Leto
PoSfnlna platana v gotovini
HM	Spedizione	fljH	H
Slovenski
Prezzo • Cena Ur 0.S0
Štev. 123
V Ljubljaniv ponedeljek, 31. maja 1043-XXl
VIII.
Izključna pooblaščen k a ta oglaševanje Italijanskega fn tujega | Uredotltvo In oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. | Concessionaria ejclurfva per la pnbblidii SI provealenza Italiana izvora: llnlone Pubblicita Italiana S. Milana	i	Sedaztone, AmmlnUtrazionet Kopitarjeva 6, Lnbiana. 5	ed	as	ter	a:	Unione	Pubblicita	italiana	ti A« Milano.
Bollettino n. 1100
Bombe di grosss calibro su Biserta
15 velivoli nemici abbaftuti
II (Juartierc Generale dclle forze armate co-munica:
Bonibardieri pesanti gcrmanici sganciavano questa notte sul porto di Biserta bombe di medio e grosso calibro.
L'isola di Pantellcria e stata ripetutamonte at-taccata da velivoli nemici dodici dci quali risul-tano distrutti dalle batterie ca.
Sono stati_ puro bombardati, senza danni di rilievo, S. Antioco c dintorni di Cagliari; le arti-glerie della difesa banno abbattuto due velivoli caduti uno in mare o 1’altro presso Mcrcurcddu.
In combattimento con nostri cacciatori uno »Spitfire« prccipitava al snolo presso Trapani,
Vojno poročilo št. 1100
Težke bombe na Bizerto
15 nasprotnikovih letal sestreljenih
ltaliansko uradno vono poročilo št. 1100 pravi:
Nemški težki bombniki so na pristaniščo v Biserti nocoj metali bombe srednje in velike mere.
Otok Pantellerijo so večkrat napadla nasprotnikova letala, od katerih kaže, da jih je protiletalsko topništvo sestrelilo ^ 12. Brez omembo vredne škode sta bila bombardirana S. Antioco in okolica Cagliarija. Obrambno topništvo je zbilo dve letali, od katerih je eno padlo v morje, drugo pa blizu Mereuredda.
V boju z našimi lovci je blizu Trapanija treščilo na tla eno letalo vrste >SpitIirc«. y
Moški odgovor italijanskih vojnih invalidov na angleške grožnje, vabe in obljube
Rim, 31. maja. e. Včeraj zjutraj je bilo v veliki dvorani osrednjega doma vojnih pohabljencev veliko zborovanje, pri katerem so bili navzočni: podtajnik Cucco v imenu tajnika stranke, podtajnik v predsedstvu vlade Rossi, podtajnik v korporacijskem ministrstvu Baccarini, zastopniki vseh vojnih združenj, mladinskih organizacij, strnjene skupine novih pohabljencev, nosilcev zlate kolajne, slepcev, družin padlih vojakov ter ogromna množica vojnih pohabljencev. Voditelj italijanskih vojnih pohabljencev Carlo Del Croix je imel govor za vse člane, ki so poslušali govor tudi po radiu v invalidskih domovih in fašističnih domovih. Preden je Del Croix začel govoriti, so bili blagoslovljeni praporčki skupin rimske zveze. Nato je imel tale govor:
Italijanski pohabljenci!
To je naše tretje zborovanje od začetka vojne. Danes nismo več 6ami, kajti naše rane niso samo tiste, ki jih čutimo v svojem usmiljenju, pač pa tudi tiste, ki izvirajo iz razdejanja mest, ki nosijo naše ime, ker so bila deležna naše usode. Mi vojaki, ki smo pripravljeni svoje besede in svoja dejanja podpreti s težo krvi, vemo, da ljudstvo ljubi resnobo, iz katere se hrani njegova strast, ne pa lahkomišljenosti, udobja ali pohlepa. Tega nič ne more omajati in priskutiti. Ljudstvo zahteva strogost z lenuhi, toda prezira pa nespametne navdušence, ki razsipajo svoj pogum in se ne ozirajo na bolečine drugih. Zahteva mirnost, ki ne pozna nevarnosti in pomanjkanja.
Začela se je druga vojna, vojna ljudstva, ki brani svojo lastno nedotakljivost, če že ne lastnega življenja; ki se ni vdajalo lahkoživim zabavam in prijetnim mamilom, glede katerih je utrjeno in bo
Sovjetski napadi ob Kubann in pri Lisičansku
zavrnjeni
Čiš&nfe v zaledju končano — Angleško letalstvo je pri strahovalnHi napadih izgubilo 57 bombnikov — Nemške podmornice so potopile 15 ladij s skupno 90.000 tonami
Hitlerjev glavni stan, BI. maja. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo:
Na vzhodnem odseku kubanskega mostišča in
in na področju pri Lisičansku je sovražnik začel krajevne napade ob podpori močnega topniškega ognja, ki’ so bili v protinapadih zavrnjeni.
Nastop proti boljševiškim tolpam v zaledju sredrijega odseka bojišča je bil uspešno zaključen. Obkoljene skupine tolp so bile uničene, pri tem pa je bilo zaplenjeneih 74 škldišč z velikimi zalogami živil in mnogim orožjem.
Z ostalega vzhodnega bojišča poročajo o uspešnem delovanju nemških napadalnih oddelkov.
Za lov na podmornice uporabljene enote vojne mornarice so potopile v Finskem zalivu sovjetsko podmornico.
Oddelki sovražnih letal so včeraj podnevi napadli bretonsko mesto Rennes, kakor tudi nekatera oporišča ob atlantski obali in bombardirala ponoči več zahodnonemšikih krajev. Povzročena je bila deloma večja škoda na poslopjih. Prebivalstvo, posebno v IVuppertalu, je imelo izgube. Po doslej razpoložljivih vesteh je bilo sestreljenih 57, po večini štirimotornih sovražnih letal. Izgubili smo štiri lovce.
Nemška težka bojna letala so obstreljevala v noči na 30. maja ponovno pristaniško področje Bizerte.
V včeraj javljeni bitki nemških zaščitnih oboroženih sil z oddelkom angleških brzih čolnov so se naši uspehi še bistveno povečali, kajti sovražnik je skupno izgubil pet brzih čolnov, dva na-
daljnja pa sta bila hudo poškodovana in el a začela goreti.
Naše podmornice so bile zadnje dneve na severne min južnem Atlantiku v hudih borbah z ladijskimi sprevodu, ki so jih naše posadke na podmornicah vodile z drznim napadalnim duhom in najhujšo zagrizenostjo. Potonile so 13 ladij s skupno 90.000 tonami.
Zavezniki ne poznajo odporne sile Italije
Bukarešta, 31. maja. s. Romunski list jPo-runco Vremji« je v svojem uvodniku pisal o utvarah, katerim se že dalj časa vdajajo angleški in ameriški demokratski voditelji glede odporne sile Italije. List pravi, da se zavezniki hudo motijo, če podcenjujejo čustva, nravne in tvarne sile Italije. Zgodovina je dala temeljit nauk narodom, ki so zaupali v angleško velikodušnost, in italijanski narod je preveč pameten, da bi tega ne vedel. Churchill se ziblje v zmotnih sanjah, zakaj njegove besedfe ne bodo našle odmeva.
Seznam padlih romunskih poveljnikov
Bukarešta, 31. maja. s. Včeraj je romuns^p vrhovno poveljstvo objavilo drugi seznam izguo na vzhodnem bojišču. Seznam navaja imena 41 polkovnikov, in sicer 25 pehotnih, 7 konjeniških in 8 topniških polkovnikov, ki eo padli v bojih na čelu svojih čet,
vedno močnejše. Nihče ne more ločiti svoje usode od usodo skupnosti, kajti vojna je v prvi vrsti skupek narodov in vdanosti ter vzajemnost nalog in odgovornosti. Nasprotnik je tisti, ki obljublja razliko med državljani in državljani ter med vladami in narodi in s temi rečmi uganja svojo igro. Toda takšno razlikovanje imamo mi za ničevo in prazno.
Ljudstvo dokaže svojo zrelost in čast, kadar ne_ išče izven sebe vzrokov in zdravil za svoje bolečine, kadar ne poskuša izogibati se stvarem in se ne sklicuje na olajševalne okoliščine za tisto, kar je hotelo in sprejelo.
Potrebno je, da vsi poznajo grožnje, pogoje in vzpodbude nasprotnikov, da bo lahko sleherni po vesti nanje odgovoril. Grožnja je v rušenju, ki se že uresničuje nad nekaterimi našimi najstarejšimi, najlepšimi in najsvetejšimi mesti. Obljuba se tiče svobode, za katero naj dajejo poroštva vojaške posadke in pravičnost vojaških sodišč, o katerih je nasprotnik z vso krutostjo, za katero smo mu hvaležni, povedal, da.jih misli vsiliti premaganim, kakor da bi še kdo izmed nas zaradi dediščine preteklosti ohranil slast po sužnosti. Vzpodbujanje pa se nanaša na upor, kakor da bi se narod, ki je večkrat planil na noge zaradi vojne, mogel sedaj vreči v vdajo. Kajti to vzpodbujanje pomeni vdajo mesto vdora in zasedbe. To edino. priložnost nam nudi praktični narod, ki ga tudi v vojni vodi trgovska miselnost.
Edin« mi smo pxavi sodniki o vprašanjih našega notranjega življenja in nismo navajeni stalno navajati fašizma kot varuha naše časti in odlik. Čutimo pa danes dolžnost, da vnovič poudarimo svojo zavest o odgovornosti. Fašizem ni trenutna prikazen, temveč doba naše zgodovine. Zgodovine pa ni mogoče niti zanikati, niti izbrisati. Nihče se je ne more sramovati kot nečesa tujega. Kdor bi fašizem hotel podreti, nosi njegova znamenja v sebi. Že dejstvo, da je ta obsežna vojna zvezana z njegovim* imenom, zadošča, da odmerimo njegov pomen za bodočnost, ki presega vse sedanje stiske.
Kar se tiče luje nadvln le, ki grozi Rimu, pa mi odgovarjamo iz mestu, ki je večno, a ne zaradi svoje sile, ki je večkrat upadla, pa se spet dvignila,„ temveč 39radi . svojega poslanstva. ki tiči v tein, da mord obvarovati pravilen odnos med vero, moralo jn pravico. Zaradi .tega se ne bojim bodočnosti. Za sedaj pa zadostuje, ako omenimo, da smo v vojni paradi pakta, ki zadeva našo vojaško čast in naso na-r< one zvestobo.
