Št. 15 (14.41 DletoXLIX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ‘Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1, maja 1945 vtiskam! 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 -Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190____ POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /70 1200 UR SOBOTA, 16. JANUARJA 1993 PALERMO / POMEMBNA AKCIJA PROTI ORGANIZIRANEMU KRIMINALU NA SICILIJI Toto Riina v zaporu Mafijskega bossa so preiskovalci zaman iskali celih deset let Politični vozli pa ostajajo Tom Marc Pomembna bitka je dobljena, vojna pa se nadaljuje in ji ni videti konca. Toda nedvomno je, da pomeni včerajšnja aretacija krvoločnega mafijskega bossa Totoja Riine pozitiven mejnik v boju države proti mafiji. Zadovoljstvo uradnih krogov je vsekakor upravičeno, triumfalizem pa ne. Vsaj iz dveh razlogov. PrviC, ker Riina ,ni bil več tako močan kot še pred letom ali dvema, saj je bila njegova oblast močno omajana prav znotraj mafije, kjer je v teku bitka med, lahko bi ga imenovali »zmernim krilom«, ki bi hotelo obnoviti »posredniško« vlogo organizacije, in ekstremisti iz Corleoneja, ki znajo probleme reševati samo z brutalnim razkazovanjem kriminalne moči. Drugič, ker aretacija Riine verjetno ne bo veliko pripomogla k razvozlanju ključnega vprašanja boja proti mafiji, se pravi povezav med organiziranim kriminalom in politiko. In verjetno ni naključje, da se je Riinov položaj začel šibiti od takrat, ko se je sklenil »postaviti na lastne noge« in se znebiti političnih sponzorjev, kot je pokazal umor Salva Lime. Včerajšnji uspeh sil javnega reda pa je kljub temu pomemben. Ce drugega ne, je pokazal, da se nekaj vendarle premika, da italijanska država'zavzema (tudi v dejanjih, in ne samo v uradnih nagovorih in načelnih izjavah) novo, bolj odločno stališče v boju proti mafiji. Kot je dejal neki palermski sodnik, so Riino prijeli, ker so ga končno poiskali. Zdaj je treba nadaljevati. PALERMO - Preiskovalci so zadali včeraj zelo hud udarec sicilski mafiji. Pri Palermu so namreč aretirali Totoja Riino, najbolj iskanega in trenutno najbrž najvplivnejšega mafijskega bossa, ki so ga zaman iskali celih 10 let. Do aretacije je prišlo včeraj zjutraj ob 8.30 na avtocestni obvoznici pri Palermu, prav pred motelom Agip. Njegov avto, na katerem se je vozil skupaj z neko drugo osebo, katere imena karabinjerji niso sporočili, je pravkar zavozil na avtocestni odsek proti Cata-nii, ko ga je ustavila patrulja karabinjerjev v ci-vilu, ki je sumljivemu avtu sledila že iz mesta. Riina in njegov spremljevalec nista bila oborožena, pa tudi avto ni bil blindiran. Najprej je pokazal ponarejeno vozniško dovoljenje, kasneje pa je priznal, da je Riina, nakar ni več spregovoril. Na kraj aretacije so takoj prihitele, številne karabinjerske patrulje, da bi preprečile morebitni poseg oboroženih mafijcev. Karabinjerji so mnenja, da Riine niso spremljali Kdo je Totd Riina, kako je postal eden najnevarnejših, če že ne najnevarnejši mafijec? Kako so ga iskali in včeraj aretirali? Kako ta dogodek komentirajo italijanski politiki in sodniki? Odgovore na ta vprašanja posredujemo na 5. strani. drugi mafijski avti zato, da ne bi pritegnil pozornosti. Na tiskovni konferenci, ki so jo sklicali karabinjerji po Riinovi aretaciji in ki so se je udeležili general Cancellie-ri, poveljnik karabinjerjev v Siciliji, državni pravdnik Caselli ter dva njegova pomočnika, so povedali, da aretacijo ne gre pripisati izjavam nekoga od skesancev, temveč da gre za posledico preiskav v Piemontu. Karabinjerji so ugotovili tudi, kje je bilo Rii-novo skrivališče. Stanovanje, ki leži nekaj kilometrov od kraja so temeljito pregledali in preiskali, vendar o uspehu te preiskave niso hoteli nic povedati. Riina sodi v zgodovino mafijske organizacije, je povedal na tiskovni konferenci general Can-cellieri, njegova organizacija je nanesla nic koliko gorja prebivalcem Palerma, Siciliji, pa, zakaj ne, tudi vsej Italiji. Totoja Riino so obsodili na prvem maksipro-cesu, zanj pa so izdali kar kakšnih deset zapornih nalogov zaradi umorov, tihotapljenja mamil in združevanja v mafijske namene. Predzadnji zaporni nalog je zadeval umor demokristjanskega poslanca Salva Lime. Novi palermski državni pravdnik Caselli je v zvezi z včerajšnjo operacijo karabinjerjev izrazil veliko zadovoljstvo in mnenje, da gre za pomembno, Ce že ne odločilno akcijo proti mafijski kupoli. Mafijski boss Toto Riina v lisicah po aretaciji (Telefoto AP) »Morje luči« za strpnost CELOVEC Kampanja za strpnost in proti sovraštvu do tujcev je včeraj zveCer na Koroškem dosegla svoj prvi višek. V treh koroških mestih, v Celovcu, v Spittalu ob Dravi ter v Wolfsbergu se ie proti večeru zbralo vee tisoč ljudi z namenom, da bi na miren način izrazili svoj protest proti Haiderjevem referendumu o tujcih ter naraščajočemu rasizmu v Avstriji in'v Evropi. Samo v Celovcu se je zbralo 3500 ljudi, ki so sledili pozivu koroške platforme »Ljudje proti sovraštvu do tujcev«, v kateri sodelujejo slovensko in nemško govoreči Korošci iz skoraj vseh političnih taborov, mirovna in alternativna gibanja, ter verske skupnosti. KASAČU A / RAZSODBA OB PROCESU PAHOR BIH / OSEM MRTVIH V SREDISCU MESTA V Trstu preiskava o protislovenski klimi RIM - Tržaško sodstvo naj uvede preiskavo, ki naj ugotovi, ali je razpoloženje v Trstu sovražno do pripadnikov slovenske manjšine in še posebej do profesorja Sama Pahorja. Tako je včeraj odločilo kasacijsko sodišče, ki je obravnavalo zahtevo odvetnikov Berdona in Skerka po pre- mestitvi procesa proti profesorju Pahorju zaradi incidenta pred cerkvijo Sv. Antona novega iz Trsta na drugo sodišče. Prvi kazenski odsek kasacijskega sodišča je obravnaval primer, ker je tržaško kazensko sodišče prvi dan procesa zoper Sama Pahorja zaradi in- cidenta z dne 1. novembra lani, odredilo, da naj se o umestnosti nadaljevanja procesa v Trstu izreče kasacija. Na včerajšnji obravnavi v Rimu je javni tožilec nasprotoval zahtevi Pahorjevih zagovornikov, Berdon in Skerk pa sta z obsežno dokumentacijo dokazala, da je zahteva utemeljena. Pri tem sta spomnila predvsem na protiosim-ske manifestacije in na potuho, ki jo nacionalistom dajejo nekatere tukajšnje javne uprave. Kasacijsko sodišče je razsodilo, naj se uvede preiskava o protislovenskem razpoloženju in sovražnosti do pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti v Trstu. Pri tem je dejansko upoštevalo, da so razlogi za priziv resnični. Odvetnika sta izrazila zadovoljstvo nad razsodbo in upata, da bo mogoče sedaj končno priti vsej zadevi do dna. Svoje zadovoljstvo je izreklo tudi pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti. Krvav srbski napad na civiliste v Sarajevu SARAJEVO - Srbska granata, ki je priletela v stari del mesta, kjer živi večinoma muslimansko prebivalstvo, je ubila 8 in huje ranila 19 Sarajevčanov, ki so v vrsti Čakali na pitno vodo. Več sreCe pa je imelo približno štiristo Sarajevčanov in prebivalcev BiH, med njimi tudi veliko slepih, ki so jih danes prepeljali iz mesta. Predstavnik ZN v mestu je dejal, da njihova organizacija 'pri evakuaciji ni sodelovala. Skozi srbske položaje se je končno prebil tudi konvoj ZN s približno 80 tonami človekoljubne pomoči za vas Žepa, ki je odrezana od sveta že od začetka agresije na BiH. Bosanski Srbi pod Karadžičevim vodstvom pa so sklenili, da bodo v torek na Palah sklicali skupščino tako imenovane Republike Srbske, ki naj se odloči o usodi sporazumov, sprejetih ta teden v Ženevi. V petek zvečer pa sta v Zagreb ponovno prispela mi- rovna posrednika Vanče in Owen; o vsebini njunega obiska še ni nic znanega. Zahod se pripravlja na morebitno vojaško posredovanje. Tako je Nato prvič v zgodovini pristal na delovanje tudi zunaj »svojega« vplivnega območja. V pismu, ki ga je generalni sekretar zahodne vojaške zveze Manfred Woerner poslal v petek v ZN, je rečeno, da Nato ponuja letalsko pomoč Svetovni organizaciji, Ce bi se ta odločila za ostrejši režim prepovedi letenja nad Bosno. Nato bi vodil neposredne vojaške operacije, je rečeno v pismu, vendar pa bi Združeni narodi lahko v katerem koli trenutku operacije zaustavili. V Organizaciji združenih narodov se za zdaj se niso odločili, kako izvesti prepoved letenja nad Bosno. Britanci pa bodo v nedeljo proti Jadranskemu morju poslali letalonosilko Ark Royal. Naloga te enote bo zaščita britanskih vojakov v sestavi ZN, ki so že nameščeni v Bosni in so bili v zadnjem času večkrat tarCa srbskih napadov. Ce pa bi bilo njihovo poslanstvo v Bosni preveč ogroženo, bi jih omenjene enote lahko tudi evakuirale. Predstavnik francoskega ministrstva za zunanje zadeve pa je povedal, da je francoska vlada določila osem pravnikov, ki bodo preučili možnosti za organiziranje mednarodnega so-dišCa za vojne zločine, ki bi sodilo storilcem kaznivih dejanj, storjenih med vojno v BiH. Nalog za delovanje komisije, ki jo vodi Pierre Truche, tožilec francoskega vrhovnega sodišča, ki je vodil tudi razpravo proti nacističnemu zločincu Barbieju, je dal francoski zunanji minister Roland Dumas po poprejšnjem posvetovanju s kolegi v Evropski skupnosti. (Reuter) ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Vlada odobrila osnutek o vplivih na okolje Italijanska vlada je včeraj poleg drugih ukrepov odobrila tudi zakonski osnutek za ocenjevanje vpliva nekaterih razvojnih posegov in del na okolje. S tem se tudi Italija prilagaja ustreznim direktivam Evropske skupnosti, ki jih je doslej dosledno kršila. .....................stran 4.. Kulturni krožek Istria praznuje deset let Kulturni krožek Istria je pred kratkim praznoval desetletnico obstoja. Ob tej priložnosti je izdal zanimivo publikacijo s članki nekaterih uglednih razumnikov. .....................stran 4.. Slovenec ravnatelj goriške enote SERT Slovenski psihiater dr. Bernard Spazzapan je vodja zdravstvene enote SERT, ki se ukvarja z rehabilitacijo narkomanov in alkoholikov. O zdravljenju narkomanov je tekla beseda na včerajšnjem tržaškem posvetu. .....................stran 4.. Italija odobrila srednjeročno zavarovanje izvoza v Slovenijo Državna družba za zavarovanje izvoza SACE je te dni zblokirala zavarovalni plafon 50 milijard lir, ki ga je bila že pred šestimi meseci odobrila za srednjeročna finansiranja italijanskega izvoza v Slovenijo. Prvo zavarovalno kritje v znesku 3,8 milijarde lir je SACE dodelila tržaškemu Leasestu za leasinško pogodbo o dobavi italijanske tehnologije ajdovskemu Mlinotestu. ....................stran 10.. RAS ukinja najuglednejši urad v Trstu Zaradi krize nemške matične hiše, pod katero sodi tudi tržaška zavarovalna družba RAS, je le-ta prisiljena zapreti svojo najuglednejšo dejavnost v Trstu, in sicer upravo za posle s tujino, še en zgodovinski gospodarski steber, ki zapušča Trst? .....................stran 6.. Na Goriškem z optimizmom o predvpisih V slovenskih osnovnih šolah na Goriškem ob začetku predvpisov za naslednje šolsko leto gledajo na bodočnost z zmernim optimizmom. Nadaljnjega osipa vpisov in z njim povezanega zapiranja razredov oz. združevanja šol ne pričakujejo, ker se je demografsko stanje ustalilo in ker je vse več staršev spoznalo prednosti, ki jih nudi slovenska šola. .....................stran 8.. Napad na Irak »razburljiva igra« Za ameriške pilote z letalonosilke Kitty Hawk Je bil napad na protiletalske raketne baterije ob 32. vzporedniku »veličasten sprehod«, ki ga ocenjujejo kot kako nogometno tekmo, ne da bi pomislili, da je njihov smrtonosni tovor moril ljudi. ...............................stran 16....... Dovolj je iger z železnico Mile Čuk Nedojemljive »igre brez meja«, ki si jih je v preteklih mesecih s Slovenskimi železnicami privoščila država (vlada), se bodo očitno nadaljevale tudi v prihodnje. Se zdaj namreč ni jasno, kako bodo železničarjem (okrog 12.000 jih je) za december zagotovili plaCe. Tudi tokrat so železničarji, združeni v koordinaciji sindikatov, včeraj zagrozili s stavko. Vendar jim je zdaj očitno prekipelo, saj poglavitna zahteva niso plače, ampak dokončna ureditev statusa in vloge Slovenskih železnic. Ce takšnega dogovora z vlado ne bodo sklenili, napovedujejo za 29. januar splošno stavko. Skoraj istočasno je resorni minister Marjan Krajnc izjavil, da še ne vedo, kako bodo 19. januarja izplačali plaCe, Ce jih država ne bo podprla z dodatnimi sredstvi. Več kot skrb vzbujajoča pa je njegova ugotovitev, da je varnost v železniškem prometu že zdaj ogrožena. Razen tega na SŽ načrtujejo, da bodo s 1. marcem ukinili 77 vlakov v potniškem prometu, kasneje pa še dodatnih 200, kar je več kot polovica vseh vlakov, ki dnevno peljejo po slovenskih tirih. Ce odmislimo sprotno gašenje požarov, ko je železničarjem zaradi ignorantskega odnosa in stalne negotovosti v zvezi s plačami prekipelo, država tudi po skoraj dveh letih samostojnosti ni storila pravzaprav ničesar, kar bi SŽ potegnilo iz blata. Vlada je sicer formalno ustanovila novo javno podjetje in kot organ upravljanja postavila UO. Ob prvi priložnosti, ko si je ta odbor »drznil« predlagati podražitev železniških storitev, kar je sicer v njegovi pristojnosti, pa je celotnemu vodstvu zagrozila z zamenjavami. Takšno ukrepanje proti elanom UO kmalu po tem, ko so imenovani, je tudi minister Krajnc ocenil kot »Zahtev za strokovnjake, ki so v kratkem Času predlagali vrsto ukrepov, ki jih vlada ni hotela niti uvrstiti na dnevni red«. Rezultat tega je tudi napovedani odstop predsednika PO SŽ Jurija Pirša. Nei-zpodbino dejstvo je, da bo morala vlada zelo kmalu dokončno urediti status SŽ; Ce ne zaradi drugega, jo bo v to prisilila dejanska ogroženost varnosti železniškega prometa, ki je posledica drastičnega zmanjševanja investicijskih vlaganj v zadnjih letih. Upati je, da se bo agonija SZ končala z uresničitvijo sanacijskega programa, ki je že zastavljen. f .j E m fi; razlogov za Mitja Rotovnik, direktor Cankarjevega doma Nižja cena, večji obisk Se vam zdi, da je potrebno gledališke predstave, ki jih med drugim (ko)producira tudi Cankarjev dom, tržiti, da je pomebno, Ce jih je moč dobro prodajati? Moj temeljni odgovor je pritrdilen. Ob tem moram najprej povedati, da bi bil presrečen, Ce bi v Sloveniji obstajal Institut za kulturo, ki bi se ukvarjal z analizami. Osnovno vprašanje je, koliko ljudi v Sloveniji sploh hodi v gledališče. Po moji presoji gre za približno pet odstotkov. Nadalje, koliko jih hodi v gledališče redno (vsaj šestkrat na leto) in koliko neredno (enkrat do dvakrat). Kakšen je obisk v enem letu v vseh slovenskih gledališčih? Po mojih ocenah je okoli 75 odstoten. K te- TRŽENJE GLEDALIŠČA —^——— Sanje: s ceno vstopnice »pokriti« predstavo Ženja Leiler V nekako desetih profesionalnih gledališčih, na odrih Cankarjevega doma in v kopici manjših ustanov nastane vsako leto nad sedemdeset gledaliških predstav. Gledališče je nedvomno umetnost, ki potrebuje ogromne denarja. Tega v glavnem prispevamo davkoplačevalci (preko republiškega proračuna). Neposreden sponzorski prispevek gospodarstva je tudi zavoljo nevzpodbudne davčne zakonodaje majhen kos denarne torte. Umetnost prav gotovo ne more postati odvisna od logike ekonomskega jezika, kot je najbrž ne more a priori ingnorirati. Tako postaja trženje kulture pomebna tema kulturniških razpravljanj znotraj gledališke produkcije. Imamo kvalitetne predstave, ki si jih ni ogledalo vec kot dvesto ljudi, in imamo rekorde, kot je komedija Toneta Partljiča Moj ata, socialistični kulak, ki ga je videlo 56.000 gledalcev. Ali postaja odločitev o tem, kaj bomo postavili na oder, odvisna od podatka, koliko ljudi bomo s tem pripeljali v gledališče? Se mora gledališče podrediti ekonomiji povpraševanja? Mora biti »donosno«? mu sodi ugotovitev, da obstoječe zmogljivosti dovoljujejo veC ponovitev. Sprašujem se ali se izplača veliko delo (z ogromnim denarnim ter ustvarjalnim vložkom), potem pa predstava doživi le deset ali petnajst ponovitev. Zanima me še podatek, kakšne so sploh optimalne kapacitete vseh slovenskih gledališč. Pridal pa bi še dve pomebni izhodišči, brez katerih ne moremo govoriti o trženju: prvo je gledališka vzgoja, ki je zame ena najpomebnejših sestavin uspešnega trženja. Drugo pa je ustvarjanje pravega ozračja za gledališče. Ce še pridam stvari, kot so animacija, promocija, reklama...lahko šele začnem govoriti o trženju, za katerega mislim, da je nujno. V tem trenutku že zaradi konkurence, saj ima Slovenija izjemno gledališko produkcijo. Vsaka hiša se mora truditi, da opozori nase, na svoje predstave. Nikoli ne smemo biti zadovoljni z doseženim številom obiskovalcev. Promocija je pomebna še posebno pri zahtevnejših predstavah. Najboljša reklama je prav gotovo dober glas o njej, ki se širi od ust do ust, da ti v določenem obdobju sploh ni potrebno vlagati v reklamo. Mi imamo dve taki predstavi. Res pa je, da obstaja distinkcija: predstave, ki angažirajo nekaj deset tisoč ljudi, so skoraj po pravilu v žanru komedije. Ali to pomeni, da je potrebno vlagati v predstave takšnega tipa, da bi lahko krili riziko drugih? Nobena predstava se ne more »pokriti« sama. Tu pridemo do zgodbe o ceni vstopnice kot ekonomski kategoriji. Ta cena je limitirana s kupno močjo. Da bi lahko s ceno vstopnice »pokrili« predstavo, so sanje. Prišla sva do paradoksa, govorite, da je predstave potrebno tržiti, hkrati pa, da je to nemogoče. Kaj potem sploh pomeni prodajati predstavo? Prvič in najprej pomeni zasledovati kulturni učinek, kulturno zavest, po ekonomski razsežnosti pa željo, da bi finančno pokrili Cim vec stroškov. Ne verjamem, da z denarjem, ki ga dobimo od prodaje vstopnic, v slovenskih gledališčih pokrijemo veC kot 15 procentov stroškov. Vendar pa je ta delež izjemno pomemben, zato je tudi potrebno predstavo Cim večkrat prodati. Pri tem pa je potrebno vedeti, da cena vstopnice lahko limitira ali pospeši obisk.Nižja je, večji je obisk . Ko nastavljaš ceno, moraš upoštevati še to, koliko ljudi nagovarjaš s predstavo, pa tudi, da cena za gledalca nikoli ni v resnici tolikšna, kot piše na vstopnici, saj vedno obremeniš družinski proračun vsaj za dvakrat toliko. Andrej Drapal, direktor Inart Centra Bistvena je kakovost odziva Ste vodja centra, ki se ukvarja s produkcijo in distribucijo gledaliških predstav in koncertov, hkrati pa se razglaša za neprofitno organizacijo. Ni to paradoks? Ključno vprašanje je, ali mora prodaja gledališke predstave predstavljati najpomembnejšo premiso pri producentovi odločitvi o tem, ali bo predstavo produciral ali ne. Za režiserja je jasno, da ga v procesu ustvarjanja to v načelu ne bi smelo zanimati. Producentu pa se to vprašanje nujno zastavi, pri Čemer je potrebno ločiti dve vrsti prodaje: eno je prodaja vstopnic občinstvu, drugo pa distribucija predstave. V tem primeru deluje trg zelo jasno: prenos predstave iz domaCe hiše drugam ne more stati manj, kot so dejanski fizični stroški tega prenosa, preostali del vsote, za katero prodajate predstavo, pa je odvisen od, grobo rečeno, tržne vrednosti avtorja, ki jo vzpostavijo vrednostni mehanizmi kritike, povabila na pomebnejše festivale, mediji itd. Tu s stališča prodaje ni problemov. Težave pa se pri-Cno pri prodaji občinstvu: kot producent sicer ne moreš razmišljati, kot da to ni pomebno, saj ti je veliko do tega, da na predstavo pripelješ Cim vec ljudi, ker gre za pomeben finančni vir na katerega računaš že v naprej. Hkrati pa je predstava vedno nekomu namenjena. Pa vendar, ali bi lahko kvaliteto neke predstave merili tudi po številčnosti obiska? Ne, ni pomebna kvantiteta obiska, temveč kvaliteta odziva. Vsaka predstava je primer zase, ima svoj cilj, je namenjena določenemu razponu gledalcev. V ekonomskem smislu država vložka v kulturo in umetnost ne jemlje kot naložbe, prej kot luksuz. Ali obstajajo predstave, ki ga lahko pokrije prodaja občinstvu? To je možno, ne le v teoriji. Poenostavljeno: predstava s skromno sceno, tremi znanimi igralci in znanim režiserjem ter konceptom, razlogi proti ki je blizu strukturi TV mini serij, bi se morala pokriti sama. Ne glede na to, da se velika večina predstav ne more izplačati in je zatorej državna podpora nujna - pa je razmišljanje naše države, ki vložka v umetnosti ne zna jemati kot finančne investicije, zgrešeno. Ali bo Inart, ki se je usmeril v produkcijo predstav neodvisne gledališke scene, produciral tudi komercialne predstave, da bi pokril prve? Gre za tip gledališča, ki Inarta ne zanima. S tem nočem reci, da ne bi želel producirati predstav, s katerimi bi zaslužil za tiste, kjer je vnaprej jasno, da je to nemogoče. Vendar pa se to ne bo dogajalo pod imenom Inarta, saj ne gre za predstave, ki bi se vklapljale v njegovo identiteto. OB STAVKAH mmsmmsmmmmmmsmm 11 Ein, zwei Polizei Rado Repensek f » ačetki slovenskega M štrajkarstva segajo Z J v daljno leto 1889, ko so se trboveljski rudarji, pod vtisom istega leta ustanovljene druge intenacionale, prvi uprli izkoriščanju delodajalcev. Tisto, kar smo včasih po zakonu o združenem delu po(ne) sreče-no imenovali prekinitev dela, in katere cilj je bil »izsiliti sestanek z vodstvom organizacije«, je postalo ena prvih žrtev slovenske razporoke s komunizmom in z Jugoslavijo. Dobilo je svoje staro ime in vsebino -stavka. t eta 1990 smo Slovenci eden druge--I—iga, Se najbolj pa oblast, prepričevali, da smo po razglasitvi neodvisnosti in odcepitvi vsaj se pet let in več, če bo treba, pripravljeni zategovati za mnoge že krepko prezategnjen pas in jesti travo, samo da prekinemo ta 45 let trajajoči parazitsko-go-stiteljski odnos, v katerem, v nasprotju z vsako biološko logiko, večji zažira manjšega. -j—v anaSnja stvarnost lnam kaže, da je bilo zaobljublja-nje državljanov v nekajletno »vegetarijansko vegetiranje« podobno računu brez krčmarja, ki mu je najbolj naivno nasedla prav politična garnitura, ki je Slovenijo popeljala na pot neodvisnosti in samostojnosti. -jy -ra eni strani ima-r\ I mo skoraj breji. XI zposelne delavce, ki so v strahu pred vse daljšimi spiski tehnoloških viškov ter trajnih in začasnh presežkov pri- pravljeni delati tudi za borih petnajst tisočakov ali manj na mesec, samo da obdržijo delovna mesta. Ti, tudi če so s figo v žepu obljubljali skromnost v zahtevah do države, so v to prisiljeni. Pri izbiri med delom za miloščino in nedelom se brez pretiranega razglabljanja odločajo za delo, ne meneč se za določila kolektivne ali panožne pogodbe. Na drugi strani pa imamo stalno nezadovoljne zaposlene v državni upravi, Šolstvu, zdravstvu in ostalih družbenih dejavnostih, ki v svoji omejenosti in kratkovidnosti nočejo, ali pa ne morejo razumeti, da v jasli, iz katerih se hranijo, največ prispevajo ravno tisti, ki imajo po večini nekajkrat nižje dohodke kot oni sa- mi, in so se ponekod resnično že skoraj prisiljeni vdajati zelenim gurmanskim užitkom. -|—-v a pa bi bila proti-ls/ovnost nastale-J___J ga položaja Se ve- čja, so jez prihajajočega stavkovnega vala prebili ravno tisti, ki morajo biti glede na svoj položaj v družbi najbolj lojalni oblasti (beri vladi), ne pa ravnati v nasprotju z njenimi interesi. -g- raže, da bo vlada 1^ zahtevam polici-JLX./e, Šolstva in zdravstva popuščala. Ko pa bodo stavkali ljubljanski komunalci, trboveljski rudarji ali slovenski železničarji, jih bo »zamenjala« z avstrijskimi. Bojimo se dneva, ko bo slednjim dovolj mizerije in bodo oni tisti, ki bodo koga »zamenjali«. SVET NI OD DANES Program, ki ni vračanje v staro Ciril Ribičič Naivno prepričanje, da je samoupravni socializem za Jugoslavijo in Slovenijo najboljša vseh možnih ureditev, je bilo zgrešeno. To je najbolj prepričljivo dokazalo zaostajanje Slovenije za sosednjimi zahodnimi državami. Kljub temu je res, da sta Jugoslavija po letu 1948 in posebej Slovenija od začetka 80. let razvijali nekatere posebnosti, ki niso bile zgolj kozmetične, ampak so se tudi po kakovosti razlikovale od ureditev v vzhodnih socialističnih državah. Te posebnosti so bile na primer: upor proti stalinističnemu diktatu od zunaj, odprtost meja na Zahod, samoupravljanje in decentralizacija, federalizem z elementi konfederalizma, uvajanje tržnih zakonitosti prek gospodarskih reform, samoupravni pluralizem, zoževanje restrikcij za privatno lastnino in iniciativo, družbena lastnina, omejitve za vmešavanje partije v državno in gospo- darsko odločanje itd. Zaradi takšnih posebnosti sta bili Jugoslavija in Slovenija v mnogo večji meri pripravljeni na usodne spremembe na prelomu 80. v 90 leta, ko je za prehod v odprto demokratično ureditev bilo treba le še sprostiti pravo in neomejeno večstrankarsko tekmovanje, brez katerega so gospodarske in politične reforme vsekakor ostajale na pol poti. Čeprav torej samoupravni socializem ni uspel držati koraka s kapitalističnimi državami, je vendarle bil solidna osnova za miren prehod v novo stanje, mnogo boljša, kot je to veljalo za SZ, CSSR, Vzhodno Nemčijo, Poljsko, pa tudi Madžarsko. Le malo je manjkalo, da bi tudi Slovenija, tako kot so Hrvaška, Srbija, Makedonija, Cma gora in Bosna in Hercegovina, zapravila vse svoje primerjalne prednosti. Spoznanje, da Slovenija v Evropo ne more iti z Jugoslavijo, ampak le samostojno, je dozorelo pred točno tremi leti na 14. kongresu ZKJ. Moj očitek, da se v času, ko terjamo v Sloveniji Evropo zdaj!, na Kosovu »dogaja« politika, ki je pod balkanskimi normativi, je na kongresu naletel na 15 zaporednih replik delegatov iz Srbije. Slovenija je takrat napravila korake, ki so bili dovolj inovativni, da bi se z njimi lahko postavila na Celo demokratičnih reform v bivših socialističnih državah. Danes bi bila mnogo višje, Ce ne bi bilo dveletne vladavine nesposobno neo-konservativne politike, in mnogo nižje, ko njene startne pozicije ob volitvah spomladi 1990 ne bi bile tako temeljito drugačne kot drugod v v vzhodni Evropi. Socializem je izgubil bitko s kapitalizmom in to velja tudi za njegov najbolj prosvetljeni in liberalni slovenski model. Izgubil jo je tudi zato, ker je znal kapitalizem uspešneje prevzemati prednosti socialistične ureditve in prakse, kar se je v obratni smeri dogajalo le izjemoma in skrajno neodločno. Toda to še ne pomeni, da bi morali sedaj preskočiti v začetni stadij divjega, neukročenega in neusmiljenega kapitalizma, Ce hočemo postati uspešna kompetitivna družba (v pomenu tržne in politične tekmovalnosti). Nobene potrebe ni, da bi morali skozi etapo neoli-beralistienega kapitalizma brez smisla za socialno državo, socialno partnerstvo, socialnoekonomske pravice, soupravljanje zaposel-nih in druge pridobitve razvitih sodobnih zahodnoevropskih držav. To so pridobitve, ki jih je v zahodnoevropskih družbah postopno uveljavila socialdemokracija v sodelovanju s sindikalnimi in civilno-družbenimi gibanji. To je program, ki ga je slaboumno označevati kot vračanje v stari sistem. Gre za pridobitve, ki jih mora pri nas braniti in razvijati (združena) socialdemokracija Slovenije, kjer koli že bo, v vladi ali v opoziciji. