romunskega generalnega štaba in nič več se ne govori o slovitih vojaških vajah, zakrinkani mobilizaciji, s katerimi se je upalo postaviti armado v vojno stanje, ne da bi bilo treba kralje-vegi? podpisa. Oni, ki natančno poznajo našo zapleteno politiko, hvalijo mirno gotovost, ki jo je naš mladi kralj kazal zadnji čas. Kralj, ki v tem času noče vreči dežele v strahovito voino, odgovarja s tem trdnim in pametnim vedenjem vroči želji dežele. Dežela se mu javno zahvaljuje za to, da je on porok za mir. Dežela zaupa vladarju in kliče hvaležno
mero navdušenega izpolnjevanja dolžnosti« in konstatira, da vsi, združeni v močni volji do zmage, z moško odločnostjo doprinašajo vsako žrtev, ki jo zahteva zagotovitev bodočega častnega in trajnega miru. V očetovskem sočutju za vsakega poedinca svojih zvestih, nosi skrb, ki jih obremenja in ki jo prenašajo tako stanovitno. To spričevalo o sijajnem vršenju dolžnosti, ki je daja monarh vsem svojim narodom, bo narodom v varstvo in zaščito za vse čase. Daje jim najboljše jamstvo, da jim očetovska naklonjenost monarha ostane zagotovljena tudi po tem težkem vojnem času. ter da se bodo mogli v o-kvirju dTŽavne skupnosti svobodno in neovirano razvijati.
nlk 1917. že nahaja na fronti. To je zavestno zavajanje. Resnica je, da se naš letnik 1910.. torej leta 1896. rojeni, nahaja šele deloma na fronti, deloma pa e v vežbaiiščih. Naš letnik 1917.. torej leta 1897. roieni, se danes šele deloma vežba, dočiin pa naš letnik 1918, torej leta 1898. rojeni, ni bil še niti na naboru. Z ozirom na slabo francosko bojno moč i- posebno -važna ugotovitev, da imajo nemški polki, bataljoni in stotnijc, ki se nahajajo na fronti, polno bojno moč. (Kor.)
Švedsko-rtiski Kor. Švedski brzojavni urad poroča: Odgovor ruske vlade na švedski protest proti zajetiu nemških parnikov »Worms« in »Lissabon« je dospel švedski vladi 3. t. m. Iz preiskave, ki jo je uvedla švedska vlada, preden je izročila svoj protest, izhaja, da ste bili te ladji zaseženi v švedskih vodah. »Worms« je spustil v morje čoln. s katerim je 13 mož doseglo obrežje. Rusi so poizkušali to preprečiti s streli iz kara-bincev. Ali so bili to ostri streli in ali so bili naperjeni proti rešilnemu čolnu, se ni moglo ugotoviti. Posadka »Lissabona« je v rešilnih čolnih dospela na suho, a 27 mož posadke Wormsa«, med njimi kapitana in švedskega pilota, so Rusi odvedli. Ruska vlada je sporočila 16. julija,
da je zahtevala poročila dotičnega povelj- ;----- -—	i1irnQ|fttl, i« rf,
nika. V sedanjem odgovori, se navaja to lega l^tovanjaNekemužur^
poročilo, po katerem sta bila oba parnikalM- ?Kfer	^JSSS^^r svriih?z~
zasežena izven trimiljske meje in se je nuni infcrmacuami	svojih iz-
zasledovanic rešilnih čolnov parnika *vah previdne i mxobžalujem, da ne
»Nationalul sporoča naslednjo izjavo ravnatelja Romunske banke Petersena: Pred dvema dnevoma je bila Romunska skoraj na tem. da stopi v vojno. Danes je pa bolj kot kedaj oddaljena od te možnosti.
Ust »Seara« je vprašal celo vrsto političnih in vojaških oseb, ali se more po njihovem mnenju sedanji trenutek smatrati ugodnim za vstop Romunske v vojno. List je prejel odgovore odličnih oseb, ki pravijo, da Romuska sedaj ne more poseči v vojno, ker bi v tem slučaju morala najprej braniti svojo svobodo proti Bolgarski. Danes da je položaj tak, da je romunska politika popolnoma odvisna od Bolgarske. Tudi največji optimisti četve-rozavezf prijaznega časopisja morajo priznati to dejstvo. Ce bi se Romunska danes vmešala v vojno, bi znali nastopiti dogodki, ki bi imeli najtežje posledice za deželo. Dokler se ne izpremeni postopanje generala Sarraila. ne more Romunska misliti na izpremembo svoje politike.