Tisti, ki vabijo, naj sc uničim 1, 60 isti ljudje. ki so v prejsi|i vojni obtoževali odpada Rusijo, kjer se je z notranjim izpodkopavanjem posrečilo pripraviti pogoj, ki pojasnjuje, zakaj so lomili pogodbe. To so isti, ki jutri ne bodo odpustili Franciji vsega tistega, o čemer danes ne govore, in bodočnosti tega naroda ne bo težil samo poraz, temveč tudi vdaja, ki ne bo rešila niti obvarovala ničesar, kar dejstva dokazujejo in bodo še dokazovala. Zlasti pa imamo tu zgled sovražnika, ki je bil premagan in zapuščen in se pod težo ruševin ni samo upiral, temveč tudi. odbijal vse razgovore z zmagovalcem, ki pa ni zahteval njegove vdaje. Če si drzne danes predlagati nam, kar je sam zavrgel, potem skrbimo, da se njegovo bahanje ne bo sprevrglo v našo sramoto. Jadikovali ne i bomo, ker znamo trpeti, in menimo, da smo na varnem med svetimi rimskimi zidovi. Ljudstva, ki vse tvega in v razrušenih mestih toliko prenaša, nimamo časa poučevati, ker se zajedamo, da govorimo narodn, ki ga je sovražna usoda vedno prisilila, du se je moral boriti do zadnjega.
Italijanski pohabljenci, mi nimamo moči in tudi ne namena, da bi naš glas odmeval y nasprotnem taboru, pa vendar zahtevamo, da bi bilo prihranjeno nepotrebno laskanje in cenene žalitve narodu, ki so mu vsi več ali manj dolžniki; narodu, ki je znal navzlic svoji bedi in revščini tolažiti in bogatiti ves svet. Da je prišlo do te vojne v trenutku, ki ni obetal najboljših pogojev za nas,
je bilo takoj priznano, a že tri leta zaman pričakujejo našega padca. Dejstvo je, da je ta narod po največji zmagi nenadoma danes ostal trden in mirnodušen v nesreči, pa naj poreče kar koli kdo, ki nas ne pozna ali noče razumeti. Ta narod čuti, da mu ne bodo prav nič poklonili, kar mu gre po vsej pravici, in da zaman čaka na pravičnost tistih, ki so dajali lažnive obljube, ko se kri iz skupnega boja še ni posušila. Ne poznajo naroda, ki spoštujejo samega sebe zato, da bi ga spoštovali drugi in da bi čutil v stari plemenitosti isto obveznost, tudi če ne bi imel drugih dolžnosti. Zakaj naš zadnji pastir je plemenitejši kakor pa najnovejši kralji, ki jih je posvetilo hrupno bobnanje po enodnevnih mestih. Dovolj je, da človek vidi mirnodušnost tega ljudstva, ki sprejema življenje in smrt z isto vernostjo,, s katero mu je narava dala njegove bajne svetinje, njegovi zgodovini pa velike dogodke ogroženih dežela, ne zato, da bi lahko videl razliko med bogastvom in plemenitostjo.
V tej vojni, polni nepočakanih dogodkov, se je izkazalo, da dogodki sledijo višji volji, da je zgodovina previdnost, kakor je življenje poslanstvo, in da bo bodočnost tistih narodov, ki so v menjavi usodi pokazali manj ošabnosti in več častitljivosti. Naj bo usoda, ki pritiska s silo na nas, kakršna koli; bolj ko bo Italija zasovražena in prizadeta in bolj ko bo prizadeta po žalitvah, bolj ponosni bomo na svoje ime in prepričani o svoji bodočnosti.
Govor Carla del Croixa so navzoči pogosto ustavljali z bučnim odobravanjem, za konec pa je sledilo silno ploskanje, ki se je še stopnjevalo, ko je podtajnik stranke Cucco odredil pozdrav Kralju in Cesarju ter Duceju.
Vladar in kneginja Piemontska v Livornu
Livorno, 29. maja. s. V Livorno je dospel danes Nj. Vel. Kralj in Cesar, ki je obiskal kraje, nad katerimi se je znesel sovražni bes. Kralj in Cesar se je podal nato v civilno bolnišnico, kjer je obiskal ranjence zaradi letalskega napada in je imel za vse besede skrbnega zanimanja in voščila. Livornsko prebivalstvo jo prirejalo vladarju vroče zahvalne manifestacije.
Livorno, 31. maja. s. Nj. kr. vis. princezinja Piemontska je nepričakovano dospela v Livorno, kjer je obiskala ranjence po zadnjem sovražnem letalskem napadu ter se ljubeznivo zanimala za usodo vseh posameznikov. Kot vrhovna nadzornica prostovoljnih bolničark Rdečega križa se jo princezinja zanimala tudi za služho bolničark, ki so se izkazale z vnemo in požrtvovalnostjo. Potem se je odpravila v mestne predele, ki so največ trpeli, ter se ustavljala pri prizadetih družinah in jih s toplimi besedami tolažila. Iz Livorna se je odpeljala v vojaško bolnišnico v Calambroneju in nato še v civilno bolnišnico v Pisi.
Vesti 31. maja
Turška zbornica je odobrila nov kredit 1200 milijonov turških funtov zn obrambo.
Po vsej Španiji je zavladala huda vročina. Sušu ograža poljske pridelke.
Angleško pomorsko poveljstvo je do sedaj priznalo izgubo petih topničarji, ki so bile potopljene v bitki z nemškimi lahkimi pomorskimi cdinicami pri Dunkerqueu.
Petega junija bodo morali biti na Japonskem zaprti vsi javni lokali, gledališča, kinematografi in restavracije zaradi pogreba admirala Jamamota.
Za vrhovnega japonskega poveljnika na Filipinih je bil imenovan generalni poročnik Šigonori Kurodu.
Pogled na jedro ljubljanskih množic, ki so se v soboto popoldne v spokorni procesiji zgrnile pred podobo Marije Pomagaj na Rakovniku.
Gt		f; W; j	K
IT .	»k :'" ": —	y \	inTisf
25.000 Ljubljančanov pred brezjanske Marijo na Rakovniku
Nepozabni prizori s sobotne spokorne procesije in s slovesnosti na Rakovniku, kjer so ogromne množice ljubljanskega prebivalstva slovesno dokazovale, da so v tistem taboru kakor vse slovensko ljudstvo —
v taboru Kristusovem — Eksc. Visoki komisar pri slovesnosti
Ljubljana, 31. maja.
Izmed vseli množičnih verskih manifestacij, kar jih je naše središče, Ljubljana,.doživelo — in teh je bilo zadnji dve desetletji nekaj! — je bila sobotna spokorna in spravna procesija versko ter kolikor je katoliška vera bistven pogoj našega ljudstva še v tem oziru najpomembnejša. V soboto je v neštetih tisoših in tisočih za križem, znamenjem trpljenja, a tudi odrešenja, stopala vsa Ljubljana, velika in mala, slavna in neznatna, bogata in uboga, pregrešna in dobra, skratka taka, kakršna je. Tista Ljubljana, ki je v preteklosti tako pogosto hodila druga pota kakor pa ostalo slovensko ljudstvo. Zlasti smo to bridko resnico čutili zadnji dve leti, odkar je naše ljudstvo doživljalo in še doživlja organizirani naskok sodobne Antikristove vojske — komunističnega brezbošlvu — na svoje najvišje \rednote, zlasti na vero. njene svetinje, njena i/.ročila in svetišča. Ko so med napadi tega sovražnika goreli slovenski domovi, stoletne zibelke in ognjišča tiste vere, katero je v soboto kleče pred brezjansko podobo izpovedovala tudi Ljubljana; ko so sc skrunile cerkve, ko so padali spoznaval^, se nam ustvarjali mučenci t iu rasli junaki boja za vero, je Ljubljana žal le 'Acpogosto in predolgo bila brezbrižna, hlad- 1
na, nejeverna celo tam, kjer bi bilo najmanj pričakovati.
Ta Ljubljana, ki jo vsi ljubimo, a vendar moramo to grenko resnico o njej zapisati, je v soboto krenila — vsaj simbolično — na pot tiste pokore, ki jo dela ljudstvo v boju zoper sovražnike božje in svoje. Zgrnila se je v mogočnih množicah, z odkritosrčno molitvijo in tudi /. odkritosrčnimi solzami okoli brezjanske Marije Pomugaj, kraljice našega ljudstva, simbola naše duhovne edinosti in duhovne skupnosti. Pred tisto svetinjo, ki že poldrug vek ve za vse bolečine, stiske in hrepenenje našega ljudstva, je v soboto pokleknila tudi Ljubljana, in sicer tako odkritosrčno iu prepričljivo, da zdaj ne more biti o njej nobenega dvoma, v katerem taboru hoče biti: v taboru božjem kakor vse naše ljudstvo, ki je sto in stoletja iskalo pomoči in rešitve tam, kjer jo dobi slehernik, kadar mu je vse drugo na svetu odpovedalo. Nepozabni prizori, ki jih je,človek doživljal pri tej veličastni priliki na vseh poteh, ki so vodila množice na prostor sobotnih pobožnosti, solze, prošnje, molitev neštetih tisoče v, pesem, ki je kakor neugasljiv ogenj vrela kar naprej in naprej pod nebo, k vznožju Nje, ki je njena mila podoba stala v zlatem okviru pred našimi očmi
— vse to je dokaz, ki mu lahko verjamemo in ki ga je vse naše ljudstvo, najbolj pa Ljubljana sama, lahko vesela in je lahko srečna ob njem. Vrednote, ki šo v njem, so poroštvo za vse, kar se nam vsem zdi lepo in najglobljega hrepenenja vredno.
V naslednjem podajamo površen prikaz zunanjega poteka pretresljive sobotne verske manifestacije v Ljubljani. Najlepša doživetja in pa sadovi, ki jih je rodila, bodo ostala skrita v dušah tistih štiridesetih tisočev, ki so v procesiji ali kot gledalci sodelovali pri ljubljanskem spokornem romanju pred podobo Marije Pomagaj. Procesija ni bila kaka uradna parada, zato no bomo naštevali po imenu nikogar, ki sc je je udeležil. Kdor je šel z njo, .je šel kot ponižen in skesan ud našega verskega občestva
— in prav v tej brezimni enodušnosti je njena veličina in njen splošni poincn.
Mesto je zaživelo v prazničnem razpoloženju
Ljubljana se je za sobotno pobožnost pripravljala že vse dopoldne. Mesto je že v dopoldanskih urah zaživelo v prazničnem razpoloženju in mnogi so v duhu pomembnega due-va pustili delo, popoldne pa 6e vzdržali tudi obiskov v gostilnah, kavarnah, trgovinah in drugih javnih lokalih.
Že okrog ene popoldne so sc začele množice ljudstva zbirati pred svojiipi župnimi cerkvami, mladina pa na določenih prostorih ali v šolah, od koder je hitela, du se priključi prošnji procesiji na Rakovnik.