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 • 16 17 18 19 • 20 21 22 23 24 25 26 27 28 • 29 30 • 31 32 • 33 34 35 36 37 Vodoravno: 1. tabornik, 6. podzemni hodnik, 9. reka v Slavoniji, vrezana v Psunj, 10. ime slovenskega pesnika Grudna, 11. letni gozdni posek, 12. avstrijsko mesto ob Donavi z velikim benediktinskim samostanom, 13. okrajšano angleško moško ime, 14. ime slovenskega šahovskega velemojstra Pirca, 15. začetnici makedonskega pripovednika Drakula, 16. eden izmed nadangelov, zmagovalec nad satanom, 17. spisek napak na koncu knjige, 19. južnoafriška valuta, 20. svojeglavost, 24. ime angleškega pesnika pod 1. navpično, 26. bližnja sorodnica, 29. oranje, 30. središče rudnikov boksita v Boliviji, 31. vrv, 32. eksplozivno telo, 33. mesto s trdnjavo v notranjosti srednje Dalmacije (iz Crk ASILK) 34. strd, 25. mejna reka med BiH in Srbijo, 36. doba, vek, 37. heroj hrvaškega NOB (Ivo Lola). Navpično: 1. ob Shakespearu vodilni pesnik angleške renesanse, rojen na današnji dan leta 1552, 2. škofovski prestol, 3. stara prestolnica severne Babilonije (iz Crk DAKA), 4. zemljišče ob hiši, 5. kemijski znakza tantal, 6. mesto na vzhodu Nemčije (iz Crk SERIA), 7. ena najstarejših risarskih tehnik, 8. samoglasnik, 12. Gandhijev Častni naziv, 14. vijak sadne stiskalnice, 16. portugalski otok v Atlantskem oceanu, 18. kemijski znak za radon, 21. kemijski znak za rutenij, 22. slovnično število, 23. po abecedi urejen seznam naslovov, 25. spodnji del posode, 26. reka v severni Franciji, 27. nemško mesto, rojstni kraj Karla Marxa, 28. del boksarskega dvoboja, 31. jadranski otok (iz Crk LOBI), 33. tekočina v žilah, 35. okrajšava akademskega naziva. Simon Lenarčič _________GLOSA________ Signal bedačku Petni Neven Borak Se spomnite zgodbe o bedačku Petru, njegovih prijateljih in njihovi želji, da bi služili carskemu samodržcu in dvorski kamarili, in njenega konca? Konec je tak, da so prevzeli oblast in nagnali carja. Bedaček Peter mi pljuska v zavest, ko premišljam o zakonu o vladi, poslanskih plačah, grožnji policijskega sindikata s stavko, nezadovoljnih Solnikih, predlogih za Širitev nekdanjih poslanskih pravic in pravic predsednika republike do ustavnih sodnikov, potem ko se jim izteče mandat, in državni upravi. Z grenko slutnjo, da konec ne bo tak kot v zgodbi. Zakaj? Neki strokovnjak Svetovne banke, ki se je mudil v Sloveniji, je pod silnimi pritiski, da nam pove nekaj lepega o nas samih, klonil in izdavil, da se mu zdi - zato o tem ni nihče pisal - da bomo Se najbolj podobni Argentini. Peronovi. Opazil da je namreč pojave populizma in korupcije. Populizma zaradi zakonov, ki so tako radodarno mzresili pravice na molžo davko- in pri-spevkoplačevalcev, kompcije pa zaradi zakona o poslancih. Ta ocena napoveduje, da se bo morda zgodba o naših bedačkih Petrih končala dru- gače. Ker nimajo prijateljev, ki bi jim pomagali, po vsej verjetnosti ne bodo več bedački. Enostavno se bodo dali podkupiti in postali bodo sestavni del igre, ki se sicer v uradnih zahodnih političnih in gospo-darsksih doktrinah skriva za geslom tranzicija. Tudi oni bodo morda izbrali pot dvoživk, ki imajo hkrati službo in lastno podjetje, inšpektorjev, ki bi morali nadzirati zakonitost, a sami izigravajo zakone, ali pa celo tistih, ki bi jim dobro ime države moralo biti prva in najvecja skrb in bi morali biti po kreposti vzor vsem državljanom, pa jim drugi nastavljajo ogledalo, ki menda kaže njihovo pravo podobo. Samo med »dušami«, zaposlenimi v državni upravi, je po ocenah skoraj četrtina na delovnih mestih, ki ne sodijo v javno upravo in nimajo nobene zveze z izvrševanjem javnih pooblastil, ter petina takih, ki nimajo ustrezne izobrazbe. Ti gotovo niso bedački, zato je hamletovska zadrega lahko samo v tem, ali bodo prevladali bedački ali oni drugi. Ce vam morda prispodoba s Petrom ni všeč, se spomnite uspešnice, ki je v začetku osemdesetih let burila duhove: Kje smrdi riba, pri glavi ah pri repu? Začenjamo niz sobotnih intervjujev f ustvarjalci, kl so se zatekli v Slovenijo. Josip Osti je bralcem 2nan kot pisatelj, pes-njk m prevajalec. Danes lvi v Ljubljani, v enem zmed dolgočasnih biotskih naselij, ki verjetno prav nič ne spo-?m).a na njegov dom v arajevu. Ko sem stopi-!a v njegovo delovno so-°’ me je fascinirala ninožica knjig. Knjige vsepovsod. »Koliko bi ,lh Sele bilo, če jih večina ne bi ostala v Sarajevu,« mi je rekel, ko je °Pazil, da strmim v na-trpane police. Josip, kakšna je slika arajeva, ki ti je ostala v spominu? To je mesto, kjer sem drastel, kjer so ostali °ja mama, moja ma-Fka' moje knjige, moja iSa... V spominu imam . arajevo z bogato kul-urno tradicijo, kjer sc se prepleti mpsliman-L srbski, hrvaški in Vdovski vplivi. Vsi 80 drug od drugega izmenoma dajali in Jemali, bogatejši za toli-P’ kolikor bodo poslej Slromašnejši. Navadil 8em se pripovedovati, a nisem musliman r, ’ Hrvat ali žid, am-Pak vse to skupaj, ker tc Prepletanje kultur v Boni resnično tudi občutim. p udi Slovenec si... o,0 narodnosti sem o °venec, moj oče je bil ovenec, sem član ruštva slovenskih pi- sateljev, vendar zase ne morem reči, da sem slovenski pisatelj. Rojen sem bil v Sarajevu in pisem v srbohrvaškem jeziku, ki je postal sporen v samem okolju, iz katerega izhaja. Srbi so ga začeli imenovati srbski, Hrvati hrvaški, ne vem, kako ga bodo poimenovali Bosanci.Sarajevo je bilo stičišče obeh jezikovnih različic, vzhodne in zahodne, in jaz sem sebi vedno dajal pravico, da sem v svojih tekstih uporabljal več sinonimov. V Sarajevu recimo nikjer ne piše »bio-skop«, ampak »kino«, nikjer »pozorište«, ampak »kazalište«. Red-kokdo uporablja »vlak« namesto »voz«. Velik del svojega življenja si bil razpet med Bosno in Slovenijo. Kako živiš z mislijo, da se je to zdaj spremenilo, da ne moreS preprosto oditi domov? Zadnjih nekaj let sem za dva, tri mesece odšel v Sarajevo, se vračal v Ljubljano, pa spet nazaj v Sarajevo. Marca lani sem odšel od tam, kot že neštetokrat, z nekaj osebnimi stvarmi, z nekaj knjigami, z eno samo potovalko. V Sarajevu je ostalo več kot dvajset rokopisov mojih prevodov, nekateri so bili tik pred izidom, in knjiga esejev, ki sem jo že oddal založniku. V Ljubljani se lotevaš mnogih stvari, torej že tudi načrtuješ? Časi so takšni, da člo- vek v moji koži težko karkoli načrtuje, pa vendar, da bi bile videti stvari vsaj kolikor toliko normalne, poskušam tudi to. Zdaj čakam, da izideta dve moji knjigi, Ljubezensko dvorišče in Sarajevska knjiga mrtvih. Pripravljam tudi izbor književnokritiških tekstov, ki sem jih najprej začel objavljati v beograjski Borbi, kasneje pa na Radiu Slovenija. Veliko stikov imaš z begunci v Sloveniji, po- sebno z otroki. Njim so namenjene tudi zgodbice, ki jih pripravljaš za novi begunski časopis. O čem jim bos pripovedoval? Kot otrok sem stanoval za Narodno in univerzitetno knjižnico v Sarajevu, ki je pred kratkim pogorela. Pred hišo je bilo veliko dvorišče, kjer sem imel vse mogoče živali, od katerih sem se veliko naučil. Imel sem na primer osemdeset parov golobov, torej stošestde- MEHKO IN TRDO Vonj polenovke Slavenka Drakulič Tisto Prej se ; sla na ] Hta v „u,, tem jo je mi z:—* v?r je potei uici. Ne ve 1° dlje. m HI tudi V( uica je dis tenuiorui °lju, ki se ti trikrat kosti«, ki kot rah; in vstop-kič, ko je se vpijal Salniku Proge, v Ko je m jutro ko sto do novan sa vlagi di ne hinjs speci samo še cvrtnjake. A tudi vonj po vseh teh kolačih, po vsem tem preobilju, ki je v meni izzvala nekakšno kratko, sladko slabost, ni bil dovolj močan, da bi preglasil vonj po polenovki. Ta vonj je vztrajno ždel pod vsemi drugimi vonji, ki so v teh dneh lebdeli v stanovanju; mešal se je z vonjem sveže umitih las, vonjem krpe, namočene v Jds, skozi katero so likali očetovo praznično obleko, maminega parfuma, naftalina, sivke. Edino po smreki ni dišal - smreka je prišla v hišo Sele čez nekaj dni, vsekakor po božiču. Na božični večer, ko je bila polenovka skuhana, stanovanje še enkrat prezračeno in miza prekrita s prtom, ki smo ga vzeli iz omare samo za to priložnost, so prišli gostje. Brat in jaz sva vedela, da prinašajo darila, ki pa jih ne bova odprla ne ta večer niti naslednjega dne, ampak šele čez teden dni, za novo leto. Za večerjo s polenovko ni nihče rekel, da je praznična, a kljub temu je bilo to očitno že na prvi pogled. Imeli smo praznik, toda pred očetom smo se morali delati, kot da ne vemo, kaj proslavljamo. Čeprav nama je babica, ko sva bila še čisto majhna, povedala vse o Jezusu in jaslicah. Toda takšen je bil dogovor. Božiča nismo omenjali, vsaj ne na glas. Pri nas doma božič uradno ni obstajal. Nismo šli v cerkev k polnočnici, nismo Janših božičnega drevesca, nismo dobivali daril. Pekli pa so se kolači, jedli smo polenovko, prihajali so gostje in bilo je lepo in praznično. Edina prava razlika med nami in drugimi otroki iz soseščine je bila v tem, da smo jim zavidali, ker bodo dobili darila nekaj dni prej kot mi. Potem je prišlo novo leto. Božičnih kolačev, malo bolj suhih in trdih, je bilo še zmeraj dovolj. Odrasli so bili že nekaj dni veselo okajeni in vzradoščeni. Pekel se je odojek in kuhala se je sarma, a vsi ti težki, mastni vonji niso mogli do kraja pregnati tistega prvega vonja, ki je zame pomenil začetek praznikov. Takoj po božiču je oče prinesel smrečico. Smrečica je bila zmeraj visoka, do stropa -kot bi nam s tem skušal nadomestiti, ker je prišla tako pozno. A ta praznik je bil nekako drugačen, bolj navaden. Proslavljali so ga vsi in zato je bil manj vznemirljiv. Zdaj je vse preprosto. Božič je državni praznik in dela prost dan. Vsak ga lahko proslavlja, vsak si lahko kupi smrečico in jo okrasi za božični večer -še več, mogoče bodo kmalu postali sumljivi prav tisti, ld tega ne počnejo. In kadar danes začutim vonj po polenovki, se spomnim mame in babice, ki sta si pravico do praznovanja priborili v neki ateistični, oficirski hiši. Možnost, da se božič praznuje, čeprav poti-hem, da se je kljub vsemu ohranil kot tradicionalni praznik v vseh povojnih letih, dejstvo, da ga ni bilo mogoče povsem izbrisati iz spomina ljudi in da se je desetletja v tem letnem času v majhnih natrpanih stanovanjih, polnih podnajemnikov in slabega pohištva, čutil vonj po polenovki -to dejstvo se mi zdi danes neprimerno pomembnejši dosežek, kot pa to, da je zdaj božič tudi uradni praznik. NA KRATKO OD TAM LIKOVNA UMETNOST Evropsko in ameriško slikarstvo 1945-1960 (avtor: Karl Ruhrberg, založba DuMont, 150 strani, 40 barvnih in 80 čr-nobelih fotografij, platnena vezava z zaščitnim ovitkom, 94 DEM) Med drugo svetovno vojno je tako v Ameriki kot v Evropi, neodvisno ena od druge in skrito očem javnosti, nastajala nova umetnost, ki je dokončno pokopala »klasično moderno«. Ob prelomu stoletja so fauvisti in kubisti sprožili »Revolucijo modeme«, ki je v svojih skrajnih pojavnih oblikah, kot sta nadrealizem in dadaizem, predstavila verovanje, da je z umetnostjo moč spremeniti svet. »Druga moderna«, ki se je v Nevv Yorku začela z Jacksonom Pollockom, v Parizu pa z nemškim emigrantom VVolsom, je vsebinsko in formalno razbila vse tradicije. Je umetnost, ki dvomi vase in v svet. S svojo eksplozivnostjo, močjo in živimi barvami je presegla slikarstvo informela ali abstraktnega ekspresionizma tankočutne sklikar-ske kulture francoske, italijanske in nemške provinience. Prevladujoči motiv je na tej in oni strani Atlantika ostala vse do šestdesetih let, ko so njen zgodovinski tok prekinili zero, novi realizem in končno popart. Slikarstvo v Evropi in Ameriki 1945-60 slika razvoj prve povojne generacije do slikarske metafizike Marka Rothka in Barnetta Nevvmana. Karl Ruhrberg, rojen 1942 v VVuppertalu v Nemčiji, je bil najprej umetnostni in gledališki kritik, od leta 1962 pa glavni dramaturg Nemške opere na Renu. Od 1965 do 1972 je v Diis-seldorfu vodil Stadtische Kunsthalle, nato v Berlinu vodil umetniški program DAAD, 1978 pa prevzel vodstvo kolnske-ga muzeja Ludvvig. Od 1 1984 je samostojni pisec, v tujini in doma pa postavlja razstave. (A.K.) Umetnost kiča Kako je kič postal umetnost (avtor: Gregory Fuller, KUBO E355BHMK založba DuMont, 200 strani, 37 barvnih in 130 črnobelih fotografij, cena: 26, 80 DEM) Je to sploh še umetnost? Je to že kič? To so vprašanja, na katera skusa odgovoriti ta knjiga. Avtor pradstavlja več kot šestdeset evropskih in ameriških umetnikov, ki so ustvarjali v 80. in 90. letih. Sujete in oblikovne načine, ki jih izobraženo meščanstvo prezira, na suveren in duhovit način pretvarjajo v sprejemljive in umetniške: umetnost kiča, popolnoma v skladu s tradicijo poparta, ruši meje umetnosti. Na učinkovit način razkriva, da se v sentimentalnem skrivajo tudi resnična čustva. Umetniki kiča uporabljajo klišeje brez predsodkov in jih spreminjajo. Rezultat: resnična umetnost. Gregory Fuller, rojen leta 1948 v Chicagu, je študiral filozofijo, umetnostno zgodovino in amerikani-stiko. Dela kot urednik v neki založbi v Stuttgartu. (A.K.) Blišč in beda 20.1et Slikarstvo nove stvarnosti (avtor: Gerd Presler, za- Glan/ umi Henri rim ZOei Jalne m* Mftlfcn*} tim Nfitirm Snrliluhkoit ložba DuMont, 200 strani, 29 barvnih in 70 črnobelih fotografij, cena: 24, 80 DEM) Le redko je v umetniškem ustvarjanju tako celovito združeno vse konstruktivno in destruktivno, kar prinaša neka doba, kot je to v slikarstvu nove stvarnosti. Nova stvarnost označuje obdobje med leti 1918 in 1933, povezana pa je z imeni in delom Otta Dixa, Georga Grosza, Christiana Schada in Franza Radziwilla. Knjiga »Blišč in beda 20. let« je stnjen pregled slikarstva nove stvarnosti: predstavlja najpogostejše teme, razkriva tendence in tehnične podrobnosti slikarskih tehnik, kompozicije in obdelave barve. Gerd Presler, rojen leta 1937, je v Munstru, Berlinu in Kopenhavnu štu- KLOBUK DOL! / REVIJA Pljunek kol mera časa Unesco glasnik - Zaznavanje časa Marko Jensterle V naslovu: Josip Osti (Foto: Jože Suhadolnik/TRIO) set golobov, ki jih je bilo nemogoče prešteti. To je bilo čudežno dvorišče. Lastnik hiše je imel psa, jaz sem imel mačko, golobe in želve. Pes je lajal na vse druge mačke, razen na mojo, mačka je preganjala divje golobe, nikdar pa ni preganjala mojih, in tako se je v krogu vrtela ta njihova ljubezen. Zadnjih nekaj let v Sarajevu mi je ostal le moj legendarni siamski maček Siraz. Spominjam se, da se je pred leti zaljubil v žabo, ki je vsak dan hodila na vrt naše hiše. Siraz jo je vsak večer težko čakal, potem pa je z njo skakal po vrtu do onemogolosti. Nekega dne je žaba izginila in stari samec je trpel zaradi nesrečne ljubezni. Ali si kdaj v teh časih začutil, da ljudje kljub vsemu niso pozabili na ljubezen? Bil sem v komisiji, ki je ocenjevala dela begunskih otrok na literarnem natečaju z naslovom: Kaj je zate sreča? Neki deček je napisal, da bo zanj sreča, ko se bo vrnil domov in objel svojega psa Sarova. Kdor v teh težkih begunskih časih ne misli le na mamo, očeta in babico, ampak tudi na svojega Sarova, nosi v sebi resnično veliko ljubezni. Ste se kdaj vprašali, zakaj prihajajo ljudje iz Latinske Amerike tako navdušeni, predvsem pa spremenjeni? Urugvajski pisatelj Femando Ainsa, član Unesca, nam odgovor ponuja v svojem članku, objavljenem v najnovejši številki revije Unesco glasnik, ki je v celoti posvečena problemu časa. Ainsa v tekstu z naslovom Nedovršni sedanjik pravi, da imajo popotniki. ki pohajkujejo po tej celini, občutek, da živijo v dragi dobi. »Na ladji ah letalu, peš ali na konjskem hrbtu lahko vzvratno sledijo toku zgodovine, od nadvse sodobnih prestolnic pa do vasi in plemen, ki živijo, kot so živela ob zori zgodovine.« Ainsa zatem citira kubanskega pisatelja Aleja Carpentiera, ki je dejal, da je »Latinska Amerika celina, kjer si lahko prazgodovinski, srednjeveški in sodobni človek podajo roke«. Ce naštejemo le nekaj naslovov iz omenjene revije, hitro vidimo, kaj vse je mogoče zajeti s pojmom časa. Paul Ricoeur (francoski filozof) piše o »sporazumu s časom«, Jean Matricon (francoski fizik) o »izmerjenih trenutkih«, Ksiong bin-gming (kitajski pisatelj in filozofi je članek naslovil »V miru s preteklostjo«, Honorat Aguessy (beninski strokovnjak za družboslo- vje in književnost) »Moteči ritmi«, egipčanska esejistka Ayyam VVassef pa piše o Jcremenovem času. Cas je torej skupni imenovalec tudi takšnih stvari, kot so na primer luksuzna ura znamke Rolex, kamnita skala Intihuatana iz inkovskega mesta Maču Piču pa tudi pljunek araukanske starke. O slednjem sicer ne beremo v Unescovem glasniku, zato pa je o tem pisal nas antropolog Janez Benigar, ki je med drugim zabeležil tudi to, kako je indijanska starka hčeri preprečila, da se ne bi po nepotrebnem predolgo zadrževala po opravkih. Starka ji je namreč dejala: »Pljunila bom na tla in preden se pljunek posuši, moraš biti nazaj.« In je pljunila na tla. V časih, ko torej vsenaokrog slišimo jadikovanje o tem, kako ljudje nimamo časa, nam ob izidu omenjene številke Unescovega glasnika resnično ne preostane dragega, kot da si vzamemo Cas, pogledamo, kje ga je mogoče dobiti in se počasi lotimo branja. Navsezadnje se s prvim zgovornim podukom srečamo že kar na prvi strani, kjer piše, da gre za 4. številko tega glasila iz aprila 1991, cisto spodaj je podatek, da je slovenska izdaja izšla oktobra 1992, naročniki pa so jo dobili šele pred kratkim. diral germanistiko, pedagogiko, filozofijo, umetnostno zgodovino in teologijo. Od leta 1972 je profesor na univerzi v Karlsruheju. (A.K.) Obsedeni - srečanja z zbiratelji umetnosti med Aachnom in Toki jem (avtor: Peter Sager, založ- DIE BESESSENEN-BEGEGNUNGEN MIT KUNSTSAMMUERN ZVVISCHEN AACHEN UNO TOKIO PETER SAOER DUMONT ba DuMont, 460 strani, 60 črnobelih fotografij, platnena vezava z zaščitnim ovitkom, cena: 48 DEM) Umetnostni kritik Peter Sager je obiskal zbiratelje umetnosti vzhoda in zahoda: v Aachnu, Che-mnitzu, Moskvi, Madridu, Varšavi, Londonu, Ženevi, Los Angelesu, v Spodnem Porenju in Toskani. V knjigi so zbrani portreti prominentnih in neznanih, multimilijo-narskih in bolj skromnih zbirateljev, med znanimi imeni pa naletimo tudi na Armanda Hammerja, Petra Ludvviga, Valerija Dudakova, Henrija Nan-nena, barona Thyssen-Bornemiszo, Charlesa Saatchija, brata van der Grinten in Toshira Haro. Njihove življenjske poti so hkrati tudi zgodbe o umetnosti in okusu našega časa. Predstavljeni so kar najbolj raznovrstni značaji zbirateljev, njihove strategije in področja zanimanja: od afriške umetnosti, ekspresionistov, starih mojstrov, do ruske avantgarde, poljske ljudske umetnosti, fotografije in ilustriranih knjig, predvsem pa sodobna umetnost z vseh koncev sveta. »Obsedeni« je zgodba o neskončnem veselju zbiranja, v sebi pa združuje zgodbe o odkritjih, ponarejanjih, zvijačah in zmagoslavjih, zgodbe o dražbah, trgovanju in svetovanju, kupovanju in dedovanju umetniških del. »Obsedeni« je galerija velikih zbirateljev, naslikanih s kritičnim, a naklonjenim čopičem. Peter Sager, rojen leta 1945, je umetnostni kritik in od leta 1975 reporter tednika Die Zeit. Leta 1989 je prejel nagrado Egona Envina Kischa. Piše knjige o sodobni umetnosti, izdal pa je tudi več umetnostnih vodnikov: po južni Angliji, Škotski, vzhodni Angliji in VValesu. (A.K.) ETNOLOGIJA Etnologija umetnosti K razumevanju tuje umetnosti (avtor: Ingrid Kreide-Da-mani, založba DuMont, 250 strani, 100 črnobelih fotografij, cena: 24, 80 DEM) Etnologija umetnosti je disciplina, ki skuša neevropske svetove in kulture narediti razumljive tudi za zahodni kulturni krog. Etnologija umetnosti predstavlja tuje, tako imenovane primitivne družbe in poroča o vsebinah, ki imajo ali so imele pomen v teh družbah. S tem knjiga odpira bralcu nova obzorja in hkrati postavlja pod vprašaj stvari, pojave in procese, ki se v zahodni družbi zdijo že povsem samoumevne. Ingrid Kreide-Damani je študirala etnologijo neevropskih ljudstev, vzhodnoazijsko umetnostno zgodovino in klasično arheologijo. Zdaj je umetnostna strokovnjakinja, pisec številnih člankov in knjig ter turistična vodička. (A.K.) FOTOGRAFIJA DuMontov leksikon fotografije Tehnike, zgodovina, umetnost, fotografi (avtor: Felix Freier, založba DuMont, 330 strani, 30 barvnih in 200 čmobe-lih fotografij, cena: 24,80 DEM) Fotografija je celovito področje s Številnimi specializiranimi disciplinami, DuMontova enciklopedija pa je zbrala 1000 gesel, zloženih po abecedi. Razloženi so pojmi foto-op-tike, fotokemije, tehnologije fotoaparatov, zgodovine fotografije, fotografskih žanrov itd. Felix Freier, rojen 1. 1952, od 1985 vodi fotograf-sko-filmski oddelek Centra muz na univerzi v Bochumu.Izdal je že več knjg o fotografiji, zanima pa ga predvsem problem videnja, gledanja, specifičnega za fotografiranje. (A.K.) ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Sobota, 16. januarja 1993 ______RIM / KONFRONTACIJA V PSI_ Socialisti iščejo skupno politiko Obe struji dojeto prednost progromom Vojmir Tavčar RIM - Po stikih prejšnjih dni in po Četrtkovi seji tajništva, predstavniki različnih socialističnih duš nadaljujejo z delom, da bi do nacionalne skupščine, ki se bo sestala zelo verjetno v začetku februarja, izoblikovali skupno politično linijo. In nakazana je tehnična pot: prihodnji teden spet sestanek tajništva in nato seja strankinega vodstva, da pripravi osnutek politične usmeritve in morda tudi kandidaturo za novega tajnika PSI. Nacionalna skupščina pa naj bi ratificirala novo strankino politiko. In če bo politični program dovolj trden ter novi tajnik izraz nove enotnosti, bi morda ne bil potreben izredni kongres. To je pot, ki jo je nakazal načelnik socialistične poslanske skupine Giusy La Ganga, ki sodi sicer v sedanjo večinsko strujo, a je kot kaže bliže stališčem predsednika vlade Giu-liana Amata, kot pa tajnika stranke Bettina Craxija. La Ganga je poudaril, da je med strankino večino in opozicijo ob programskem vprašanju prišlo do pomembnega zbližanja. Seveda pa gre zaenkrat bolj za programske točke, ki jih je treba še napolniti z vsebino, da bo stranka imela politični program, na katerega se bo lahko oprla. Dodal je še, da da tako večina kot opozicija predpostavljata politični program stranke imenu novega tajnika. La Gango je dopolnil predsednik socialističnih evropskih parlamentarcev Lelio Lagorio, ki je tudi bliže Amatovemu centru kot pa skupini Craxijevih najzvestejših. Najprej je treba oblikovati politični program, nato izbrati vodstvo, ki naj program uresniči, iz tega kroga pa tajnika, je dejal Lagorio. In pri tem pripomnil: »Imamo deset dni Časa. Lahko čakamo do zadnjega, lahko pa sklepamo tudi prej. Imamo dva kandidata, od katerih eden, Amato ni na razpolago; kaj pa počne drugi? Čaka na brezpogojno predajo? Kaj takega ni mogoče. Politični program, ki se izoblikuje, ni ravno tak, kot je bil tisti, ki ga je nakazal Martelli dnevniku La Repubblica, saj se od njega tudi ne razlikuje veliko«. Tudi predstavnik Martellijeve opozicije Pariš DelPUnto je menil, da se stališča zbližujejo, vendar ni izključil možnosti tudi ostrega spopa- da v okviru nacionalne skupščine med dvema kandidatoma. »Dejstvo je,« je dejal DelPUnto s pripombo, da gre za zlobno ugotovitev, »da je k spremembi političnega programa socialiste prisilil Martinazzoli, ko se je opredelil za večinski sistem. Sedaj je izbira za izmenicnost za krmilom države in za alternativo nujna.« »Ka-mikaze« opozicije je menil, da uveljaviti kandidaturo pravosodnega ministra ne bo lahko, vendar tudi večina mimo te kandidature ne more. Kaj pa Bettino Craxi? Njegovi sodelavci pravijo, da bo socialistični tajnik odstopil v okviru nacionalne skupščine, ki bi morala zapečatiti nov politični program in izvoliti novo strankino vodstvo. Za danes je napovedana prva Craxijeva izjava v zvezi z obtožbami milanskih sodnikov. Ob tem je socialistični tajnik naletel na nepričakovanega zagovornika. Misovski tajnik Gianfranco Fini je namreč opozoril, da je sedanje dogajanje poskus, da se iz Craxija naredi edinega žrtvenega kozla politične korupcije, ostali pa naj bi se potuhnili in skušali izmazati. RIM / VLADNI ZAKONSKI PREDLOG Za usklajevanje razvojne politike z zaščito okolja Prilogojonje direktivam ES RIM - Zakonski osnutek za oceno vpliva nekaterih razvojnih posegov in del na okolje, in zakonski osnutek za poživitev borze sta glavna ukrepa, ki ju je sprejela vlada na svoji včerajšnji seji. Zakonski predlog, ki uvaja oceno vpliva na okolje in o katerem se bo moral izreci sedaj parlament, je bil sprejet v dneh, ko je v Rimu komisija Evropske skupnosti z nalogo, da oceni, kje vse je Italija kršila direktive ES o zaščiti okolja. Rim v Dvanajsterici med zadnjimi uvaja zakon o oceni vpliva na okolje. In minister Ripa di Meana ni skril zadovoljstva, da mu je vendarle uspelo doseči ta ukrep. Cilj osnutka, je dejal minister, je uskladiti razvojno politiko z nujnostjo zaščite okolja. Med drugim zakon predvideva ugotovitev, opis in analizo neposrednih in posrednih vplivov nekega projekta na okolje, ki je mišljeno kot celovit sistem: človek, favna, flora, zemlja, voda, zrak, klima, kulturne dobrine in socioekonom-ski položaj. Zakon porazdeljuje pristojnosti med državo in dežele, pri ocenjevanju in usklajevanju vpliva na okolje in bilance med stroški ter ugodnostmi bodo sode- lovali tehniki ministrstva za okolje in za proračun. Poleg tega zakon predvideva razširitev javne preiskave, ki je danes predvidena samo za velike električne centrale, tudi na druge kategorije javnih del, pristojnost, da tako raziskavo odredi, pa ima ministrstvo za okolje. Predvideno je tudi telo za usklajevaje nasprotij, ko pridejo navzkriž interesi investitorjev, ljudi in naravovarstvenikov. Drugi zakonski osnutek ima kot cilj razširiti delničarstvo in pripraviti teren za ponudbo delnic, ki bo posledica privatizacije javnih podjetij. Vladni predlog med drugim spet uvaja enkratno letno obdavčitev dividendov. Lastnik delnic bo imel po novem dve možnosti: ali prijavi dividende z davčno izjavo, ali pa plaCa 30 odstotni davek, jih ne navede v davčni prijavil in ohrani anonimnost lastništva. Poleg tega so predvidene olajšave za tiste, ki bodo kupili delnice privatiziranih podjetij in se obvezali, da s to naložbo vztrajajo vsaj tri leta, možnost, da se take obveznice kupi z državnimi zadolžnicami, poleg tega pa pooblašča vlado, da okrepi strukture za nadzorstvo nad tržiščem. TRST / BOJ PROTI NARKOMANIJI Mamila: s Slovenijo še ni sodelovanja Prvi uspešni koraki novih zdravstvenih enot SERT TRST - Na področju preventive in zdravljenja narkomanov in alkoholikov je Furlanija-Julij-ska krajina po kvaliteti storitev na vrhu italijanskih dežel. To je priznal sam minister za zdravstvo De Lorenzo v letnem poročilu o stanju zdravstvenih struktur, v katerem je tudi podčrtal, da je FJK doslej edina dežela, ki je na teritoriju dosledno in učinkovito razpredla mrežo tako imenovanih enot SERT (Servisov za rehabilitacijo narkomanov in akoholikov). V deželi posluje šest takih enot, ki so z novim letom končno dobile svoje ravnatelje in tudi strokovno osebje. O programih in tudi težavah, ki spremljajo njihovo poslovanje, je tekla beseda na včerajšnjem deželnem posvetu, ki so se ga med drugim udeležili tudi visoki funkcionarji rimske vlade. Po besedah deželnega odbornika za zdravstvo Brancatija je obračun (začasnega) enoletnega dela enot SERT res zadovoljiv, težave pa večkrat ustvarjajo državni zakoni, ki so predvsem na področju preventive še zelo nejasni. FJK ima - v primerjavi z ostalimi deželami - v povprečju veliko število alkoholikov, opažajo pa tudi zaskrbljujoče naraščanje narkomanov. To posebno na Tržaškem, ki po razpadu Jugoslavije ni veC le tranzitno območje mamil, ampak postaja tudi vse bolj "plodnti" tržišCe. Mnogi narkomani zahajajo po mamila (posebno po heroin) v sosednjo Slovenijo, zlasti na Obalo, kjer je tržišče, kot kaže, zelo dobro založeno, mamila pa so cenejša kot v Italiji. Sodelovanja med FJK in Slovenijo na tem področju praktično ni. Vsaj na uradnem nivoju ne, medtem ko se nekaj premika v odnosih med prostovoljnimi združenji in skupnostmi, ki se ukvarjajo ne samo z zdravljenjem, ampak tudi z družbeno rehabilitacijo narkomanov. Na tem področju je v Trstu žela aktivna skupnost San Martino al Čampo, ki jo vodi pogumni duhovnik Mario Vatta. Zelo dobro pa v deželi in drugod v severni Italiji uspevajo klubi za zdravljenje alkoholikov, ki so se razvili na osnovi zelo uspele izkušnje zagrebškega strokovnjaka Hudolina. Včerajšnjega posveta so se udeležili tudi nekateri gostje iz Kopra, ki so zaskrbljeni nad velikim razmahom pojava narkomanije na celotnem obalnem področju. Slovenec ravnatelj goriške enote SERT TRST - Dr. Bernard. Spazzapan je s prvim januarjem postal ravnatelj goriškega centra SERT. Mladega slovenskega psihiatra Čaka precej naporno delo, saj so v Gorici v zadnjem letu zabeležili precejšen porast števila narkomanov. »Samo v zadnjih treh mesecih se je kar potrojilo število ljudi-pacientov, ki so zaprosili za pomoč SERT in ki se sedaj redno zdravijo v naših ustanovah. Goriška pokrajina je bila do pred kratkim glede števila narkomanov na boljšem kot ostali kraji v deželi in drugod po državi. Sedaj pa se stvari žal spreminjajo na slabše, saj smo v zadnjem Času zabeležili kar tri smrti zaradi overdoz«, nam je dejal še Spazzapan. Tudi na Goriškem, podobno kot na Tržaškem, beležijo velik razvoj ”odnosov“ med narkomani in razpečevalci iz sosednjega slovenskega območja. Branko Černič, ki je tudi sodeloval na včerajšnjem posvetu, se v okviru SERT ukvarja predvsem z zdravljenjem alkoholikov. Na tem področju beležijo na Goriškem precejšnje uspe- Dr. Bernard Spazzapan he. Za to nosi zaslug0 predvsem mednarodna priznana Hudolinova metoda, ki alkoholiku n° daje samo farmakolo' ških, ampak predvsem družbene in družinske odgovore. Goriški SERT bo ob polnem razmahu zaposloval 22 uslužbencev in izvedencev. ^ načrtu ima tudi decentralizacijo raznih zdravstvenih struktur na teritoriju, ki bodo prišle d° izraza predvsem, ko bodo stopili v veljavo zdravstveni okraji. (S.T) NOVICE TRST / SREČANJE SKGZ-SSK TRST / POMEMBNA OBLETNICA Danes v Rimu srečanje med Ruplom in Colombom RIM - Italijanski