Potovanje grofa julija Andrassyja v Berolin. Splošno pozornost je vzbudilo dejstvo, da je bilr grof Andras»y po svojem povratku na Dunaj napram žumalistom, ki bi bili radi kaj izvedeli, trdno — kakor se pravi — zapet gori do grla in da je odrekel vsako izjavo ozirom na svrho svo-
»Lissabona« vršilo tudi izven te meje. Trdi se pa tudi. da se posadki ^Lissabona« in AVorrnsa« niste hoteli pokoriti ukazom ruskih ladij, da ste izpraznili kotle in poškodovali stroje, kar se je smatralo za znak. da ste si bili posadki v svesti, da se nahajate izven švedskih voda. Ruska vlada obžaluje, da so streli, ki so se oddali, dosegli švedsko območje. Vrhovni poveljnik baltskega brodovja je dal ukor odgovornemu poveljniku in vsi častniki ruske mornarico so dobili povelje, da se varujejo vsake kršitve švedske nevtralnosti.
POLOŽAJ NA ROMUNSKEM.
Romunski list Jasul< piše: Agencija »Vestnik« je poslala časopisju nevtralnih držav naslednjo brzojavko: »Romunska policija je odredila, da se morajo odstraniti ruske zastave, ki so jih razobesili neki prijatelji Rusije povodom ruskih
morem meritorično nič povedati. Danes predpoludn^ sem imel razgovor z grofom Albertom Apponyi-jem, ki se je že povrnil v Budimpešto. Jaz ostajam Se nekoliko dni na Dunaju, kjer dobim potrebne in za-željene informacije. V trtižnfem času mi bo večkrat potovati na Dtmaj. Iz izjav grofa Apponvi-ja izhaja, da mi bo v bodočnosti večkrat prilika, da bom mogel vpogledati v nadaljnje vojne dogodke in v vprašanja, ki s > v zvezi s t'"1"1 -
S to izjavo je pokazal grof Andrassy, da , je mojstrski diplomat vsaj v tem, da zna I nizati besede, ne da bi kaj opvedal. Pač pa pušča široko polje ugibanja. Dne 30. julija je bil grof Andrassy pred cesar-jem. Avdiienca je traj.ila poldrugo uro. Že po tej vnanjosti moremo soditi o važnosti Andrassvjevcga potovanja v Berolin.
O manifestu cesarjevem piše praska »Union< med drugim: »Manifest cesarjev
zmag. Ta čin je imel za posledico pro- pa ni samo dokument njegove miroljubno-test ruskega poslaništva.« Več omenjenih sti, tega naivzvišenejšega vladarsk. svoi-
...	. ..	. ■ ■ 1	l	_____n/ilib' /Al Kilo
listov je ternu poročilu dodalo naslednjo pripombo: »Kakor se nam sporoča z druge strani, je gospod Bratianu dal razumeti ruskim diplomatom, da je Romunska nevtralna država in da se mora zato preprečiti vsaka demonstracija, ki bi mogla kaliti to nevtralnost.«
__P O D j,J_S Jf E K_____
Muieniki srca.
Iz madjarščine M. J6kai-a.
»Ne! Ne! Zgražam se pred vsemi spi-rituozami — povsod mi sili v nos kloro-form. Sicer pa nisem utrujena in morem nadaljevati.«
»Ko so mi ranjeno glavo obvezali in jo položili v gips, so me zbudili. Težko je slo tu in navadna sredstva niso hotela koristiti. Tako je posegel profesor po dra-stičnejem sredstvu: udaril nie je na obe lici, da je čula mati v sosednji sobi in je vprašala prestrašeno, kaj da je.«
»More priti notri!«, je godrnjal zdravnik. »VaŠa hči je zopet na tem svetu.«
In res me jc od onega sveta ločevala le ozka pot. Mati me je komaj še poznala. S svojo obvezano in zagij-sano glavo sem bila kot kaka egiptovska mumija.
Ko sem se zbudila, je bila moja prva misel ta, da sem položila roki na nrsi — in srečna sem bila, da sem imela zopet srajco na sebi.