Procesije iz 10 ljubljanskih župnij
Prva procesija se je začela razvijati z Viča ob 13.30. Tisoči Vičanov so se zvrstili za svojim župnikom in se pomikali po Tržaški, Zavetiški, Mencingerjevi, Kopališki in Kolezijski cesti za veliko trnovsko procesijo, ki se je razvila izpred trnovske cerkve ob 14.40 in se pomikala po Cerkveni ulici. Krakovskem nasipu čez most na trg Sv. Jakoba. Ljudstvo je ves čas molilo
sv. rožni venec, prepevalo Marijine pesmi in odpevalo litanijam Matere božjp, ki 60 jih vodili pevci cerkvenega zbora. Po mestnih ulicah
so se čez trge zlivali mogočni akordi ljudskih Marijinih pesmi in z vseh strani Ljubljane so se zgrinjale tisočglave množice vernikov v ljubljansko spokorno procesijo.
Iz Kosez, šiške in Bežigrada
Tudi iz teli župnij so hiteli verniki kar v na j večjem številu v procesijo. Kjer koli si se ozrl, povsod si lahko videl, kako so v sprevodih stopali za duhovščino v sveti resnosti in v zbrani molitvi ljudje vseh stanov, mladina in tudi onemogli starci ter ženice.
Iz Kosez se je razvila procesija ob 14.40 in se pomikala po Podutiški, šišenski, Vodnikovi in Celovški cesti ter se priključila veliki šišenski procesiji, ki se je razvila izpred ccrkte in sc razvrstila po Mažuraničevi, Verovškovi, Gasilski cesti, Celovški cesti in pa Miklošičevi cesti, ter se pridružila Bežigrajčanom, pomikajočim se po Bleivveisovi, Masarykovi in Miklošičevi cesti na Marijin trg in trimostje čez Pogačarjev in Vodnikov trg, kjer sc je priključila šempetrski.
Tisoči MošČanov in Šempetrčanov
Tudi v Mostah je bila sobota bolj podobna prazniku kakor delavniku. Vse se je pripravljalo, da bo spet videlo milostno podobo Marije Pomagaj, h kateri so se vsi v stiskah zatekali. Pa ne samo taki, ki obiščejo vsako nedeljo cerkev, ainpak tudi številni, ki jim ne moremo očitati, da bi delali gnečo v cerkvah, so se prišli poklonit Mariji.
V obeh spokornih procesijah se je zbralo okrog 7000 ljudi. Meščanska procesija se je pomikala po Jakličevi, Ciglarjevi, Društveni, Za-lpški, Sv. Petra cesti na Poljansko in Vodnikov trg, kjer se je priključila Stolni procesiji. V procesijah je bilo vse: najmlajši, delavci, možje in fantje brez razlike stanu, med njimi tudi številni vseučiliški profesorji, redovniki itd. Posebno številne so bile redovniee-usmiljenke.
Tako ganljive in lepe pobožnosti naša Ljubljana še ni videla, četudi je doživela že mnogo veličastnih verskih slavij. Koga ne bi prevzela slika iz šempetrske procesije, v kateri so stopali gluhonemi? Njihovs usta so molčala, z vedrih obrazov pa se je zrcalilo veselje, da so se pridružili častilcem brezjanske Marije Pomagaj.
Stolna procesija s podobo Marije Pomagaj
Že pred tretjo uro se je zbrala pred stolnico tja do Vodnikovega trga množica, ki je' nestrpno •čakala brezjansko Marijo Pomagaj. Dve leti je že ljudstvo ni videlo, dve leli se že ni ogrelo ob lepoti Njenega obraza, ki zna v trenutku spravili ljudske množice v navdušenje in 6olze. Točno ob treh se je razvila iz stolnice in izpred nje velika procesija, kateri na čelu je stopal	•
3 križem v roki — škof
v spremstvu generalnega vikarja Nadraha in dekana dr. Klinarja, za njimi pa številna duhovščina v štiristopih z aakdemskim starešinstvom ob strani. Zrf5 reko mož in akademsko mladino so se zvrstili pevci in pevke, za njimi bogoslovci v ko-retljih. Ko so je procesija že začela pomikali po ulicah, je po uljci Pred škofijo zavalovalo. Štiri in dvajset bogoslovcev je zaadelo podobo milostne Matere božje na rame in jo v spremstvu akade-kov prineslo iz škofije na ulico. Ganljiv je bil pogled na ljudi, ki so v trumah klečali ob cesti. Solze veselja so kapljale na tla, ljudje so se smehljali in jokali hkrati. Mati, naša dobra in lepa Marija Pomagaj se je vrnila med 6voje. Na krasni nosilnici je nastopila pot proti	Rakovniku.	Mati*
med	svojim ljudstvom, ki se je	odzvalo klicu	k
pokori. Nekoč je šla med nami, da je z nami slavila Gospoda v, presv. Režnjem Telesu. Takrat je bila vsa njega pot slavje. Tudi včeraj ni bilo dru-\ gače.
Tisoči so stopali za Njo, tisoči so jo pozdravljali In ji prfli hvalnice. Vsakomur 60 morale solze orositi oči. ker je gledal obraze po cestah, kako hrepeneč so čakali nanjo. Ljudje so padali v prah, dvigali roke. nekateri na glas klicali Marijo Pomagaj. Po ulicah pa se je razlegala posve-tilna pesem:
>0, Marija, ves slovenski rod sprejmi v milostno srce.
K Tebi v srčni kličemo	bridkosti,
strašno nas teži gorje.
O Marija, o Marija,
močno Tvoje je Srce!
Varuj našo domovino.
>Srcu Tvojemu, premila Mati,
posvetimo se zdaj vsi,
rod slovenski za Bog prenovi.
reši grešnih nas vezi!«
In upanje je lilo z milostne podobe, s katere je Mati blagoslavljala skrušeno ljudstvo.
Procesije so se zvrstile v eno na Starem trgu
Mogočna procesija šentjakobske župnije se je razvila izpred cerkve že ob tri ectrt na 3 in šla na, čelu spokorne procesije.
Vse te tisočglave množice so se prav za prav razvrstile, šele ko so se po točno določenem redu zgrnile in združile v
mogočno reko vernikov
ki so se v tisočerih šesterostopih zgrinjali po Karlovški in Dolenjski cesti proti Rakovniku. Mnogo Marijinih častilefev iz vse naše domovine je že romalo po teh ulicah k Mariji Pomagaj na Rakovnik, toliko ljudstva iz Ljubljane same kot v sobotni popoldanski spokorni procesiji pa se še ni zbralo nikoli. Ob 2 popoldne (začetek procesije na ViŽu) pa do tričetrt na 6 (zaključek procesije iz župnije Marijinega Oznanjenja na Rakovniku) so odmevale po ljubljanskih ulicah Marijine pesmi in je donela glasna molitev vernega ljudstva, ki se je zvrstilo za svojim župnim pastirjem 6 Križanim in duhovščino ter romalo za podobo naše Kraljice po namenu svojega nadpastirja na Rakovnik. V procesiji ni bila samo nešteta mladina vseh ljubljanskih ljudskih, strokovnih in srednjih šol, ne samo dekleta in ženske, včerajšnje procesije so se zlasti polnoštevilno udeležili možje in fantje, 6tebri slovenskih družin, akademska mladina, naše vseučilišče in najodličnejši predstavniki našega javnega življenja kakor tudi najskromnejši, toda po srcu in duši najbogatejši — reveži in onemogli.
Ljubljana je že videla pred sobotno ljudsko pobožnostjo mnogo drugih veličastnejših verskih slovesnosti, toda.nobena dosedanja ni bila tako pomembna kot prav spokorna procesija s podobo Marije Pomagaj na Rakovnik. Ali niste videli resnih mož in fantov, ko so zbrano molili v procesiji sv. rožni venec? Ali niste prisluhnili mogočnemu odmevu Marijinih pesmi, ki so jih pele množice, daso ogrele in ganile mnoge v hišah ter jih zvabile v procesijo? Vse je hotelo za Marijo, vse je prepevalo in kakor ena sama molitev je donela preko ljubljanskih ulic tja čez ljubljanska polja, čez našo zemljo Marijina-pesem: >0 Marija, Ti.pomagaj nam k Mari&ije vabila in od številnih gledalcev na pločnikih so ostali le	‘	1
t. reveži, invalidi, starci, pohabljenci * z varuhi in matere z malčki
Tudi ti so prišli in se z zaupanjem in z molitvijo klanjali milostni podobi. Hoteli so videti podobo,naše Marije Pomagaj! In ko so jo videli, so bili srečni!
Tako je zaupanje v.brezjansko Marijo
Pri Karlovškem mostu je ždela na stolčku 87-letna starka. Skrušena in zmučena ženica, ki je v trpljenju in boli tolikokrat pohitela k Mariji Pomagaj, je ob novici, da bodo nosili v procesiji Njeno podobo, zbrala še poslednje moči, da so jo
Ljubljanski škof tir. Gregorij Rožman nese križ na čelu stolne procesije.
lahko nesli k niostu. 5 ur je ždela na stolčku in vsa hrepenela po trenutku, .ko jo bodo prinesli mimo. In ko Jo je zagledala na okrašenem podstavku pod baldahinom, ozaljšano s cvetjem, je od sreče 'in ganjenosti zaihtela, njene ustnice pa so šepetale kratko molitev: »Marija, pomagaj!«
In sličnih ganljivih prizorov je bilo mnogo in le redki so mogli skriti solze.
Korotanovo grišče so lepo uredili
Korotanovo igrišče na Rakovniku (100X120 m — prostora za 40.000 ljudi) so za to priliko posebno lepo uredili.
Na zgornji strani stadiona pred salezijanskim zavodom so postavili lep oltar, na katerega je vo-.dilo z igrišča posebno leseno mostišče, zagrnjeno z zelenjem. Na belem oltarju je bilo 12 simboličnih križel (12 apostolov), navpično pa je krasilo oltar 6 rdečih stebrov. Ves prostor v stadionu je bil razdeljen na odseke za posamezne župnije in druge skupine. Na levi strani oltarja je bil prostor za številne pevske^ibore in bogoslovce, pred oltarjem za škofa in njegovo asistenco, na desni pa za akademsko mladino. 'Prvo polovico stadiona je preizkušeni glavni rediteljski vodja Ivo Ker-
l Svoji ljubljeni brezjanski Materi v pozdrav!
Spet nove sile so planile v nas, odkar imamo Tebe v svoji sredi; nov up sc vžgal je, draga Mati, nam, saj smo tako sami bili v tej svoji bedi.
Sedaj si ti pri nas, ti, Mati naSa —
— ne veš, kako po tebi vsi smo hrepeneli! — Očetje naši, matere potrte, ah, saj ne veš, kako smo te želeli!
In prišla si! Kaj bi počeli sami? ti naše križe si najbolj poznala: v veselih časih se smehljala z nami in v bridkih urah z nami si jokala.
Saj vedeli smo, da si nekje, da hrepeniš po nas in bridko vzdišeš, da s svojo dobro, milostno roko nam lahko spet solze z oči obrišeš.