zunanji minister Emilio Co-lombo bo danes sprejel na pogovor šefa slovenske diplomacije Dimitrija Rupla, ki je prispel v Rim, da bi sodeloval na zasedanju liberalne in-temacionale.Vsebine pogovorov niso sporočili, vendar ni težko predvideti, da bosta ministra poleg situacije na Balkanu obravnavala predvsem bilateralne odnose med Italijo in Slovenijo. Nedavno sta obe državi imenovali komisiji, ki naj bi razčlenili probleme nasledstva Jugoslavije in še zlasti problem Osimskih sporazumov. Stališče Slovenije je v tem pogledu znano: mogoče se je razgovarjati o vsem, samo meja je nedotakljiva. Meje vsekakor niti italijanska vlada ne postavlja pod vprašaj, izpostavlja pa predvsem vprašanja odškodnine istrskim beguncem, pravic italijanske narodnostne skupnosti in odprave industrijske cone na Krasu iz Osimskih sporazumov. O odnosu Italije do slovenske manjšine pa ima tudi Slovenija veliko pripomb. Protirasistična manifestacija pordenonskih študentov PORDENON - Pordenonski dijaki so se včeraj množično udeležili manifestacije proti rasizmu in nestrpnosti po mestnih ulicah s sklepno manifestacijo na Trgu XX Settembre, kjer so bili priložnostni govori. Po besedah predsednika deželnega sveta FJK Nema Gonana študentje s to manifestacijo dajejo svoj prispevek, da v svetu ne bi bilo veC sovraštva, vojn, barbarstva in pokolov. Pordenonska mladina se ne odreka svoji identiteti, ki je potrebna in nenadomestljiva, ne sme pa biti vir nestrpnosti, predsodkov in sovraštva, temveč vir medsebojnega bogatenja. V svojem sklepu je Gonano poudaril, da je treba izreči odločen ne vsaki nestrpnosti, pa naj prihaja z desne ali z leve ali pa iz verskih in nacionalnih razlogov, kot to dokazuje tragedija v bližnji in nekdanji Jugoslaviji. Milanski sodniki zahtevajo 35 novih »žrtev« MILAN - Državno pravdništvo je vCeraj izdalo zahteve za sodni postopek proti 35 osebam, vpletenim v milansko preiskavo o podkupninah za odlagališča odpadkov. Med njimi sta tudi Paolo Berlusconi, brat slavnejšega Silvia, in eden od vodilnih pri njegovi družbi Fininvest Sergio Roncucci. Oba sta osumljena kršenja zakona o javnem finansiranju političnih strank, ker naj bi krajevnima politikoma Frige-riu in Pradi izplačala podkupnino v znesku 150 milijonov lir. Medtem so v Milanu v okviru iste preiskave zaprli dva ugledna podjetnika. Prvi je poverjeni upravitelj manufakturne grupe ABB Italia, Umberta Capuo, obtožen, da je skušal podkupiti karabinjerje, ki sodelujejo pri preiskavi. Drugi je predsednik družbe SEA, ki upravlja milanski letališči, Pierfranco Faletti. Za Slovence kočljiv trenutek pred pomladnimi volitvami Izvolitev Slovencev pod vprašajem Krožek Islria si deset let prizadeva za novo kulturo dialoga in strpnosti Društvo je še vedno deležno premajhne pozornosti tržaških krogov Istrski pisatelj Fulvio Tomizza (foto Križmančič) TRST - Predstavniki Slovenske skupnosti in SKGZ, ki sta jih vodila predsednik SKGZ PalCiC in deželni tajnik SSk Jev-nikar, so imeli v sredo razgovor o najaktualnejših problemih, ki ta trenutek zadevajo našo skupnost. V ospredju je bila razprava o političnem položaju in bodočih volitvah, ki bodo spomladi tako na deželni kot na tržaški in goriški pokrajinski ravni. Delegaciji sta si bili edini v ocenjevanju, da so izgledi za uspeh Slovencev na volitvah problematični, kot še nikoli doslej, kajti velike spremembe v italijanski družbi in njenem volilnem sistemu postavljajo tudi našo skupnost pred izbire, ki bodo ključnega pomena. Izstopa dejstvo, da manjšina nima zagotovljenih predstavnikov v izvoljenih telesih, podobno kot velja za mnoge druge manjšinske skupnosti v Evropi, zato bo potrebno za dosego zajamčenega zastopstva močno okrepiti prizadevanja celotne naše skupnosti. Sedanji položaj je kočljiv za vse stranke, za katere volijo Slovenci, in v najslabšem primeru bi se lahko zgodilo, da bi Slovenci ostali brez predstavnikov v deželnem svetu. SSk je predlagala skupno slovensko nadstrankarsko volilno listo, če pa se ta zamisel ne bo uveljavila, bo po novem volilnem zakonu stranka prisiljena v povezovanje z drugimi, drugače nima možnosti za uspeh na volitvah. SSk utemeljuje svoj predlog o skupnem slovenskem nastopu tudi kot konkreten korak k združevanju sil, v obdobju, ki je za našo sku- pnost prelomno. Predstavniki SKGZ so podčrtali, da je manjšinska organizacija nedvomno zainteresirana za izvolitev Slovencev, Čeprav vprašanja ne obravnava po istem kljuCu kot stranke. SKGZ je mnenja, da se za prihodnje volitve v razgovoru med političnimi silami, ki vključujejo Slovence, poiščejo najbolj realne rešitve, ki bi izvolitev Slovencev tudi zagotovile. Za našo skupnost bi bila izguba izvoljenih predstavnikov nenadomesltjiva, zato bo SKGZ v pogovorih s strankami to vprašanje še posebej izpostavila, tako kot tudi zahtevo o zajamčenem zastopstvu manjšine. Delegaciji sta poudarili nujnost, da pride v najkrajšem Času do skupnega zaščitnega zakonskega osnutka, ki ga pripravlja delovna komisija, sestavljena iz vseh komponent Slovencev. Politične okoliščine in bližnji razgovori med Italijo in Slovenijo terjajo Čimbolj strnjen nastop manšine o vseh zanjo bistvenih vprašanjih, zaradi Cesar so se na srečanju strinjali o sklicu enotnega predstavništva. Na dnevnem redu srečanja je bilo tudi vprašanje televizijskih oddaj v slovenščini, o katerem je bilo izraženo stališče, da jih je treba po podpisu konvencije med RAJ in predsedstvom vlade uresničiti brez nadaljnjih zavlačevanj. Tehnične možnosti obstajajo, možna pa bi bila tudi začasna rešitev preko oddajne mreže koprske televizije, kar bi bilo v korist obeh manjšin ob meji. TRST - Nasilna in množična izselitev Istranov iz rodne zemlje je povzročila velike travme, razkole in rane, ki so v marsičem še nezaceljene. Posebno v Trstu, kjer se hoCeš nočeš še vedno soočamo z "istrskim vprašanjem", ki je - podobno kot slovensko vprašanje - v dobrem in v slabem sestavni del tega našega protislovnega in v marsičem nevrotičnega vsakdana. Sestavni del za tiste, ki še vedno izkoriščajo Istrane in njihovo tragedijo (glej Osimo!) v Cisto politične namene, a tudi za tiste, ki so prepričani, da je istrska kultura v vseh svojih odtenkih pozitiven in neločljiv del tega večjezičnega prostora, ki se lahko razvija le ob sožitju, sodelovanju in strpnosti. Istrani niso samo razni odvetniki Sardosi Al-bertiniji, a so tudi (in predvsem) Fulvio Tomizza, Guido Miglia. Giorgio Depangher in Marino Vocci, ki so v nasprotju s tokom pogumno zaceli novo obdobje uveljavljanja "istr-skosti". Tomizza s svojimi zelo znanimi romani romani, Miglia s svojo bogato publicistično dejavnostjo, Depangher in Vocci pa s krožkom Istria, ki je pred desetimi leti začel svojo težavno, a vsestransko pomembno pot. Ob tej priložnosti je krožek izdal drobno knjižico s pričevanji nekaterih vidnih istrskih razumnikov s te in one strani meje ter s kronološkim pregledom vseh pobud od leta 1982 do danes. Krožek Istria je nastal v devinsko-na-brežinski občini (prvi predsednik je bil Depangher) na pobudo skupinice "rdečih" intelektualcev. To je bil za takratne razmere pravi politični škandal, Ceš kako si upajo komunisti, ki so s Titom izgnali Istrane iz domovine, ustanoviti društvo, ki se bo ukr-varjalo prav s temi vprašanji. Kakorkoli že, je krožek Istria od ustanovitve do danes vsako leto ponudil mestu in tudi sami Istri celo vrsto študijskih in kulturnih pobud, izletov ter publikacij. Njegovi voditelji so prvi prekoračili mejo nezaupanja med tržaškimi Istrani in tistimi, ki so ostali doma in hkrati navezali prve stike s Slovenci, ki jih je od istrske skupnosti ločeval politični in psihološki zid. Ta zid obstaja še danes, ni pa veC podoben berlinskemu zidu. Uvod v knjižico je napisal sedanji predsednik krožka Vocci, ki poziva k skupnem boju proti nestrpnosti in proti vsem nacionalizmom, ki zastrupljajo Evropo in tudi ta naš obmejni prostor. Položaj ne vzbuja velikih optimizmov, posebno v teh težkih trenutkih pa je treba vztrajati na poti dialoga. Politika zapiranja vase, v lastne vrtičke in v lastne nacionalizme, je za vsak narod pogubna politika, še zlasti v teh krajih. V to je prepričan tudi eden izmed najbolj zvestih sopotnikov krožka, Franco Juri, ki v svojem prispevku ne štedi s kritikami na račun svoje (italijanske) narodne skupnosti v Sloveniji in Hrvatski oziroma njenega vodstva, Ceš da se preveč zapira. »Ali je krožek Istria ostal znova sam in si vrh vsega še dela utvare, da bo s kulturo dialoga in strpnosti še koga prepričal? Nesrečni utopisti, rotim vas, da se ne prilagodite časom in da nadaljujete po poti, ki ste jo začrtali pred desetimi leti,« zaključuje svoj prispevek Juri. Pisatelj Tomizza je prepričan, da je krožek v teh letih bistveno pripomogel, da so se mnogi istrski begunci po dolgih letih (tudi fizično) spet približali rodni zemlji. Njegov pristop do problemov Istre je bil vedno pozitiven in tvoren, nikoli jokav in de-magoški, ki žal označuje delo mnogih tržaških ezulskih združenj in organizacij. Nelida Milani- Kruljac, Italijanka iz Pole, piše, da so elani krožka Istria približali dva oziroma veC svetov istrskega mozaika, ki ga nova državna meja na Dragonji ne more (in ne sme) razdrobiti. Publikacija ob 10-let-niči krožka Istria objavlja tudi prispevek zgodovinarja Diega De Castra, ki velja za enega boljših, Ce že ne za najboljšega poznavalca "tržaškega vprašanja". ^ spisu (napisan je bil v začetku lanskega leta) se De Castro še zavzema za jugoslovansko konfederacijo, že takrat pa napoveduje velike težave z osimskimi dogovori' Slovensko-hrvaška meja na Dragonji mora imeti po njegovem le simbolični pomen. Rim, Ljubljana in Zagreb morajo Cimprej najti skupni jezik za zaščito manjšin (slovenske v Italiji ter italijanske v Sloveniji in Hrvatski) ter pri tem upoštevati duh in načela Londonskega memoranduma iz leta 1954. De Castro poziva italijanske in posebno tržaške pristojne organe, naj prispevajo, da bo tudi krožek Istria deležen pozornosti (in finančnih sredstev, ki jih ima zelo malo), kot ostale organizacije in krožki, ki se na Tržaškem ukvarjajo z istrsko kulturo. Tudi na tem področju je treba nehati ločevati "dobre in zveste" Istrane od "nezvestih in nepokornih". Kar tako naprej, prijatelji krožka Istria, ki ste danes - vsaj tako upam ” manj sami in osamljeni kot pred desetimi leti. PALERMO / VELIK USPEH BOJA PROTI ZLOČINSKI DEJAVNOSTI NOVICE Obglavili mafijo! Včeraj zjutraj aretirali krutega in premetenega bossa Totoja Riino PALERMO - Približno °b 8.30; na mestni obvoznici v višini Motela A§ip: v avtomobilu citroen zx; z nekim moš-klm’ ki je vozil; bila sta neoborožena in tudi ju ni spremljal nikakršen nrug avtomobil; niti njun avtomobil ni bil opremljen z neprebojnimi stekli; avtomobil je zapeljal v smer proti Ca-tanii. S takšnimi skopimi, vendar izredno pomembnimi informacijami je postregel včeraj general Giorgio Cancellie-ri, poveljnik karabinjer-ske legije za Sicilijo, številnim novinarjem, ki so se z velikim pričakovanjem zbrali na tiskovni konferenci. Vest, da so včeraj zjutraj aretirali "neulovlji-Ve8a ‘ vsemogočnega glavarja siciljske mafije, je namreč povsem upravičeno v hipu obkrožila syet, saj je npr. tudi angleški tednik The Obser-ver Totoja Riino zaradi nolge vrste krutih zločinov, ki so mu jih pripi-Sa i’ mafijskega bossa uvrstil med deset najnevarnejših kriminalcev sveta, za katere se je zanimal Interpool. Kakor so poudarili na včerajšnji tiskovni kon- erenci, je bila "nevidna trda roka mafije" že leta P°d strožjim nadzorom, vendar se je zadnja faza Preiskave začela pred nekaj meseci. Pomemb- na vest, na osnovi katere so izpeljali včerajšnji arest, naj bi prišla iz Piemonta, to je dežele, od koder je ravnokar prispel v Palermo kot državni pravdnik Gian-carlo Caselli. Vendar pa na včerajšnji tiskovni konferenci nihče ni pojasnil, za kakšno informacijo gre, pravzaprav so nekaj natančnejših podatkov posredovali le o aretaciji. Nanjo so se karabinjerji, predvsem pripadniki posebne enote ROS, vneto pripravljali vsaj dva-tri mesece: včeraj zjutraj pa so se odločili, da je že napočil skrajni čas, da stopijo v akcijo. Kot so izjavili odgovorni za enote ROS na Siciliji, so bili pripravljeni tudi na spopad, saj so celotno območje dobro zastražili. Vendar pa Riina in njegov spremljevalec nista bila oborožena, bila sta tudi brez oboroženega spremstva, zato se je vse odvilo z bliskovito naglico: karabinjerski agenti v civilu so zaustavili avtomobil, kateremu so sledili od Ul. Leonardo Da Vinci, zahtevali dokumente, Toto Riina je izročil ponarejene, vendar je kmalu priznal, kdo je. Riino so najprej odpeljali na poveljstvo karabinjerjev, kjer so ga zaprli v varnostno celico, nato so ga verjetno pre- peljali drugam, kam niso povedali. Zadnje skrivališče Totoja Riine je bilo kak kilometer stran od kraja aretacije: stanovanje so natančno preiskali, vendar novinarjem niso posredovali podatkov ne o tem, kaj je bilo v stanovanju, ne podatkov o poslopju in stanovanju samem. Seveda pa nikakor niso skrivali zadovoljstva nad operacijo, kateri vsi na splošno pripisujejo velik, naravnost zgodovinski pomen v dolgoletnem in velikokrat neuspešnem boju proti mafiji. Po včerajšnjem arestu krutega mafijskega vladarja je v "ilegali" Se pet odličnih predstavnikov ”cose nostre". Njihova imena se redno pojavljajo v vseh preiskavah, ki posredno ali neposredno zadevajo mafijsko dejavnost, o njihovih zločinskih podvigih pa lahko bralci redno berejo v časopisih. Na seznamu najpomembnejših mafijskih veljakov, ki jih še niso aretirali, so: Be-nedetto Santapaola, 54 let, znan kot Nitto; Antonio Minore, 56 let; Pie-tro Aglieri, 34 let, ki mu pravijo ”u’ signurinu", ker se rad lepo oblači; Leoluca Bagarella, 49 let in Bernardo Provenzano, 56 let, poznan kot "Pinu u‘viddanu“. Tudi njihov dosje je izredno zajeten. iskovna konferenca generala karabinjerjev Giorgia Cancellierija, na kateri je skopo opisal novinarjem, kako so preiskovalci prišli na sled »številki ena« sicilske Mafije Salvatoreja »Totoja« Riine. (telefoto AP) Krvavih 40 let zločinov nespornega vladarja PALERMO - Najbolj krvoločna in premetena mafijska zver: to je po splošni oceni Salvatore Riina imenovan Toto, ki so ga po dolgih letih iskanja in zaključnih preiskavah, ki so trajale več mesecev, aretirali včeraj zjutraj v Palermu. "Kratki Toto" - kakor ga je zaradi nizke postave imenoval Luciano Liggio, sloviti mafijski boss, po katerem je Toto Riina prevzel v svoje izredno krvoločne roke krvavo mafijsko oblast - je desetletja nadziral vso kriminalno dejavnost, ki je bila posredno in neposredno vezana na mafijo. O meri njegovi neomajne moči in neizmernega strahu, ki ga vlival tudi svojim najtesnejšim sodelavcem, priča že dejstvo, da se je Toto Riina dolga desetletja mimo izogibal roki pravice, ki ga je zaradi številnih njemu pripisanih zločinov že bila obsodila na najvišjo kazen - na dosmrtno ječo. Vse do včeraj, ko so ga agenti aretirali, je bil Toto Riina vsakomur zastrašujoče znano ime, njegov obraz pa je bila precejšnja uganka. Sirsi javnosti - tudi mednarodni - pa so bila dobro znana njegova dejanja, saj so mu preiskovalci v bistvu pripisali vse najbolj krvoločne zločine mafije zadnjih let oziroma kar desetletij. Pri tem so se preiskovalci opirali tudi na pričevanja mafijskih skesancev, ki so veliko povedali o strmem vzpenjanju mafijskega prvaka iz Corleoneja do prevzema absolutne oblasti, njegova pretkano in nasilno zastavljena pot pa je bila posuta s trupli tako privržencev mafije kot njenih najostrejših nasprotnikov. Po oceni sodnikov Falconeja in Borsellina, ki sta za prvi palermski maxipro-ces pripravila obširno gradivo in tudi podpisala odlok o uvedbi sodnega postopka proti njemu, je bil Toto Riina že v letih ’80 med glavnimi predstavniki mafijske skupine iz Corleoneja in eden osrednjih udeležencev notranjega obračunavanja med mafijskimi družinami in veljaki. Njegov dosje se začenja s prijavo zaradi združevanja v mafijske namene, zaradi česar so takrat prijavili Se drugih 161 oseb. Po tisti preiskavi, ki jo je navdihnil takratni palermski prefekt Carlo ALberto Dalla Chiesa, si prijave zaradi vrste zločinov kar sledijo, on pa nevidno, vendar kruto občutno vlada Palermu in sirsi mafijski dejavnosti. Ze od vsega začetka, ko se je v preiskavah začelo pojavljati njegovo ime, je bil njegov značilni pečat eliminacija prič oziroma pričevalcev. Prvi je o Totoju Riini kot o pomembnem bossu iz Corleoneja leta 1973 spregovoril Leonardo Vitale, kateremu ni nihče prav verjel, dokler ga niso ubili. O njem je spregovoril tudi eden ključnih mafijskih skesancev Tommaso Buscetta, ki je prvi v celoti razkril njegovo vlogo: Toto Riina je bil enako krvoločen kot drugi mafijski veljaki iste "teže", vendar veliko bolj premeten in inteligenten. To je pokazal predvsem s tem, kako se je ”izne- Na desni Toto Riina ob včerajšnji aretaciji, levo pa ena od redkih Riinovih slik, s katerimi so razpolagali preiskovalci (telefoto AP) bil" vseh tekmecev v boju za prevzem oblasti. Kot je povedal Buscetta, je Toto Riina v letih 1969-70 postal član triumvirata, v katerem sta bila Se Gaetano Badalamenti in Stefano Bontade. Glavna naloga trojice je bila, da ponovno urediti vrste ”co-se nostre" po udarcih, ki jih je utrpela mafija. Glede na dejstvo, da sta bila ostala dva člana v zaporu in da je bil tudi "veliki boss” Luciano Liggio - razen krajšega presledka - stalno zaprt, je “kratki Toto" v bistvu že takrat vladal. In kot tak se je udeležil ali pa vsaj izdal ukaz za vrsto umorov, žrtve njegove krvoločnosti so bili tudi državni pravdnik Pietro Scaglione, karabinjerski častnik Emanuele Ba-sile in predsednik dežele Sicilija Piersanti Mattarella. Z isto krvavo odločnostjo pa je urejal odnose znotraj mafijske organizacije: v letih '80 je dejansko sprožil mafijsko vojno, ko je dal umoriti Stefana Bontadeja, krvavi obračun pa se je zaključil Riini in "Korleončanom" v korist. Bolj kot so bili očitni učinki njegove trde roke, bolj neviden je postajal: vrhovni poglavar "kupole" je kot temna senca budno bdel nad Palermom in celotno mafijsko dejavnostjo. Dejstvo, da krvoločnega mafijca nikor niso mogli ujeti, kljub neštetim pričevanjem (vsem v začetku niso niti verjeli) in preiskavam, ki so naravnost vodile k Totoju Riini, je njegovemu imenu in osebi začelo dajati nekakšen pridati nadnaravnega, kar je seveda šlo v korist proslavljanja Riine kot absolutnega vladarja vsega nezakonitega. Vsekakor pa se Riina ni tako dolgo izogibal arestom zaradi nadnaravnih sposobnosti: med njegove največje spretnosti gre nedvomno pripisati vnašanje sistemov tajnih služb v mafijsko organizacijo. Prekršil je namreč vsa stara pravila mafije in vpeljal nova, po katerih je samo on točno vedel za vsakega pristaša, predvsem pa je lahko nadziral, kaj dela. Tako je imel v šahu druge mafijske družine in pa tudi razne ja ustanove, iz katerih je očitno vsakič pravočasno dobil namig, da se mora umakniti. Kako natančno in odločno je nadziral organizacijo jasno priča dolg seznam žrtev, ki jih je izval v imenu svojega pojmovanja o vodenju "kupole". Na osnovi dosedanjih preiskav so sodniki prepričani, da je zakrivil vsaj sto umorov, posredno ali neposredno pa je vpleten v vse zločine, ki so s krvjo prepojili Sicilijo od umorov političnih predstavnikov do neizprosnih eksekucij generala Dalla Chieso in sodnikov Falconeja in Borsellina ter številnih drugih, ki so si tako ali drugače drznili prekrižati račune kruti mafijski družini iz Corleoneja in njenemu neizprosnemu glavarju. Sicer pa Toto Riina, ki se je rodil v slovitem mafijskem centru Cor-leone 6. novembra 1930, ni bil iz kašne znane mafijske družine. Njegov oče je bil namreč reven kmet, sam pa se je "priženil" v eno ”zo-dovinskih” mafijskih družin, in sicer v družino Bagarella. Njegova žena Antonietta je zaslovela, ker so jo kot 20-letno učiteljico poslali v konfinacijo in bila je prva Sici-lijanka, ki so jo obsodili na tako kazen. Njeno nadaljnjo življensko pot je pogojila ljubezen do Totoja Riine, s katerem je dejansko preživela 40 let v "ilegali". Skupaj imata tudi dva otroka, ki sta sedaj stara že več kot dvajset let, vendar pa o njunem rojstvu ni ne duha ne sluha v nobenem uradnem aktu. Toto se je že v otroštvu navezal na svojo kasnejša svaka Calogera in Leoluco, vendar pa se je njegova prava pot v mafijski organizaciji začela poleti leta 1958 v rojstnem kraju, ko je s skupino mladih mafijcev spremljal bossa Luciana Liggia, ki je neizprosno umoril tamkajšnjega zdravnika -mafijca Micheleja Navarro. V krvi se je skalilo sodelovanje med Lucianom Liggiom in "kratkim Totojem", ki je dalo velikega zaleta siciljski mafiji in sploh zločinskemu delovanju na veliko obširnejšem prostoru zadnjih desetletij. Pino Arlacchi: »Zgodovinski dogodek« RIM - »Ni pretirano reči, da je to, kar se je danes zgodilo, zgodovinski dogodek.« Sociolog Pino Arlacchi, prav gotovo največji poznavalec in preučevalec fenomena mafija, pa istočasno opozarja, da bo boj proti mafiji »trajal še mnogo let, preden bomo lahko rekli, da smo ustvarili pogoje za boljšo bodočnost te dežele.« Aretacija Riine vsekakor Arlacchija ni presenetila: »Karabinjerji so dosegli izreden uspeh, sicer pa je bilo že dolgo časa znano, da se Riina nahaja v Palermu ter da se je obroč okrog njega postopoma stiskal. Njegova skupina - tako imenovani »Corleonesi« - je imela v tej fazi bolj navidezno moč, dejansko pa se je Šibila zaradi svoje politike pokolov in absolutnega centraliziranja mafijske oblasti.« Sociolog predvideva, da bo zdaj »Cosa nostra« prisiljena k razpustu, kot se je že zgodilo v šestdesetih letih po pokolu v Ciaculliju, kateremu je sledilo za mafijo deset let težav. Teh zgodovinskih precedensov ne gre pozabiti, poudarja Arlacchi, »kajti danes imamo spet prednost in jo moramo izkoristiti.« »Aretacija Totoja Riine - nadaljuje Arlacchi -pomeni poraz njegove politike terorja in pokolov.« Ko bi aretiranec sklenil povedati preiskovalcem, kar ve, bi morda ne razkril posebnih novosti, saj so izjave mafijskih skesancev že dale dovolj jasno sliko strukture organizacije, zanimivo pa bi bilo, meni Arlacchi, ko bi Riina razkril, koga od politikov je mafija »ščitila« oziroma s kom se je dogovarjala in skllepala zavezništva. Po njegovi oceni je torej zdaj mafija v velikih težavah, čeprav so nekateri njeni najvidnejši voditelji, med njimi Nitto Santapaola, še vedno na svobodi. Ni pa izključeno, da bo prav zaradi tega z novimi eklatantnimi akcijami skušala dokazati, da je udarci sil javnega reda niso dokončno strli. Zadovoljstvo na palermskem sodišču PALERMO - Vest o aretaciji Totoja Riine so na palermskem sodišču, ki je na bojni črti v boju proti mafiji, sprejeli z velikim zadovoljstvom, vendar tudi z občutkom grenkobe. »Morali smo doživeti umor Falconeja in Borsellina, da smo zaostrili boj,« je izjavil sodnik Antonio In-groia. Grenkobo je zaznati tudi v komentarju sidnika Giuseppeja Di Lella, nekdanjega člana Falconejevega »poola«: »Končno so ga prijeli, ker so ga končno poiskali. Mafijcev prav gotovo ni mogoče prijeti s hišnimi preiskavami v njihovih uradnih bivališčih, niti s cestnimi bloki.« Za člana sedanjega »poola« Ignazia De Franciscija pa je to »velika zmaga države, vendar smo šele na začetku.« V vseh komentarjih palermskih sodnikov pa je bilo zaznati spomin na umorjena kolega: »Veselimo se uspeha,« je izjavil namestnik državnega pravdnika Vittorio Teresi, »mislimo pa tudi na tiste, ki se današnjega uspeha ne morejo veseliti, čeprav bi si to zaslužili.« Siclari: prišel je čas obračuna RIM - »Riina je v pasti. Prišel je čas obračuna.« Tako je vodja osrednjega sodnega preiskovalnega urada za boj proti mafiji Bruno Siclari ocenil včerajšnjo aretacijo Totoja Riine. Po njegovem mnenju je bil Riina znotraj mafijske organizacije čedalje bolj osamljen. Njegove krvoločne odločitve niso mafiji priunašale nobene ugodnosti, nasprotno, država je postala agresivnejša in je z novo zakonodajo odločneje reagirala. Njegova aretacija je po Siclarijevem mnenju smrtni udarec tej mafiji. Sicer pa je Siclari mnenja, da so sedaj dani vsi pogoji za učinkovit boj proti mafiji, čeprav ne more zagotoviti, da »javnost ne bo doživela novih travm.« Dodal je še, da sedaj »brskamo po zgodovini mafije, premikamo se v blatu in seveda ne vemo, kaj vse se se v blatu skriva.« Osservatore romana: izreden uspeh VATIKAN - Vatikanski dnevnik Osservatore romano je aretaciji Totoja Riine namenil glavni naslov na italijanski strani. V člankku ugotavlja, da ni nobeno pretiravanje, če ta dogodek označi kot izreden uspeh varnostnih sil. »Za aretacijo Totoja Riine, ugotavlja Osservatore romano, se je končala mora, ki je obteževala vso državo in še zlasti Sicilijo. Seveda pa mafija še obstaja in je prav tako nevarna kot prej, zato sedaj ni mogoče položiti orožja. RIM / V VSEH OCENAH PA JE JASNA ZAVEST, DA JE TREBA ZDAJ BOJ PROTI KRIMINALU POSPEŠITI Splošno zadovoljstvo v političnem svetu RIM - Barometer političnega vzdušja, ki je v Prejšnjih dneh kazal ni-zek Pritisk in oblačno vreme, se je včeraj dopoldne povzpel do visokega pritiska in sonč-nega vremena. K večje-11111 optimizmu ni prispevala politika, pač pa karabinjerji posebnega operativnega oddelka Kos, ki so v Palermu ujeti Totoja Riino, človeka, ki velja za enega od voditeljev ali celo za bossa mafijske kupole. Novica ]e posijala kot žarek sonca v politični Rim, ki živi v pričakovanju, kaj bo ustavno sodišče sklenilo o referendumih, kaj bo odločil socialistični tajnik Bettino Craxi, kako se bodo razpletli stiki med strankami.Zarek sonca in žarek upanja, končno le pomemben uspeh v boju proti organiziranemu kriminalu po tolikih udarcih, ki so minirali zaupanje državljanov v državo, prizadeli ugled in verodostojnost Italije in njenih ustanov. Zarek upanja, ki je strogim in resnobnim ministrom med vladno sejo vzbudil spontan in močan aplavz, ki je izzval križne telefonske pozive med Kvirinalom in palačo Chigi, med palačo Madama in palačo Chigi, med Montecitoriom in palačo Chigi z vzajemnimi čestitkami ob uspehu, žarek sonca in upanja, ki je izzval plaz zadovoljstva in pohval. Aretacija Totoja Riine je sovpadla z dnem, ko je sodnik Giancarlo Caselli prevzel v Palermu vodstvo javnega tožilstva. Dva močna signala, da država resnično namerava nadaljevati v boju zoper mafijo. Med prvimi, ki je bil obveščen o dogodku, je bil predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro, ki je osebno obvestil o dogodku predsednika vlade Amata in mu čestital, nato poklical poveljnika karabinjerjev, nato pa še stotnika, ki je vodil akcijo, da bi se mu zahvalil za briljantni poseg. Zadovoljen in vidno ganjen je bil tudi notranji minister Nicola Mancino, ki je le pred nekaj dnevi izrazil željo, skoraj sen, da bi preiskovalcem uspelo ujeti voditelja mafijske kupole. In zato je Mancino temperamentno odgovoril novinarju, ki ga je vpraševal, ali je aretaciji botrovala sreča. »Novinarji ste res čudni: če je Riina na prostosti je kriva država, če ga aretiramo pripisujete zaslugo sreči. Ce nekdo aretira Riino ob 8.30 v Palermu na ulici, je to sad predvsem profesionalnosti in odločnosti državnih sil, kanček sreče pa seveda ne škodi.« Notranji minister bi sedaj rad, da bi mu bila uslišana vsaj še ena želja: da bi se Riina odločil in začel sodelovati s preiskovalci. »Ne bi bilo slabo,« je o tem menil bivši sodnik in danes republikanski poslanec Giuseppe Ayala, ki je z Giovannijem Fal-conejem in Paolom Bor-sellinom sodeloval v protimafijskem poolu, »saj ima povedati res veliko.« V vseh ocenah pa je jasna zavest, da je aretacija Totoja Riine pomemben uradec proti organiziranemu kriminalu, ne pomeni pa dokončne zmage v boju proti mafiji. »Cosa nostra«, pravijo vse ocene, »je dokazala, da se zna reorganizirati in zamenjati svoje voditelje, če je potreba.« Prav zato je treba sedaj pospešiti boj proti kriminalu in se zavarovati pred morebitnimi represalijami. Toda opozicija k čestitkam dodaja ugotovitev, da je bil Riina aretiran po dvajsetih letih skrivaštva, ki jih je preživel večinoma v Pa-1 lermu. Očitno se je začelo nekaj krhati v vezeh med mafijo in politiko, podčrtuje opozicija. Car-mine Mancuso, bivši policijski funkcionar na Siciliji, in danes senator mreže pa opozarja: »Pomembno bi bilo, da bi Riine ne doletela ista usodain Micheleja Sin-dono, preden nam pove, kdo so resnični mandatarji mafijskih pokolov.« Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana, NI A, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535725 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT - 40 SIT Naročnina za Italijo: letna 300.000 LIT plačljiva do 31.1.93. za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG TRST Sobota, 16. januarja 1993 NOVICE Avtobusni promet včeraj deloma ohromljen zaradi stavke šoferjev Avtobusni promet na Tržaškem je bil včeraj med 9. in 13. uro deloma ohromljen zaradi šti-riurne stavke, ki so jo oklicali sindikati avtobusnih prevoznikov. Pri Konzorcialnem podjetju za prevoze ACT so izračunali, da se je stavke udeležilo 50 do 55 odstotkov voznikov avtobusov, kar pomeni, da je ob urah stavke povprečno vozilo polovico manj avtobusov kot običajno. Vodja oddelka za avtobusni promet pri ACT je objasnil, da je stavka sicer povzročila nekaj težav prebivalstvu, dodal pa je, da so bili ljudje že predčasno obveščeni o stavki in so si zato lahko drugače pomagali. Tudi šolska mladina, ki se vsakodnevno vozi z avtobusi v šole, ni bila kdove kako prizadeta, saj se je stavka začela že potem, ko so prispeli v šole, zaključila pa ob uri, ko tudi na Soldi zaključujejo s poukom, (foto Križmančič) Prefekt Vitiello zapušča Trst Tržaški prefekt Sergio Vitiello zapušča Trst in odhaja na novo službeno zadolžitev. Ministrski svet ga je včeraj imenoval za novega rimskega prefekta. Njegovo mesto bo prevzel Luciano Cannarozzo, ki je bil vladni prefekt v Reggio Ca-labrii. Človekoljubna gesta slovenskega trgovca Ravnateljstvo Slovenskega dijaškega doma Srečko Kosovel, v katerem že dalj časa požrtvovalno zbirajo razne potrebščine za begunce, ki so pribežali v Slovenijo iz vojnih območij bivše Jugoslavije, je sporočilo, da je Silvano Klabjan poklonil vsa neprodana oblačila Dijaškemu domu in beguncem iz nekdanje Jugoslavije, potem ko je zaprl svojo trgovino. Ravnateljstvo se trgovcu, nekdanjemu gojencu, toplo zahvaljuje za humanitarno gesto. Policija izgnala pet Albancev Pet albanskih državljanov, med katerimi eno žensko, med 30 in 49 letom starosti, ki so v Trst prispeli z motorno ladjo “Espresso Venezia", je državna policija spet poslala domov, ker so se predstavili s ponarejenimi osebnimi dokumenti. Z omenjene motorne ladje se je izkrcalo 308 potnikov, večinoma albanskih državljanov. Pet Albancev so prijavili sodnim oblastem, ker so se predstavili s ponarejenimi dokumenti, zaradi česar jim je bil tudi prepovedan vstop na državno ozemlje. Danes manifestacija SKP RAS / VZNEMIRJENOST CGiL Zavarovalna družba RAS zapušča Trst? Ukinjajo upravo za tujino V porazni panorami tržaške gospodarske recesije se je odprlo novo poglavje, ki zadeva tržaški sedež ene od tukajšnjih zgodovinskih zavarovalnih družb, zavarovalnice RAS. V zadnjih letih se je družba sicer že postopoma selila iz Trsta, sedaj pa ukinja svojo naugled-nejšo dejavnost, upravo za posle s tujino, ki obsega management in inforinatski sistem. Kot sta včeraj izjavila generalni tajnik tržaške sindikalne zveze CGIL Antongiulio Bua in sekretar sindikata zaposlenih v zavarovalništvu . FISAC-CGIL Giorgio Uboni, segajo razlogi za ta korak daleč nazaj. Nekateri so sicer objektivni, kot na primer obrobnost našega mesta - ugotavljata sindikalista - nedvomno pa obstaja tudi politična odgovornost oziroma nesposobnost, da bi temu mestu opredlili zanesljivo vlogo, in šibkost krajevnega podjetništva, M ni sposobno prevzeti ekspanzivne mednarodne funkcije. Nad zavarovalnico RAS so se zgrnile posledice krize, v katero je zašla nemška voditeljica grupe Allianz, v katero sodi tudi tržaška družba. Le-ta je namreč prisiljena v radikalno preosnovo, teža te operacije pa v največji meri pada na njene udeležbe pri družbah v tujini, in to predvsem v Franciji, Madžarski in z zavarovalnico RAS v Italiji. Poleg zaposlitvenih problemov prinaša ta preosnova tudi koncentracijo centrov odločanja in najuglednejših služb pri matični hiši v Nemčiji. Spričo tega novega alarmnega zvonca, ki pomeni nadaljnji korak v smer velike negotovosti za tržaško prihodnost, sta sindikata CGIL in FISAC ponovila prepričanje, da je za to prihodnost nujno potrebno okrepiti vlogo Trsta kot stične točke med blagovnim prometom in finančnimi storitvami. Za to je posebno pomembno izvajanje zakona za obmejna območja in ustanovitev centra offshore, ki bi omogočil relansiranje Trsta kot mednarodnega finančnega trga. Glede na proces privatizacije v teku in splošneje glede sprostitve priliva tujega kapitala pa pri CGIL dodajajo, da smo še enkrat priče nevarne površnosti pri prodaji kvalificiranih in donosnih proizvodnih dejavnosti - še zlasti bank in zavarovalnic - v tujino. ŠOLSTVO / SKRBNIKOV NAČRT NASPROTOVANJE OKRNITVI OZEMEUSKEGA OBSEGA Prvi protesti zoper krčenje šolske mreže Izjavi SSk in Športne šole TS KGS oblikuje novo strategijo V programu vrsta stikov z odgovornimi Boris Simoneta Zadnji predlog o krčenju slovenskega šolskega omrežja na Tržaškem je izzval prve kritike in ogorčene proteste. »Načrt o racionalizaciji slovenskih šol na Tržaškem, kakršnega je pred nedavnim izdelalo tržaško šolsko skrbništvo, ne upošteva specifike, ki so lastne manjšinskemu šolstvu in je v navzkrižju s samimi stališči pristojnih organov slovenske narodnostne skupnosti v FJK, pa tudi z mednarodnimi obvezami, ki jih je Italija prevzela z Londonskim memorandumom in jih potrdila z Osimskimi sporazumi«, tako piše v tiskovnem sporočilu, ki ga je včeraj izdal Slovenska skupnost. Tržaški pokrajinski izvršni odbor SSk meni, da je predlog tržaškega šolskega skrbnika, po katerem naj bi združili didaktični ravnateljstvi Sv. Jakob in Sv. Ivan ter nižje srednje šole Cankar-Erjavec in Kosovel-Lev-stik nesprejemljiv. SSk bo v prihodnjih dneh napravila ustrezne korake, da bo uradno seznanila s tem svojim stališčem pristojne šolske oblasti in organe, poleg tega pa bo priredila tudi javno razpravo o perečem vprašanju združevanja slovenskih šol, na katero bo povabila šolnike, dijake, starše in druge pripad- nike naše skupnosti. SSk ob tem meni, da je že dalj časa občutiti potrebo po širši obravnavi problemov zamejskega šolstva. Protestno izjavo je izdala tudi Športna šola Trst. Le-ta se ob zadnjih poskusih, da bi šolske oblasti združile nekatera didaktična ravnateljstva slovenskih osnovnih šol, pridružuje stališču slovenskih šolnikov, ki ostro nasprotujejo takemu ukrepu. Ce je mogoče težnjo po združevanju ravnateljstev razumeti na vsedržavni ravni, pa taki ukrepi nikakor ne morejo veljati za slovenske šole v Italiji, ker terja njihov manjšinski status povsem drugačen pristop pri obravnavanju njihove organiziranosti in obstojnosti. Ta jim je bil zagotovljen tudi z mednarodnimi pogodbami, ki Italijo obvezujejo, da jih v celoti spoštuje. Športna šola Trst, ki že vrsto let najtesneje sodeluje s slovenskimi osnovnimi šolami ter vrtci v Trstu in Miljah, zato protestira proti ponovnim poskusom krnitve njihove celovitosti, šolnikom pa v njihovih prizadevanjih za ohranitev te naše najpomembnejše manjšinske inštitucije v taki obliki, kot jo ima zdaj, izreka vso svojo solidarnost. Upravitelji Kraške gorske skupnosti imajo v teh dneh polne roke dela in so se aktivirali na vseh ravneh, da bi pozitivno vplivali na rešitev kompleksnih vprašanj, ki so na tapeti. V prvi vrsti se bije hud boj za ohranitev pravnega statusa in teritorialne celovitosti te ustanove, ki institucionalno zastopa interese vsega kraškega prebivalstva v obeh pokrajinah in naj bi se po predlogu deželne vlade ozemeljsko zreducirala le na tri občine tržaške pokaji-ne. Deželna skupščinska komisija za splošne zadeve se je lotila obravnave tega zakonskega osnutka in je sklenila, da bo prisluhnila nekaterim zainteresiranim predstavništvom, preden izdela dokončno mnenje in uvrsti preureditveni načrt na dnevni red deželne skupščine. KGS bo imela avdicijo v četrtek, 21. januarja ob 9.30 in bo lahko vendarle iznesla svoje pritožbe in argumentirane pomisleke zoper napovedano okrnitev ustanove, kar ji doslej ni bilo omogočeno zaradi zaprtosti in togega zadržanja deželne vlade. O vsebini posega in strategiji boja so se v četrtek pogovorili člani upravnega odbora Kraške gorske skupnosti. Zbrali so argumente, s katerimi bodo podkrepili stališče o nedotakljivosti sedanjega ozemeljskega obsega. Upoštevajoč zemljepisno homogenost in narodnostno sestavo Krasa ima dežela možnost, da zaradi te specifike naredi izjemo pri dobesednem apliciranju določb zakona o krajevnih avtonomijah. Pri tem ji niti ni treba spraševati avtorizacije v Rim, ker je trenutno tik pred odobritvijo v parlamentu novi zakon, ki priznava deželam vso pristojnost pri podvzemanju tovrstnih ukrepov. Dogovorili so se tudi za enoten in usklajen poseg županov vseh občin, ki sestavljajo KGS. Z brzojavko bodo zahtevali, naj bi deželna komisija prisluhnila tudi njihove- Odbor za ločeno upravljanje jusarske-ga premoženja z Opčin sporoča, da bodo upravičenci lahko dvignili dovoljenje za sečnjo črnega bara za domačo uporabo v ponedeljek, 18. tm„ od 15. do 19. ure na sedežu odbora na Praseški ulici (bivši letni kino). mu mnenju. Se pred četrtkovo avdicijo se bo predsednik KGS Ivo Sirca s sodelavci srečal v torek s svetovalci Budinom (DSLb Jevnikarjem (SSk), Ter-sarjem (PSI) in Martinijem (KD), da jih sensi' bilizira o tem vprašanju. V sredo pa bo z novoimenovanim odbornikom Dariom Tersarjem stekel razgovor v iskanju rešitve, kako bi čimprej odmrznili 15 milijard lir, ki jih je za razvoj Krasa namenil deželni zakon St 16. KGS, kateri je izredni komisar na pokrajini Marrosu že zagotovil vso podporo, je mnenja, da se vendarle premosti zavlačevalni manever tržaške občine, ki naj bi soodločala o teh sredstvih. V kolikor Staffierijeva uprava noče strumental-no dati svojega doprinosa, treba odpraviti to mrtvilo in ukrepati brez nje. Dotaknili se bodo seveda tudi vprašanja ureditve Kraškega parka- Medtem je tržaška občina javila imena novih predstavnikov v skupščini KGS. Imenovani so bili Anamarija Kralj - Kalc (DSL), Giorgio Canciani ( SKP), Drabeni (LpT), Mi-nin (PSI), Šerpi (MSI)> Viezzoli in Sasco (KD). ______________KRAS / NEIZPOLNJENE OBLJUBE______ Zakon za Kras še vedno mrtva čika Glasen poziv DSL javnim upravam Kdaj programski dogovori med Deželo, KGS, Občino in Pokrajino? ACEGA / KAKO NAPREJ? Sindikat CGIL nasprotuje privatizaciji Danes bo na sporedu javna manifestacija, ki jo Stranka komunistične prenove prireja tudi v drugih krajih naše dežele proti takoimenovane-mu volilnemu zakonu-prevari. Tržaška manifestacija bo v kongresnem centru na Pomorski postaji, ob 17. uri; govorili bodo član vsedržavnega strankinega vodstva Franco Giordano ter člana deželnega koordinacijskega odbora Gianluigi Pegolo in Stojan Spetič. Občina: avtonomni sindikat za splošno stavko Na zadnji seji pokrajinskega vodstva je avtonomni sindikat občinskih uslužbencev odločno obsodil vladni gospodarski manever; v tiskovnem poročilu pravi, da je vodstvo najbolj reprezentativnega sindikata CGIL-CISL-UIL povsem popustilo in preprečilo edini možni odgovor, to je splošno stavko vseh javnih in zasebnih uslužbencev. Sindikat se bo zato zavzemal za sprejetje zakona, ki naj bi ponovno uvedel premično lestvico in da bi se ponovno obnovila pogajanja; Poleg tega bo podpiral referendum proti vladnim ukrepim glede pokojnin, zdravstva in javnih služb. Nekdanje begunsko taborišče na Padričah, ki bi ga morali urediti s sredstvi iz zakona o Krasu SPOMINI / VREME V PRETEKLOSTI Pred 30 leti v ledenih kleščah Marsikdo se še spom-ninja, kako nam je zima zagodla pred 30 leti. Bela odeja je prekrila mesto in deželo, ceste so poledenele, mrzlo je bilo in pihala je burja. Takih zim so se ljudje že odvadili, čeprav so se mnogi še spomnili zelo mrzlih obdobij v letu 1929, ali pa leta 1956, ko so na primer sunki burje dosegli kar 156 km na uro. Pred 30. leti se je mraz prijavil z vizitko: temperatura je postopoma padala, iz Postojne so prihajale vesti, da v tem kraju že sneži, medtem ko je na Krasu še dan prej deževalo. Padec temperature je povzročil nevšeCne poledice, dvignila se je burja, v večernih urah pa je začelo tudi snežiti v najnižjih predelih. Promet je bil seveda zelo oviran, delo v pristanišču je popolnoma zamrlo, vlaki so imeli zamude, ker so na glavni železniški postaji zamrznile kretnice. Zamude so imeli tudi avtobusi, ki v nekatere okoliške vasi sploh niso vozili. Delavci niso mogli na delovna mesta, dijaki pa ne v šole. Edino vez je predstavljal telefon. Deželni svet je lani odobril tako imenovani zakon za razvoj Krasa, ki predvideva sredstva in investicije, posebno za vzhodnokraško območje. Normativ je nastal kot neke vrste gospodarska in družbena protivrednost za sinhrotron in za vsa ostala javna dela, ki so bila zgrajena na tem območju. Zahtevali so ga domačini ter njihova politična in druga predstavništva, ki so se glede tega dolgo pogajala z deželno vlado in z drugimi upravnimi telesi. Ti pogovori so na koncu obrodili kompromisni in v marsičem nepopolni zakon, ki je danes - precej časa po odobritvi - še vedno le kos papirja. Dežela, ki bi morala koordinirati in nadzorovati izvajanje zakona, ni izpolnila svojih odgovornosti, o načrtovanih programskih dogovorih med Pokrajino, Občino Trst in Kraško gorsko skupnostjo pa sploh še ni stekla resna in poglobljena debata. Isto velja tudi za načrtovano občinsko večnamensko izpostavo, ki naj bi jo zgradili na Opčinah s sredstvi iz tega zakona. Vsi molčijo. Cas teče, konkretnih ukrepov za področje, ki je plačalo visok davek tako imenovanemu napredku, pa od nikoder. Poziv pristojnim telesom, da nekaj ukrenejo, je včeraj prišel z vrst Demokratične stranke levice, ki ugotavlja, da je Kras - kljub obljubam in lepim besedam - v bistvu prepuščen samemu sebi. Tržaška svetovalka. Anamarija Kalc je pose- gla pri županu Staffie-riju in od njega zahtevala pojasnila (in posebno konkretne ukrepe) o stikih Občine Trst - če je do njih sploh prišlo - z ostalimi upravami za zakon, ki se je žal že rodil pod nesrečno zvezdo. Glavne odgovornosti pa ima, kot rečeno, deželna vlada. Novoizvoljeni odbornik za prostorsko načrtovanje Da-rio Tersar se je v intervjuju za naš dnevnik takoj po izvolitvi javno ob- Kako je z gradnjo kriškega nogometnega igrišča? To vprašanje je včeraj postavila županu Staffieriju svetovalka Demokratične zveze Anamarija Kalc, potem ko je Občina uradno napovedala, da bo sredstva za dokončno gradnjo tega projekta črpala iz deželnega zakona o Krasu. Uprava pa je "pozabila" povedati, da zakon žal ne predvideva nobenih finančnih podpor za športne objekte in podobne naprave na zahodnem Krasu. vezal, da se bo zadeva sedaj končno premaknila z mrtve točke. Pričakovati je, da bo odbornik držal besedo in da se bodo z njim potrudile tudi druge pristojne u-prave. V nasprotnem primeru bomo spet priča veliki neizpolnjeni politični obvezi. Tokrat na škodi Kraševcev. Privatizacija: da ali ne? To vprašanje se zadnje čase vse glasneje zastavlja tudi na Tržaškem, zadeva pa nekatera med najbolj znanimi, če že ne prestižnimi javnimi podjetji, ki delujejo na našem teritoriju. Eno od teh podjetij, ki se je zadnje mesece znašlo v privatizacijskem vrtincu, je tudi tržaško občinsko podjetje za vodo, plin in elektriko ACEGA. Občinska uprava se vse bolj nagiba k »prodaji« podjetja, nekatere sindikalne organizacije pa niso takega mnenja. Nasprotno! Sindikalna federacija delavcev zaposlenih v energetskih podjetjih FNLE-CGIL je včeraj izdalo tiskovno sporočilo, v katerem javno nasprotuje privatizaciji podjetja Acega. Po njenem mnenju se občinske uprave odločajo o »prodaji« teh servisnih služb, da bi s tem nekolikanj zakrpale luknje v vse bolj revnih občinskih blagajnah. FNLE ocenjuje, da so ta servisna podjetja v glavnem gospodarsko »zdrava«, da zagotavljajo učinkovito služho in da je njihova proizvodnost na sprejemljivi ravni. Sindikat ob tem ugotavlja, da bi bilo - namesto privatizacije -mogoče dobiti kake druge poti za izboljšanje delovanja. Pri tem izrecno omenja sodelovanje z drugimi javnimi ali zasebnimi podjetij. Obenem ome- nja, da bi lahko podjetje del zaslužka namenilo lastniku, to je Občini, kot se to že dogaja drugod po Apeninskem polotoku. A-nalize dobičkov iz zadnjih let kažejo, da bi bilo to mogoče. Prav tako bi bilo mogoče sedanje delovanje ACEGA razširiti in dopolniti z drugimi industrijskimi dejavnostmi. A vse kaže, da Občina kaj takega sploh ne jemlje v poštev, saj je gospodarskim izvedencem že naročila, naj preverijo, koliko sedaj »velja« ACEGA, kar naj bi ji služilo kot odskočna deska pri prodajni kupčiji. Sindikat FNLE-CGIL ob sklepu svojega tiskovnega sporočila izjavlja, da je pripravljen sodelovati pri morebitni pripravi načrta za organizacijski preustroj podjetja, da bi postalo še bolj učinkovito. Občinska uprava se mora tačas ukvarjati še z drugim vprašanjem, ki posredno zadeva podjetje ACEGA: prijavo svetovalske skupine Severne lige v tržaškem občinskem svetu in tajnika Lige Bello-nija zaradi gradnje poslopja podjetja ACEGA pri Broletu. V tiskovnem sporočilu Občina odgovarja, da je prišla prijava prepozno, saj je vsa zadeva že presežena. 2e prejšnji občinski odbor je namreč predal - takoj, ko se je začelo govoriti o morebitnih nepravilnostih - dokumentacijo tržaškemu javnemu tožilstvu. GLEDALIŠČE / NOVA PREMIERA V ROSSETT1JU Ljubezenski podvigi don Juana brez šarma Aktualnost Schnitzlerjeve analize človeških nagibov Bojana Vatovec Ali nase življenje res vodi naključje, ali pa ni Jnorda vse podvrženo nevidnim načrtom, ki vodijo delovanje nas vseh k vnaprej določenim ciljem? V gledališč11 bo verjetno veljala druga predpostavka, saj si drugaCe ni mogoCe razlagati, zakaj se raz-hCne gledališke hiše v rsti sezoni navdušujejo za iste avtorje in večkrat tudi za ista dela. Tako smo pred kratkim v Trstu lahko videli odlični postavitvi dveh Strindbergovih dram, v jem mesecu pa bomo lahko primerjali različni interpretaciji ljubezenskih avantur Schnit-zlerjevega Anatola. V sredo je .namreč bila v gledališču Rossetti premiera nove predstave, ki jo je za letošnjo sezono pripravilo Stalno gledališče Furlanije-Ju-lijske krajine v sodelovanju s skupino Glauca Maurija, 29., 30. in 31. januarja pa bo v Kulturnem domu z istim delom gostovala Drama SNG. Arthur Schnitzler, aystrijski dramatik in Pisatelj, ki je zaslovel Predvsem z žgečkljivim dialogom o spolnosti trajanje, je v svojih de-nh prikazal dekadentno dunajsko družbo ob Prelomu stoletja. Sin zdravnika in univerzitetnega profesorja je tu- di sam postal zdravnik in ta znanstvena usmerjenost kot tudi znanstvo s Sigmundom Freudom se pozna v briljantni psihološki analizi njegovih junakov. Ljubil je predvsem literarne in dramske oblike, kot so novele in enodejanke, največkrat na erotične teme. Njegova prva igra Anatol je nastala med leti 1889 in 1893. Pravzaprav je ciklus sedmih enodejank, junak katerih je mlad dunajski ženskar, nekakšen don Juan brez šarma, osvajalec ženskih src brez zaslug za svoje ljubezenske podvige. Vsaka enodejanka loCeno prikazuje trenutek iz razmerja med Anatolom in eno njegovih ljubezenskih družic. Avtor z neusmiljeno ironijo, a obenem z razumevajočim sočutjem razgalja Anatolovo šibkost, negotovost in celo nizkotnost. Režiser Nanni Garella se v svoji postavitvi ni zaustavil na prikazovanju dunajske belle epoque in slikovite fi-nis Austriae, temveč je poudaril predvsem aktualnost Schnitzlerjeve izostrene analize Ana-tolovega značaja. Predstava se morda odvija malce prepočasi, Čeprav je ritem v drugem delu bolj živahen. Tudi scer na in kostumi Antonia Fiorentina delujejo malce nerodno. Roberto S turno v vlogi Anatola ne zna vedno z zadostnim poudarkom podati briljantnosti besedila. To gre bolje od rok Gianniju De Lollisu v vlogi Anatologeva prijatelja Maxa. Od mladih igralk, ki nastopajo v vlogah Anatolovih ljubic, sta zlasti duhoviti Giulia Del Monte kot cirkuška artistka Bianca in Monica Bucciantini kot balerina Annie. Nicoletta Corradi in Roberto Sturno PRIREDITVE Slovenija party v Slovenskem kulturnem klubu Tomaž Susic Danes zvečer bo v Slovenskem kulturnem klu-bu, v ulici Donizetti 3, še posebno slovesno. Ob prvi obletnici mednarodnega priznanja samostojne in neodvisne države Slovenije so mladi člani Slovenskega kulturnega kluba ob pomoči Mladinskega odbora Slovenske prosvete organizirali - tako kot že lani - t.i. Slovenija party, to je prijetno družabnost s kratkim kulturnim programom, mladi slovenslci državi na čast. Osrednja točka letošnjega kulturnega programa bo prav gotovo govor pisatelja Borisa Pahorja, oblikovali pa ga bodo še vokalno instrumentalni kvartet Nomos (sestavljajo ga mladi instrumentalisti Aljoša Tavčar, Aljoša Saksida, David Žerjal in basist Al-do Žerjal), predsednica SKK Nataša Zubalič, kita-rist Danilo Pahor ter člani gledališkega krožka Slovenskega kulturnega kluba z recitalom odlomkov iz del tukaj živečih pesnikov in pisateljev. S svojo prisotnostjo bodo mladE organizatorje in vodilno idejo večera počastili številni mladi in starejši gostje iz Slovenije, zamejstva in zdomstva. Njihova prisotnost bo gotovo pripomogla k temu, da se utrdijo prijateljske vezi med člani vseslovenske skupnosti, kjerkoli živijo. ALPE ADRIA/MEDNARODNO SREČANJE Okrogla miza o kinematografiji Vzhodne Evrope V okviru filmske manifestacije Alpe Adria Cinema, ki poteka te dni v Trstu, bo danes popoldne, ob 15-30 v Modri dvorani kina Excel-sior zanimiva okrogla miza z zgovornim naslovom »Umetniška proizvodnja: od disidentstva do prehodnosti«. Srečanje se bo lotilo vprašanj proizvodnje, distribucije in tržišča v srednjevzhodni Evropi po lem 1989. Okrogli mizi bo predsedoval filmski kritik in poljski veleposlanik v Italiji Bo-leslaw Mihalek, udeležili pa se je bodo mladi slovenski režiser Vogue Anžlovar, poljski režiser Jacek Brom-ski, ravnatelj filmskega odbora pri poljskem kulturnem ministrstvu VValdemar Dabrowski, italijanski filmski kritik Alberto Farassino, scenograf Maciej Karpinski, režiserka Magdalena La-zarkevvicz, madžarski filmski ustvarjalec Andras Salamon, docent za zgodovino filma v Padovi Giorgio Ti-nazzi, kritik Bruno Toni in predstavnik Beneškega bienala Alfredo Zanella. Po razpravi se bo v Modri dvorani nadaljevalo filmsko predvajanje v okvira revije Videorama s prikazom najboljših umetniških video filmov, v Veliki dvorani Excelsior pa bo današnji veCer posvečen madžarski filmski proizvodnji s prikazom Szabo-vih dveh filmov Draga Em-ma in Sladka Bobe, ter filma Andrasa Salamona Te ljubim. Mednarodno filmsko srečanje se bo zaključilo jutri s prikazom filmske proizvodnje iz Kantona Ti-cino. DRUŠTVA / PESTER IN BOGAT KONEC TEDNA Kulturne prireditve v naših vaseh Jutri zanimivi kulturni dogodki na Opčinah, v Borštu in v Mačkoljah Tudi ta konec tedna 86 na področju ljubiteljske kulture obeta nadvse bogat. Po sinočnjem zanimivem »večerom med zvezdami« s predavanjem zvezdoslovca iz Ljubljane Andreja Gušti-ny> ki ga je priredil TPK Sirena v Barkovljah, ter Predstavitvijo knjige kdajenca Borisa Pangerca (o knjigi in avtorju je govoril Miran Košuta, zraven pa je zapel moški Pevski zbor Valentin Vodnik iz Doline) v Skednju na pobudo KD Grbec, o čemer bomo Se poročali, bo jutri spet živahno v openskem Pro- svetnem domu, kjer bo ob 16.30 na povabilo SKD Tabor gostovala dramska skupina Kulturnega društva Kraški dom z Repentabra z dramskim delom domačinke Stane MiliC-Lazar »Kdo je kriv«, ki ga je zrežiral Drago Gorup. Kot ponavadi, natančno na dan obhajanja godu vaškega patrona, bodo v Borštu tudi letos praznovali z raznoliko kulturno prireditvijo. Tako se bodo jutri, 17. t.m., z začetkom ob 17.30, v dvorani srenjske hiše, v gosteh domačega PD Slovenec predstavili občinstvu člani tambu-raškega ansambla Kulturnega društva France Prešeren iz bližnjega Boljunca in amaterji dramske skupščine KUD Domovina iz Ospa. Nedeljsko srečanje bodo sklenili z veseloigro Mi sejemo. V dobrodošlico pa bo zapel domači MePZ Slavec-Slovenec, ki ga vodi Danijel Grbec. Z jutrišnjo prireditvijo otvarja dejavnost letošnjega leta tudi Kulturno društvo Primorsko iz Mačkolj. Ob 19. uri bo namreč v prostorih srenjske hiše na vrsti predstavitev druge knjige Sa- vrinskih zgodb izpod peresa Marije Franca. Avtorico, ki je doma iz Gradišča in bo tudi prisotna na jutrišnjem srečanju, bo predstavil urednik koprske založbe Fontana Danilo Japelj. Besedo pa bo s pesmijo dopolnil vokalni kvartet Galeb iz Izole. Le teden dni kasneje pa bodo v spodnjih prostorih mačkoljanske hiše, v torkli, spet ob 19. uri odprli razstavo del tržaškega slikarja Ennia Tedeschija. Gosta Kulturnega društva Primorsko bo predstavil Sergij Cesar, (dam) Prošnje društev še do konca meseca Tržaška pokrajinska uprava obvešča tukajšnja kulturna in športna društva, da zapade 31. januarja rok za predstavitev prošenj za prispevke, ki jih (predvidevajo deželni zakoni za razvoj . in razsirjevanje kulturnih dejavnosti, za razširjanje kulture miru in sodelovanja med narodi, za izvedbo pevskih in glasbenih tečajev in za razvoj rekreacijskih in športnih dejavnosti. Tržaška pokrajinska uprava ob tem vabi zainteresirana društva, naj na sedežu Pokrajine (Trg Vittorio Veneto 4 in Ul. S. Anastasio 3 od 8 do 19. ure od ponedeljka do petka) dvignejo okrožnice z besedili deželnih zakonov in kopijo ustreznega obrazca, ki je različen od tistih iz prejšnjih let. Vse nadaljnje informacije posreduje Urad za kulturo, šport, turizem, prosti čas in mladinske dejavnosti pri Tržaški pokrajini, Ul. S. Anastasio 3, 3. nadstropje, vsak delavnik od 10. do 13. ure. KINO ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »11 danno«, r. Louis Malle, i. Jeremy Irons, Juliette Bi-noche. Prepovedan mladini pod 14. letom. 0.10 »La storia di Qiu Ju«, r. Zhang Vimou, i. Gang Li. EXCELSIOR -EXCEL-SIOR AZZURRA - Od 13. do 17. januarja se bo v dvoranah odvijal Filmski festival Alpe Adria Cinema. NAZIONALE 1-15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Guardia del corpo«, i. Kevin Costner, Whitney Houston. NAZIONALE II - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »L’ultimo dei Mohicani«, i. Daniel Day Lewis. NAZIONALE III - 16.00, 1815, 20.15, 22.15 »L’anno del terrore«, i. Sharon Stone. NAZIONALE IV -15.00 »Zio Paperone alla ricerca della lampada perduta». Walt Disney. 16.40, 18.20, 20.15, 22.15 »Mi gioco la moglie a Las Vegas«, i. James Gane. GRATTACIELO 17.00, 19.30, 22.00 »Codi-ce d’onore«, i. Tom Crui-se, Jack Nicholson, Demi Moore. MIGNON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Puer-to Escondido«, r. Gabriele Salvadores, i. Diego Ab-batantuono, Valeria Goli-no. EDEN - 15.30, 22.10 »Oralmente piena«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. PD SLOVENEC BORŠT - ZABRE2EC priredi ob praznovanju vaškega patrona sv. Antona KULTURNO PRIREDITEV jutri, 17. januarja, ob 17.30 v Srenjski hiši v Borštu Nastopajo: MePZ Slovenec - Slavec, Tamburaški ansambel iz Boljunca, dramska skupina DOMOVINA iz Ospa z veseloigro MI SEJEMO Vabljeni! 5. t.m. nas je osrečila Asja Z Makri in Aljošo se je veselijo in ji želijo, da bi bila njena življenjska pot posuta s cvetjem nona Sonja, pranona Zofija, pranono Ferdinand in Neva CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10. »La morte ti fa bella», r. Robert Zemeckis, i. Meryl Streep. LUMIERE - 17.30, 19.45, 22.00 »Pomodori verdi fritti alla fermata del treno«, i. Kathy Bates, Mary Stuart Masterson, Mary Louise Parker. ALCIONE - 16.15, 18.10, 20.00, 22.00 »Un cuore in inverno«, r. Claude Sautet , i. D. Auteuil, E. Beart, A. Dussolier. RADIO - 15.30, 21.30 »Affinita bestiali di mia moglie», porn., prepovedan mladini pod 18. letom. VČERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 16. januarja 1993 MARCEL Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 16 (tel. 364330), Trg Valmaura 11 (tel. 812308), Milje -Lungomare Venezia 3 (tel. 274998). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za nujne primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 16, Trg Vahnau-ra 11, Trg Garibaldi 5, Milje -Lungomare Venezia 3. NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za nujne primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 5 (tel. 726811). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16.49 - Dolžina dneva 9.08 - Luna vzide ob 1.51 in zatone ob 11.35. Jutri, NEDELJA, 17. januarja 1993 ANTON VREME VČERAJ: Temperatura zraka 11,4 stopinje, zračni tlak 1035,5 mb rahlo narašča, veter 4 km na uro vzhodnik, vlaga 66-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,1 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODIL SE JE: Alessan-dro Cragnolini. UMRLI SO: 83-letni En-rico VVendler, 87-letna Narcisa Boccalis, 89-letna Ivanka VVilhelm, 75-letni Romualdo Cescutti, 90-letna Luigia Stambach, 85-letna Maria Rimbaldo, 77-letni Giuseppe Rocca-vini, 67-letna Anna Maria Sancin, 44-letni Loris Or-nella, 87-letna Adele Maria Tuzzi. OKLICI: uradnik Massi-mo Sciancalepore in uradnica Elena Donadonibus, trgovec Giorgio Zampa in industrijski izvedenec Laura Ianovitz, gastronom Alessio Gherbaz in uradnica Cristina Benevol, delavec Danny Russignan in knjigovodja Elide Korenika, zobni tehnik Lucio Leiter in zavarovalni agent Aglaia Nikolaidou, funkcionar Giorgio Vigut-to in funkcionarka Cinzia Fattori, astronom Piercar-lo Bonifacio in fizik Elisa-betta Caffau, Romeo Helt in Lina Carli, trgovski potnik Fabio Eramo in uradnica Rita Contento, podčastnik E.I. Riccardo Pertol-di in študentka Laura Risi-cato, uradnik Fernando Cerulo in fizioterapevtka Gianfranca Calabrese. C I LEKARNE Od ponedeljka, 11., do nedelje, 17. januarja 1993 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 a PRIREDITVE SKD Tabor - Prosvetni dom Opčine - Jutri, 17. t.m., ob 16.30, bo gostovala gledališka skupina KD Kraški dom z Repentabra z dramskim delom Stane Milič-Lazar "Kdo je kriv?” Vabljeni. KD PRIMORSKO vabi na predstavitev knjige SAVRINSKE ZGODBE -drugi del - Marije Franca iz Gračišča jutri, 17. t. m., ob 19. uri v Srenjski hiši v Mačkoljah. Avtorico bo predstavil urednik Fontane Danilo Japelj, sodeluje vokalni kvartet Galeb iz Izole. PEVSKI ZBOR PD KOLONKOVEC vabi na KONCERT BOŽIČNIH PESMI, ki bo jutri, 17. t. m., ob 15.30 v cerkvi na Kolonkovcu. Sodelujejo italijanski zbor, skupina Nomos - solopevec Aldo Žerjal, glasbene točke bosta izvajala Tamara Zajec in Aleksander Sluga. SLOVENSKI KULTURNI KLUB in MLADINSKI ODBOR SLOVENSKE PROSVETE vabita ob obletnici mednarodnega priznanja samostojne Slovenije na SLOVENIJA PARTY, ki bo danes, 16. t. m., v Ul. Donizetti 3. Oblikovali ga bodo predsednica SKK Nataša Zubalič, vokalno-instrumentalni kvertet Nomos, gledališka skupina SKK, slavnostni govornik pa bo pisatelj BORIS PAHOR. Sledila bo družabnost ob prigrizku in glasbi. Začetek ob 19.30. SKD PRIMOREC TREBČE gostuje jutri, 17. t. m., ob 17. uri v Ljudskem domu A O Jaka Stoka - Prosek-Kon-tovel z domačo humoresko A. Cjaka NASI GRAJO NA RADIO v režiji Draga Gorjupa. V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu bo v ponedeljek, 18. januarja, predaval Ivan FLORJANC. Govoril bo o razvoju gregorijanskega petja od začetkov do danes. Začetek ob 20.30. H] OBVESTILA STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -KROŽEK KRAS vabi vse člane in simpatizerje na PRAZNIKA VČLANJEVANJA v ponedeljek, 18. januarja, ob 19. uri v Prosvetni dom na Opčinah in v petek, 22. januarja, ob 20. uri v Ljudski dom v Trebčah. V DOMU NA BRDINI na Opčinah bo jutri,17. januarja, ob 11. uri predavanje »Kako si z bioenergetskimi masažami (shiat-su, reiki) pomagamo pri revmatičnih in drugih obolenjih. Sledijo praktični prikazi, tudi posamezni. Vabljeni. H ŠOLSKE VESTI UČITELJI OS K. ŠIROK obveščajo, da bo informativni sestanek za predvpis v 1. razred v četrtek, 21. januarja, ob 16.15 v šolskih prostorih. UČITELJI GOS FRAN VENTURINI iz Boljunca obveščajo, da bo informativni sestanek za predvpis v 1. razred v četrtek, 21. januarja, ob 16.15 v šolskih prostorih. Vabljeni. MALI OGLASI V ZGONIKU 71 je odprl osmico Mario Milič. OSMICO je odprl Radovan Semec iz Prečnika. DAJEM inštrukcije iz matematike in finančne matematike za srednje in višje šole. Tel. na št. 310954 ob večernih urah - Monika. DIPLOMIRANA prevajalka Mirjam Levstik opravlja strokovne in poslovne prevode v/iz nemščine, italijanščine in slovenščine. Inštruira nemščino, italijanščino in slovenščino na vseh stopnjah. Možen individualni ali skupinski pouk. Profesionalen pristop, zajamčen uspeh. Te-lefon/Fax 0481-522250. 18-LETNI RTV-tehnik, diplomiran na zavodu Jožef Stefan, iSče primerno službo. Tel. na št. 281211. POLAGAMO vse vrste perlin (lesene obloge) stenske in stropne, montiramo kuhinjske elemente, vrata in okna. Tel. 0038/65 54207. ISCEM delo kot gospodinjska pomočnica v Trstu ali okolici, tudi večkrat tedensko. Tel. na št. 003866/81498. V TRSTU ali okolici iščem delo za pomoč v gospodinjstvu 2x do 3x tedensko. Pasivno znanje italijanščine. Telefon 0038/67 65759 v nedeljo popoldne. MLADA gospa s prakso v prodaji oblačil sprejme službo, urnik in plača po dogovoru. Tel. na št. 828251 ob uri obedov. PRODAM preurejeno hišo na Krasu. Tel. v večernih urah na St. 220200. PRODAMO na Fernetičih hišo z vrtom. Tel. na št. 826084 v uradnih urah. PRODAM opel kadett 1300, letnik 82, v odličnem stanju po ugodni ceni. Tel. ob uri obedov (0481) 882240. PRODAJAM renault clio 1.4 RT, januar 1991, v odličnem stanju. Tel. na št. (0481) 535019. PRODAJAM hlevski gnoj (goveji ali konjski) v okolici Gorice, dostava na dom. Tel. (0481) 20521 ob uri obedov. PRODAJAM akacijeve kole in drva za kurjavo. Tel. ob večernih urah na št. (0481) 78125 ali 78126. PRIMORKA, z višješolsko izobrazbo, želi spoznati sopotnika, od 40 do 52 let, s srčno kulturo in smislom za življenje v dvoje. Ponudbe pošljite na: Fermo Posta Centrale, Trieste, Patente 100925. PRISPEVKI V spomin na Maksa Momlja darujeta Maja in Pavel Fonda 50.000 lir za dvojezično šolo v Spetru. Namesto cvetja na grob Jerice Kofol darujejo Nada, Roza in Sonja z družino 30.000 lir za GOS F. Venturini iz Boljunca. Učenci, ki so z učiteljico Drago Lupine zaključili 5. razred OS France Bevk v šolskem letu 1990/91, podeljujejo v njen spomin 87.000 lir za nakup knjig za šolsko knjižnico Združenja staršev. V poč. spomina Antona Stoke ter brata Marjana daruje Štefanija z družino 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk V spomin na Ezia Fontanota in na Tonco Žerjal daruje Marta Slavec 30.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na Ezia Fontanota darujeta Angel in Lojzka Slavec 20.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Namesto cvetja na sveži grob Ivanke Hrovatin daruje Lucija Hrovatin 50.000 lir za Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši. Namesto svetja na grob Varim Hrovatin darujeta Katty in Torči Sosič 50.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB na Opčinah. V spomin na Johanco VVilhelm Hrovatin daruje Gina 50.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI z Opčin. V spomin na drago Ivanko VVilhelm-Hrovatin darujeta Justina in Anica 100.000 Mr za Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši. t Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi Luciano Vidau Pogreb bo danes, 16. januarja, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v trebensko cerkev. Žalujoči žena Jolanda, tašča Jerma, brata Bruno in Pavel z družinama, svak Aldi z Marto, nečaki Nevenka, Viljenka, Melita in Zdenko ter drugi sorodniki Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Trebče, Bani, Melbourne, Trst, Piran, 16. 1. 1993 Ob prerani izgubi dragega Luciana Vidaua izrekajo iskreno sožalje ženi Jolandi ter drugim sorodnikom soletniki z Opčin Ob smrti dragega Lucijana Vidaua izrekajo iskreno sožalje ženi Jolandi in svojcem odborniki Pogrebnega društva Trebče Ob izgubi drage mame Ivanke izreka gospe Stanki Hrovatin iskreno sožalje Tržaška knjigama Ob izgubi dragega očeta Feliceja izreka iskreno sožalje svojemu odborniku Sandra Biekarju in svojcem Društvo slovenskih lovcev FJK »Doberdob« STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE občine Dolina vabi člane in simpatizerje na PRAZNIK VČLANJEVANJA danes, 16. januarja, ob 19.30 v dvorano V. Vodnik v Dolini ^^ IZREDNI POPUSTI Razvitje partijske zastave, nastop Pihalnega orkestra Breg \ O o a c Obv. občini *ISICR.A. Svetla izpod kladiva prižgala bo svobode luč pri tekstilu visoke mode in konfekciji vsak pecek V ČASOPISNIH ^ KIOSKIH TRST - UL. MAZZINI 26 - TEL. 631358 GORICA Sobota, 16. januarja 1993 NOVICE SOLSTVO / ZACELI SO SE PREDVPISI POEZIJA / SREČANJE Z AVTORJEM Harfistka Nicoletta Sanzin na matineji društva Lipizer Koncertna sezona društva Lipizer se po novoletnem premoru nadaljuje jutri ob 11. uri z matinejo v Logarjevem avditoriju na Korzu Verdi 4. V okviru abonmajske sezone bo nastopila tržaška harfistka Nicoletta Sanzin, ki bo predstavila spored skladbe Respighija, Bacha, Spohra, Rote, Tailleferreja in KhatCaturiana. Med deli na dvorišču prihajajo na dan bombe Na dvorišču poslopja v Ul. Favetti 24 prihaja na dan prava smodnišnica iz prve svetovne vojne. Že v prejšnjih dneh smo poročali o najdbi dveh granat med gradnjo opornega zidu za zadrževanje usada na pobočju grajskega griča. V naslednjih dneh so iz zemlje pokukale še štiri večje bombe oz. topovski izstrelki, včeraj pa še nadaljnjih 6. Na sliki: poseg razstreljevalcev. Mirko Špacapan obsojen Pokrajinski odbornik Mirko Špacapan je bil včeraj na preturi obsojen na mesec in 25 dni zapora pogojno zaradi prekrškov, ki sicer niso v zvezi z njegovim političnim delovanjem. Gre za spor z bivšo ženo, do katerega je prišlo pred poltretjim letom. Špacapan naj bi otroka pripeljal k materi z dvodnevno zamudo glede na dogovorjeni rok, odtod oster prepir in sodna prijava. Špacapan je bil obtožen nedovoljenega vstopa v dom bivše žene, žalitev in nasilja, ker naj bi jo tudi dvakrat udaril. Njegov branilec odv. Ginal-di je zaprosil za dogovorjeno kazen po skrajšanem postopku, na kar je tožilec pristal. Težka nezgoda na delu Med delom pri stroju za stiskanje se je včeraj v podjetju Calligaris v Ronkah težje ponesrečil 25-letni delavec Dino DelVOlivo, ki mu je stroj zmečkal roko. S helikopterjem so ga prenesli v tržaško bolnišnico na Katinari, kjer se bo zdravil 60 dni. Zmerni optimizem za bodočnost naših šol Po letih padca rojstev se je število učencev ustalilo Kovičeva poezija prevzela občinstvo Uglednega pesnika je v Feiglovi knjižnici predstavila profesorica Lučana Budal Vlado Klemše Šolski problematiki smo doslej zmeraj namenjali pozornost, zato ne moremo mimo, da ne bi ob začetku predvpi-sov za šolsko leto 1993/94 ponovno spregovorili o šolstvu. Na novo šolsko leto se na Goriškem pripravljamo tokrat precej bolj umirjeno, morda celo nekoliko optimistično razpoloženi.»Upam, da bomo uspeli zdržati dosedanje pozicije«, meni ravnateljica Mirka Brajnikova, v katere pristojnost sodijo osnovne šole in otroški vrtci v Gorici in na briškem območju. Zapiranja šol ni pričakovati, prav tako tudi ne krčenja števila učnih moCi. Za šolo v Pevmi, ki jo obiskujejo tudi otroci iz Stmavra in Pod-gore pa si prizadevajo, da bi učiteljski kader celo ojačili. Po preusmeritvi otrok iz Podgore je namreč ta šola postala med številčno močnejšimi na Goriškem. Razlog za zmerni optimizem ob začetku prihodnjega šolskega leta so tudi napovedi, da se bodo učenci iz Standreža lahko vrnili v prenovljene prostore. »Razlog da z zaupanjem gledamo v prihodnost je tudi ugotovitev, da se stalno povečuje število staršev, ki Učenci v osnovni šoli v Pevmi (foto Studio Reportage) cenijo kakovost pouka na naših šolah. Da to drži, pričajo tudi podatki o učnem uspehu naših učencev, ki so nadaljevali šolanje na šolah z italijanskim učnim jezikom«, pojasnjuje ravnateljica Brajnikova. S podobnimi občutki se pripravljajo na šolsko leto 1993/94 tudi v do-berdobskem didaktičnem ravnateljstvu, kjer so sicer v zadnjih letih zaprli dve šoli. Nadaljnje krčenje in zapiranje šol ne pride v poštev.»Pripravili smo projekcijo za nekaj let in menim, da ni razlogov za posebno zaskrbljenost«, zagotavlja ravnateljica Nataša Paulinova. Ne pričakujejo sicer izjemnega priliva otrok v vrtce in osnovno šolo, vendar pa se bo število uCencev nekako ustalilo. V zadnjih letih tudi na njihovem področju opažajo naraščanje zaupanja staršev do slovenske šole. Uvedba dialoga v obliki ti. učnih ur za starše je že obrodila sadove. Podobne uCne ure zato načrtujejo tudi s starši otrok, ki obiskujejo vrtce. Posebnih težav v jeseni ne pričakujejo. Upajo tudi, da bodo do takrat trajneje poskrbeli za prevoz otrok v šolo v Romjanu, ki bo imela dovolj uCencev tudi v naslednjih letih. Vpis v otroški vrtec je namreč spet nekoliko številčnejši, kar je jamstvo tudi za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom. Specifičnih problemov v osnovnih šolah in vrtcih s slovenskim učnim jezikom na Goriškem torej ni pričakovati. To pa še ne pomeni, da ne bo drugačnih težav in obremenitev. Novost je oziroma bo, da bo participacija za otroke v državnih vrtcih v prihodnjem šolskem letu za družine s srednjimi in višjimi dohodki znašala 210 tisoč lir. V tem šolskem letu obiskuje osnovne šole s slovenskim učnim jezikom na Goriškem 265 otrok (50 jih je v prvih razredih), v otroških vrtcih pa je 235 otrok (86 v prvem letniku). Neva Klanjšček Kajetan Kovic, pesnik, ki se je že zelo zgodaj zapisal poeziji, je bil gost četrtkovega Srečanja z avtorjem, ki ga je Kulturni dom priredil v Knjižnici Damir Feigel v Gorici. O njegovem ustvarjalnem svetu, “polnem skrivnostnega, vznemirljivega, omamnega”, je po pozdravu Nade Sanzin občuteno spregovorila prof. Lučana Budal. »V iskanju prave oznake Kovičevega ustvarjalnega prizadevanja lahko izberemo oznako sinteza«, je pojasnila prof. Budal. »Dvojnost in razdrobljenost sveta mu ne narekujeta destrukti-vizma, saj po njegovo živita le v človekovi zavesti, medtem ko je svet en sam nedeljiv in nerazdeljen«. Pensikov notranji svet zaživi v verzih, ki se še držijo pravil kompozicijske natančnosti in usklajenosti z vsebino in tako sledijo tradiciji,»a jo vendar presegajo skozi simbolizem, ekzistencia-lizem, nadrealizem«. »Njegova poezija bralca vznemirja, spodbuja, da stopi v pesem«, je še prej povedal Mihelač, založnik zadnje Kovičeve pesniške zbirke Sibirski ciklus. In res, Kajetan Kovic je z branjem nekaterih poezij popolnoma prevzel poslušalce: začel je s poezijami, ki so skupaj z Zlobčevimi, Menartovimi in Pavčkovimi lirikami izšle v zbirki Pesmi štirih, zaključil pa z verzi iz zbirke Sibirski ciklus. Ze sam naslov je zgovoren; deloma se pesmi res naslanjajo na sibirsko razprostrto pokrajino,»v resnici pa je to pokrajina Človeškega življenja, v kateri živimo vsi, bodisi v Sibirji, v Somaliji ali v Sloveniji«. Kajetan Kovič in del občinstva na predstavitvi (foto Studio Reportage) KULTURA / NOVA ŠTEVILKA "STUDI GORIZIANI" V spisih je zabeležena tudi slovenska prisotnost V zborniku Državne knjižnice zanimive študije za poznavanje zgodovine goriškega območja Marko Waltritsch Kmalu po prvi svetovni vojni je Državna knjižnica v Gorici pričela izdajati zbornik z naslovom Studi goriziani. Bil je to in je še vedno zbornik, v katerem najdejo mesto spisi z zgodovinsko tematiko, seveda vezani na goriško območje. Dočim so v prvih letih fašistične vladavine, ko je “bilo treba” dokazati, da je to ozemlje “samo” italijansko, bili objavljeni članki posvečeni predvsem temu aspektu, so kasneje, še zlasti v zadnjih nekaj desetletjih v zborniku našli mesto tudi spisi slovenskih avtorjev oziroma italijanskih piscev, ki na resen način gledajo na slovensko in tudi nemško prisotnost pri nas. DoCim je zbornik na začetku izhajal tudi samo enkrat letno je sedaj izhajanje dokaj redno, dvakrat letno. Doslej je izšlo 75 zvezkov. 2e nekaj let šteje vsak približno 200 strani. Na naši delovni mizi je 75. zvezek, ki je izšel pred nekaj tedni, Čeprav je datiran za prvo polletje 1992. Kot običajno ravnatelj knjižnice, ki je tudi odgovorni urednik zbornika, predstavlja njegovo vsebino. Med raznimi prispevki - vseh ni mogoče omeniti - je Celso Macor napisal nekaj spominov na goriškega germanista Ervina Pocarja. Ta se je v mladih letih navdušil za nemško literaturo, življenjska pot ga je vodila v Milan v za- ložbo Mondadori. Baje je prevedel nad 900 nemških tekstov, objavljenih pa je manj. Furlansko zgodovinopisje je z vseh zornih kotov obdelalo stoletja oglejskega patriarhata. Nekaj o cerkveni dejavnosti v srednjem veku najdemo tudi tokrat izpod peresa Flavie De Vit. Zanimiv je članek Silvana Cavazze o dveh goriških zgodovinarjih 18. stoletja. O Carlu Mo-relliju smo pisali pred nekaj dnevi v zvezi s posvetom o njem. Zaradi tega bi bilo bolj vredno zaustaviti se, če bi prostor to dopuščal, pri drugi osebnosti iz tiste dobe, Rudolfu Coroniniju Cronbergu, ki je bil Mo-rellijev sodobnik in je napisal vec spisov o go-riški zgodovini. Sicer pa velja ugotovitev, da bi bilo treba, tudi za slovenske potrebe, napisati kaj obsežnejšega o vlogi Coroninijev v goriški zgodovini, saj je ta plemiška družina svoje posesti imela v krajih naseljenih s Slovenci in kmer so kot taki igrali tudi pomembno politično vlogo. Zgodovinar Luigi Ta-vano, ki se je specializiral v preučevanju cerkvene zgodovine in odkril marsikaj zanimivega in doslej neznanega, piše o jezuitih v Gorici po njihovem povratku v mesto leta 1866 tja do prve svetovne vojne. Med najbolj zavzetimi jezuiti v Gorici so bili tudi nekateri Slovenci, med temi tudi taki iz Beneške Slovenije, ki so hoteli zadostiti vežjezic-nim potrebam vernikov. Zanimiv je tudi prispevek Antonelle Galla-rotti o šolskem štrajku na goriški klasični gimnaziji v oktobru 1904. Dijaki dveh razredov (v članku so objavljena njih imena, večina dijakov je slovenske narodnosti -samo nekaj imen: Milan Bogataj, Leopold Kemperle, Avgust Pavletič, Anton Pavšič, Leopold Bobič, Jože Srebrnic) so stavkali proti profesorju zgodovine Rudolfu Dur-stu, ker je na predavanjih poveličeval ve-likonemštvo in zaničeval narodnosti, predvsem Slovence. Stavka, polemika v slovenskem in italijanskem časopisju (avtorica primerno citira tudi Gabrščkovo SoCo), preiskave, zasliševanja, nastop deželne šolske in politične oblasti. V go-riškem deželnem svetu so se za dijake zavzeli tudi slovenski poslanci dr. Henrik Tuma, dr. Dragotin Treo in Alojz Strekelj. Italijanski tisk pa je bil previdnejši. Omenimo še prevode nekaterih pesmi italijanskih tržaških avtorjev v furlanščino ter žalostne ugotovitve Raimonda Strassolda o premajhni zavzetosti Furlanov za branje furlanskih tekstov. Pomanjkanje prostora pa nam seveda preprečuje, da bi poročali še o marsičem drugem, kar je napisanega v tej številki Studi goriziani. r ŠTANDREŽ Nocoj premiera komedije Sluga dveh gospodov Člani dramskega odseka PD Standrež se nocoj vračajo pred domače občinstvo z novo premiero, ki jo po že večletni tradiciji uprizarjajo v mesecu januarju. Letos so se odločili za komedijo Carla Goldonija, s Čemer želijo obeležiti 200-letni-co smrti velikega beneškega komediografa. Standreški igralci so pod vodstvom režiserja Emila Aberška naštudirali komedijo Sluga dveh gospodov. Premiera bo nocoj ob 20.30 v župnijski dovrani Anton Gregorčič v Standrežu, ponovitev pa jutri ob 17. uri. GRADIŠČE / AKCIJA CIVILNE ZAŠČITE Iz struge Soče odstranili naplavljeno vejevje Poseg je bil že delj časa potreben po jesenskih nalivih in za preprečevanje nevarnosti poplav Občinski enoti civilne zaščite iz Gradišča in Zagraja sta včeraj pod nadzorstvom tehnikov deželne službe za civilno zaščito odstranili iz struge Soče pri Gradišču drevje in vejevje, ki ga je nanesla močno narasla reka ob izdatnem novembrskem deževju. Poseg je bil potreben tudi za odpravo "zamaškov", ki jih vejevje ustvarja pod mostovi in s tem povečuje nevarnost poplav v gornjem delu toka reke. (Foto Studio Reportage) KRMIN / OBRAČUN IN PROGRAMI DELOVANJA Enoteka uspešno uveljavlja briška vina V kratkem se bodo vinogradniki predstavili v Bad Kleinkirchheimu no Koroškem Predsednik Dario Raccaro in upraviteljici enoteke Nataša Polenčič (levo) in Lucia Nardin (desno) Enoteka v Krminu je za leto 1993 pripravila zanimiv program promocijskih pobud, ki naj bi predvsem v prostoru Alpe - Jadran pomagal utrjevati sloves briških vin. O tem je tekla beseda na novoletnem srečanju med člani enoteke, kjer je predsednik Dario Raccaro podal obračun delovanja v lanskem letu, ki gre od sodelovanja na sejmih v Italiji in tujini, pri Čemer zaseda ljubljanski vinski sejem Častno mesto, do promocijskih večerov v enoteki. Na teh večerih so sodelovali tudi nekateri zasebni vino- gradniki iz sosednje Slovenije. Raccaro je še posebej naglasil pomen priznanja, ki ga je v Astiju prejelo posestvo iz Angorisa. Briški Sauvi-gnon DOC 1991 se je uvrstil med enajst najboljših italijanskih vin. Krminski vinogradniki bodo že v kratkem, prav v sodelovanju z enoteko, prisotni v zimskošportnem turističnem središču Bad Kleinkirchheim na Koroškem z različnimi promocijskimi pobudami. Ni dvoma, da bodo briška vina vžgala med številnimi, zlasti tujimi gosti. □ OBVESTILA SPD GORICA -SMUČARSKI ODSEK obvešCa, da se jutri, 17. januarja, nadaljuje teCaj smučanja na Nevejskem sedlu. Avtobusa bosta odpeljala iz Gorice, Standreža in Sovodenj po že znanetn razporedu: ob 6.45 s Korna, ob 7.uri iz Standreža in ob 7. uri iz Sovodenj. a PRIREDITVE V CERKVI V SO-VODNJAH bo jutri ob 15. uri koncert božičnih pesmi treh zborov. Sodelovali bodo otroški pevski zbor iz Rupe, zbor Bilje-Orehovlje-Miren ter združeni zbor Rupa-Pec in cerkveni pevski zbor Miren. Božično misel bo povedal Marjan Markežič. n RAZSTAVE DEŽELNA GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI SPAZZAPAN V GRADIŠČU: do 15. februarja je na ogled razstava sob-dobnih goriških umetnikov. Ogled vsak dan razen ponedeljka od 10.30 do 12.30 in od 15.00 do 18.00. Vodeni skupinski ogledi: četrtek in petek ob 17. uri. POKRAJINSKI MUZEJ NA GRADU: do 28. februarja “Ex universa philosophia - baročni tiski tez iz jezuitskega zavoda v Gorici”. Vodeni skupinski ogledi: Četrtek in petek ob 15.30. ART GALLERV 90 -Kavarna trieste, Trg Oberdan, Ronke: do 6. februarja razstava del danskega grafika Janneja Berga. TRŽIČ, niz razstav v okviru ciklusa Labirint in njegov dvojnik : v restavraciji L’orchestra v ulici Ponziana razstavlja do 12. februarja goriški slikar Adriano Velussi. Od 12. februarja do 14. marca bo tu razstavljal grafik Martin Avsenik. PROSVETNO DRUŠTVO »ŠTANDREŽ« Dramski odsek Carlo Goldoni SLUGA DVEH GOSPODOV Komedija v treh delih Rezija Emil Abersek Premiera danes, 16. januarja 1993, ob 20.30 v župnijski dvorani A. Gregorčič v Standrežu. Ponovitev jutri, 17. januarja, ob 17. uri. KINO GORICA VITTORIA 18.00-20.00-22.00 »Al lupo, al lupo«. Igrajo Carlo Verdo-ne, Francesca Neri in Ser-gio Rubini. CORSO 17.00-19.30-22.00 »Codice d’ onore«. T. Cruise in J. Nicholson. VERDI 17.15 -22.00 »Guardia del corpo«. TRŽIČ COMUNALE 18.00-22.00»Orlando«. EXCELSIOR 17.00-22.00 »La bella e la be-stia«. Walt Disney. !! LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI D’ UDINE - Trg sv. Frančiška 4 - tel. 530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE - Ul. C. Cosulich 117 - tel. 711315. POPRAVEK V spominski osmrtnici objavljeni 14. t.m. je izpadla črka in spremenila smisel besedila. Pravilno se glasi, da se Vojka Gotica spominjajo mama in brata (ne samo brat) z družinama iz Sovodenj-Prizadetim se oproščamo. TOLMIN / ZAPLETENE ZAKONSKE POTI GARIŠKA BRDA / ZADRUŽNIŠTVO NOVICE Razveljavili so odlok o varovanju Soče Če reko ščiti poseben zakon, ni treba še odloka Miran Mihelič Izvršni svet občine Tolmin je na ponedeljkovi seji sprejel spremenjen odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti na območju občine Tolmin. S tem je bila svojčas zavarovana reka Soča, ki pa jo celo-vito varuje zakon. Zato je IS smatral, da ni potrebno zavarovanje tudi z občinskim odlokom, je povedal sekretar za občo upravo Zdravko Likar, ki Ie Pripravil ta odlok in povdaril, da so se v strokovnih službah odločili Za ta korak samo zaradi zapletov v zvezi s Kraj-earico. Ministra Jaz-binska so namreč razumeli, da je obstoječi občinski odlok nepremostljiva ovira za rešitev objektov projekta Krajca-rica, saj ministrstvo za kulturo ne misli popustiti pri svojih zadevah oziroma stališčih. Z ukinitvijo občinskega odloka Soča ne neha biti zavarovana, ministrstvo za kulturo pa bo pri tem imelo lahko le pravico strokovnega mnenja na svojem področju, nikakor pa ne več moči odločanja. Menil je še, da lahko pričakujejo reakcijo ministrstva za kulturo, toda, če je to potrebno narediti za rešitev objekta, ki je v delu, bo- do pač to naredili. Sklep sicer ni bil sprejet soglasno. Jože Žagar je menil, da je to nevarna poteza. Opozoril je, da je rešil Idrijco zajezitve pritisk javnosti, medtem, ko je bila aktivnost občine slabo zaznana. Zato se mu zdi kupčkanje z ministrom dokaj neprimerna poteza. Apetiti do drugih pritokov Soče se mu zdijo še vedno zelo veliki, zato predstavlja ukinitev takšnega odloka zanje povečano nevarnost. Ernest Kemperle iz Podbrda, kjer si prav tako želijo graditi majh- ne HE na potokih, je menil da je treba pri takšnih odločitvah gledati zlasti na osnovne živ-ljenske potrebe ljudi, ki tam živijo. Tudi župan dr. Vikor Klanjšček je menil, da drugi parki v Alpah niso poseljeni tam, kjer imajo tako rigorozne omejitve. Načelnik za gospodarstvo Jože Janež je izjavil da ni bojazni, da bi zdaj ukinitev tega odloka izrabili za to, da bi naprimer zajezili Učjo, saj je ta postopek zaradi pritiska javnosti ustavljen. Sklep so v tolminski vladi sprejeli s priporočilom, da najprej preverijo, če zanj obstoji pravna podlaga. n O Zajezena Soča pri Mostu na Soči ponuja razmah turistične dejavnosti.