Na to je prijel profesor mojo glavo iu jo položil na stran, da ni tiščalo rane; po-
stva, s katerim se je vsikdar odlikovala njegova vladovina. Z enako ljubeznijo ob-jemlje on tudi vse svoje narode, naj bodo mali ali veliki. Ne dela razlike med svojimi narodi, ne pozna nikakih narodov »gospodov« in narodov »slug«. Vsi so mu enakomerno prirastli k srcu. Hvali »visoko
Deisče mtl.
Za skupno delo učiteljeva. Objavili
smo bili poziv vodstva Zaveze do raznih učiteljskih, oziroma profesorskih organizacij na Slovenskem na skupno delo. Iz odgovorov, ki so došli Zavezi, in smo jih tudi priobčili je razvidno, da je Slomškova zveza odklonila. »Učiteljski tovariš« omenja »hvalevredne pozornosti«, ki jo je »Edinost* posvetila temu važnemu in pomembnem koraku, ter dostavlja ozirom na negativni odgovor »Slomškove zveze« : Vzlic temu negativnemu odgovoru pojdemo pogumno na uspešno skupno delo. Kdaj se bo vršil prvi sestanek, danes še ne vemo; a pripravljeni smo nanj. Naj živi sreča junaška!
Tržaška darežljivo**. Mestni magistrat nam naznanja sledeči uspeh zbirke po razpostavljenih havbicah: Havbica št. 1. pri Vo-itin K 284*83; havbica št. 2. na trgu Stare mitnice K 105'25; havbica št. 3. na Capo di piazza K 389'82. Skupaj kron 779*90. Cesarski komisar izreka ob tej priliki javno zahvalo vsem darovalcem, ki so še enkrat hoteli podati dokaz o dobrem srcu našega prebivalstva. Kakor znano, sc dohodek teh zbirk v treh enakih delih odmeri Avstrijskemu Rdečemu križu, vojno-pomožnemu in vojno-oskrbne-mu uradu.
iMartin Krže. Iz »Slovenca« posnemlje-mo, da se je pokojni Martin Krže tudi v svoji oporoki spomnil svojega ljubljenega naroda.
Mestni ?tatistično-a«agrafičm urad se s
ponedeljkom, 7. t. m., premesti v svoje nove prostore v ulioi SanltA št. 25., II. in III. nadstropje.
Razdelitev brezplačnih obedov in ve-čerij od strani občnie. Tržaška občina je v času od 15. avgusta 1915. do vštetega 31. julija 1916. brezplačno razdelila sledeče število racij obedov, večerij in polente: 3,202..306 racij obedov in večerij v vrednosti K 700.146*89; 504.400 racij večerij vvreJ. K 151.769*64; 3.002.465 racij polente v vrednosti K 132.607*74. Ako se vštejejo še režijski stroški, narase svota, ki jo je izdala občina v ta namen, na kron l,05f).057f69. Razdeljevanje so je vrfcilo v mestni ubožnici, pri »v. Jakobu in v zagati (andrena) Oufiion v Starem mestu. — V gori navedenih številkah ni vfcteta hrana, ki jo je dobivalo kakih 800 oseb, nastanjenih v mestni ubožnici.
Zahvala. Prejeli smo: Svečanost v proslavo petdesetletnice viškega boja, — spomin na junake, padle pod Visom, — ki se je vrlila dne 23. julija v Pazinu, ni mogla izpasti dostojanstvenije in prežeta večjim rodoljubnim navdušenjem. Oduševljen emu pojavu odgovarja tudi znatni denarni uspeh, o katerem ne moremo še objavili poročila, ker še vedno dan na dan prihajajo prispevki in liste darovateljev. Vsi, brez razlike, so po svojih močeh pripomogli, da se je dosegel ta lepi moralni in denarni uspeh. Podpisani odbor se Čuti dolžnega, da tem potom izreče naj u dane jo in najtoplejo zahvalo za prijazno in uspešno sodelovanje vsem someščanom, sode-želanom, odličnim gospem in gospicam, in sploh vsem onim, ki so s svojim delom, udeležbo, dobrovoljnim prispevkom denarnih podpor in darov pripomogli in ki jim gre zasluga, da je slavnost izpala tako sija ino, da je Pazin ne pomni take.
Odbor za proslavo petdesetletnice viškega boja.
V Pazinu, dne 1. avgusta 1916
Predsednik: M. Cerne. Tajnik: Š. Vitanović.
Slavnost v pro&lavo viške zmage v Puli je donesla čistih 9131 K 46 vin. na korist vdov in sirot skupne vojaške sile in vojne mornarice.