Veš, z robci belimi smo ti v pozdrav mahali, preveč ljubezni se je v nas nabralo, preveč solza v oči — saj veš! Kaj bi ti pravil! Srce največ povedati je tiho znalo.
Kdaj k tebi v vas bodili bomo, veš, vsak dan, Ne hodi od nas! Pri nas ostani, Mati!
Saj bomo pridni! Le naročaj tvoj nam daj, da sc spočijemo. Ah — Mati!
Mauser Karel
niavner, na čigar ramah je slonela vsa teža organizacijske in rediteljske službe, določil za šolsko mladino — na levi za žensko, na desni za moško — prostor okoli nje pa za ženske redove. Ostali prostori so bili določeni za ljudstvo, ki se je prav tako razvrščevalo po skupinah in po posameznih župnijah.
Red v procesiji sami jc vzdrževalo 650 rediteljev, med procesijami pa jo bilo še 800 pomožnih rediteljev. Na stadionu in tudi na restah, kjer so se pomikale procesije, so bile sanitetne skupine, vedno pripravljene nuditi prvo pomoč.
Tisoči se zgrinjajo na Rakovniški stadion
Pet minut pred pol 4 je prva prišla na rakovniški stadion šentjakobska procesija (odhod pri Sv. Jakobu ob 14.45). 150 rediteljev na stadionu jo je takoj razvrstilo. Župniki s križem (10 fari — 10 križev) so se razvrstili v ospredju. Reditelji so se morali zaradi ogromne množice ljudstva ravnati dosledno po navodilih kajti kmalu so ugotovili, da se bo zbralo na stadionu več ljudi, kakor so predvidevali. Vse pa je bilo tako urejeno, da so se procesije razvijale, pa tudi vezale in združevale v mestu in se zgrnile na stadion v naj-lepšegi redu. Ob tričetrt na 4 je prispela na stadion trnovska procesija (odhod iz Trnovega ob 14.40), pet minut pred četrto pa že procesija z Viča (odhod z Viča ob 13.50). Ljudstvo je med vso procesijo molilo sv. rožni venec, prepevalo litanije Matere Božje, vmes pa Marijine pesmi. Ob 4 se je zbralo na prostoru že toliko ljudstva, da so uporabili ojačevalec in z njimi dajali navodila. 6 duhovnikov je pričelo moliti sv. rožni venec, ljudstvo pa je po končanih desetinah pelo Marijine, zlasti šmarnične pesmi.
Marija Pomagaj prihaja
Malo po 4. uri 6e je* bližala Rakovniku Stolna
procesija, ki jo je vodil 'Skof s križem (odhod oU stolnice ob 15). Odmevi petja slolnega zbora so oznanili, da prihaja Marija Pomagaj. Zvonovi v rakovniški cerkvi so tokrat vse nekako bolj slovesno zadoneli, preko stadiona pa je iz ljudskih src privrela glasna pesem hrepenenja po Mariji. Vse je pelo — malčki, mladina in starci:
Ti, o Marija, naša Kraljica Ti besednica revnih sirot, k Tebi hitimo, se Ti zročimo,
Tebe -častimo, polno dobrot
šest minut po 4. so bogoslovci prinesli na prostor Marijino podobo.
Vsakemu udeležencu bo ostal v .neizbrisnem spominu trenutek, nikdar pozabljen: ko jo ljudstvo zagledalo ljubljeno podobo brezjanske Marije, je pokleknilo, iz množice so materine roke dvigale otroke, da bi jih blagoslovila Marija. Vse drugače kakor prej je iz srca in duše vrela pesem: »Marija, pomagaj in reši nas Ti!« Odpevi so odmevali preko ulic daleč po okolici in mestu, od koder so se valile nove množice ljudstva.
Marijino podobo in baldahin, ki ga je zibal lahen vetrič, kakor da narava sama pozdravlja Mater svojega.Stvarnika. so nesli na oltar, pred nj° je nato molil škof s svojim spremstvom. Med tem časom so prihajale nove množice in vse ljudstvo je pelo hvalnice in prošnje pesmi Mariji;
Marija, pomagaj nam Ti.< .
Litanije M. B. z ljudskim petjem
Po prihodu moščanske procesije (ob 4.22) na stadion (odhod iz Moste ob 14.18), so se pričele slovesne litanije M. B., ki so jih peli bogoslovci, vse ljudstvo je odpevalo pod vodstvom stolnega kanonika dr. Franca Kimovca. Pred stadionom se je zbrala kljub redni razvrstitvi ljudi ogromna množica, ki je čakala, da se uvrsti v procesijo in pride na slavnostni prostor. Ob 4.35 je pričela prihajati na Rakovnik procesija največje ljubljanske — šempetrske župnijo (odhod od sv. Petra ob 14.55).
Že ob tej uri, ko se je zbralo na stadionu okrog 12.00A ljudi, je bil krasen pogled na pro-1 s,or z množico, ki je kljub vročini vztrajula na soncu, prepevala in molila.
_ Ob tri četrt na 5 je začel škof dr. Gregorij Rožman molili: >Pod Tvoje varstvo pribežimo...« To molitev je opravilo s škofom vse ljudstvo. Potem pa je kot vesela pesem hitela pred podobo Marije Pomagaj molitev vsega našega ljudstva: »Raduj «e, nebeška Kraljica, aleluja, zakaj Gospod, ki si ga bila vredna nositi, aleluja, je res vstal, .aleluja.« In sonce je pošiljalo svoje tople žarke, v njihovih ..pramenih 60 se pa lesketali snežni kosmi, ki iih je veter nosil z zelenih platan ter jih je kakor kadilo pošiljalo k in mimo Marijine podobe proti rakovniški cerkvi h Kristusu v Najsvetejšem.
Ob petih že 2480 Šesterostopov — 14.880 ljudi
Šempetrske procesija je bila izredno velika in dolga. 25 minut je trajalo, da se je vsa razvrstila skozi vhod na slavnostni prostor.	j
Ob 5 so prišli na Rakovnik Bežigrajčani. kmalu za njimi pa procesiji iz Šiške in Kosez. Ob ! 5.20 se je začela pomikati skozi vhod procesij« Marijinega Oznanjenja. Zaključila se je ob tri četrt na 6. 3.806 naštetih šesterostopov ali 22.80(1 ljudi jc bilo idaj na stadionn! Za to procesijo je prišlo na slavnostni prostor Še okoli 2000 drugih ljudi, tako da se je zbralo pri tej ljudski pobož-Nadaljevanje na 3. strani!
Brezjanska Marija v procesiji.
Nadaljevanje z 2. stranir
nostj okoli 25.000 ljudi. Ta udeležba je najmogočnejši dokaz, da jc Ljubljana v tistem ta-boru, kakor vse naše ljudstvo — v taboru Kristusovem!
Prihod zastopnikov oblasti
Zavedajoč se, da je ta prireditev verska manifestacija vsega ljudstva, ki Jim je izročeno v skrb in varstvo, so se poglavitnega dela slovesnosti udeležili tudi najvišji zastopniki oblasti z ekse. Graziolijem, eksc. Gambaro, zveznim tajnikom Orlandinijem, županom generalom _ Rupnikom ter generalom Ruggero na čelu. Visoke goste je po končanih obredih pozdravil škof dr. Gregorij Rožman.
Ob 6 je prevzv. škof. g. dr. Gregorij Rožman 7.molil kleče pred Marijino podobo zdravomarijo, nato pa je imel naslednji govor:
Beseda našega nadpastirja
Glas Naše ljube Gospe Fatimske jo po 23. letili prišel tudi med nas — in mnogi so z razumevanjem sprejeli in spoznali, da nosi v sebi rešitev sveta iz sedanjih stisk — tudi našo rešitev. Po Mariji Fatimski nas Gospod Bog opominja na nujnost, resnično nujnost, da se varujemo greha, ko je Gospod^ že vse preveč žaljen in da zadoščamo za tolikšne žalitve božje Dobrote in Pravičnosti z molitvijo in pokoro.
Na ta božji opomin, ki je bil po Mariji vsemu svetu razodet, smo danes v spokorni procesiji prišli sem, .da pred najbolj češčeno podobo Marije Pomagaj napravimo trdne sklepe ^a bodočnost. Tako bomo storili, kar storiti moremo, da bo čimprej bila ura božjega usmiljenja za nas in ves svet.
Kaj nam je storiti? Trojno! Prvič: priznati, da smo grešili. Ponižno in skesano se potrkajmo na prsi in z izgubljenim sinom priznajmo: »Oče, grešil sem zoper nebesa in pred teboj« (Lk 15, 18) in s cestninarjem v templju prosimo: »Bog, bodi milostljiv meni grešniku!* (Lk 18, 13). Skesana ponižnost pritegne nase Bo-g!j, da se do nas skloni, nas usmiljeno sprejme in nas prizanesljivo sodi.
Drugo je, da moramo za naprej pustiti greh, se ga skrbno ogibati in varovati, da vnovič ne bomo Boga žalili, zlasti ne s tistimi velikimi grehi, ki izzivajo božjo Pravičnost, da nas kaznuje s tem, da moramo uživati grenke sadove lastnih grehov in lastne zlobe. Z drugimi besedami: spreobrniti in poboljšati sc mo-ramo — najprej ini sami m nc čakati, da sc bo-do drugi prej spreobrnili.
Tretje je, da moramo zadoscevati za vse grehe, za svoje in za grehe drugih, zlasti zakrknjenih grešnikov, ki z zlobno voljo Boga žalijo. Zadoščevati z molitvijo in pokoro. »Treba je delati pokoro. Če se bodo ljudje spokorili, jim bo naš Gospod še prizanesel. Če pa ne bodo spremenili življenja, bo prišla kazen.« ]n vidite, prišla je — ker se ljudje niso spokorili. In če se tudi zdaj ne bodo, bo stiska vedno hujša in se bo človeški rod sam uničil v medsebojni borbi brez usmiljenja in brez pameti.
Zadoščevati hočemo. Najprej z molitvijo. Mati Marija sama želi. da storimo to z molitvijo rožnega venca. Radi ji obljubimo, da ga bomo molili, kakor že zdaj zase, skupno v družinah
Predragi v Gospodu! V naSihi rokah je, da skrajšamo dneve stiske in olajšamo gorje. Sami se resno in temeljito spreobrnimo, da bomo ve« „r.'selo in vztrajno po volji božji delali in živeli, bo za grehe nespokormiji pa^zadoščujmo z molitvijo in pokoro. To je naša verska in narodna dolžnost. Vzemimo jo resno in izpolnimo jo zvesto!