(Foto: R. Bric) Brici se vinarstvu ne odpovedujejo Sedanje težave briškim kmetom ne jemljejo poguma, zaupajo svojim vinom Kmetijska zadruga “Goriška Brda” iz Bobrovega se je zaradi zmanjšane prodaje, najemanja dragih posojil v preteklosti in mačehovskega odnosa države znašla v težki, toda -kakor poudarja vodstvo -ne v nerešljivi situaciji. Upravni odbor zadruge je sicer že lani sprejel sklep, da se do nadaljnjega ne najema kreditov, poleg tega pa so se tudi zadružniki sami odrekli izplačilu prve akontacije. Ob vsem tem in sanacijskem programu, ko je z lanskim decembrom trideset od stošestinšest-deset delavcev na čakanju, je nezadovoljstvo kolektiva naraslo in pripeljalo do sklica izredne seje Občnega zbora (najvišji organ zadruge), na katerem so sprejeli sklep, da se z 11. januarjem dotedanjega direktorja Srečka Maraža predčasno razreši in na njegovo mesto imenuje vršilca dolžnosti Jožeta Drnovščka. Po predhodno vloženi odpovedi vodje sektorja za trženje, je njegove posle prevzel Ivo Peršolja. Za letošnji zaslužek bo potrebno prodati na tržišču tristotisoč litrov vina več kot lani. Skupno načrtujejo prodajo okrog 8 milijonov litrov vina, od česar bi en milijon izvozili. Tako so že Valter Pregeu sklenili pogodbo z Američani za okrog dvajset tisoč litrov vina nove blagovne znamke “Villa Brici”, katere prve količine bodo šle na pot v torek. Na slovenski trg pa so pred kratkim poslali “projekt” Bagueri, ki je po Peršoljevih besedah "vino za potrošnike s pravim okusom in v omejeni količini do 5.000 steklenic ene sorte.” Dobiti ga je moč v boljših gostinskih lokalih, kar se po mnenju Peršolje vključuje v koncept dolgoročnega razvoja vinarstva pri nas, ko bi proizvajali kvalitetna in vrhunska vina, medtem ko bi cenene vrste uvažali. Seveda pa mora v tem primeru država poskrbeti za zaščitne cene. Poleg tega pa v zadrugi opozarjajo tudi na nelegalno prodajo vin zasebnih proizvajalcev, ki jim država ne more ali noče z davki stopiti na prste. Koliko časa še? Skrb za novo letino se začne pozimi (Foto: O' Hara) NOVA GORICA / OBLETNICE KOPER / KDO JE KOGA NOVA GORICA / O OBSTRUKCIJI (ŽE ENKRAT) Razstava o človekoljubju pred 50 leti Vojko Cuder V letu 1993 se bomo Slovenci spominjali kar nekaj dogodkov iz druge svetovne vojne, od katerih je preteklo pol stoletja. Nekateri dogodki so pomembni zlasti za Primorce, ker so pomenili veliko spremembe1 v njihovem življenju. Petdeset let mineva od pad-Ca fašizma, družbenega reda, ki so ga zelo hudo občutili na svoji koži, od kapitualcije Italije, o vrnitvi velikega števila primorskih fantov in mož, dotedanjih italoijanskih vojakov, ki so potem odhiteli v gozdove in se priključili partizanom. Govorimo o pravi vstaji Primorcev v boj proti okupatorju. Takrat jo bil ustanovljen IX. korpus, sestavljen pretežno iz Primorcev, odprla se je takoimenovana goriška fron-ta' Vsi ti dogodki bodo imeli svoj odmev v prireditvah v letošnjem letu. Ena prvih je razstava z naslovom Reševanje zavez-niskih letalcev med NOB na Slovenskem, ki jo bodo °prli v ponedeljek, 18. januarja (ob 13. uri), v avli novogoriške skupščine. Matjaž Žgajnar, muzejski svetovalec, pravi, da se je nad Slovenijo zrušilo vsaj ^0 zavezniških letal. Ge vemo, da je v "letečih trdnjavah” bilo po osem do deset ljudi posadke, smemo govorili o tristo do štiristo zavezniških vojakih, ki so Iskali pomoči. V Novo Gorico prihaja ta razstava, ki so jo pripravki poseben organizacijski odbor pri IO ZZB Slovenije, Muzej novejše zgpdpovine in Letalska zveza Slovenije iz Maribora. Pred tem je bila še v Sežani, Ejubljani in Celju, po Novo Gorici bo obiskala še Novo mesto in najbrž junija letos tudi Ameriko. Novogoriško postavitev sta pomagala postaviti tudi JdOZZB Nova Gorica in Goriški muzej, odprta bo do konca januarja. Pristanek zavezniških letalcev nekje na Cerkljanskem Upajo, da je gasilska stavka ”pogašena“ Franc Orešnik Vodstvo občinske skupščine vrača žogico: sedaj je na vrsti mesdsebojno soočenje Tiskovna konferenca občinskega vodstva Andrej Buje je novi vršilec dolžnosti direktorja koprske gasilske brigade in njegova najpomembnejša lastnost je najbrž ta, da ni vpleten v dolgotrajno stavko svojih bodočih sodelavcev (sicer bo do konca meseca še vodil proizvodnjo v Mehanu). Hkrati z njegovim imenovanjem je obalni izvršni svet tudi razrešil dosedanjega direktorja Matjaža Verbiča.»Ker smo spoznali našo nemoč, ker je zadeva s stavko prekipela in smo zašli v začaran krog, «je dejal predsednik izvršnega sveta Bino Ko-darin. Izvršni svet je sprejel tudi odstope članov sveta gasilske briga- Da bo v tolminsko turistično gospodarstvo in gostinstvo ki ustvari približno 5 odstotkov družbenega proizvoda občine, potrebno usmeriti več denarja, zasebne ini-cijative in načrtne akcije, se že nekaj časa zavedajo tudi občinski možje, ki so v začetku letošnjega leta pripravili predlog ukrepov. Ker sredstva občine (zbrana v ta namen) za izvedbo vseh načrtovanih aktivnosti še zdaleč ne bodo zadoščala, so sklenili k sodelovanju pritegniti novogoriški HIT, ki naj bi se tako s finančnimi de in imenoval nove. Upajo, da bo tudi stavkovni odbor po novih popuščanjih njihovim zahtevam stavko zaključil. Ce se to ne bo zgodilo izvršnemu svetu menda ne bo ostalo nič drugega, kot da razpusti gasilsko brigado. Izvršni organ skupnosti obalnih občin je hudo nejevoljen zaradi pristranskega novinarskega poročanja in komentiranja stavke. Po njegovem so novinarji navajali samo argumente stavkajočih ne pa tudi druge stvari. Eden od medijev menda ni bil pripravljen objaviti stališč izvršnega sveta niti potem, ko so mu poslali naročilnico. sredstvi kot s svojo dejavnostjo aktivno vključil v razvoj turizma na Tolminskem. Po besedah sekretarja za gospodarstvo Jožeta Janeža obstaja v ponujenih programih dovolj skupnih točk in obojestranskih interesov. V predlogu ukrepov je predvidena ureditev več zanimivih turističnih točk in počivališč ob Soči, sotočju Idrijce in Bače, in kopališčih ob Soči in Nadiži ter drugih kotičkih, kamor zahajajo “Smatram, da je obstrukcija SLS povsem neutemeljena in bolj izraz politične in organizacijske krize te stranke kot pa razlogov, ki jih navajajo, ” je dejal včeraj predsednik občinske skupščine Sergij Pelhan, ko sta s predsednikom IS Črtomirjem Špacapanom na novinarski konferenci pojasnevala “časopisne” očitke SLS občinskemu vodstvu. Vodstvo skupščine še ni dobilo pisnega obvestila, kjer bi bili argumentirani razlogi za takšno dejanje, je ugotavljal Pelhan in dodal, da se je stranka iz konstruktivne opozicije “preuranjeno in neutemeljeno” odločila za obstrukcijo, kar utegne otežiti delo skupščine in domači in tuji obiskovalci. V programu razvoja turizma na Tolminskem je predvidena še vrsta ukrepov, s katerimi želijo vzpodbuditi večji interes z ustanavljanjem turističnih društev, ureditvijo okolja in posameznih, za sedaj še “divjih" kampov in drugimi posegi, ki naj bi nenazadnje turističnim delavcem navrgli tudi več denarja, saj ugotavljajo da vseh možnosti še zdaleč niso izkoristili. Za iz- Valter Pregeu škodovati sami stranki. Od štiristo do sedaj obravnavanih točk so imeli po Pelhanovih besedah odborniki SLS samo dve pripombi na kršenje poslovnika. Zapisniki so včasih res nekoliko v zamudi, toda to prizadeva vse stranke enako. Glede vzklikov, smejanja in ploskanja iz klopi pa je Pelhan spomnil, da je po volitvah pred dvema letoma začela s tem prva SLS, kar se ji sedaj vrača. Obtožbe so v nekaterih primerih “zelo hude”, smatra Špacapan za posplošene in pravi, da bo šele na osebni napad resneje reagiral, saj “imam tudi za njih zdravilo.” vedbo celotnega programa bi potrebovali več kot 20 milijonov tolarjev, 4,5 naj bi zbrali sami, ostalo pa bodo skušali pridobiti iz drugih virov, zlasti novogoriškega HIT-a, ki je, kot kaže za tolminski turizem glavni adut. Posebej pa naj bi v okviru tega sodelovanja pristopili k ureditvi stare Coroni-nijeve graščine sredi mesta, v katerem naj bi poleg muzejskih prostorov, za katere naj bi pridobili tudi republiška sredstva, del spodnjih prostorov namenili za komercialno dejavnost. Sploh pa so očitki o zanemarjanju podeželja nesmiselni, meni predsednik IS, kajti več kot šestdeset odstotkov sredstev iz občinskega proračuna je šlo za njegov razvoj; pri izvrševanju proračunskih postavk so se strogo držali skupščinskih odločitev. Špacapan je še dodal, da je “odbornik Vitomir Bric lagal, da občina ni naredila nič za kmetijstvo.” O izvajanju denacionalizacije vodstvo občine meni, da je problem v nedodelani zakonodaji in da “SLS uradno ni nikoli pripomnila, da postopek ne teče.” ' Upamo, da je sedaj, ko sta obe strani po medijski plati “prizadeti”, na vrsti medsebojno soočenje in razčiščevanje. AJDOVŠČINA Ocenjena škoda Elektro Primorska iz Nove Gorice je posredovalo prve podatke o škodi, ki jo je orkanska burja v dneh med 2. in 4. januarjem letos povzročila na Vipavskem. Skupna škoda v obeh občinah (Ajdovščina in Nova Gorica) znaša nekaj več kot 60 milijonov tolarjev. Hujša je v ajdovski kot v novogoriški občini, obcu-tnejša pa na daljnovodih in manj na nizkonapetostnih vodih. Najhuje je bilo poškodovano omrežje (potrgane žice, prevrnjeni in polomljeni drogovi) med Vrtovinom in Podnanosom. _____ZGORNJE POSOČJE / TURIZEM_ Tolminci hočejo HIT Roman Bric Šestnajsti mesec kulture ILIRSKA BISTRICA - Z 19. januarjem, dnevom, ko se je leta 1876 rodil pesnik Dragotin Kette, in je tudi občinski kulturni praznik, se na ilirsko-bistriškem vsako leto začne mesec kulture. Vsakoletne prireditve, na katerih se predstavljajo kulturniki posamezniki, skupine, bistriške osnovne in glasbena šola, se pričnejo s prireditvijo na Premu, Kettejevem rojstnem kraju. Letošnji - 16. po vrsti - mesec kulture ne bo pričel v nedeljo, 17. januarja, s kulturnim večerom na Premskem gradu. Obiskovalci bodo najprej obiskali Kettejevo spminsko sobo, nato pa bodo v gradu prisluhnili domačim avtorjem literarnih del: Ani Ivančičev!, Jožetu Steguju, Jerici Strletovi in Antonu GašperčiCu. Na letošnji prireditvi se bo prvikrat predstavil novi bistriški baročni kvartet v sestavi Adnan Zubčevič - flavta, Vesna Colazio - violina, Mauro Sestan - violončelo in Bojan Glavina - Čembalo. Poseben avtobus bo z bistriške avtobusne postaje odpeljal na Prem ob 16.30. (DP) O novi skupni brezcarinski coni TOLMIN - O pobudi, da bi tolminska in špetr-ska občina osnovali skupno brezcarinsko cono na mednarodnem mejnem prehodu Robič smo v Republiki pisali pred nekaj dnevi. Za mnenje o tem smo prosili tudi dr. Viktorja Klajnščka župana občine Tolmin (na sliki):»Pobudo o ustanovitvi skupne brezcarinske cone, ki jo z občino Speter in drugimi obmejnimi občinami onstran meje naslavljamo na zunanja ministrstva in pristojne resorje obeh držav ima drugačno težo in pomen, kot je je imela neuspešna zamisel industrijske cone na Krasu, ki so ji vseskozi nasprotovali v Trstu. Tu smo za obmejno sodelovanje zainteresirani na obeh straneh, zato moramo doseči, da bodo osimski sporazumi v tej smeri tudi dopolnjeni.« (Foto: R. Bric) »Ne vem, če gre zame!« AJDOVŠČINA - Včeraj smo srečali poslanca Slovenske nacionalne stranke Marjana Poljšaka, ko še ni niti dobro prebral zapisa v Republiki, ki govori o discipliniranju dveh elanov SNS, ki naj sama napišeta odstopni izjavi. S tem bi bila izključena iz sodelovanja v delu poslanske skupine. Gre za posledice neusklajenega glasovanja poslancev SNS ob podpori Drnovškovi manda-tarski kandidaturi. Marjan Poljšak je novinarju Republike izjavil:»Ne vem, na koga se izjava predsednika stranke nanaša; morda gre res zame. morda tudi ne. Na včerajšnji seji sem bil namreč eden od sedmih odsotnih. V časopisu objavljena slika pa zanesljivo ni moja. Mislim, da gre za enega od poslancev Zelenih. Ali gre za slamparijo ali za provokacijo., ki naj bi izzvala kaj več, me niti ne zanima. Kakšne bi bile posledice, če bi šlo res zame? Seveda me stranka lahko izključi iz posčlanske skupine, lahko tudi iz stranke. V tem primeru bi pač bil neodvisni poslanec: navsezadnje sem kot poslanec zavezan volilcem, ki so me izvolili na osnovi volilnega programa. Sicer pa takšna "diplomatska” in kuloarska spotikanja me ne zanimajo in jih nisem vajen. Naj se gredo solit! « Urediti bodo morali razmere POSTOJNA - Lastninsko preoblikovanje podjetij pri Postojnski jami (Postojnska jama - turizem, hoteli p.o., HOT - hoteli, turizem, Postojna - turizem, hoteli d.o.o.) in razmere v enem od teh podjetij (Postojnska jama) je na zadnji seji obravnaval tudi občinski IS. Za omenjena tri podjetja je pripravil in sprejel dokaj podroben predlog načina lastninskega preoblikovanja podjetij, ki naj bi bil v korist tako dosedanjim podjetjem in njihovim delavcem kot tudi občanom. Po mnenju IS bi morala vsa tri podjetja poiskati skupen koncept preobrazbe in se pri lastninjenju premoženja združiti. Predlog občinske vlade je, da podjetja izberejo kombinacijo dveh načinov lastninjenja in sicer prodajo obveznic in dokapitalizacijo. Čeprav je ponujeni koncept le predlog, bi se morala podjetja o njem čimprej izjasniti, kar pa zaradi nesoglasij v podjetju Postojnska jama, ki je upravitelj najdonosnejše naravne dobrine, ni pričakovati. V zvezi s potekom dogodkov in nastalo situacijo v omenjenem podjetju sta predsedstvo in IS speje-la stališča, v katerih ugotavljata, da je potrebno za začetek lastninskega preoblikovanja najprej urediti notranje razmere. Te naj se rešujejo na osnovi disciplinskih in sodnih postopkov ter finančnih pregledov s strani zunanjih pooblaščenih institucij, je zapisano v stališču. V njem se vodstvo občine tudi sprašuje, ali je podjetje zaradi sporov in neurejenega poslovanja še primeren upravljalec nepremičnin (jame, jamske restavracije, Predjamskega gradu), ki so pod posebnim družbenim varstvom. IS bo zato v primeru, da se razmere v podjetju do 15. februarja ne uredijo, predlagal skupščini, da določi novega upravitelja (npr. podjetje HOT) na način in po postopku, ki je določen v zakonu o naravni in kulturni dediščini. (MG) Kako naj se z nekaj veC kot 3, 4 milijarde tolarjev v prvih treh mesecih pretolCejo dejavnosti, ki sodijo na področje prometa in zvez? So utemeljena razmišljanja, da bi bilo treba v perspektivi, zaradi nesmotrne porabe proračunskega denarja, ukiniti Republiško upravo za ceste? Kako sanirati potapljajoče se Slovenske železnice? To je nekaj poglavitnih vprašanj, ki smo jih zastavili ministru za promet in zveze Marjanu Krajncu, čigar ministrstvo si je v skoraj treh letih njegovega vodenja v tisku in drugih občilih pridobilo sloves najbolj napadanega ministrstva. Kako bodo posamezni resorji, predvsem cestno in železniško gospdar-stvo, sploh preživeli s sredstvi, ki jim jih do marca namenja začasni proračun? Slovenska vlada in finančno ministrstvo o tem očitno še nimata izdelanega koncepta. Začasni proračun pač kaže, da ne nameravata kaj dosti ukrepati oziroma da sploh ne razmišljata o tem, kako bodo posamezni segmenti prometa preživeli. Naša uprava za ceste je, kar zadeva proračun za leto 1993, denimo oblikovala predloge s precej višjimi zneski. Približno 25 milijard tolarjev bi bilo dovolj za ce- lotno cestno gospodarstvo, polovica tega bi šla za vzdrževanje, ostala sredstva pa bi namenili za nove gradnje. Začasni proračun predvideva za ceste le približno 12, 5 milijarde tolarjev, kar je komaj dovolj za vzdrževanje in obnovo. V Sloveniji imamo najmanj dvajset cest, ki so prava sramota za cestno omrežje. Imamo tudi okrog 5000 kilometrov magistralnih in regionalnih cest, ki naj bi »zdržale« deset let. To pomeni, da bi morali vsako leto investicijsko obnoviti od 400 do 500 kilometrov cest. Kako ocenjujete razmišljanja, da bi bilo treba v perspektivi ukiniti Republiško upravo za ceste, ker da je premalo racionalna, in za področje graditve cest oblikovati finančni holding. To je popoln nesmisel, saj ni države, ki ne bi imela uprave za ceste. Finančni holding seveda potrebujemo, da bi upravljal z dodatnim denarjem, ki naj bi se nabiral iz povečane cene goriva. Ne trdim, da cestne uprave ni treba reorganizirati, saj se še v zdajšnji čas vlečejo napake, storjene v Sinigojevem času, ko smo bili prisiljeni ustanoviti Cestni inženiring. Nekateri ga zdaj imenujejo inštitucija za pranje denarja, kar je ža- litev in zaradi česar bi pravzaprav morali koga tožiti. Pri vseh ministrih za pravosodje sem si prizadeval, da bi ta inženiring preprosto pridružili upravi za ceste oziroma nekdanjemu sektorju za novogradnje. V Mikuli-čevi evforiji, da bomo v petih letih v celoti zgradili transjugoslovansko avtocesto, je Šinigoj ukazal, da se za to ustanovi posebno podjetje, zdajšnji inženiring, ki naj bi vodil vsa dela, vendar iz tega ni bilo nič Takrat nismo pospešili niti normalne graditve avtocest, ta ustanova pa je ostala in jo je danes preprosto nemogoče ukiniti. Kako ocenjujete napovedano ukinitev žiro računa RUC, ki naj bi ga prenesli na vaše ministrstvo, s čimer naj bi poostrili nadzor nad finančnim poslovanjem te službe. Proti takšnemu sklepu nimam nič, če ga sprejmemo zato, da bi poostrili finančni nadzor nad takšno inštitucijo. Sicer sem optimist in menim, da se bo nova vlada zavedala tega, da brez prometa in skrbi za prometno infrastrukturo ni gospodarskega razvoja. Odkod takšen optimizem, ko pa je jasno, da bo področje prometa, upoštevajoč dodeljena sredstva, še naprej životarilo? INTERVJU/MARJAN KRANJC ■ 1 :" . ■' •* ■!!>:. * v-- ■ ■ •••• -j »Varnost v slovenskem železniškem prometu je ogrožena« Mile Čuk • Optimist sem, ker menim, da bo navsezadnje le zmagala zdrava pamet. Edino rešitev je treba iskati v dodatni ceni goriva, ta sredstva pa naj bi se namensko zbirala za ceste. V gradivu Strategija izgradnje avtocest smo navedli, da bi graditev cestnega križa stala dve milijardi dolarjev. Naš delež bi bil 700 milijonov dolarjev, ki bi jih zbirali pet let. Bencinski tolar (10 tolarjev pri litru) bi namenili za graditev novih avtocest, vsa proračunska sredstva pa za vzdrževanje obstoječe cestne mreže. Takšno rešitev smo predložili vladi in ta jo je sprejela. Med tem je bila pozornost namenjena volitvam, pričakujem pa, da bo nova vlada to pobudo spet pretresla in sprejela. Sicer pa v Sloveniji prodajamo daleč najcenejše gorivo v Evropi. Liter bencina super stane pri nas 88 pfenigov, v tujini Marjan Kranjc (Foto: Srdan Živulovid /TRIO) pa se bliža 1, 5 marke. Ce bi ceno povečali za 10 tolarjev, bi še vedno stal manj kot 1, 20 marke, življenjski stroški pa bi se zaradi tega dvignili za približno pol odstotka. Druge rešitve ne vidim, prepričan pa sem, da se bodo v vladi našli modri ljude, ki bodo te stvari tako zastavili. Kako bodo s predvidenimi sredstvi (700 milijonov tolarjev na mesec) shajale Slovenske železnice? Menite, da bo nadaljnje zmanjševanje naložb ogrozilo varnost v železniškem prometu? Varnost v železniškem prometu je ogrožena že zdaj, da pa ni nesreč, se lahko zahvalimo le ljudem, ki delajo na železnici, vendar tako ne bo šlo več. Brez pomoči države se ne bo dalo nič narediti. Z osamosvojit-vjo Slovenije je železnica preprosto postala prevelika za tako majhno državo. Treba jo je organizirati v skladu z novim zakonom o železnicah oziroma poenostaviti upravljanje. Železnice si že nekaj let prizadevajo, da bi zmanjšale število zaposlenih. Razmere so zdaj takšne, da jim ministrstvo za promet ne more več pomagati. Od julija do konca lanskega leta so železnice preživele tako, da so ji odpisali ali podaljšali rok plačila ob- veznih dajatev, to pa je ukinjeno od 1. januarja letos. Od tedaj železnicam namenjajo le 700 milijonov tolarjev na mesec. Takoj ko bo ta denar prišel na žiro račun železnic, ga bo SDK usmerila drugam za povračilo dolgov. Ta trenutek še vedno ni jasno, kako bomo 19. januarja železničarjem izplačali plače, če država ne bo podprla železnic z dodatnimi sredstvi. Bodo v tem primeru železničarji organizirali stavko? Stavka bo napočila takoj v noči z 19. na 20. januar, o čemer smo obvestili Janeza Drnovška ter ministra za finance in planiranje Gasparija in Kračuna. Kako naj bi potekala sanacija železnic? Nekoč se bodo tudi SZ morale rešiti preteklih dolgov (-osem milijard tolarjev) in začeti delovati na novih izhodiščih. Se zdaj ni uresničen sklep prejšnje skupščine, naj te izgube preidejo v javni dolg. Lani smo predlagali izdelavo sanacijskega elaborata, katerega vrednost je takrat znašala približno 60.000 nemških mark. To se je vladi zdelo predrago, zdaj pa se je odločila, da je treba uresničiti ta sanacijski program in je objavila razpis. Sanacijski program nam ne bo dal nove žele- zniške postaje v Celju, ki jo nujno potrebujemo, ne denarja za obnovo si-gnalno-varnostnih naprav ali novih tirnic . . • Pri uresničitvi sanacijskega programa bo vloga države vsekakor bistvena, sicer pa tako delajo vse države na svetu, ki želijo imeti dobro železnico. Menite, da je bila ustrezna pot, ki jo je ubrala vlada, ko je zagrozila vodstvu železnic z zamenjavami, in to kmalu potem, ko je sama imenovala upravni odbor? Menim, da je bilo ukrepanje proti upravnemu odboru žalitev za ljudi, ki so v njem zelo pridno delali od 2. septembra. Predlagali so vrsto ukrepov, ki jih vlada ni hotela dati niti na dnevni red. Ti ljudje niso v glavnem niti eksistenčno povezani z železnicami, saj smo namenoma izbrali dobre strokova-njake in gospodarstvenike zunaj železnic. Med njimi so denimo predstavnik Luke Koper, direktor Kompasa ali pa Boris Mikoš. Slednji je v preteklosti uspešno izpeljal graditev karavanškega predora. Določene spremembe v poslovodnem odboru bodo vsekakor potrebne in seveda bo treba čimprej sprejeti novi zakon o železnicah. NOVICE OPRAVIČILO Uredništvo se bralcem opravičuje zaradi neljube pomote, ki se nam je zapisala v petek, 15. januarja 1993.V članku o Impolu, objavljenem naj tej strani, bi morala biti kot kraj dogodka navedena Slovenska Bistrica in ne Ilirska Bistrica. Aa/ ZA VOD REPUBLIKI SLOVENIJE ZA STATISTIKO Povprečne plače v podjetjih in drugih organizacijah v Republiki Sloveniji, november 1992 SKUPAJ 64.246 GOSPODARSTVO 60.472 NEGOSPODARSTVO 79.123 SKUPAJ 38.945 GOSPODARSTVO 36.888 NEGOSPODARSTVO 47.054 Podaljšana veljavnost enostranskih ukrepov LJUBLJANA - Z ministrstva za zunanje zadeve RS so sporočili, da je ministrski svet Evropske skupnosti 21. decembra lani podlajšal veljavnost enostranskih ukrepov, ki določajo pogoje izvoza slovenskega blaga na tržišče ES. Do podaljšanja navedenih ukrepov je prišlo, ker še ni stopil v veljavo sporazum o sodelovnju in trgovinski izmenjavi med Evropsko skupnostjo in Slovenijo, ki so ga novembra minulega leta parafirali v Bruslju. Tista slovenska podjetja, ki so v letošnjem letu izvažala blago v Italijo, so morala še pred nekaj dnevi plačevati polne carine in druge dajatve za blago, ki so ga izvozili po 1. januarju 1993, saj nekatere italijanske carinarnice niso upoštevale sklepa ministrskega sveta ES. Do teh težav je prišlo zaradi zamude pri objavi teh ukrepov v uradnem listu ES. Po zagotovilu italijanskih uradnih krogov so tudi njihove carinarnice že prejele ustrezno obvestilo, po katerem morajo v celoti spoštovati sklep o podaljšanju veljavnosti ukrepov, ki določajo pogoje preferencialnega izvoza slovenskega blaga na tržišče ES. (STA) V Avstriji ne odkupujejo čeho-slovaške krone DUNAJ - Vrsta avstrijskih bank je nehala kupovati čehoslovaške krone, saj se bojijo, da bosta Češka in Slovaška republika kmalu izdali svoji lastni valuti, banke pa pustili na cedilu s šopi bankovcev brez vrednosti. »Zdaj ne odkupujemo ničesar«, je v petek povedal predstavnik Raiffeisen Bank Wien. Tudi pri Laenderbank Austria AG., največji avstrijski banki, so povedali, da so prenehali kupovati krono. »Nobenih jamstev nimamo, da bi te bankovce kasneje lahko zamenjali v novo valuto, je povedal njihov predstavnik.« (Reuter) SLOVENIJA / OBČINSKE OBVEZNICE V Trbovljah ni denarja za izplačilo obveznic Občina je že lani imela velik primanjkljaj TRBOVLJE - Prvega januarja je zapadel v plačilo četrti kupon obveznic občine Trbovlje, ki ob obrestih prinaša že tudi dolžnost izplačevanja glavnice. Ljubljanska banka, banka Zasavje, ki občini servisira obveznice, bi tako morala občini predložiti računa za 79 milijonov tolarjev, vendar so počakali, saj se je proračunsko leto izteklo šele 15. januarja. Ce država ne bo kakorkoli posegla, bo trboveljska občina imela blokiran žiro račun, saj denarja nimajo. Ze lansko leto so zaključili s 56 milijoni tolarjev primanjkljaja. Problema občina ne bo mogla razrešiti sama, vendar je to šele začetek njenih težav; zaradi občinskih obveznic bo tolikšen račun namreč dobivala vsakega pol leta. Trboveljska občina je Ministrstvo za finance predlaga parlamentu, naj sprejme spremembe zakona o financiranju javne porabe in tako omeji zadolževanje občin zaradi izdajanja obveznic. Zakon o financiranju javne porabe dopušča občinam tudi dolgoročno zadolževanje, vendar le za financiranje dejavnosti gospodarske infrastrukture. Tako je v letih 1990 in 1991 deset občin izdalo obveznice, skupaj vredne 100, 5 milijona nemških mark. Po podatkih ministrstva za finance predstavlja ta znesek 135 odstotka tekoče porabe teh občin. Ministrstvo ugotavlja, da občine, sredstev, zbranih z obveznicami, niso uporabljale v skladu z zakonom, temveč so ga uporabile predvsem za prestrukturiranje go- na dela na področju komunalne infrastrukture, da bi bile šole brez elektrike, vode... V Trbovljah tudi dokazujejo, da se je vlaganje v reševanje njihovega gospodarstva splačalo. Strojegradnja in Iskra-Semicon sta državnemu proračunu prek davkov in prispevkov v tem času plačali vsaj sedem milijonov mark. Brez občinske intervencije teh podjetij ne bi bilo, država pa bi namesto prihodkov imela obveznosti do dodatnih tisoč brezposelnih. Hkrati tudi dokazujejo, da je njihova metodologija izračunavanja dovoljenega obsega javne porabe ustrezna. Tako je državna blagajna v trboveljski proračun lani prispevala le 16 odstotkov potrebnega denarja, republiško povprečje pa je kar za 10 odstotkov višje. spodarstva, kar pomeni, da je večina obveznic v rokah poslovnih bank. Ministrstvo ocenjuje, da »občine pri izdaji obveznic ne upoštevajo zapletenega gospodarskega ravnotežja, medsebojne odvisnosti proračuna države in občin ter povezanosti denarne in proračunske politike na državni ravni, zaradi Cesar ni mogoče voditi koordinirane politike.« Ministrstvo ocenjuje, da vrednost izdanih obveznic ni v sorazmerju z velikostjo občinskih davčnih virov, zato je po njihovem mnenju vprašljivo tudi izplačilo občinskih obveznic. Zaradi takih primerov pa bi se lahko med državljani pojavil »-dvom v kredibilnost slovenskega finančnega trga.« (K. F.) Roman Rozina lani opozarjala, do bo do tega prišlo; državi je predlagala, naj pokrije dobrih sedem milijonov mark iz obveznic, s katerimi so v Trbovljah reševali delovna mesta v dveh podjetjih. Prišlo je le do načelnega dogovora, država se je s tem predlogom, tako se je vsaj zdelo, strinjala. Ob tem je občina opozarjala še na nepravično metodologijo, po kateri se računa obseg javne porabe. 79 milijonov tolarjev obveznosti je enako celotnemu trimesečnemu prilivu denarja v proračun, če pa bi proračunskim porabnikom izplačevali zgolj zajamčene osebne dohodke, bi bil čas plačevanja sedem mesecev. Seveda pa si nihče ne zna predstavljati, da bi ustavili izplačevanje socialnih pomoči, da ne bi poskrbeli niti za osnovna vzdrževal- Foto: Srdan 2ivulovič/TRIO S.A.C.E. / ZAVAROVANJE IZVOZA Prvi krediti za Slovenijo Prvo zavarovalno kritje odobrili za pogodbo z Mlinotestom Vlasta Bernard TRST - Italijanska državna družba za zavarovanje zunanjetrgovinskih poslov S.A.C.E. je 14. januarja sprostila lansko poletje odobreni zavarovalni znesek v višini 50 milijard lir za italijanski izvoz v Slovenijo. Gre za zavarovanje srednjeročnih financiranj (v času od dveh do petih let) pri političnem in komercialnem tveganju izvoza v Slovenijo, ki ga je Italija po razpadu Jugoslavije ukinila, za Slovenijo pa je ohranila le možnost zavarovanja kratkoročnih izvoznih financiranj (do dveh let). Prvo zavarovalno kritje iz tega zneska je družba S.A.C.E. odobrila tržaški lizinški družbi Leasest, med delničarji katere je tudi Tržaška kreditna banka. S.A.C.E. je zavarovala Leasestovo operacijo finančnega zakupa v znesku 3, 862 milijarde lir, ki bo italijanskemu proizvajalcu tehnologije za prehrambeno industrijo, podjetju Primavera iz Verone, omogočila izvoz strojev v Ajdovščino, kjer so skupaj z Mlinotestom že ustanovili mešano proizvodno podjetje. Z novimi italijanskimi stroji, pridobljenimi s finančnim zakupom - kot nam je povedala odgovorna za mednarodni lizing pri tržaškem Leasestu, Mirjam Koršič - bo Mlinotest povečal svojo udeležbo v živilskem sektorju zahodnih držav, s čimer bo prispeval k vključitvi Slovenije v evropski proizvodni svet. Finančno kritje za to operacijo, za katero sta Leasest in Mlinotest podpisala pogodbo že maja lani in ki jo jamči Ljubljanska banka, bo izvedeno preko zavoda za srednjeročno kreditiranje Mediocredito Furlanije -Julijske krajine; Mlinotest pa bo lahko izkoristil tudi po italijanskem zakonu predvideno olajšavo, in sicer znižanje obresti, ki ga omogoča finančni prispevek osrednjega zavoda za srednjeročno kreditiranje Mediocredito iz Rima. Pri Leasestu ne skrivajo zadovoljstva, ker je S.A.C.E. in z njo italijanska država v odnosu do Slovenije končno odpravila hipoteko, ki je bila na zunanjetrgovinske posle z mlado sosednjo državo postavljena ob razpadu Jugoslavije in vojni na Balkanu. Italijanska država namreč s tem sprejema nase riziko, ki bi ga sicer morali nositi sami gospodarstveniki; s tem jim lajša delo in objektivno spodbuja zanimanje za posle s Slovenijo. Po besedah Mirjam Koršič pa tržaški Leasest medtem čaka na odobritev zavarovalnega kritja nadaljnjih, sicer že sklenjenih pogodb v vrednosti treh milijard lir. med katerimi so tudi p°' godbe s slovenskimi partnerji. Naj dodamo, da se z odobritvijo zneska za srednjeročno zavarovanje izvoznih poslov s Slovenijo le-ta uvršča med italijanske partnerje z omejenim rizikom, kakršni so Češka, Madžarska in Poljska, medtem ko rizični status ohranjajo Rusija, Romunija, Bolgarija in Hrvaška. GOSPODARSTVO Sobota, 16 januarja 1993 MENJALNIŠKI TEČAJI 15. januar 1993 Nemška marka Avstrijski šiling Italijanska lira -prodajni- A Banka 61,90 62,85 8,72 8,90 6,40 6,82 Avtohiša Ljubljana* 62,00 62,50 8,70 8,83 6,30 6,70 Ažur* 61,80 62,50 8,70 8,89 6,40 6,80 1 I I h 61,38 62,51 8,59 8,79 6,53 6,70 °eia vrtnica 61,80 62,80 8,70 8,95 6,40 6,80 Bobr Fužine 61,70 62,40 8,70 8,88 6,45 6,90 Bobr Trzin 61,70 62,40 8,70 8,88 6,45 6,90 BTC terminal Sežana 61,70 62,50 8,70 8,85 6,50 6,75 °TC d.d. Ljubljana 62,00 62,80 8,75 8,90 6,50 6,80 Brc,ar d.o.o. Koper 61,55 62,19 8,66 8,80 6,40 6,75 Corne 2 Us* 62,00 62,80 8,60 8,80 6,40 6,80 Creditanstalt - Nova banka 61,40 62,40 8,70 8,90 6,20 6,80 Dom na trgu 62,20 62,49 8,76 8,84 6,25 6,75 Dom - Kaffe Domžale* 62,10 62,40 8,78 8,89 6,55 6,75 r Ennona Globtour 61,35 62,50 8,68 8,92 6,20 6,67 r Euroservis Sežana 62,00 62,30 8,70 8,80 6,56 6,65 Euroturs International* 61,80 62,60 8,75 8,85 6,50 6,85 Feniks d.o.o.