Iz ruskega ujetništva se je oglasil po 22 mesecih Tržačan-Svetoivančan Fran Mi-lavec. Nahaja se v Zoloti Ordi v Turke-stanu. Pravi, da je pisal večkrat, a ni dobil odgovora. Pozdravlja vse domače, prijatelje in znance.
Kdo ve kaj? Ludovik Bavdaž, rojen 24. avgusta leta 1890. v Ročinju št. 83 v goriškem okraju, je sJužil kot pešec pri 9. stotniji 97. pešpolka. Od 26. avgusta leta 1914. ni nobenega glasu več o njem. Njegovi vojni tovariši so naznanili njegovim domačim, da je zadnje dni meseca avgusta leta 1914. zašel v rusko ujetništvo. Ce bi vedel kdo, morda kak invalid, ki se je vrnil iz ruskega ujetništva, kaj o njem, je naprošen, da sporoči na naslov: Josip Kohar, Trst. ulic3 Belpoggio št. 5.
Organizacija oskrbnic vojnih sirot. Kot ustanovnici ste pristopili: C. kr. pri v. zavarovalna družba »Riunione Adriatica di sicurtS * v Trstu z enkratnim zneskom K 2000 in »Danca commerciale triestina« z enkratnim zneskom K 1000. Kot dosmrtne članice z enkratnim zneskom po K 500 so pristopile dame: Berta Cavallar Kono\v, Mary Tripcovich in Berta NeuschelJer. Z enakim zneskom je pristopil kot dosmrtni član Marij Morpurgtf. — Nadalje so došli sledeči darovi: Tržaška mestna hranilnica K 1000 za okrepčila potrebne vojne sirote v Ankaranu: vrdeljska podružnica CMD K 30; ga. rilomena vdova Acqua-rolli K 50.
S soškega bojišča pošiljajo pozdrave Trstu in okolici someščani-vojaki strojno-puškinega oddelka: Florjan Sacher, Alfonz Despot. Alojz Kravos, Anton Stro-mac, Fran Divis, Peter Orel, Josip Zmaji-la. Alojz Bogateč, Anton Bogateč, Rudolf Vlah, Stanko Milič, Anton Cestnik, Ivan Franolič, Josip Simčič, Ivan Justinčlč.
ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bos&kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
Konsumno društvo u Čsžarjlh
--registroTRDa zadruga z omejeno zarezo ——
bode imelo svoj
redni občni zbor
v ponedeljek, dne 14. avgusta 1916. ob 7 zve erv bivši zadružni hiši v Čežarjlh«
DNEVNI RED:
1.	Poročiio načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva in odobritev računskih zaključkov za leto 1913, 1914 in 1915.
3.	Čitanje dveh revizijskih poročil.
4.	Sklepanje o razdružitvi zadruge potom likvidacije in volitev likvidatorjev (gl. §. 28 in §. 30 pravil).
5.	Eventuvelna volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
Ako ne bode ob 7 zv. navzočih zadostno število članov, vršil se bode občni zbor pol ure pozneje ne glede na število navzočih.
Na obilno udeležbo vabi
NaČelstvo.
Dobroznani cvef^far
GESSNfl
Trst, ulica Ponteresso š*ev. 3 jfiT kupuje
vsakovrstna semena cvetlic in zeleniav.
hali ornimi
MiSKtSniO Pro<*am ocldpm v najem K 24
»tev. 4.
mesečno. Luzzatto, ulic* Istitutto
524
Pl^Pllfflttl * ^romPir« čebulo, ječmen, ki.^lo RšjgiliJiSisi zelje. ma«lo in preka.ieno me o. — »onudbe na V. DeiuSto, Trst, nI. Carradori 5. (1015
dalmatinsko, istrsko, šampanjec, Asti, refošk, peneči in desertni moškat. Malinovec, žganje, rum, maršala, vermouth, grenčine od 56 i naprej. — Velika množina modre galice.
PARČ1NA, Kavarna „Armonia'* - Trst.
Vla?3|>fp(?n na drobno : Čebulo (izbrano) K 1.08 rtlilUjlUlI Up, kon-enr rano mleko K 1,56, ko- : uoplje, proso itd. itd. po zmerni ceni. Za f repro-dajalce popnst. Sprejmem poštne pošiljatve proti predplačilu. — \\ Delosto, Trst. ulica Carrad^ri štev. 5.	1016
ZDRAVNIK
M. Dr. tel Pm\l\i
stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 III. n. (zraven
Dreherjevc pivovarne) in ordinira v ulici Carinžia 39, I. od 3 do 4 pop. za netraaja, ner.sinc in otroike bolesni (blizu cerkve sv. Antona novega.)