Lucija, ki je v Fatimi nebeško Gospo videla in z njo govorila, je nedavno zatrjevala, da Portugalska še ni dosti storila, da bi bila božjo Pravičnost popolnoma potolažila, še se mora v marsičem poboljšati in spreobrnjenje mora še več src zajeti. Če to velja o Portugalski, ki se je popolnoma spremenila in kjer je ves’ narod 'z malimi izjemami v duhu spokorno-sti postal res Marijin narod — kaj velja Sele o nas! O nas, ki komaj prvi korak k resnični spreobrnitvi začenjamo. Začeli smo s pobožnostjo prvih sobot, nadaljevali s pripravo na skupno posvetitev, ki bo jutri, današnja spokorna procesija je nov korak — a ne mislimo, da smo s tem vse storili. Nadaljujmo vedno bolje, vedno vestneje in vedno resneje. S te poti ne stopimo več, vztrajajmo na njej. Spreobrnitev mora biti trajna. Tu pred našo ljubljeno narodno svetinjo, pred milostno podobo brezjanske Marije Pomagaj, pred katero smo toliko molili, toliko milosti in pomoči dobili, sklenimo resno in trdno, da hočemo v bodoče živeti po božjih zapovedih, jih sebi in narodu izbrati za trdni temelj, na katerem bomo gradili lepše in srečnejše življenje in to zdaj jasno in glasno skupno obljubimo:
Marija, pomoč kristjanov!
V času, ko se posvečujemo tvojemu brezmadežnemu Srcu,	,	,
slovesno izjavljamo: Gospodovih dni ne bomo skrunili s hlapčevskimi deli in grešnim veseljem, temveč jih posvečali, hodili k maši in pridigi —
Bogokletna beseda ne bo prišla iz naših ust. — Z grehi nečistosti ne bomo omadeževali svojih src —
Zahtevam nespodobne mode se nc bomo vdajali, ker nočemo hudo žaliti našega Gospoda — Zakonsko in družinsko življenje bomo živeli tako, kakor Bog hoče —
Ogibali se bomo grde sebičnosti in nizkega sovraštva, krivičriosti in grehov jezika —
Skrbeli bomo, da izginejo ti grehi iz našega naroda —
Molili bomo vsak dan rožni vcnec, zlasti po naših družinah —
Zadoščevali bomo tudi naprej Jezusovemu in Tvojemu Srcu s pobožnostjo prvih petkov in prvih sobot —	.
To bodi vodilo in pravilo našega življenja! Marija, stoj nam ob strani! Pomagaj nami
To slovesno zaobljubno molitev je s škofom vred molila vsa ogromna množica na glas.
Po končanem govoru so bogoslovci zapeli psalm »Usmili* se me, o Gospode. Med tem časom so iz rakovniške cerkve prinesli Najsvetejše in ga postavili na oltar na stadionu. Ko se je oglasil po mikrofonu poziv k počastitvi Najsvetejšega, je zadonela po stadionu pesem Kristusovega zmagoslavja:	,	'
»Mogočno ee dvigni naš spev iz srca, pozdrav Rešeniku, Vladarju svetal Kristus kraljuj, Kristus zmaguj!«
Nato je prevzvišeni podelil blagoslov, po molitvi v spravo za hogokletje pa je bila pobožnost na stadionu zaključena.
Nepozabni trenutki
Kot je bilo določeno, se je 20 minut čez 6 začela pomikati stolna procesija e podobo Marije Pomagaj nazaj v mesto.
Trenutki ljudskega slovesa od Marije Pomagaj
na stadionu bodo ostali vsem udeležencem v ganljivem spominu — 25.000 grl je pelo Marijine pesmi, iz 25.000 grl se je glasila pesem ljubezni in zvestobe, pesem gorečih prošenj Mariji.
Ko so bogoslovci dvignili Marijino podobo, da jo odnesejo v stolnico, kjer bo v bodoče 6tala vsem vernikom v čežčenje in tolažbo, je zaplapolalo po vsem stadionu 25.000 belih robcev v tih pozdrav Mariji Pomagaj. Manjine pesmi niso utihnile vse do takrat, dokler se ni ob 7 zadnji udeleženec priključil procesiji in romal
z Marijo nazaj v stolnico
Stolni procesiji, ki se je pričela pomikati s stadiona s škofom na čelu, se je pridružila vsa mno-
žica, prepevajoč Marijine pesmi prav do stolnice, kjer so postavili Marijino podobo na desno stran cerkvene ladje. Stolnica jc bila slavnostno razsvetljena.
Ljudstvo se kar ni moglo ločiti od Marije Pomagaj in do pozne ure so skupaj prihajali njeni častilci.
Mrak je že legal na ljubljanske ulice, ko so 6e množice ljudstva razhajale, polne vere, upanja in ljubezni, na svoje domove, ogrete z Marijino ljubeznijo in v svesti si, da Marija »ne bo nikogar pozabila, ki se bo k Njej zatekel«. Naše ljudstvo so je vedno z zaupanjem zatekalo k Mariji, zato se je bo v bodočnosti še bolj oklenilo.
Slovesna skupna posvetitev v stolnici
Več kakor pet mesecev se je Ljubljana pri-	Pa tudi v drugih ljubljanskih cerkvah so bile
pravljala na 30. maj. zaključni dan vseh pobož- j skupne posvetitve, povsod so jih opravili najslo-noeti na čast Srcu Marijinemu. Včeraj pa se je ! vesneje. Verniki so polnili cerkve vse dopoldne, z vso škofijo v duhu zbirala v stolnici in v ljub- ; zato je bilo v posameznih cerkvah več posvetitvenih ljanskib cerkvah in naš nadpastir dr. Gregorij Rož- j pobožnosti, man je posvetil vso škofijo Mariji.	{
Procesije in posvetitve ne pobožnosti po deželi
Kakor da je naše ljudstvo že slišalo toplo besede sv; očeta in njegova navodila Slovencem, izrečena g. dr. Blatniku prav za priliko skupne posvetitve nas vseh Mariji, se je ljudstvo po iskrenem in gorečem opravljanju pobožnosti prvih petkov in prvih sobot v soboto in včeraj posvečalo Mariji- V v6eh krajih so doneje Marijine hvalnice, povsod se je razlegala šmarnična pesem in vse naše ljudstvo je bilo v duhu z nami na Rakovniku, kamor je Ljubljana ponesla svojo brezjansko Marijo Pomagaj. V številnih krajih po škofiji so bilo včeraj spokorne in prošnje procesijo in ljud-
stvo je s svojimi duhovniki v mnogih krnjih boso stopalo za križem preko polj in travnikov za Marijino podobo.
Tako bo 06tala včerajšnja posvetitvena nedelja za naše ljudstvo zares zgodovinski dan.
Zaključimo poročilo o teli pobožnostih z željo našega nadpastirja, ki je clejal pred posvetitvijo v stolnici: »Tako smo se posvetili Srcu Marijinemu in Ji obljubili pred našo nij-svetejšo podobo, da bomo uravnali vse naše življenje po Njej in ga obnavljali tudi v bodočnosti v duhu velikega dneva našega naroda — 30. maja.«
Slovensko vseučilišče se je posvetilo Marijinemu
varstvu
Zdi se, da živimo v časih skrivnostnega obiskanja. Val navdušenja je zajel množice _ in naše ljudstvo je darovalo svoja srca Mariji.
Tega skrivnostnega obiskanja je bilo deležno tudi slovensko vseučilišče. Kar spontano se je porodila med akademsko mladino misel: tudi mi smo Marijina mladina, tudi mi se hočemo posvetiti Njenemu Srcu. Po seminarjih in predavalnicah so zrasli Marijini oltarčki, na stotine mladine se je zbralo ob njih in klicalo: Spomni se Marija, da smo Tvoje ljudstvo!«
Slovensko vseučilišče se preraja v krvi svojih mučenikov, v krvi, ki 60 seme pogumnih kristjanov. Prvo posvetitev so pričeli zgodovinarji. Pred sliko brezjanske Marije, ki jo je za to priliko naslikal akademik-umetnostni zgodovinar, so prosili: »Snomni se Marija, da si Ti naše upanje!« — Tem so sledili še drugi
seminarji: slavisti, romanisti, klasični filologi, matematiki. Ljudje, ki so v teh dneh hodili mimo vsenčiliške knjižnice, so se začudeno ozirali, postajali in prisluhnili: v prostorih najvišjega učnega zavoda done Marijine pesmi.
V petek $o se posvetili še pravniki, tehniki in medicinci. En sam klic je privrel iz mladih src: »Hočemo prevlado duhd, nočemo, da bi bil tehnični napredek narodom v prekletstvo, boriti se hočemo proti lažni svobodi znanosti.
V soboto so se v Križankah zbrali slušatelji vseh fakultet h skupni posvetitvi. Po maši, ki jo je daroval vseučiliški profesor. Janžekovič, je g. prorektor Slavič izročil vseučilišče Marijinemu, varstvu. Kakor da bi 'vstal duh davnih vitezov, ki so za Kristusa osvobajali sveto deželo! Naše slovensko vseučilišče so krasile rože njenih mučencev,-z mladino pa prihaja nov čas!
Marijanske akademije v Unionu in Lichtenturnu -najlepši zaključek verskih slovesnosti
Velike verske pobožnosti na čast brezjanski Mariji je najlepše zaključila mladina. Po številnih prireditvah in posvetitvah v šolah je priredila slavnostno marijansko akademijo še srednješolska mladina, ki je nastopila v Unionu v nedeljo ob 11 dopoldne. Vsa akademija, katere so se udeležili skof dr. Gregorij Rožman, ravnatelji zavodov, starši in mladina, je bila ena sama mogočna hvalnica Mariji in pravo umetniško doživetje. Vse skupne in posamezne točke sporeda je mladina izvedla z ljubeznijo in ogrela vse udeležence. Nastop tristotih pevcev, moškega zbora, deklamacije, nastopi mladinskih orkestrov in simbolične slike
so bila zrcala nastopajoče mladine, ki se je potrudila, da dostojno s svojimi vzgojitelji proslavi svojo Mater.
Tudi dekleta I. državne realne gimnazije so priredila v dvorani Lichtenturnovega zavoda poldrugo uro trajajočo akademijo s prav pestrim sporedom. Bilo je več pevskih točk in nekaj deklamacij, med katerimi je bila najlepša in današnjim časom najbolj primerna »Mati molči«, ki jo je deklamirala v narodni noši Kopriva Tanja. Po kratkem odmoru so dekleta zaigrala igrico iz življenja Fatimskih vidcev »BiH so trije otročič, ki je ganila vse navzoče.
Hermes je po premočni igri odpravil Tobačno tovarno
Žabiak : Mladika 4:4
Kot predtekma h glavni tekmi sta se srečali na zelenem polju enajstoricl Žabjeka in Mladike, ro rezultatih, ki jih je dosegel v zadnjem času Žabjek, smo upravičeno pričakovali napeto^ nogometno borbo, in takšna je tudi bila. Še več: bila je preveč temperamentna, da ne rečem surova. Da, še najbolje jo bomo označili, če rečemo, da je bila vzor igre, kakršna ne sme biti.