* 61,65 62,35 8,62 8,84 6,43 6,70 Fiba Koper 61,70 62,20 8,60 8,76 6,45 6,80 Firadas Idrija 61,95 62,80 8,70 8,90 6,40 6,70 Golfturist 61,90 62,65 8,70 8,88 6,35 6,90 Hida* Hipotekarna banka Koper* 62,00 62,50 8,75 8,90 6,50 6,80 61,55 62,50 8,65 8,88 6,35 6,75 Hram Rožice Mengeš Hranilno kreditna služba 62,00 62,30 8,70 8,90 6,10 6,90 61,80 62,68 8,70 8,88 6,32 6,83 'lirika Ilirska Bistrica 61,20 62,38 8,55 8,73 6,30 6,61 'lirika Slovenj Gradec 61,98 62,55 8,71 8,83 6,20 6,62 Hirika Postojna 61,71 62,34 8,66 8,75 6,50 6,69 Ulrika Sežana 61,92 62,29 8,69 8,80 6,57 6,65 Italdesign Nova Gorica* 61,80 62,50 8,70 8,83 6,55 6,67 Klub Slovenijales 61,40 62,50 8,70 8,90 6,40 6,80 Komercialna banka Triglav 61,54 62,60 8,65 8,86 6,34 6,75 Kompas Hertz Celje* 61,90 62,40 8,75 8,85 6,40 6,70 Kompas Hertz Velenje* 61,50 62,40 8,75 8,85 6,40 6,70 Kompas Hertz Idrija* 61,90 62,40 8,75 8,85 6,40 6,70 Kompas Hertz Tolmin* Kompas Hertz Novo Mesto* 61,90 62,40 8,75 8,85 6,40 6,70 61,90 62,40 8,75 8,85 6,40 6,70 Kompas Hertz Krško* 61,90 62,40 8,75 8,85 6,40 6,70 Kompas Hertz Bled* 61,90 62,40 8,75 8,85 6,40 6,70 Kompas Fintrade 62,00 62,49 8,70 8,89 6,35 6,89 Kompas Hol!days* 62,00 62,40 8,75 8,90 6,35 6,80 Ubertas Koper 61,80 62,30 8,68 8,80 6,50 6,70 ljubljanska banka d.d. 61,35 62,85 8,67 8,93 6,43 6,78 j-B Banka Zasavje Trbovlje 61,50 62,50 8,74 8,88 6,55 6,90 IB Dolenjska banka N.M. [-B Komercialna banka N. G. 61,60 62,70 8,67 8,85 6,43 6,80 61,06 62,55 8,57 8,96 6,32 6,72 IB Kreditna banka MB d.d.* 61,40 62,85 8,70 8,90 6,40 6,97 IB Splošna banka Celje 61,80 62,60 8,70 8,80 6,62 6,90 IB Splošna banka Koper* 61,02 62,40 8,54 8,73 6,30 6,62 Ma-vir 62,00 62,50 8,65 8,88 6,40 6,85 Medla* 62,00 62,50 8,70 8,80 6,50 6,75 Mercator Turist 61,80 62,50 8,68 8,85 6,40 6,81 i I 61,90 62,30 8,73 8,88 6,50 6,90 Otok Bled 62,10 62,72 8,79 8,88 6,44 6,72 Petrol* Poštna banka Slovenije* 62,00 61,30 62,30 62,39 8,60 8,40 8,85 8,84 6,40 6,20 6,80 6,69 Probanka Maribor 61,55 62,80 8,70 8,90 6,60 6,80 Publikum Ljubljana 62,00 62,29 8,75 8,89 6,50 6,78 Publikum Celje 61,95 62,29 8,72 8,82 6,40 6,79 Publikum Dobova 61,80 62,54 8,52 8,87 6,35 6,85 Publikum Kostanjevica 61,80 62,54 8,52 8,87 6,35 6,85 Publikum Krško 61,80 62,54 8,52 8,87 6,35 6,85 Publikum Maribor 62,06 62,28 8,76 8,83 6,30 7,09 Publikum Metlika 62,00 62,50 8,60 8,80 6,30 6,70 Publikum Mozirje 61,60 62,28 8,72 8,81 6,30 6,80 Publikum Novo Mesto 61,80 62,50 8,65 8,80 6,20 6,75 Publikum Piran 61,50 62,30 8,56 8,70 6,34 6,57 Publikum Ptuj 61,60 62,45 8,73 8,85 6,30 6,70 Publikum Sevnica 61,70 62,50 8,65 8,85 6,45 6,79 Publikum Šentilj 62,06 62,28 8,76 8,83 6,30 6,85 Publikum Šentjur pri Celju 62,05 62,39 8,70 8,80 6,40 6,90 Publikum Trebnje 61,52 62,48 8,66 8,84 6,40 6,75 Publikum Zagorje 61,85 62,25 8,70 8,80 6,50 6,85 Publikum Žalec 61,95 62,30 8,73 8,84 6,42 6,79 Roja 62,05 62,50 8,75 8,85 6,40 6,75 Shalaby Koper 61,70 62,20 8,60 8,80 6,46 6,72 Simotisk* 61,80 62,50 8,70 8,85 6,40 6,80 SKB banka d.d. Ljubljana** 61,83 61,92 8,78 8,80 6,52 6,71 Siovenijaturist Slovenska investicijska banka* 62,00 62,35 8,73 8,83 6,56 6,69 62,00 62,80 8,70 8,90 6,40 6,80 SLhranilnica in posojilnica 61,90 62,50 8,70 8,87 6,40 6,75 SZKB d.d. Ljubljana 61,80 62,68 8,70 8,88 6,32 6,83 Sonce 62,05 62,40 8,70 8,90 6,42 6,84 Štajerska banka obrti in pod j. 61,60 62,40 8,69 8,84 6,40 6,95 Tartarus Postojna 61,48 62,34 8,62 8,75 6,42 6,66 Tori* 62,00 62,50 8,75 8,88 6,45 6,75 Tourist Service 61,50 62,30 8,62 8,77 6,35 6,/3 Upimo 62,00 62,25 8,75 8,85 6,50 6,75 Wilfan velja danes:" Zaračunavaj 62,10 o provizijo 62,50 8,75 8,85 Menjalnica hida Mokrita tržnica Ljubljana IŠČEMO NOVE SODELAVCE Pisne prijave z življenjepisom pošljite na naslov: HIDA TRADE FINANCE, Koželjeva 6, Ljubljana_ BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 11 z dne 15. januarja — Tečaji veljajo od 16. 1. 1993 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE 1 država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 66,8173 67,0184 67,2195 Avstrija 040 šiling 100 868,2165 870,8290 873,4415 Belgija 056 frank 100 296,6742 297,5669 298,4596 Kanada 124 dolar 1 77,3906 77,6235 77,8564 Danska 208 krona 100 1580,7966 1585,5533 1590,3100 Finska 246 marka 100 1828,7887 1834,2916 1839,7945 Francija 250 frank 100 1804,3559 1809,7853 1815,2147 Nemčija 280 marka 100 6108,1786 6126,5583 6144,9380 Grčija 300 drahma 100 — 45,8757 46,0133 Irska 372 funt 1 — 161,4961 161,9806 Italija 380 lira 100 6,6213 6,6412 6,6611 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 — 11,0000 — Japonska 392 jen 100 78.3566 79,0939 79.3312 Nizozemska 528 gulden 100 5433,2249 5449,5736 5465,9223 Norveška 578 krona 100 1441,8356 1446,1741 1450,5126 Portugalska 620 escudo 100 67,8619 68,0661 68,2703 Švedska 752 krona 100 1369,4537 1373,5744 1377,6951 Švica 756 frank 100 6676,2392 6696,3282 6716,4172 Velika Britanija 826 funt šterling 1 152,7045 153,1640 153,6235 ZDA 840 dolar 1 99,2457 99,5443 99,8429 Evropska Skupnost 955 ECU 1 119,9219 120,2827 120,6435 Španija 995 peseta 100 86,0031 86,2619 86,5207 Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 16. JANUARJA 1993 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) (A) tolarski del (B) devizni skupaj del APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 15.MARCA 1993: 1,000,000 591,098 605,209 1,196,307 58 61,2656 118,2197% 121,0418% 119,6307% 100,000 59,110 60,521 119,631 Od 31.12. 1992 Banka Slovenije ne bo več objavljala podatkov za blagajniške zapise z dospelostjo 10.12.1992. Znesek za izplačilo teh zapisov je do 10.12.1995 enak znesku na dan 31.12.1992 MENJALNI TEČAJ ZA HRD 15. JANUAR 1993 vSLTzalOO HRD menjalnica nakupni prodajni Ažur 9,00 11,00 Bela vrtnica 8,00 12,00 Banka Zasavje 8,00 14,00 Hida* 9,00 11,90 Hipotekarna banka Koper 7,00 11,00 Hirika Ilirska Bistrica 9,00 13,00 (lirika Postojna 9,00 13,00 Hirika Sežana 9,00 13,00 Otok 8,50 13,00 Slovenijaturist 8,00 11,50 Tori 8,00 12,00 Tečaj velja danes:* 15. JANUAR 1993 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1470,00 1520,00 nemška marka 915,00 935,00 francoski frank 269,00 277,00 holandski gulden 810,00 835,00 belgijski frank 44,30 45,65 funt šterling 2280,00 2355,00 irski šterling 2400,00 2470,00 danska krona 235,00 242,50 grška drahma 6,30 7,25 kanadski dolar 1150,00 1190,00 japonski jen 11,30 12,25 švicarski frank 990,00 1025,00 avstrijski šiling 129,00 133,30 norveška krona 214,00 220,50 švedska krona 204,00 210,50 portugalski escudo 9,30 10,35 španska pezeta 12,25 13,25 avstralski dolar 990,00 1030,00 madžarski florint 11,00 15,50 slovenski tolar 14,50 15,00 hrvaški dinar 1,20 2,00 15. JANUAR 1993 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajni! ameriški dolar 11,2000 11,7000 kanadski dolar 8,7000 9,1000 funt šterling 17,1500 17,9500 švicarski frank 752,0000 782,0000 belgijski frank 33,4000 34,7000 francoski frank 203,0000 211,0000 holandski gulden nemška marka 612,5000 689,7000 636,5000 715,7000 italijanska lira 0,7380 0,7780 danska krona 177,0000 184,0000 norveška krona 162,0000 169,0000 švedska krona 153,0000 160,0000 tinska marka 204,5000 214,5000 portugalski escudo 7,6500 8,0500 španska peseta 9,7000 10,2000 japonski jen 8,8500 9,2500 slovenski tolar 10,7000 11,7000 hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu pa za 1 enoto v 0,0850 alute. KMEČKA BANKA - GORICA 15. JANUAR 1993 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1475,00 1520,00 nemška marka 915,00 935,00 francoski frank 268,00 279,00 holandski gulden 808,00 828,00 belgijski frank 44,00 45,00 funt šterling 2270,00 2320,00 irski šterling 2395,00 2445,00 danska krona 235,00 245,00 grška drahma 6,50 7,50 kanadski dolar 1152,00 1187,00 švicarski frank 1000,00 1020,00 avstrijski šiling 129,00 134,00 slovenski tolar 14,50 15,00 Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 16. januarja 1993 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija šiling 100 878,7095 881,5523 Francija frank 100 1826,1628 1832,0708 Nemčija marka 100 6182,0000 6202,0000 Italija lira 100 6,7013 6,7230 V.Britanija funt 1 154,5500 155,0500 ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne dolar i okvirni. Pr tečaje na 1 i konkre trgu de 100,4451 rtnih poslih je mo; iviz oz. poseben c 100,7701 žno odstopanje j ogovor. banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor DEM 61,70 61,95 SKB Banka d.d. DEM 61,79 61,99 Tečaii so okvirni. Pri konkretnih poslih ie možno odstopanje. Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 16. januarja 1993 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Creditanstalt- Nova banka DEM 61,79 62,00 Bank Austria DEM 61,74 61,99 UBK banka DEM 61,65 61,90 SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda DEM tF so dolo niči Banke lije poveč Ijajo za o ri večjih pr zavezujen aju In v s e. 61,75 čeni na pod Slovenije, p ono oziroma dkup prilivov livih in naku no kupovati račun čari 1 i in staregc 872,1726 deviznega varče 874,7970 vonja. 877,4214 1 15. DECEMBER 1992 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 10727,05 10759,33 10791,60 Kanada dolar 1 915,53 918,28 921,04 Francija frank 100 22185,44 22252,20 22318,95 Nemčija marka 100 75473,52 75700,63 75927,73 Italija lira 100 85,96 86,22 86,47 Švica frank 100 84303,84 64557,52 84811,19 R. Hrvaška dinar 100 — 197,03 — Jugoslavija dinar 100 — 115,00 — R. Slovenija tolar 100 — 1231,45 — ZDA dolar 1 1177,38 1180,92 1184,47 SVET Sobota, 16. januarja 1993 NOVICE Evropska komisija za boj proti mafiji MARSEILLE - Pet južnoevropskih pravosodnih ministrov (iz Francije, Italije, Španije, Grčije in Portugalske) se bo sestalo v nedeljo in ponedeljek v Arlesu, da bi potrdili svojo solidarnost z bojem proti mafiji in opozorili na položaj človekovih pravic v Evropi, so povedali v pravosodnih krogih. Srečanje nadaljuje evropski vrh, ki je bil 18. septembra v Bruslju, kjer so se zbrali vsi pravosodni in notranji ministri Evropske skupnosti. Direktorica komisije za kriminalne zadeve je Liliana Ferraro, ki je hkrati na novo zadolžena tudi za boj proti mafiji v Italiji. Poleg ministrov se bodo srečanja udeležili tudi Tomas dela Quadra-Salcedo (Španija), Alvaro Laborinho-Lucijo (Portugalska) in Anna Benakis (Grčija). (Reuter) Nova podkupovalna afera v Italiji RIM - Italijanski senat je izglasoval odvzem poslanske imunitete nekdanjemu prometnemu mininistru Carlu Berliniju, sicer uglednemu članu Krščansko demokratske stranke, in enajstim senatorjem. Dolžijo jih vpletenosti v podkupovalno afero v zvezi z javnimi deli na beneškem letališču. Senat je zavrnil odvzem poslanske imunitete enajstim drugim senatorjem, glasovati pa mora še o odvzemu imunitete dvajsetim poslancem. Dvanajst odvzemov poslanske imunitete pomeni rekord v italijanski parlamentarni zgodovini. ( Reuter) Ukrajina in Rusija si bosta razdelili črnomorsko floto MOSKVA - Sporazum med Rusijo in Ukrajino o razdelitvi črnomorske flote bo verjetno podpisan na srečanju ruskega in ukrajinskega predsednika Jelcina in Krav-čuka, ki bo potekalo v ruskem glavnem mestu v torek. Po predlogu sporazuma naj bi prehodno obdobje do dokončne razdelitve flote trajalo do leta 1995. V tem času naj bi jo vodilo skupno poveljstvo. Komandant flote naj bi bil po dobro obveščenih vojaških virih admiral Edvard Bal-tin. Vojaški analitiki pa še zmeraj dvomijo o podpisu sporazuma, saj so razhajanja med državama še vedno velika. Medtem ko Rusija vztraja, da se morajo poleg flote deliti tudi spremni objekti na kopnem, Ukrajina sodi, da je mogoče deliti samo floto. (Cina) IRAK / SVETA VOJNA Nov ultimat Huseinu Američani so pripravljeni ponovno napasti Irak BAGDAD - Iraški vladni dnevnik Al-Jamhouriyah je danes na naslovni strani objavil poziv predsednika Sadama Huseina na džihad, sveto vojno proti Satanu, ki ga predstavljajo ZDA in pro-tiiraška koalicija v celoti. Glavni urednik pa je v komentarju dodal, da Irak nima nobene druge možnosti, kot da gre v neenakopraven boj, ki mu ga je vsilila ameriška administracija. Nobena suverena država ne bi sprejela prepovedi letenja svojih letal v svojem zračnem prostoru, zato tudi Irak ne bo pristal na omejevanje svoje suverenosti na jugu in severu države, piše Al-Jamhouriyah. Ameriški obrambni minister Dick Cheney pa je v intervjuju za televizijsko mrežo NBC izjavil, da so zavezniške sile pripravljene ponoviti zračni napad na Irak, če bi se izkazalo, da iraški samodržec Husein še vedno ni pripravljen sprejeti resolucij Varnostnega sveta ZN, umakniti še preostalih raket z 32. vzporednika in dati dovoljenja za prihod posebne komisije OZN, ki naj bi nadzorovala iraško razorožitev. Pri tem je poudaril, da nova administracija pod vodstvom novega predsednika Clintona popolnoma podpira ravnanje odhajajoče Bushove administracije, zato naj si Husein ne dela utvar, da se bo ameri- ška politika do Iraka po 20. januarju spremenila. Po zadnjih raziskavah javnega mnenja kar 83 odstotkov Američanov podpira poseg ameriških sil proti Iraku. Gallupov inštitut je celo objavil podatke, po katerih kar dva od treh anketirancev menita, da bi morale ZDA napasti Irak in tako strmoglaviti Sadama Huseina. Po svetu so odmevi na zadnji poseg zavezniških sil v Zalivu sila različni. Večina zahodnih držav jo navdušeno podpira, posebno še države Evropske skupnosti, le Italijani so užaljeni, ker o posegu niso bili vnaprej obveščeni. V arabskem in islamskem svetu so odmevi različni. Tako iranski zunanji minister Velajati meni, da ima Zahod politiko dvojnih meril. Medtem ko zaradi nespoštovanja resolucij OZN intervenira v Iraku, pa hkrati velike sile, predvsem stalne članice VS Združenih narodov, niso pripravljene zagotoviti spoštovanja resolucij ZN, ko gre za Srbijo in Izrael. Palestinska predstavnica Hanan Ašra-vi pa je izjavila, da Palestinci obsojajo napad na Irak, saj ZN hkrati 400 izgnanih Palestincev prepuščajo usodi, Irak pa napadajo z orožjem, ker krši pravila mednarodne skupnosti. Očitno za Izrael ne veljajo pravila, ki veljajo za Irak, meni Ašravijeva. (Agencije, M. O.) SLOVAŠKA / SPORNI JEZ Ne morejo se zmeniti Zaradi elektrarne pred mednarodno sodišče BRATISLAVA -Tripartitna komisija izvedencev, Slovakov, Madžarov in predstavnikov Evropske skupnosti, je v četrtek v Bratislavi začela nov krog pogajanj, v katerem želijo pripraviti izhodišča za sporazum o režimu razdelitve voda, ki jih zadržuje sporni jez hidroelektrarne v Grabčikovem na Donavi. Hidroelekrarno sta nekdanja CSFR in Madžarska sicer začeli graditi skupaj, po padcu nekdanjih režimov pa so se stvari precej zapletle, saj je Madžarska od projekta odstopila, CSFR pa pri njem kljub vsehiu vztraja. Prvo srečanje na Slovaškem, v državi, ki je s 1. januarjem postala samostojna, je namenjeno nadaljevanju slovaško-madžarskih pogajanj, ki so bila decembra v Bruslju. Pogajanja potekajo s pomočjo posredovanja predstavnikov Evropske komisije. V četrtek je slovaško delegacijo vodil Dominik Kocinger, madžarsko akademik Gabor Vida, evropsko pa VVillem Aldershoff. Cilj komisije je, da določi razdelitev voda v osnovni strug1 Donave in v odvodnem kanalu, ki P6' lje od hidroelektrarne Grabčikovo v pr1' hodnjih mesecih’ kot je izjavil Dom1' nik Kocinger. Ob 6 državi sta se odločb' li, da bosta dokončno arbitražo o tem prepustili mednarodnemu sodišču v Haagu. Slovaki so v Grabčikovem - potem ko so se Madžari, ki naj bi zgradili hidrocen-tralo v NagymarosU na svoji strani mej6 - umaknili jez, prav tako pa tudi odvodni kanal, ki omog°' ča nemoteno plovbo po Donavi vse leto. Hidrocentrala, k1 ima pet turbin, na) bi prav tako oskrbovala del potreb p° električni energij1’ ki jih ima Slovaška. Izvedenci so 2e zjutraj odpotovali v Cunovo, kjer se začne odvodni kanal, da bi »ugotovili obseg škode, ki so jo povzročile visoke vode« v lanskem novembru, kot so sporočili istl viri. Del pri utrjevanju jezu januarja niso mogli nadaljevati zaradi zmrzali. (AFP) Teden pod povečevalom Boris Cerni________________ PETEK - V senci hu- za uboj v Sarajevu. Poi- kjer si je Radovan Kara-dih bojev v BiH ali pa menovali so ga sarajevski džič v zadnjem trenutku prav zaradi teh sta so- atentat in podobnosti z premislil, prihranil Slo-predsednika konference letom 1914 je kar nekaj, bodanu Miloševiču voja-o nekdanji Jugoslaviji Ker so zločin nad članom ško posredovanje Zahoda Cyrus Vanče in David bosansko-hercegovske in sprejel mirovni načrt Ovven v Ženevo povabila vlade Hakijem Turajli- prihodnje povojne uredi-človeka, ki bi lahko usta- čem zagrešili bosanski Sr- tve BiH. V Makedoniji, za vil vojno v Bosni in umi- bi, jih je mednarodna katero mnogi menijo, da ril razmere na vročem skupnost ponovno obso- bi bila lahko naslednja žr-Balkanu. Ponovno se je dila in označila za najbolj tev balkanskih vojnih vi-zaostrilo tudi na Bli- odgovorne za balkanski her, so bili ljudje vznemi-žnjem vzhodu, kjer se je pekel. Prebivalci teh ne- rjeni zaradi vse pogostej-iztekel ultimat Zahoda, ki srečnih krajev pa so kri- ših preletov grških letal, je od iraškega voditelja vdo zvaliti na mednaro- SREDA - Dvoličnost Sadama Huseina zahte- dne mirovne sile, ki bi ZDA pri pojmovanju val umik raket z juga Ira- atentat zanesljivo lahko »nove svetovne ureditve ka. Malo severneje, v preprečile. Napetost med se je pokazala, ko so za-Turtiji, pa je vedno topli ZDA in Irakom je za tre- vezniska letala napadla Carigrad prekrila snežna nutek popustila, saj naj bi nekatere strateške cilje v odeja, kar mnogih niti ni Iračani umaknili rakete in Iraku. Nova zalivska voj-presenetilo v tej toplo- letala s spornega območja na? Ne, samo zaušnica hladni zimi. okoli 32. vzporednika. Sadamu Huseinu. Kdaj SOBOTA - Iraški vodi- PONEDELJEK - Na že- pa jo bo dobil Slobodan telj Sadam Husein je z nevskem odru se je poja- Miloševič? - V Parizu se odločnim »ne« zavrnil vil Slobodan Miloševič, je 115 ministrov dogovo-ultimat ZDA in njenih za- po mnenju Zahoda go- rilo za prepoved uporabe veznikov ter s tem prispe- spodar balkanske vojne kemičnega orožja. Nad val k novi zaostritvi na ati miru. Vendar se je za evropsko celino pa vsee-območju Perzijskega zali- precej trši oreh izkazal no še naprej straši duh va. Kriza je stopila v voditelj bosankih Srbov Černobila, jedrske elek-ospredje svetovnih in do- Radovan Karadžič. trarne, ki jo je ta teden mačih medijev tik pred In medtem ko si župa- kar dvakrat zajel požar, iztekokm minulega leta, ni in prebivalci Istre želi- ČETRTEK - Ameriški ko so nad območjem ju- jo polotok brez vojakov in predsednik Bush si je z žno od 32. vzporednika orožja, si je neki hrvaški najnovejšim napadom na zavezniška letala sestreli- »jastreb« privoščil celo »- Irak zagotovil še zadnjo la iraški Mig. V Assisiju izlet« z raketno topovnja- zmago nad večnim sovra-se je papež Janez Pavel H. čo v Piranski zalivu. Naj žnikom Huseinom. Novi pogovarjal z dostojanstvo- je bila slovenska javnost voditelj edine svetovne niki vseh veroizpovedi in ob tem dogodku še tako velesile Bill Clinton, ki bo sprte strani na Balkanu ogorčena, se naši sosedje dolžnost prevzel čez ne-pozval, naj se nehajo bo- Hrvati zato niso kaj prida kaj dni, pa le ni tako »ob-jevati. zmeniti. Dan izzivanj v seden« z iraškim predse- NEDELJA - Pozivi, Jadranskem morju in Per- dnikom. akcije, protesti, dogovori, zijskem zalivu. Iračani so Kruti nadaljevanki o sporazumi pa generalom namreč ponovno, tako moriji, lakoti in mrazu v in nekaterim politikom kot pred dvema letoma, BiH se je pridružila še na tleh nekdanje Jugosla- vdrti v Kuvajt. ena tragedija. V mrzlem vije, kot kaže, letijo na TOREK - Čeprav so Baltskem morju je življe-gluha ušesa. Se več. Kot iraški vojaki v dveh dneh nje izgubilo več kot 50 da bi bili skrajnežem spo- kar trikrat kradli orožje v ljudi, ko se je v nemškem dbuda za še bolj nasilna Kuvajtu, je bil pogled sve- Riignu potopil poljski tra-in kruta dejanja; tako tudi ta usmerjen v Ženevo, jekt. INDIJA / NASILJE NAD MUSLIMANI Množica mirno opazovala linč V pogromih zoper muslimane pobili že najmanj 169 ljudi BOMBAV - Od srede zvečer so v Bombayu ubiti vsaj enajst ljudi; med njimi tri muslimane, ki so jih na silo potegniti iz avtomobilov, pretepli in zažgali. Dejanje so zagrešili hindujski uporniki v četrtek, iz stanovanj pa jih je pri tem početju sredi belea dne opazovalo na stotine ljudi. Enajst ljudi, ki so umrli od srede na četrtek, je tako zvišalo tudi uradno število mrtvih na 169 v desetih dneh, kolikor trajajo spopadi med pripadniki hindujske in muslimanske vere v tej trgovski prestolnici. Več časopisov navaja, da je tragična bilanca več kot 600 mrtvih.Ceprav je šlo za osamljene nasilne izgrede, so policijske oblasti v četrtek razglasile policijsko uro v 14 četrtih mesta. Zaprtih je bila večina šol, bank, ura- dov in trgovin. Do linčanja treh muslimanov je prišlo v bombajski četrti, v kateri prebiva srednji sloj. Kot so izpovedale priče, je skupina hindujskih upornikov ustavila manjši tovornjak, iz njega s silo potegnila tri moške in jim raztrgala obleko, da bi tako preverila, če so obrezani kot muslimani. Moške so potem pretepli, jih zaklali potiti z bencinom in zažga-li.Nekaj ur pred linčanjem so ubili dve osebi in podtaknili požar v 80 muslimanskih stanovanjih. Nasilje je terjalo šest smrtnih žrtev tudi v drugih četrtih.Nemiri so povezani z dogodki okoli mošeje v Ajodiji 6. decembra, ko so jo porušiti hindujski skrajneži. Po poročilu indijskega dnevnika Ek-spress je v izgredih umrlo 650 ljudi. (AFP) Do leta 1995 tri nove JE MOSKVA - Rusija bo kljub temu, da so leta 1986, po nesreči v jedrski elektrarni v Černobilu, ustavili izvajanje programov, in kljub vrsti požarov v tej nuklearki ta teden, nadaljevala z gradnjo jedrskih elektrarn, zatrjujejo njeni uradni predstavniki. Do leta 1995 naj bi tako po načrtu, ki ga je ruska vlada sprejela lani, zgradili tri nove jedrske reaktorje z močjo treh milijonov kilovatov. Eden od reaktorjev bo povsem enak tistemu iz čerbobilske nuklearke. Predstavnik ministrstva za jedrsko energijo Aleksander Lapšin je ob tem povedal, da so reaktor povsem posodobili in predelali, zato nima več nikakršne zveze s tistim, ki je aprila leta 1986 povzročil nesrečo v Černobilu. Do leta 2010 v Rusiji načrtujejo gradnjo številnih novih reaktorjev, čeprav teh načrtov vlada še ni sprejela.Černobilska nesreča, zaradi katere se je radioaktivno sevanje razširilo po Evropi in povzročilo precejšnjo ekološko škodo, je opozorila, da je nujno bolje poskrbeti za varstvo nukleark. (Reuter) DANSKA / PREMIEROV ODSTOP Mogoče je, da bo vlado sestavljal socialdemokrat Novi premier bi utegnil Dansko spet bolj približati Evropski skupnosti -Nova različica Maastrichta? KOBENHAVN - Potem ko je v petek odstopil predsednik danske vlade Poul Schliiter, obstaja možnost, da se vlada usmeri v levo. Ta obrat prihaja v slabem času za Dansko, saj je s 1. januarjem prevzela mesto predsedujoče v Evropski skupnosti. Čeprav so namreč njeni državljani lani na referendumu odločno zavrnili maastrichtski sporazum o evropski politični, gospodarski in denarni uniji, država le poskuša navezati stike s skupnostjo. Radikalna stranka, ki je doslej vzdrževala ravnovesje v vladi, se je v petek zavzela za to, da bi novo vlado oblikoval vodja opozicijske socialdemokratske stranke Poul Nyrup Ra-smussen. Poul Shliiter pa je dejal, da bi si želel, da bi to nalogo prevzel njegov kolega iz konservativne stranke, finančni minister Henning Dyremose, in to brez razpisovanja novih volitev. Poul Schliiter, predstavnik konservativne stranke, ki je na oblasti od leta 1982, je odstopil potem, ko so objaviti sodno poročilo o postopku izdajanja vizumov tamilskim beguncem. Poročilo, ki ga je pripravilo vrhovno sodišče in obsega 6.000 strani, ga bremeni zavajanja parlamenta, ko je leta 1989 prikrival nezakonito ravnanje pravosodnega ministrstva, ki je zavlačevalo z izdajanjem vstopnih vizumov tamilskim beguncem iz Srilanke, ki so na Danskem imeli sorodnike. K Schliiterjevemu odstopu je veliko prispeval tudi vodja socialdemokratov Rasmussen, ki je po od- kritju afere s tamilskimi begunci izjavil, da si je konservativna stranka s tem naredila veliko škode in da nima smisla, če se njena vlada še obdrži. Vladni obrat v levo odpira možnosti, da bi Danska ponovno začela razmišljati o novi inačici maastrichtskega sporazuma, ki bi j1 dovoljeval obdržati svojo denarno enoto. Shliiterjev odhod pomeni konec obdobja, v katerem se je Danska iz bolnika spremenila v državo z enim najbolj trdnih gospodarstev na stari celim-Rassmusen je pragmatik, ki je vodstvo socialdemokratske stranke prevzel lani p° hudih notranjih vrenjih, če pa bi prevzel mesto predsednika vlade, napovedujejo, da bi nadaljeval z ostro fiskalno politiko in trdnim tečajem krone. (Reuter) SVET Sobota, 16. januarja 1993 MAKEDONIJA / ZNANI SCENARIJ VOJN« ZLOČINI (2) NOVICE Makedonski Srbi hočejo referendum Srbska organizacija v Makedoniji zahteva predčasne volitve in popis prebivalstva Marjan Kos Otroci, starci in ženske v srbskih taboriščih V BiH kršijo vsa pravila humanitarnega prava Marko Krautberger SKOPJE - Srbi v Makedoniji zahtevajo, da se marca razpišejo predčasne parlamentarne volitve po proporcionalnem sistemu. Hkrati zahtevajo tudi razpis novega referenduma, na katerem bi se državljani odločili, ali se želijo priključiti ZR Jugoslaviji, do konca leta pa naj se pod nadzorstvom mednarodne skupnosti opravi nov popis prebivalstva. Vse te zahteve so sporočili v Sko-pju v petek na novinarski konferenci, ki jo je organizirala Demokratična stranka Srbov v Makedoniji, ker makedonske oblasti »neprestano provocirajo srbsko prebivalstvo«. Namestnik stranke Do-brivoja Tomiča je opozoril, da bodo v primeru, če se bodo makedonske oblasti Se naprej obnašale na tak način, Srbi »uporabili vse »samozaščitne ukre-Pe«, pomagala pa jim bo tudi matica. Jedro tiskovne konference za domaCe in tuje novinarje je bil novoletni incident v vasi Kučevište, dvajset kilometrov oddaljeni od Skopja, kjer so se spopadli makedonska policija in mladi Srbi. Do spopada je prišlo, ko so se Prebivalci uprli, da bi sneli zastavo nekdanje SFRJ, Miloševičeve in Sešljeve slike ter obraz s tiralice Interpola, ki je pred kratkim postal tudi poslanec v srbskem parlamentu, Željka Ražnjatoviča- Arkana. Vse te slike so bile v vasi obešene na vrhu vrtiljaka. Po policijskem poročilu so baje Srbi vzklikali: »To je Srbija!, Arkan, Arkan!, Stran od tod, to je srbsko ozemlje!