Prodajalna Jestuin v iiotv^*
hišo vrel. — Pojasnila daje lastnik Anton Cevna. Kolooja na hribu št. 2brez posredovalca. 52i
Vsakovrstne
žaklje kupuje J. Stebel, Trst. ulica Torrente it. 36.	(504
7l«lrlfft vsake Trst« kupuje prra sloveu.-ka trgo-ArUlUJK risa. Jakeb Mar^on, Trst, ulica Soli-tario 21 (pri mestai bolnišnici).	450
tem je dal postrežnici navodila, ki sem iili morala čuti tudi jaz.
IX.
»Bolnica mora skozi osem dni ležati v istem položaju. Ni jej dovoljeno pregibanje, posebno ne sme dvigati glave, ker to bi moglo provzročiti, da se rana odpre. Tri dni ne dobi nobene jedi in pijače. Potem odredim nadaljno. Obiski ne smejo k njej nobeni — tudi mati ne. Ne sme govoriti. Proglašam vas odgovorno za vse to in vam pošljem še eno postrezmeo
v podporo.
Vsako besedo zdravnikovo sem obdržala v spominu in sem ubogala, kajti pričakovala sem bila vstajenja v krsti. Bolečin nisem občutila, le neko topo, ali prijetno omamo. Bila sem mrtva in sem živela vendar. Nekdaj sem čitala o neki navidezno mrtvi deklici in bilo ini je, kakor da sem na n;e mestu. Morala sem izgubiti mnogo krvi, kajti glava mi je bila tako lahka, sanjala sem skoro nepretr-oguia in gladu in žeje nisem občutila. Blodne misli me tudi niso več mučile, te so bile iztrebljenc. O, ti blagoslovljen mož!«
Na ta način so minuli trije dnevi in tri noči. Četrti dan mi je prinesel prolesor mlačnega mleka in mi ga vlival po cevi iz kavčuka.
»Prenehaj, Esta! Ali si danes že za-jutrkovala?«
»Se n$!«
»Dam torej prinesti moj zajutrk. bi ga
bova delila.«
»Dovolite, da povem prej do konca, saj ne bo več dolgo trajalo. Minuli so tudi drugi kritični dnevi, ko sem bila popolnoma ločena od sveta. Osmega dne, ko so mi imeli sneti gipsovo obvezo, mi je prinesla postrežnica — druga, mlajša — pismo, v katerem je bilo denarja. Menila je, da moram sama podpisati, in je v svoji priprosti pameti sklepala, da denarno pismo ne more donesti nikake škode. Ko je prerezala kuverto, mi je izročila nje vsebino in izpoznala sen« pisavo svojega očeta.«
Obvestil me Je, da je velika delniška družba opustila podjetje radi prašičje kuge ter da je odpustila svoje nameščence. Našel da je v Belemgradu novo zaposlenje ter da takoj odpotuje z rodbino. Ta denar da Je zadnji, ki mi ga je mogel poslati. Ko ozdravim, naj s tem denarjem odpotujem k njim.«
Bik) mi }e, kakor da se je nebo zrušik) nad mano. V prvem strahu sem privzdignila glavo z blazine in vsled naglega giba sem občutila hkratu tako hudo bolečino v možganih, da Je ni možno opisati.«
K limitam cunj«, vćlao, bombaž, rolneoa. ia lUIlHIiKtll vatiraaa pokrivala in volneno pletene »rajce Pribajam tudi na doni. Zaloga Settefontane Ster. 45.	4G2
ima s$€faj vsejo zalogo
belega, dobrega namiznega vina
po 135 K Igco klet in rizling po 150 K. Kupci pridite, ker je cena sedan jim razmeram primerno nizka.
FiMcf
Rtov. 10.
Antoa Jarkič posluje x«pot r srojam
ateljeja
Trsta. Tla delU Pont* 249*
KIImilom cuaj*» voloo, bombaž, volnena po-RlUJUjUli krivala, pletenino, žaklje in korino.
Pr hajam tudi na dom. Via Boschetto 18.
51S
Kupujem
bomba/. K ?--Ulica Erta 8.
kff, cunje b0 vin.