Start se je vrstil za startom, eden bolj surov od drugega in le nesreča v nesreči je bila, da je sodnikova piščalka le bolj poredko zabrlizgala. Fantje na eni in drugi strani so se spričo tega seveda bohotno razvijali kar se surovosti tiče in tako je prišlo do skrajnih surovosti, knock-auti-ranja. prerivanja, intervencij (Se celo iz publike), izključen j, nezavesti in še drugih reči, ki jih ne maramo navajati, da ne borno za prihodnje odvrnili od nogometnih igrišč še tiste, ki včeraj niso mogli priti na Ljubljano. Da, takšna je bila predtekma.
Ne delajmo nobenih ovinkov in povejmo vsakemu, kar mu gre. Tako velja za včerajšnjo surovo igro levji delež sodniku, ki ni znal, ali ni hotel zajezili val surovosti že v začetnih minutah. V interesu sporla je, da sodniki drže igralce na vajetih in za vsako ceno preprečijo surovo igro. Če nc bo v bodoče, kar se sodnikov tiče, bolje, borno posvetili takim sodnikom pretežno večino razpoložljivega prostora in jim povedali tudi kaj, kar jim ne bo prav.
Tekma jo ostala neodločena, kaj športnega s tega srečanja pa ne gre, da bi napisali. Vse je bilo preveč podivjano, divje, surovo. Za tak nogomet, hvala!
Sodil je g. Pušenjak.
Hermes : Tobačna tovarna 2:0
Včerfcj je bila na sporedu važpa prvenstvena tfekma prvega razreda, ki naj c|okaže, ali je 'Jiobačna tovarna zares zaslužila, da je zmagal^ v prvem srečanju (rezultat pa je pozneje faradi nepravilnosti Zveza razveljavila v 'Hermesovo korist), in ali se je Hermes v resnici takb popravil, kot smo videli pri tekmi z Mars«6m, in če se mu bo posrečilo tudi tokrat spra/viti obe točki in se spraviti skupaj z Ljubljano na prvo mesto.
J Uermežanski pristaši so morali biti včeraj Zadovoljni s svojimi iz prvega moštva, soj so bili v vsem utešeni. Moštvo je zmagalo, če si ogledamo rezultat, po igri v polju pa je re-■ zultat 2:0 še veliko premalo izražen, saj so imeli Hermežani v polju skoraj celo igro glav-, 110 besedo.
Ilermes je včeraj zaigral dobro. Moštvo je bilo lepo povezano, oddajanje zadovoljivo, dovolj streljanja, tudi startali so fantje in tako smo mogli biti s Hermežansko enajstorico kar zadovoljni. Napak bi bilo pohvaliti tega in. one-g», saj so bili vsi dobri, vsi so opravili svojo dolžnost, kakor je treba, da so potem želi skupaj sad poldrugournega tekanja in borbe za žogo.
Od Tobačne tovarne smo pričakovali mnogo več, kakor pa nam je pokazala. Prvi začetki so kazali, da bo borba vroča in da ne bo šlo vse po »žnorci«, saj so se Tobakarji v igro zagrizli kot se znajo menda samo oni. Da imajo llermežani trde nasprotnike pred seboj, so se tudi zavedali. Imamo vtis, da je moštvo Tobačne tovarne od tekme do tekme slabše in da je od velike noči njihova forma padla za najmanj polovico. Nekateri poedinci, posebno obrambni trio, so možje na mestu, dobro je zasedeno tudi mesto srednjega krilca, v napadu pa sta spet samo dva moža. Take pomanjkljive vrzeli so bile tudi pri včerajšnji postavi. Sicer so se fantje trudili, kar so se mogli, vidno pa so bili oslabljeni, ko jim je sodnik čisto upravičeno in edino pravilno izključil najboljšega napadalca Dr. Nagodeta iz igre zaradi zares nešportnega napada na nasprotnega igralca.
Čeprav so bili tako Tobakarji znatno oslabljeni, so vendar od časa do časa uprizorili ne-I kaj nevarnih prodorov in naredili zmedo v Uermežanski obrambi. Vsi taki napadi so so S izjalovili, ker ni bilo pravih igralcev. Že samo, če bi bil na levem krilu igralec na mestu, bi včeraj lahko zabili najmanj tri gole. Tako pa... Da je Tobačna tovarna igro že vnaprej izgubila, jc zakrivil izključeni Nagode, saj če bi ostal, bi bila borba ostra, in ne moremo reči, kako hi se igra končala. Gotovo pa bi bila mnogo bolj izravnana kot pa je bila.
Prvi polčas je ostal brez gola. Da so šli Tobakarji v garderobo brez gola, se imajo zahvaliti odličnemu vratarju, ki je zaigral včeraj prav dobro in le dve žogi sta ga ukanili, ter branilcema, ki sta dala tudi prav dobro partijo. Vse garanje v pomočniški in. napadulni vrsti pa je slonelo na Janušu, Kostanjšku in Marnu. Sicer so imeli Hermežani v polju premoč, vendar pa jih Tobakarji niso pustili do strela. Moči oslabljenih pa so v drugem delu igre pojenjavale, le obramba je vzdržala do konca in samo dvakrat položila orožje. Oba gola je zabil Bačnik; bila sta lepa in posebno prvi. šele ko je padel drugi gol, so se oddahnili Hermežani kot njihovi navijači. Vedeli so, da bodo fantje rezultat obdržali, če ca ne bodo še
Predstavništvo Perugije v Ljubljani
V Ljubljano je prispelo predslavnišlvo starodavnega italijanskega mesta Perugije ter je v soboto, 29. t. m. ob 9.30 perugijski župan g. Agostiiii z dvema mestnima svetovalcema v spremstvu generala g. Maggiore Pernija v mestni hiši obiskal ljubljanskega župana generala Leona Rupnika. Predstavništvu slavne Perugije je poželel dobrodošlico župan general Rucnik v spremstvu generalnega tajnika Franca Janegaja, načelnika finančnega oddelka dr. Grošlja in svojih tajnikov. Župan Perugije je izrekel pozdrave Perugije županu in ljubljanskemu prebivalstvu ter posebno poudarjal prijazno lepoto Ljubljane. Z velikim zanimanjem je občudoval slikovito magistratno dvorišče s kipi italijanskih kiparjev Robbe in Tol-mesingerja, prav pohvalno se je pa izrazil tudi o delih slikarja Ivana Vavpotiča in elikarice Ivane Kobilice v veliki dvorani, naposled si jo pa predstavništvo z velikim zanimanjem ogledalo model Emone in model Valvasorjeve Ljubljane. V spomin na prijateljski obisk predstavništa mesta Perugije je župan general Rupnik izročil pe-rugijskemu županu medaljo mesta Ljubljane. Po prisrčnem razgovoru se je predstavništvo ljubeznivo poslovilo. Ob 11 je župan general Rupnik s svojim osebnim tajnikom predstavništvu mesta Perugije vrnil obisk s prošnjo, naj sporoči prebivalstvu Perugije najtoplejše pozdrave Ljubljano in s prisrčno željo po čim prejšnjem svidenju.
Nov čas zatemnitve
Po odloku Visokega komisariata je s 1. junijem določen nov čas zatemnitve; zjutraj ob 4.30, zvečer ob 22.
LJUBLJANA
Koledor
Nedelja, 30. velikega travna: Ivana Orleanska, devica iu mučenica; Feliks I., papež in mučenec.
Ponedeljek, Sil. velikega travna: Križev teden; Srednica milosti; Angela, devica in ustanov, reda.
Obvestila
Ob obletnici mnčeniške smrti učiteljice Ivanke Novak-Škrabčeve bo v torek, 1. juniju, maša zadušnica ob 7 v Ehrlichovi kapeli Cirilovega akademskega doma.
Opozarjamo na ponovitev Totnčeve kantato »Križev pot«, ki bo v sredo, dne 2. junija, ob 7 v ljubljanski stolnici.. Z glasbeno analizo posameznih postaj bomo nadaljevali v jutrišnji številki. Ponovitev bo v rokah Franje Golobove, alt-solo, Julija Betetta bas-solo, monsignorja Stanka Premrla — orgle in pevskega zbora Glasbene Matice. Umetniško vodstvo bo imel ravnatelj Po-lič. S spremljevaniem orgel in z izvedbo v stolnici bo delo veličastno vplivalo na poslušalce. Predprodaja vslopenic v Knjigarni ■ Glasbene Matice.
Vso posetuike nocojšnjega XV. simfoničnega koncerta opozarjamo, da bo zadetek koncerta točno ob pol 7 v veliki unionski dvorarii. Koncert l)o pod umetniškim vodstvom dirigenta Nika Štritofa. Kot solist sodeluje pri tem koncertu pianist Anton Trost. Spored je naslednji: 1. Novak: Slovaška suita; 2. Zandonai: Trentinska rapsodija; 3. Čajkovski: Koncert za klavir in orkester v b-molu op. 28. Solist-piaanist Anton Trost. Predprodaja vstopnic je v Knjigarni Glasbene Matice, od C dalje pa v veži pred koncertno dvorano.
Obrtniki iz Ljubljane in okolice, ki rabijo sukanec in imajo še neizrabljene bone, naj jih nemudoma predložijo Odseku za obrtništvo, Čopova ulica 1, radi žigosanja z imenom trgovca, pri katerem bodo dobili sukanec.
Samo še ta teden bo odprta razstava v Jakopičevem paviljonu. Zato izrabite ta teden, da si ogledate najnovejša dela naših slikarjev in kiparjev: Z. Kalina, Kregarja, Mušiča, Omerse, Putriha in Sedeja. Razstavljenih je 80 del. Posebej pa še opozarjamo že danes na vodstvo po razstavi, ki bo v četrtek, 3. t. m., ob 11. Vodil bo predsednik DSLU prof. Saša šantel.
Spored koncerta na dveh klavirjih, ki bo v petek, dne 4. junija ob 7 zvečer v veliki filharmonični dvorani, bo naslednji: 1. Mozart: Sonata v D-duru; 2. Schumann: Andante z variacijami op. 46; 3. Chopin: Rondo op. 73; 4. Clementi: Druga sonata; 5. Brahms: Valček op. 89; 6. Infante: Trije andaluški plesi. Koncertni spored bo izvajala odlična umetniška dvojica pianista: Rio in Gre-goria Nardi. Oba sijajno uigrana pianista, ki se posvečata zgolj koncertni izvedbi originalnih . del, Id so pisani za igranje na dveh klavirjih. Za se-boj imata bogato in uspešno umetniško pot. Njun koncert v Ljubljani bo v petek, dne 4. junija, ob 7 zvečer v veliki filharmonični dvorani. Predprodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice.
Opozorilo konzumentom
Prehranjevalni zavod Visokega , komisariata za Ljubljansko pokrajino obvešča vse potrošnike mesta Ljubljane, da si bodo v mesecu juniju lahko nabavili na odrezek B 100 gr kondenziranega paradižnika, in sicer pri sledečih tvrdkah: A. Šarabon, J. Verlič. I. Jelačin in Nabavna zadruga uslužbencev drž. železnic.
lij ubij ansko gledališče
Drama:	,
Ponedeljek, 31. maja, ob 16: »Pastirček in princeska«. Mladinska preclstava. Zaključena
prireditev za GILL.
Torek, L junija: Zaprto.
Sreda, 2. junija, ob 18.30: »V Ljubljano jo dajmo«. Red Sreda.
Opera:
Ponedeljek. 31. maja: Zaprto.
Torek, 1. junija, ob 18. »Vnebozvetje B. D. M.«
Oratorij. Red A.
Sreda, 2. junija, ob 18: »Prodana nevesta«. — B-
Četrtek, 3. junija, ob 18: »Evgenij Oujegin«.
Izven. Cene od 28 lir navzdol.
povečali. Pa je ostalo samo pri dveh golih, kar je bilo dovolj za piki in prvo mesto, ki si ga do prihodnje nedelje dele z Ljubljano. Oba imata po šest točk.
Tekmo je sodil g. Mehle, ki je opravil svojo nelahko nalogo kar dobro. V kali je zatrl vsak poskus surove igre in upravičeno izključil preveč vročekrvnega ter tako pripeljal igro do srečnega konca.
*
Vič jun. : Ljubljana jun. 1:0 Mladika jun. : Hermes jun. 3:0 Tob. tovarna jun. : Mars jun. 5:1 Žabjak rez. : Vič rez. 4:2 Mladika rez. : Teb. tov. rez. 10:0
Ruske ceste
Posebno poglavje, ki ga pri sedanjih bojih na vzhodnem bojišču
ne smemo prezreti
Kdor ne pozna evropskega vzhoda in bere doma vojna poročila ter si na podlagi njih in drugih popisov v časopisih in revijah skuša ustvariti sliko razi^jpr. ki vladajo zdaj na vzhodnem bojišču, mu bo vedno znova stopalo pred oči vprašanje, kakšne so prav za prav rilske ceste. V filmih gleda, kako se poleti mučijo motorna vozilu po zvoženih cestah, da bi prišla kam naprej, ali pa, če gre gladko, kako so te ceste daleč naokrog zavite v oblake prahu. Vidi, kako se spomladi ali jeseni kolesa vdirajo do pest v blato, ali pa vozijo po vodi, ki človeku sega do kolen. Vse to pa se ne dogaja mordp kje na stranskih cestah in potih, pač pa na glavnih, ki poleg železnic predstavljajo edino prometno zvezo med posameznimi mesti.
luko se človek res upravičeno vpraša, kako vendar to, da se država, kakor je Rusija, v mirnem času zadovoljuje s tako pomanklji-vim cestnim omrežjem. Morda bi kdo celo mislil, da so gospodarji tega ogromnega vzhodnoevropskega prostora imeli kak poseben pomislek proti temu, da se zgradi dobro cestno omrežje.
V širnih pokrajinah vzhodne Evrope tudi ne moremo pričakovati, da bi bilo cestno omrežje tako gosto, kakor je na primer v deželah zahodne Evrope. Čim redkeje je prebivalstvo naseljeno, tem manj je navadno cest, kar je-tudi čisto razumljivo. In ta gostota cestnega omrežja pada, čim bolj gremo proti vzhodu.
Potem pa je treba pomisliti tudi na to, da
čete ne gredo samo po glavnih cestah
pri svojem prodiranju ali umikanju, pač pa morajo ubirati tudi stranske poti ali pa iti tudi preko ozemlja, kjer cest sploh ni. Tudi težki avtomobili, tanki in druga motorna vozila morajo navadno voziti po takšnih cestah, ki zanje gotovo niso bile nikdar namenjene. Cestno omrežje v Rusiji ima na sebi značaj pokrajine, ki je preko nje speljano. Poljedelstvo igra glavno vlogo pri tem in so ceste zato po veliki večini takšne, da zadoščajo prometu z navadnimi vozovi s konjsko vprego. Primitivni ruski podeželski voz, ki je vanj vprežen lahek konjiček, se povsod in vsak čas lahko prebije dalje.
Pozabiti tudi ne smemo, da v Rusiji traja zima 6—7 mesecev, vročo poletje pa štiri mesece. Vmes sta spomladanska in jesenska prehodna doba, ki traja tri do štiri tedne.
Pozimi se cestno vprašanje rešuje samo
ker ceste tedaj trdno zamrznejo- Njihovi temelji postanejo trdni, da so pa' še lažje prehodne, pa poskrbi sneg, ki zamete globoke jame, ki so se^bile v njih naredile ob jesenskih
povodnjih. Zima torej Ceste lepo zgladi. Ni treba drugega, ko tu pastam včasih odstraniti jliVfcg1, ki ga je preveč na debelo nametlo po cestah, in s tem je cestno vprašanje za večji gci leta samo po sebi rešeno. Ponekod je sicer treba zaposliti s kidanjem snega veliko število delavcev in zato izdati le precej denarja, a v Rusiji je delovnih moči dovolj, kako pa jih nlačujejo, pa ni važno, vsaj za oblasti ne. Dolga in ostra zima duje tudi priliko, da se vzpostavi med kraji, ki so v ostalih letnih časih takorekoč odrezani od ostalega sveta, prometna zveza. Zaledenele ceste omogočijo, da ljudstvo
lahko po njih navozi na primer zadostne ko-
krajei dol edostop:
mesecih ruskega poletja se ceste dodobra osuše
ličine lesa iz močvirnatih krajev, ki so od pomladi do ieseni — razen v d<....................
čega in suhega poletja
razen v dobi najbolj vro-nedostopni. V vročih
in je po njih mogoče voziti, če jih spomladansko in jesensko deževje ter povodnji le niso preveč razdejale.
Spomladansko in jesensko »brezpotje«
Obe prehodni dobi. namreč čas, ko mroz popusti in se začne tajati sneg, ter čas jesenskega deževju, sta dobi, ko v Rusiji cestno omrežje pokrivata voda ali blato in je zato za vsak večji promet neuporabno. Toda tudi cestam je treba prizanašati, če jih hočemo ohraniti v dobrem stanju. Tako je pač vedno bilo- Rusi so uvedli la. to posebno besedo »brezpotje« (besputica) in se v tej dobi tolažijo s svojim »ničevo«. V teh časih je promet mogoč le z vozovi, ki so vanje vpreženi lahki konjiči-Iz vseh teli razlogov v Rusiji že od nekdaj niso posvečali nobene posebne pozornosti vprašanju graditve cest, vsaj takšnih ne, ki bi jih
človek na tako širnem prostoru pričakoval. Le redko kje vidiš v Rusiji cesto, ki ima trdne temelje. Po veliki večini so to zvožene poti.
Na zemljevidu in v resnici...
Če si oglodamo zemljevid ruskega ozemlja, vidimo na njem narisane lepe rdeče črte, ki naj bi pomenile dobre, široke ceste. Vsak vojak, ki se zdaj bori na vzhodnem bojišču, pa ve. da je precej nevarno misliti, da te rdeče črte pomenijo takšne ceste, kakor jih vidimo na primer v Srednji Evropi. Velika večina teh cest je v samih ovinkih, ki se vlečejo po neizmerni pokrajini- Speljali so jih tako, da so se lepo izognili kakim čerem ali premehkim tlom. Te poti so postale »ceste« šele po obnovi prejšnjih prometnih žil med posameznimi kraji-Če jih človek ni prej jioznal, lahko na njih doživi najlepša presenečenja. V nekaterih primerih so morali celo ugotoviti, da cest, ki so bile začrtane na zemljevidu, v resnici sploh nikjer ni. Na zemljevide so jih narisali, čeprav so jih imeli šele v načrtu. Težko si je misliti, da bi jjh bili narisali zato, da bi koga s tem preslepili. Če pa na zemljevidih začrtane ceste tudi res obstoje, kažejo najrazličnejše načine gradnje ali nedograjenosti- Ta ali ona občina je svojim cestam položila trdne temelje le do tja, od koder je imela kakšne koristi od tega, na primer do glavnega polja ali do gozda, od koder je dobivala les. Potem pa taksne ceste navadno zmanjka, oziroma se nadaljuje kot slaba poljska ali gozdna pot, polna zajed in jarkov, ali pa se izgubi kje na močvirnatem svetu in se na drugi strani potem nenadno spet nadaljuje. Tako je navadno kaj dobro preskrbljeno za spremembo...
Malomarnost tudi pri glavnih . cestah
I’a tudi velike ravne ceste, ravne tako, kakor bi jih potegnil z ravnilom, ceste, ki sekajo širne pokrajine sto in sto kilometrov daleč, so v svoji gradnji pomanjkljive. Pri graditvi teh ravnih prometnih žil med posameznimi pokrajinami se niso ozirali na močvirni svet, čeprav bi se ga bili lahko s čisto majhnim ovinkom izognili. Na takšnih mestih niso nič kaj preveč skrDno zgrajene. Zgodi se, da se človek vozi zdaj po gladki asfaltni cesti s hitrostjo 80 km
na uro, nenadno pa se mora skoraj ustaviti, ker naleti na skrajno slabo, več kilometrov dolgo, z debelim prodom posuto cesto, ki ni niti dobro zavarovana. Marsikje so ceste ostale v takšnem stanju zato, ker je za njihovo popolno dograditev namenjeni denar izginil v žepih tistih, ki jim ni bil namenjen.
V krajih »črne zemlje«
Na področni »črne zemlje« v Južni Rusiji so izkoristili okolnost, da postanejo tam v vročih poletnih mesecih tla zelo trda in so gradili posebne vrste, ceste. Gradili so jih tako, da niso polagaji trdnih kamnitih temeljev, pač pa so enostavno navozili na progo, po kateri naj bi tekla cesta, grušč. Izkopali so na obeh straneh jarke ter znočili in zgladili cestno površje. Ob lepem suhem vremenu je po takšnih cestah mogoče voziti, čeprav vozila dvigajo prah na debelo. Kadar pa je mokro, deževno vreme, pa pod kolesjem vse kar leze. V mirnem času so jih Rusi navadno enostavno zaprli in tako ukinili promet po njih. Le ob njih so ljudje smeli voziti z navadnimi vozovi. Razumljivo je, da takšne ccste ne morejo ustrezati zahtevam sodobne vojske. Človek pa se naravnost čudi, če pomisli, da so v mirnem času morale zadoščati prometu med velikimi mesti.