1011
Piškoti Turui, K .estling Zwibaok, lUilUiuUut slaščice, malinorec itd. se proda na debelo in na drobno. ,Reguu di cioccolata" Tr-t. Corso St. 39.	460
f|g|£| delavca knjigovezne stroke In dve ti JU mladenki sprejme takoj* Knjigoveznica J. Novak, Pazln (Istra).	465
fiovo velike skladišče
v Trstu, ul. Co;o-
__________J________ neo 21 (bivSe gle-
dulišfe Minerva), kot zast pnifc velike tovarne na Dunaju, kupuje cuDje, sukno, vsakovrstno volneno blago, tkane srajce, odeje, pokrivala itd. po ko- -kurenČnih cenah.	1014
ZOBOZDRAVNIK
Br.JXermak |
se le presolil m ordinira seda] §
v Trstu. ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste.
izMIrsnje zoMiez Mirni PMiranja
^ UMETNI ZOBJE. j
Zaloga tu in inozemskih vin, špirita, liker« lev In razprodaja na drobno in debelo
tla debelo samo za preprodajalce.
Nogarice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podjetnike, razni gnmbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetiljke, baterije, pisemski papir kopirni tvinfiniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema sa brado, žlice, razna rezila, robat, mrežice za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe" in drugo prodaja JAKOB UKVI, ulica 3. Ifoaolo itev. 19.	62
»O Bog U sem zaklicala, ko bi le mogla umreti! Saj sem se dovoli pokorila za svojo krivdo.«
Ko }e postrežnica videla, kako trpim, je hitela prestrašeno k električnemu zvoncu, da bi dala znak nadzirajočemu zdravniku. Ta je tudi takoj prišel, a kmalu na to tudi profesor z obema drugima asistentoma. Vsi so bili najhuje prestrašeni in profesor je karal postrežnico, mene in zdravnika.
»Vsa operacija ne bo koristila. Rana se je gotovo zopet odprla! Vse je pri kraju!«
Da bi le že bilo, sem vzdihovala v svojih bolečinah.
Zdravniki so začeli snemati gipsovo obvezo, kar nikakor ni bilo lahko delo in mi je provzročalo velike muke. Ko so končno sneli zadnjo prevezo, je zazvenelo z ustnic vseh štirih zdravnikov radosten — »ah«! Rana ni počila, marveč se je popolnoma zacelila — operacija se je torej posrečila. V tem trenotku so prešle vse bolečine in zapala sem v globok sen, iz katerega sem se zbudila še le pozno po noči.
Naslednjega dne je prišel profesor k meni, me hvalil, velel, da so mi prinesli juhe in jajce, ki sem ju smela povžiti sedeč. Potem mi je povedal, da sem izven vsake nevarnosti, ter da smem ležati, kakor ho-
Trst, Via deSIci	št. 6
i Nasproti kavarne Edison.) Velik izbor vsakovrstnih vin. Kuni, koniak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec, slivoTco in brlnjavec. Izdelki I. vrste, došli iz različnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo in franko.
--Razprodaj« od pol litra naprej. — _
čem. Če bom žejna, naj zahtevam vode s citrono in mandeljevega mleka.
Ko je zdravnik odšel, sem sklenila roki in se zahvalila Bogu na odrešitvi iz strasne blodnje.
Nekoliko tednov še sem morala ostati v bolnišnici. Postala sem prava celebrite-ta. Od daleč so prihajali zdravniki, da so opazovali ta interesantni »slučaj« in so čestitali toliko meni. kolikor profesorju, kairi med desetimi takimi operacijami sc je posrečala komaj ena.
Slednjič je zvršilo tudi to in danes so me moji rešitelji odpustili kot popolnoma ozdravljeno. In tako sem stala na megleni cesti in nisem vedela, ali naj krenem na desno ali na levo. Saj doma nisem imela. Ravno sem se nahajala med tračnicami električne železnice in sem videla od daleč, kako nje luč, ki je radi megle še gorela, prihaja proti meni. Le en trenotek in vse bi moglo biti pri kraju. Tu pa se je železnica ustavila in stopila sem v stran. Domislila sem se, da je vendar-le še neki kraj, kjer so me nekdaj ljubeznjivo sprejeli in — prišla sem k vam!«
»Ubogo dete, koliko si trpelo!« sem jej rekel in jo pogladi! po licu. »Prav si storila, da si prišla semkaj; tu moreš ostati.«
Objela me je okolo vratu in se zjokala od srca.