»Revščina prometnih zvez« le premagana
Če pomislimo, da, se vojna ne odigrava samo na velikih, širokih cestah, pač pa da se morajo sprednji vojaški oddelki prebijati preko širnega ozenilja med njimi po zanemarjenih potih, nam postanejo takoj jaSne vse težave, ki nanje naletavajo pri svojem prodiranju čete, dovozi iz zaledja in kako neprijetno nalogo imajo tisti, ki morajo ceste sproti graditi. Da so bile vse te težave doslej še vedno premagane, je zasluga naših vojakov in delavskih oddelkov, ki so se tako ovenčali s posebno slavo.
Pa tudi vodstvo je storilo mnogo. Moralo je premagati ne samo težave, ki jih nudijo ogromno razdalje, ter težave vojskovanja na velikem prostoru, temveč tudi brezpotje in revščino prometnih zvez. (»Pester Lloyd<.)
HENRIK SIENK1EVVICZ
ROMAN V SLIKAH
1
§
■
miš
«i
M.
%
405.
Gostje, ki so zvečer prihajali na gostijo, niso niti zdaleč mislili, da bi Petroniju grozila kaka nevarnost. Tudi ni bilo kaj takega moči sklepati iz gostiteljevega ter Eunikinega obraza.
Dečki, ki so imeli lase zvezane z zlatimi mrežicami so pri vhodu polagali gostom na glave vence iz vrtnic, grške deklice pa so jim mazilile noge z dišavami. Ob stenah so godci in pevci čakali znamenja, da bi začeli.
Kratke za robom
_ Francija se za vojni čas odpoveduje velesejmom. Poročilo iz Pariza pravi, da je francoski ministrski svet sklenil, da Francija ve6 čas, dokler bo trajala vojna, ne ho priredila nobenega velesejma in se tudi ne bo udeležila kakšne velcsejmske prireditve v tujini.
Kava iz grozdja. Madžarska vlada je dala dovoljenje, da se sme iz grozdnih pečka izdelovati kavin nadomestek. Po kavarnah in drugih podobnih javnih obratih bo odslej dovoljeno točiti ljudem le takšno kavo, v kateri ne 6me biti več ko 5 odstotkov prave kave.
Starost dreves je zelo različna. Nekatera ostanejo pri življenju komaj nekaj let, druga pa celo več tisočletij. Priroidopisci menijo, da od vseh dreves, kar jih je na zemlji, doseže najvršjo starost tako imenovana adandonija: celih ,5000 let. Za njim bi sledila po vrsti: platana (4000 let), cipresa (3000 let), kostanj (1200) hrust (1200), jelka (1200) in lipa (1000 let).
40(S.
Posedli so za sijajno *ii-zo, kjer so stali vrči vina, oviti z bršljanom, ter izbrana jedila. Ko so dvignili čaše, so najprej izlili nekaj kapljic v dar bogovom, kakor je bil običaj.
Petronij je govoril o najnovejših dogodkih v Rimu in na dvoru, o najnovejših raz-porokah ift zaljubljenih spletkah, o tekmah in novih knjigah ter zlival vino na čast boginji, ljubezni, edini nesmrtni in večno vTtfdojoči. Na*o s* je začela godba in ples. Potem je egiptovski vražar iz gibov zlatih ribic 'prerokoval gostom bodočnost. Ko je bilo tega dovolj, je Petronij vstal ter dejal, naj vsakdo izmed prijateljev vzame za spomin na gostijo s seboj čašo, iz katere je pil. Vsi so se mu začeli presenečeni zahvaljevati
7.7 milijard potnikov se je vozilo lani po nemških cestnih železnicah, pišejo iz Berlina. Število te vrste potnikov je zadnja leta zelo poskočilo. Letu 1941 se je v Nemčiji vozilo s tramvajem 6.6 milijard, leta 1939 pa' komaj 4 milijarde ljudi. Če pomislimo, da živi danes na vsej zemlji okrog 2.03 milijarde ljudi, so nemški tramvaji lani prepeljali skoro štirikrat toliko ljudi, kakor jih je na svetu!
0 rejcih malih živali na Gorenjskem pravi »Karavvanken Bole«, da skušajo dobiti na različne načine žito ali žilne proizvode, da bi imeli pri reji malih živali boljše uspehe. S tem pa pridejo v navzkrižje z obstoječimi predpisi. Žito in krmilna sredstva smejo pridelovalci prodajati samo takim osebam aii tvrdkam, ki imajo dovoljenje za nakup od prehranjevalnih uradov in imajo ustrezne tiskovine.
Širite najboljši slovenski
Kolumb odkriva Ameriko
»In odpotoval sem iz mesta Granada 12. maja istega leta 1492, in sicer v soboto ter odšel v mestece Palos, morsko pristanišče, da bi tam opremil tri ladje, posebej preurejene za to podjetje. Odšel sem iz tega pristanišča, dobro oskrbljen z živežem in mornarji v petek tretjega avgusta istega leta, pol ure pred vzhodom sonca ter krenil v smer proti Kanarskim otokom, ki spadajo v pristojnost Vaših Veličanstev in leže v imenovanem oceanu, da bi od tam začel svoje potovanje in plul tako dolgo, dokler ne bi prispel do Indije in opravil pri tamkajšnjih knezih poslanstva, katero sta mi poverili Vasi Veličanstvi, in tako dovršil nalogo, katero sem si bil naložil.«
»In zato sem se odločil, da bom nadvse marljivo dan za dnem popisoval vse dogodke tega potovanja, vse, kar bom videl in doživel. Dalje, Presvetla kneza, bom istočasno ponoči zapisoval vse, kar se bo dogodilo čez dan, in podnevi, kar se to pripetilo ponoči. Sklenil sem izdelati novo plovbno karto, na kateri bom zaznamoval pozicijo morja in zemelj na oceanu. Razen tega bom sestavil knjigo, v kateri bom zarisal prav vse tako po zemljepisni dolžini, kakor po zemljepisni širini.«
»Da bom pa mogel storiti vse to, bom moral pozabiti na spanje in posvečati obilo pozornosti plovbi, kajti le takisto bom zmogel storiti svojo nalogo.«
»Te naloge bodo izredno težavne.«
Od Palosa na Kanarsko otočje.
Petek, 3. avgusta 1492. — Odpluli smo 3. avgusta 1492 ob osmih skozi zaporo pristanišča Saltes in nato krepko zavili
ob sončnem zahodu proti jugu, potem smo krenili znova proti i jugu, nekoliko v jugozahodno smer, in sicer na pot proti Kanar-' skim otokom.«
Sobota, 4. avgusta. — Pluli v jugozahodno smer, nekoliko obrnjeno proti jugu.
Nedelja, 5. avgusta. — Podnevi in ponoči prepluli 40 morskih milj.	j
Ponedeljek, 6. avgusta. — Na ladji »Pinta« se je pre-lomilo in odtrgalo krmilo. Tej ladji je poveljeval Martin Alonso Pinzon. Po preiskavi Krištofa Quintera, lastnika ladje, ki se je zelo potegoval za to potovanje, je poškodbo zakrivil — vsaj tako se je mislilo in sumilo — neki Gomez Rascon.	f
Torek, 7. avgusta. — Na »Pinti« se je znova odlomilo krmilo. Popravili so ga in obpluli otok Lanzarita, ki je eden izmed Kanarskih otokov. Ves dan in noč so prepluli 25 morskih milj.
Sreda, 8. avgusta. — Pojavila so se različna mnenja med piloti vseh treh ladij glede pozicije, na kateri so se nahajali. Kolumb je bil tisti, ki je zadel pravo. Hotel je dospeti do velikega Kanarskega otoka, kjer je hotel pustiti ladjo Pinta zavoljo slabega stanja njenega krmila in vzeti potrebne količine vode. Hotel je ladjo nadomestiti s kako drugo, če bi jo dobil. Toda ta dan niso mogli prispeti do velikega Kanarskega otoka.
Četrtek, 9. avgusta do 5. septembra. — Do noči na nedeljo 12. avgusta Kolumb ni mogel pripluti do Gomere in »Pinta« je z Martinom Alonsom Pinzonom ostala na njegov ukaz ob obrežju velikega Kanarskega otoka, ker ni mogla več pluli. Potem je j admiral priplul do tega otoka (Teneriffe) in z velikimi napori in marljivostjo njega, Martina Alonsa in ostalih se jim je posrečilo »Pinto« odlično popraviti. Nazadnje so pristali v Goineri. Videli so, kako so ogromni zublji bruhali iz. gorske verige, ki je na otoku Teneriffa najvišja. Zaobrnili so jadra na Nini. 2. septembra je bila »Pinta« popravljena.	j
Tukaj pove Kolumb, da so mnogi čestiti Španci, prebivalci na otoku Ferro in v Gomeri, zagotavljali, da so vsako leto videli neko zemljo zahodno od Kanarskih otokov. Tudi drugi prebivalci Gomere so pod prisego izpovedovali ravno isto.
Kolumb pristavlja, da se spominja, ko je bil 1. 1484 še na Portugalskem, da je pred kralja prišel nek mož z otoka Madera in zaprosil za eno ladjo, s katero bi mogel prispeti na neko zemljo, ki se je vsako leto pojavljala vedno na istem mestu.
Zraven pa še pravi, da se spominja, da so podobne stvari pripovedovali tudi na Azorih. Vsi so se strinjali glede velikosti te zemlje, glede njenih posebnosti in glede položaja na morju.
Nato je natovoril ladje z vodo, lesom in mesom in oskrbel tudi ljudi, katere je bil poprej pustil na Gomeri, ko je odšel na Kanarski otok zavoljo popravila »Pinte«, nakar je končno v četrtek, 6. septembra, razpel jadra in s svojimi tremi ladjami odplul izpred Gomere.
I	,
Po neznanem morju.
č(etrtek, 6. septembra. — Kolumb je zjutraj tega dne odplut iz Gomere in krenil v smer, ki je začetek njegovega potovanja. In izvedel je od neke ladje, ki je prihajala od otoka Ferro, da tam okrog prežijo tri portugalske ladje i namenom, da bi g‘a zajele. Ta naklep sc je moral poroditi v glavi kralja Ivana ziivoljo jeze, katera ga je popadla, ker je Kolumb odšel v Kastiljjo in stopil v službo tamkajšnjega vladarja.•
Plul j;c ves dan in vso noč v popolnem brezvetrju in zjutraj se je nahajal med Gomero in Teneriffo.
Petclk, 7. septembra. — Ves petek in soboto do treh ponoči je imel neprijetno vožnjo zaradi brezvetrja.
Sobota,, 8. septembra. — Ob treh ponoči je začel vleči severozahodni 'veter in Kolumb je krenil v smer proti zahodu. Podnevi im ponoči je naredil pot okroglo 9 morskih milj.
Z« LJndiik* tfukarno f Uobljanh lot« gramarll - Izdajatelj: Inl Sodi«. - OrediUkj llirkn la.ornik - Rokopl.o* o. tratam«. -	dom.	i.hala	ob	.h	n-------Z----T”