« Demokratska stranka Srbov v Makedoniji ima seveda svojo verzijo teh dogodkov. Po besedah njenega vodje Borivoja Rističa je slo za »provokacijo, ki so jo pripravili v samem vrhu makedonskih oblasti«, s katero naj bi krivdo za lastno nesposobnost skušali prevaliti na druge. Rističu pa je medvedjo uslugo naredil prav eden od udeležencev spopada v Kučevi-stu, ki je sicer kot njegov vodja izjavil, da so zastavo SFRJ izobesili drugi na vasi. Vodja Demokratične stranke Srbov je moral tako pred očmi novinarjev popraviti mladeniča in ga »spomniti« na tisto, kar je sam povedal v uvodnih besedah, se pravi, da je zastavo izobesil »policijski pravokator« z namenom, da bi izzval nerede in tako našel alibi za razpostavitev mirovnih sil Združenih narodov ob meji s Srbijo. S tem se nikakor ne strinjajo prebivalci kumanovskega področja ob srbski meji. V poznih popoldanskih urah je bil v Kučevištu protestni shod, kjer so se zbrali predstavniki Srbov tudi iz drugih krajev Makedonije, povabili pa so tudi predstavnike makedonske policije, Kevsa in Unproforja. Vojnim zločincem s področja nekdanje Jugoslavije lahko poleg zločinov proti civilnemu prebivalstvu očitamo tudi kršenje določil, ki poskušajo vsaj delno humanizirati tako nehumano dogajanje, kot je oborožen spopad oziroma vojna. Najbolj znana konvencija, ki določa pravila vojskovanja, je ženevska konvencija o ravnanju z vojnimi ujetniki. Skupaj s konvencijo za zaščito civilnih oseb med vojno sestavlja teoretični okvir za ravnanje v primerih, ko gre za kaznivo ravnanje proti ljudem in materialnim dobrinam. Obema konvencijama so skupni prvi trije členi, ki določajo, kdaj se konvencija uporablja in kdo jo mora spoštovati. Pri tem je zanimivo, da konvencija zahteva spoštovanje določil tudi v primeru, ko katera izmed strani, vpletenih v oborožen spopad, ni podpisnica ženevske konvencije. Tretji člen te konvencije tako določa osnovna določila, ki jih je potrebno spoštovati in upoštevati. To so: obvezno humano ravnanje z neoboroženimi osebami, ranjenci, ujetniki in civilnim prebivalstvom na območju spopadov. Prepovedano je ogroža- ti njihova življenja, jih mučiti, posiljevati, žaliti njihovo osebno dostojanstvo, jih uporabljati kot talce in jih kaznovati brez postopkov, uveljavljenih v mednarodnem pravu. Vedno in povsod je potrebno poskrbeti tudi za ranjence, ne glede na njihovo raso, spol, prepričanje ali pripadnost nasprotni strani. Poleg tega je potrebno omogočiti tudi pomoč in udeležbo nepristranskih človekoljubnih organizacij, ki morajo ostati nevtralne. Konvencija v nadaljevanju natančneje opredeljuje različne primere: kdo ima status, pravice in dolžnosti vojnih ujetnikov, obveznosti strani, ki je zajela vojne ujetnike, način njihovega interniranja. Postopke od začetka ujetništva, vodenje evidence, obveščanje svojcev, njihovo namestitev, prehrano, zdravstveno oskrbo, načine komuniciranja s svojci, delovne obveznosti, pa tudi način njihove osvoboditve oziroma odpustitve ob koncu internacije. Ni dvoma, da večino teh določil v Bosni in Hercegovini nenehno kršijo. Za vojno v BiH je nasploh značilno dobesedno namerno zlorabljanje dogovorov, odpisanih pogodb in ršenje vseh mogočih zakonov, tako mednarodnih kot tudi nekdanjih jugoslovanskih, ki ponekod še veljajo. Ce se omejimo na kršitve v zvezi s konvencijami, ki določajo postopke z vojnimi ujetniki, se moramo spomniti samo na taborišča, kakršno je na primer Ma-njača, sploh ni potrebno več iskati razlogov ali dokazov za trditev, da prihaja do grobih kršitev tako pravic vojnih ujetnikov kot tudi zlorabe samega pojma vojni ujetnik. V tako imenovanih taboriščih za ujete nasprotnikove vojake je namreč vse preveč otrok, starcev in žensk, ki imajo le malo skupnega s klasičnimi vojnimi ujetniki, opredeljenimi z določili mednarodnega vojnega prava. Ko smo že pri določanju statusa vojnih ujetnikov, moramo opozoriti še na problem, ki postaja glede na vse glasnejše govorice o morebitni vojaški akciji čedalje bolj aktualen. Mednarodne sile, ki bi posredovale na območju Bosne in Her- cegovine, bi imele že tako ali tako težave zaradi nejasnega nasprotnika. Z vidika mednarodnega prava pa je vprašljivo tudi, kdo izmed vsakovrstnih balkanskih borcev bi sploh imel status vojnega ujetnika, če bi ga te mednarodne sile zajele. Ob upoštevanju omenjene dileme in vseh drugih, ki še obstajajo, lahko ugotovimo, da poleg vseh mogočih političnih in vojaških razlogov k neodločnosti mednarodnih ustanov in odlaganju vojaškega posega precej prispeva tudi dejstvo, da je vojna v BiH posebnost tako po nečloveškosti in političnih spletkah kot tudi po nespoštovanju vseh mogočih mednarodno uveljavljenih določil, ki jih v najrazličnejših vojnah po svetu vpletene strani vsaj delno spoštujejo. V tako umazano vojno, kot je vojna v Bosni in Hercegovini, pa se civilizirani svet preprosto še ni pripravljen aktivneje zaplesti. Vsaj dotlej ne, dolcler ne bodo ogroženi tudi njegovi interesi. Ali bo res potrebno čakati na začetek balkanske vojne, da bo morije na Balkanu konec in da bodo zločince postavili pred sodišče?! ITALIJA - SLOVENIJA Nova priložnost za dogovore Milan Kučan bo častni gost skupščine italijanskih industrialcev Bogo Samsa LJUBLJANA - Predsednik italijanske vlade Gui-liano Amato bo 30. januarja v Trstu proslavljal trideseto obletnico ustanovitve dežele Furlanije - Julkijske krajine, v Vidmu pa se bo udeležil generalne skupšči-Ue italijanskih industrialcev. Navzoč bo tudi predsednik Luigi Abete. Kot Častnega gosta so povabili predsednika Republike Slovenije Milana Kučana, Pri čemer naj bi izrabili Priložnost za izmenjavo jnnenj o širši paleti odprtih hali j ansko-slo venskih odnosov. Po italijanskih virih naj or ta seznam obsegal naslednja vprašanja: 1' Vključevanje Slovenije v Evropsko sloipnost, ki Ponuja pomembne možnosti za krepitev trgovinskega sodelovanja in za obe strani zanimivih gospodarskih dejavnosti. Prav zato bodo Prišli industrialci iz celotne Italije. Dopolnili naj bi namreč tudi osimske sporazume, potrdili ugodnosti v industrijski coni in se dogovorili za premestitev cone na Goriško. 2. Krepitev gospodarske izmenjave naj bi dosegli s pogajanji o povečanih naložbah na podlagi italijanskega zakona o obmejnem sodelovanju. Za naložbe so že zagotovljena sredstva v višini 100 milijard lir. 3. Avtoceste in druge zveze. Predvsem je treba dokončati ceste iz osimskega sporazuma. Sredstva so načelno že na voljo. Prednost pa ima gradnja avtoceste od Trsta prek Ljubljane do Budimpešte proti Ukrajini in Rusiji. Ker gre za velikanski projekt, Italijo v prvi vrsti zanima koncesija, za kar ima že zagotovljenih 94 milijard lir sredstev. Finansiranje bi bilo delno slovensko, delno evropsko, večino denarja pa bi zbrali s pomočjo koncesij, pri čemer italijanska stran daje prednost mešani družbi Adria. 4. Koprska televizija, slovenske manjšinske oddaje in RAL To je zapleteno vprašanje, ki predvideva sodelovanje slovenske in italijanske manjšine. Pogovori potekajo o mešanem televizijskem projektu slovenskih in italijanskih oddaj za obe manjšini v Sloveniji in Italiji. O tem so se pogovarjali že v Rimu, in sicer skupaj s hrvaškimi predstavniki. Gre za že staro zahtevo Italijanov v hrvaški Istri, ki hočejo pretvornik koprske televizije na Učki. 5. Istrski begunci in s tem povezane zahteve nacionalističnih krogov v Trstu o reviziji osimskih sporazumov. Uradni italijanski krogi ne govorijo o reviziji meja, pač pa samo o gospodarskem delu sporazuma. To vprašanje je bilo formalno urejeno s Slovenijo, povsem nerešeno pa je s Hrvaško. Italija predlaga pravico do nakupa, ki naj bi jo imeli nekdanji lastniki. Seveda je to tudi problem recipročnosti, slovenska ustava pa prepoveduje prodajo zemljišč tujcem, medtem ko za nepremičnine predvideva poseben zakon. 6. Zaščita slovenske in italijanske manjšine. Italijanska stran se temu razgovoru ogiba, zato se globalna zaščita Slovencev v Italiji še naprej odmika. MODRI TRAMVAJ Odprto pismo neimenovanemu hrvaškemu politiku Bilo je gnilo vreme; v modrem tramvaju se ni nihče smejal, ni dišalo po kislem in alkoholu, prej po hrvaški ravnodušnosti. Nepismeni so se znova zbrali v Ženevi in dve študentki sta sedeli druga drugi na kolenih in reševali križanko v novem, revitaliziranem tedniku Danas. Zagrebški park je bil Maksimir, prvi človek Slovenije Milan Kučan. »Ali s trdim č?« je vprašala študentka, ki je vrtela v roki pisalo. »Da. Kajti tisti, ki izdeluje čipke, je čipkar. Torej trdi c.« Ženska je vpisala besedo in rekla: »O.K. In razlagalci neke ideologije?« Kolegica je pogledala naokrog. »Povsod politika ih nič ljubezni, niti nesrečne ne!« Človek s šalom se je kislo nasmehnil. »Kaj pa ljubezen do domovine?« je izustil in se zazrl v napeta kolena v škornjih in kratkih krilih. Zahihitali sta se. Vstali. Se zrinili k izhodu. »Medve potrebujeva toplo ljubezen, ker naju v podnajemniškem stanovanju prekleto zebe.« Izstopili sta. Možakar si je popravil šal, sam sem se usedel na njuno mesto in pod sedežem zagledal pozabljeno pismo. Belo. Brez naslova. V gneči se ni nihče zmenil zame. Ker ni bilo zalepljeno, sem izvlekel s starim pisalnim strojem popisan kos papirja. Bral sem, preskakoval vrstice in besede, ki so se postavljale pokonci in protestirale: »Dragi moj neznani državnik! Pišem iz nemoči, ki me med mojim študijem novinarstva ni nikoli premagala. Poskušam biti racionalna, skušam se otresti čustev, vsega, kar so mi v letu in pol vsiljevali prijatelji, kolegi, politiki, vedno dobro obveščeni... Pri tem pa vem, da se moram javno boriti za življenje svojega brata, za Saša M., njegove prijatelje in soborce, ki so pred letom dni odšli v pustolovščino, znano kot osvoboditev Hrvaške, da so jih ujeli med diverzantsko akcijo. Vem le, da je bil hudo ranjen, da Branko Somen se ni'mogel sam usmrtiti, da so ga ujeli, spravili najprej v bolnišnico, nato v zapor, da je bil na svoj dvajseti rojstni dan obsojen na dvajset let vojaškega zapora, da bi ga morali zamenjati za srbske pilote, vendar do zamenjave ni prišlo... Kako naj rečem materi, da so njega in njegove prijatelje, hrvaške zapornike kastrirali na katoliški božič in da so zato začeli v zaporu z gladovno stavko... Ne vem, kako se naj na vse to od- zivam, kajti, dragi moj neznani državnik, ni več ne časa ne upanja za podpisovanja. Medtem ko vi sedite v Ženevi, so mojega brata kastrirali v zaporu, moji prijatelji v Sarajevu umirajo pod streli ostrostrelcev, zaradi mraza in navadnega prehlada, mojih prijateljev v Jajcu ni več... Kako naj razložim svoji babici, zakaj je v novoletni noči vojak z vietnamskim sindromom uničil družinsko idilo, kako in kdaj vrniti mojemu ne- srečnemu bratu vero v človeški rod, v plemenitost hrvaške duše, v dostojanstvo obljubljene besede? Kako? V svoji zaporniški celici najbrž ne ve za vas, a ga še zdaj slišim, kako je med dvema 'izletoma’ v slavonski ravnici, o katerih še vedno molči kot grob, prišel v Zagreb in mi rekel: 'Ne skrbi, sestrica, pri vas je dovolj svetlobe, to pomeni, da smo si že delno izbojevali, za kar se bojujemo, za svetlobo vse Flrvaške... Res je, mi živimo s to hrvaško svetlobo, Saša in njegovi pa nimajo niti pramena te evropske svobode. Zakaj? Morda sprašujem sebično, kajti tudi Vukovarčani nimajo svojega mesta, tako kot še nimamo Knina, Baranje, Iloka, Plitvic, Petrinje, če naštejem samo največje 'rane' svoje Hrvaške... Tudi Sašin krik ob kastriranju je bil opomin, da moram reagirati. Kajti ob tem javnem trpljenju Bosne in Hercegovine mi dovolite, da rečem, da tudi hrvaške žalosti in nesreče niso prenehale...« Na koncu pisma ni bilo podpisa, nobenega imena, datuma. Zložil sem ga, nedokončani novinarski torzo, in ugotovil, da sem se odpeljal dve postaji predaleč. Vstal sem, pustil pismo na sedežu, se prerinil k vratom in izstopil. Bil sem zmeden, prizadet. Videl sem človeka s šalom, kako je v roki vihtel prebrano pismo in vpil za mano: »Gospod, vaše pismo!« Nisem se ustavil. Ni bilo moje. Bilo je naše pismo. Eagleburger dvomi o uspehu ženevskega sporazuma VVASHINGTON - Ameriški državni sekretar je zaskrbljen zaradi poteka ženevskih pogajanj in dvomi o iskrenosti mirovnih prizadevanj sprtih strani. Ocenjuje, da so Srbi v svoji nasilnosti prestopili vse meje in da tudi nasilnejši odgovor mednarodne skupnosti ni več daleč. Po njegovem mnenju so muslimanske države ogorčene, ker Zahod ne ustavi genocida nad bosanskimi Muslimani, hkrati pa si zelo prizadeva, da bi kaznoval Iračane. Zatrdil pa je, da so se srbske kršitve zračnega prostora nad BiH močno zmanjšale. (Reuter, STAJ Clinton naklonjen posredovanju v BiH LONDON - Novi ameriški predsednik Bill Clinton je v intervjuju za londonski Guardian poudaril, da se mora mednarodna skupnost postaviti po robu vojnim grozotam v BiH. Izjavil je tudi, da se utegne konflikt razširiti v osrednjo Evropo in v republike nekdanje SZ. Clinton je prepričan, da bi bilo nujno ustanoviti preiskovalno komisijo, ki bi ugotovila, ali je srbski predsednik Miloševič vojni zločinec. V intervjuju za New York Times se je Clinton izrekel za sojenje zločincem v vojni na tleh nekdanje Jugoslavije, vendar ni navedel konkretnih imen. (STAJ Pogovori med Mitterrandom in Tudmanom PARIZ - Francoski predsednik Mitterrand in hrvaški predsednik Tudman sta se v navzočnosti zunanjh ministrov obeh držav pogovarjala o vojni v Bosni in Hercegovini. Predsednik Tudman je izjavil, da se je predsednik Mitterrand strinjal s potrebo po povečanem pritisku na srbsko stran, da sprejme politično rešitev krize v BiH. Evropa ne sme dovoliti, da bi balkanski spopad prerasel v širše obračunavanje z nepredvidljivimi posledicami. (STAJ Bo Francija preprečila priznanje Makedonije? PARIZ - Makedonski predsednik Kiro Gligorov je izjavil, da je presenečen in začuden nad pogovori z generalnim sekretarjem OZN Galijem in francoskim zunanjim ministrom Du-masom. Ni pa hotel komentirati govoric o tem, da bo dala Francija veto na predlog o mednarodnem priznanju Makedonije. S tem naj bi zaščitila interese Grčije in Srbije, svojih tradicionalnih zaveznic na Balkanu. V Skopje je pripotoval general Nambiar, poveljnik enot Unproforja, ki je obiskal enote modrih čelad. Sestal se je tudi z najvišjimi predstavniki makedonske države in oboroženih sil. (Reuter, STAJ Napaden konvoj s človekoljubno pomočjo MOSTAR - Včeraj je bil na cesti med Buno in Metkovičem napaden konvoj Visokega komisariata OZN za begunce, je sporočil tiskovni predstavnik komisariata v Zagrebu Peter Kessler. Pri tem so bile uničene kabine treh tovornjakov; človeških žrtev na srečo ni bilo. Konvoj je potoval brez oboroženega spremstva, napaden pa je bil na področju, ki ga nadzorujejo hrvaške sile. (STA) Priprave za volitve na Hrvaškem ZAGREB - Po podatkih hrvaškega Ministrstva za pravosodje in upravo je v volilne sezname za volitve v županijski dom sabora vpisanih 3.598.360 volilcev. Natisnili bodo več kot 12 milijonov glasovnic, voliti pa bo mogoče na približno 7.000 voliščih. Ministrstvo za zdravstvo pa je sporočilo, da je bilo doslej v vojaških spopadih na ozemlju Hrvaške ranjenih 23.062 ljudi, 6442 pa je bilo ubitih. Končna številka, ki bo ugotovljena, ko bo Hrvaška nadzorovala celotno svoje ozemlje, bo verjetno precej višja. (R. M.) 14 Sobota, 16. januarja 1993 SLOVENIJA NOVICE O ministrih že 25. januarja? Ce bo predsednik vlade Janez Drnovšek do 25. januarja državnemu zboru predlagal kandidate za ministre in se bodo ti predstavili pred pristojnimi parlamentarnimi komisijami, potem bodo poslanci že na tej seji odločali o njihovem imenovanju. To je na včerajšnji tiskovni konferenci po sestanku vodstva državnega zbora z vodji poslanskih skupin povedal podpredsednik državnega zbora Lev Kreft. Sestanek je bil namenjen dogovoru o dnevnem redu tretje seje zbora, ki bo 25. januarja. Na tej seji naj bi poslanci med drugim obravnavali vse akte, ki so nujni za izvedbo privatizacije, zakonodajne spremembe prispevnih in davčnih stopenj ter plače ustavnih sodnikov. Odločali naj bi o tem, ali bodo obravnavali zapisnik 21. seje (prisluškovalna afera) nekdanje komisije za nadzor nad delom Varnostno-informativne službe. Zapisnik je predsednik državnega zbora Herman Rigelnik zdaj izročil začasni komisiji za obrambo, ki naj se odloči, ali ga bo predložila v obravnavo poslancem državnega zbora. Na seji naj bi poslanci govorili tudi o svojih plačah, pri Čemer je Lev Kreft zavrnil očitke o izjemno visokih osebnih dohodkih, saj sedanji poslanci niso dobili Se ničesar. Po zdajšnjih merilih je poslanska plača znašala nekaj veC kot 100 tisoč tolarjev. Na sestanku so sprejeli tudi rokovnik sej zbora. Združitveni kongres bo konec marca Združitveni kongres Delavske stranke, Demokratske stranke upokojencev, Socialdemokratske unije in Socialnodemokratske prenove bo konec marca, je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal Peter Bekeš. Združena lista Se vedno Čaka na odgovore drugih strank s socialdemokratsko usmeritvijo, ki jih je povabila, da se ji pridružijo. Socialdemokratska stranka je že povedala, da je zanjo združevanje levosredinskih strank dolgoročen proces in da se zagotovo ne bo udeležila marčnega združitvenega kongresa. Dokončno pa Se niso odgovorili krščanski socialisti, Delavska stranka Naprej in socialistična stranka. Podobnik čestital Peterletu LJUBLJANA - Ob njegovi izvolitvi za podpredsednika Evropske zveze krščanskih demokratov je Lojzu Peterletu (SKD) čestital Marjan Podobnik (SLS). V svojem voščilu izraža prepričanje, da Peterletu to mesto omogoča nove možnosti za vključevanje Slovenije v različna evropska združenja. Podobnik pričakuje, da bo Peterle ”kot podpredsednik aktivno podprl čimprejšnjo vključitev Slovenske ljudske stranke” v Zvezo, katere podpredsednik je. STRANKE / KOALICIJE Združena lista zahteva v novi vladi štiri ministre in enakopraven položaj Sodelovanje ZL v veliki koaliciji ni samoumevno SKD se bo dokončno odločila v ponedeljek Tanja Starič Do izteka roka, v katerem mora novi mandatar predstaviti svoj predlog novega kabineta, je še deset dni. Vendar Se vedno ni jasno, katere stranke bodo sestavljale prihodnjo vlado. Včeraj je sklicala tiskovno konferenco Združena lista, ki doslej - v nasprotju s krščanskimi demokrati - ni imela posebnih pomislekov o svojih možnih partnerjih v novi koaliciji. ZL je sporočila, da je v zadnjih dneh dobila »veliko zelo negativnih reakcij članov strank Združene hste zoper javne izjave politikov, zlasti tistih z desnice, ki jim gre lista na živce in zato nerealno slikajo njeno vlogo, pričakovanja in zahteve v zvezi z oblikovanjem vlade«. ZL zato poudarja, da »ne bo sprejela podrejene, neenakopravne vloge pri oblikovanju vladnega programa« in hoče v vladi »uveljaviti temeljne programske pripombe, v skladu s svojim programom pa tudi kadrovsko udeležbo«. Lista računa na najmanj štiri ministrska mesta - enega od gospodarskih resorjev, enega od državotvornih, potem na ministrstvo za delo, družino in socialno politiko ter vsaj še enega od drugih ministrstev. Nikakor pa ne bo privolila v to, da bi jo v vladi zastopali »neprepo- znavni strokovnjaki«, torej neodvisni posamezniki, za katerimi ne bi stala Združena lista. Tudi sodelovanje s krščanskimi demokrati ni samoumevno. Ce se bo na koncu pogajanj pokazalo, da je najbolj verjetna velika koalicija ah pa separatni sporazum LDS s SKD in LDS z ZL, potem bo, je povedal Ciril Ribičič, »takšno odločitev morala sprejeti konferenca«. Stališče, da lista lahko sodeluje v vladi s krščanskimi demokrati, namreč zastopa samo predsedstvo. Vendar pa ZL zagotavlja, da je mogoCe konference vseh štirih strank sklicati tako hitro, da to ne bo oviralo Drnovška pri sestavljanju vlade. Tako Združena Usta kot krščanski demokrati pa so sicer zadovoljni z dosedanjimi pogajanji z mandatarjem in LDS o programu in »kadrovskih vprašanjih«. SKD bo sprejela politično odločitev o tem, ali bo v vladi ali v opoziciji na svetu stranke v ponedeljek. Na ta sestanek se vodstvo, kot so povedali, seveda »temeljito pripravlja«, iz Bruslja pa se je vrnil tudi Lojze Peterle, ki . je v Četrtek postal eden od podpredsednikov Evropskega združenja krščanskih demokratov. SKD še vedno upa, da bo v vladi tudi ljudska stranka. Janez Drnovšek se je res včeraj pogovarjal tudi z Marjanom Podobnikom in SLS - po njihovih informacijah - ponudil tudi ministrstvo za kmetijstvo, ki pa ga je Podobnik odklonil. Ciril Ribičič: »Nekateri si dovolijo celo žaliti in podcenjevati naše volilce!« (FOTO: J. Suhadolnik/TRIO) ARHIVI CK ZKS / SDP ODGOVARJA J. JANŠI SDP: »Dokumetov iz arhiva CK ZKS ni nihče odvažal ali uničeval!« Obrambni minister Janez Janša je v Četrtkovi TV oddaji Žarišče izjavil, da so bili deli arhiva CK ZK Slovenije pred volitvami »odpeljani« in da te informacije »nekatere stranke« lahko uporabljajo zoper svoje politične nasprotnike. Izjavo je včeraj nemudoma zanikal začasni predsednik prenoviteljev Peter Bekeš, ki je novinarje tudi povabil, da si arhiv tudi ogledajo. Od aprila 1990 je arhiv CK ZKS del Arhiva Republike Slovenije, vendar ostaja v prostorih na Tomšičevi 5, ker v državnem arhivu ni dovolj prostora. Darinka DmovSek, vodja referata za dislocirano arhivsko gradivo, je novinarjem zatrdila, da ne pred ne po volitvah iz arhiva CK ZKS ni nihče odpeljal ah uničil nobenega gradiva. Sporen je bil predvsem tisti del arhiva, ki je bil od leta 1968 v Gotenici, Slo pa je predvsem za »dvojnike« dokumentov na mikrofilmih in za arhivsko gradivo iz drugih republik. Tudi v tem primem so leta 1990 uničili samo dvojnike, originali (oziroma mikrofilmi) pa so, pravi Darinka DmovSek, se vedno na Tomšičevi 5. V arhivu so predvsem dokumenti s predvojnih procesov proti komunistom, iz NOB, o vseh dogajanjih v izvršnem in centralnem komiteju CK ZKS po vojni ter življenjepisi, spomini in osebne zbirke partijskih funkcionarjev. Skupaj je zbranih 600 tekočih metrov arhiv- skega gradiva in dokumentacije o elanih nekdanje partije. Ko je SDP leta 1990 izročila arhiv CK ZKS Arhivu RS, so se dogovorih, da bo vse gradivo, »mlajše« od 30 let, zapisniki partijskega častnega razsodišča in osebni podatki - Članski dokumenti, nedostopni javnosti za 50 let, razen za znanstveno raziskovalno delo. Za to pa je potrebno dovoljenje »izročiteljice« - torej predsednika SDP, ki je pravna naslednica ZKS. Po besedah Drnovškove posebnega zanimanja za nekdanji partijski arhiv v letih po volitvah ni bilo. Minister Janez Janša si ga na primer Se ni ogledal, zato ga nameravajo predstavniki Arhiva povabiti na obisk. (T. S.) KOMISIJA / IMUNITETA Še brez odločitve Majda Vukelič Mandatno-imunitetna komisija državnega zbora je na včerajšnji seji po desetih minutah razprave sklenila, da bo temeljno sodišče v Ljubljani in temeljno javno tožilstvo v Maribora prosila za odgovor na vprašanje, ali -se predsednik Slovenske nacionalne stranke in poslanec državnega zbora Zmago Jelinčič v kazenskih postopkih, ki potekajo zoper njega, sklicuje na poslansko imuniteto, kot jo določata slovenska ustava in zakon o poslancih. Ko bo dobila njun odgovor, bo odločala, ka- stvom. DS ni delovala proti Drnovšku Potem ko je predsednik Slovenske nacionalne stranke Zinago Jelinčič za Republiko izjavil, da »so predstavniki nekaterih strank (zlasti socialdemokratske in demokratske) še pred glasovanjem o mandatarju poskušali pridobiti nekatere poslance na svojo stran in jih prepričati, naj ne glasujejo za Drnovška« (izjavo smo objavili v včerajšnji izdaji), se je vCeraj oglasil vodja poslanske skupine Dimitrij Rupel. »Takšne domneve,« pravi Rupel, »so plod bujne domišljije. Demokrati nismo nikogar nagovarjali k takšnemu ali drugačnemu glasovanju. Kot je znano, je glavni odbor demokratske stranke sprejel jasno pozitivno stališče o kandidaturi dr. Janeza Drnovška.« Naj ob tem Se spomnimo, da je Jelinčič s strani demokratov demantirana prizadevanja komentiral kot poskus izvedbe velike zarote oziroma poskus umCenja nacionalne stranke. (M. J. L.) ko naprej. Predsednik komisije krščanski demokrat Miroslav Mozetič je ob tem dejal, da naloga komisije seveda ni odločanje o utemeljenosti suma storitve kaznivega dejanja. Gre le za vprašanje vzpostavitve poslanske imunitete. Toda ustavne in zakonske določbe ne rešujejo dileme, kje, kdaj in pred kom se mora poslanec sklicevati na imuniteto. Po razlagi nekaterih pravnih strokovnjakov se morajo poslanci skicevati na imuniteto pred sodiščem ali tožil- > DRŽAVNI SVET / ZAKON O VLADI Prihranili veto Svetniki predlagajo državnemu zboru, naj zakon spremeni Ivanka Mihelčič Državni svetniki hočejo več veljave (Foto: Jože Suhadolnik/TRIO) Državni svet je na svoji včerajšnji dragi redni seji z večino glasov sprejel zakon o vladi, zaradi številnih pripomb v razpravi pa se je odločil, da bo oblikoval zakonodajno pobudo za spremembo tega zakona. Prevladali so namreč argumenti, da je odlaganje sprejemanja zakona o vladi nedopustno, ker onemogoča oblikovanje nove vlade. Pri vetu je vztrajal predvsem Peter Glavic, saj se mu je zdel nesprejemljiv zlasti 41. Člen, ki doloCa izračunavanje plaC predsednika vlade, ministrov in generalnega sekretarja vlade po zakonu o poslancih. V razpravi mu ni nihče nasprotoval, saj je večina menila, da je zakon slab, vendar je hkrati izraz političnega kompromisa, ki ga mora tudi svet spoštovati. Rešitev iz zagate je ponudil SEJI DRŽAVNEGA SVETA NA ROB Pozabljeno dejstvo ■ ■■ Ce bo državni svet tudi v prihodnje delal tako, kot je začel včeraj, se utegne zgoditi, da bo izgubil kredibilnost, ki izhaja iz siceršnjega razumevanja častne funkcije svetnikov. Drugo, sicer prvo redno sejo, je svet namreč pričel v najboljši maniri nekdanjega zbora občin, na katerega je opazovalca spominjalo kar nekaj »drobnarij«. Prva »podrobnost« je bila ta, da je državni svet zasedal v mali dvorani parlamenta, ki je v prejšnjem obdobju največkrat gostila poslance ZO. Druga je bila ta, da je častno mesto svetnika zasedel tudi dr. Peter Glavič, sicer stari znanec prav iz zbora občin, ki se je po Številu poslanskih nastopov (in po tem, da je včasih zadeve skomj do absurda zapletel) že v prejšnjem mandatu kosal s samim Vitomirjem Grosom. Tretja »podrobnost« je bila, da ima prav Glavič zasluge za to, da so na včemjšnji seji sveta dobro uro namenili razpmvljanju, ali naj razširijo dnevni red ali ne in so ob tem ugotovili, da je to skomj nedopustno. In četrta »drobnarija«: svetniki so svoje razprave o zakonu o vladi namenili predvsem oblikovanju neskončnega Števila zakonskih dopolnil, čeprav svet te pravice nima. Tako se je v množici amandmajev nekako izgubila edina relevantna pmvica tega parlamentarnega telesa: ali bodo izglasovali suspenzivni veto na zakon o vladi (in tako za nekaj časa odložili njegovo veljavnost) ali ne. Ustava jim, žal, ni namenila druge vloge, slaba popotnica za njihovo nadaljnje delo (da o slabi tolažbi niti ne govorimo!) pa je dejstvo, da se tega zavedajo le redki med njimi. Dagmar Šuster. Zavzel se je, da se odrečejo vetu in izkoristijo pravico do zakonodajne pobude ter predlagajo državnemu zboru spremembo zakona. Ta je za svet najbolj sporen v tistih delih, kjer govori o strukturi ministrstev in o že omenjenih osebnih dohodkih, pa tudi v delu, kjer govori o varnostno-informativni službi. V zvezi s tem je vredno omeniti pobudo Dušana Pluta, da svet med dragim predlaga državnemu zboru oblikovanje sveta za nacionalno varnost pri predsedniku republike, ali da vsaj razširi svet za obrambo. Ta naj bi bil, kot je predlagal, posvetovalni organ, v katerem bi bili poleg predsednika republike tudi nekateri člani vlade, predstojnik VIS in vsaj še dva predstavnika opozicije. Svet bo predlagal, naj zakon uredi tudi razmerje med vlado in njim. Državni svetniki so včeraj sklenili, da zboru predlagajo spremembe zakonov o delavcih in funkcionarjih v državnih organih, Čeprav so sprva tudi pri teh zakonih razmišljali o vetu. Dogovorih so se tudi, da bodo od vlade zahtevali, naj podrobno razloži, s Cim utemeljuje dejstvo, da je v svojem odloku o začasnem financiranju potreb iz proračuna v prvem trimesečju letošnjega leta predvidela triodstotno inflacijo. Ob koncu seje so še podprli pobudo Petra Ceferina za Čimprejšnje nadaljevanje postopka za sprejem zakona o odvetništvu. DRŽAVNI ZBOR / ZAČASNA DELOVNA TELESA Kraja s pomočjo »by pass« podjetij se vse bolj širi Pred državni zbor prihajajo pomembni gospodarski zakoni Katarina Fidermuc, Alenka L. Jakomin Na včerajšnji seji, ki jo je vodil Izidor Rejc (-SKD), so elani začasnega delovnega telesa (po 3. odstavku 17.člena začasnega poslovnika) obravnavali predlog zakona o Agenciji RS za prestrukturiranje in privatizacijo in predlog zakona o Skladu RS za razvoj. Sklenili so, da naj bi o obeh zakonodajnih gradivih državni zbor odločal na prihodnji seji. Med razpravo je Zmago Jelinčič (SNS) zahteval statut te agencije, Ceš da brez vnaprejšnje seznanjenosti z vsebino statuta o zakonu ne more glasovati. Predstavnik LDS se je zavzel za to, da bi bila agencija pod učinkovitejšim nadzorstvom vlade. V razpravo je posegel tudi Tone Peršak (DS), ki je menil, da statut lahko napiše agencija, potem ko je ustanovljena, torej takrat, ko »nova« Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo nadaljuje delo stare Agencije za pospeševanje prestrukturiranja gospodarstva in spodbujanje prenove podjetij. Predstavnik predlagatelja zakona Anton Rop je menil, da je mogoče doseči tesnejše sodelovanje med vlado in »novo« agencijo. Predlagani zakon predvideva nadzorni organ, ki ga agencija doslej ni poznala. Poslanci so »sedanji« agenciji naložili pripravo osnutka statuta, pri kateri mora upoštevati predlagana dopolnila. Pri obravnavi predloga zakona o Skladu za razvoj se je zapletlo pri vprašanju lastništva, kjer so se nekateri poslanci spraševali, kolikšen delež delnic bodo v posame- znih emisijah lahko kupili tujci. Po predlogu Zmaga Jelinčiča so določili, da lahko tujci kupijo največ 29 odstotkov kapitala. Ob obravnavi predloga zakona o slovenskem odškodninskem skladu, ki pogojuje izvajanje zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, se je razprava nekoliko zapletla, potem ko je Miran Potrč (SDP) ugotovil, da zakon v nekaterih točkah ni konsistenten, saj poskuša reševati slabosti stanovanjskega zakona skozi zadnja vrata. Vendar so se le zedinili o tem, da mora zakon natančno določati način delitve kupnine od stanovanj, pri Čemer je treba 10 odstotkov le-te nakazati odškodninskemu skladu, 20 odstotkov pa stanovanjskemu. Včeraj so zasedali tudi člani začasnega delovnega telesa državnega zbora za področje financ. Odločili so se, da bodo parlamentu predlagali, naj obravnava tri zakone, povezane z delovanjem republiškega sklada za razvoj. Eden od njih je zakon o varstvu terjatev v postopkih preoblikovanja podjetij in drugih pravnih oseb. Med razpravo o omenjenem zakonu je Igor Omerza opozoril na vprašanje tako imenovanih by pass podjetij, torej tistih, v katera ustanovitelji prenesejo kapital in dejavnost že ustanovljenih podjetij, dolgove pa jim seveda pustijo. Vlada zdaj opozarja, da je »ustanavljanje novih pravnih oseb, ki obveznosti do upnikov puSCajo starim pravnim osebam, doseglo takšen obseg, da pomeni resne motnje v poslovanju upnikov oziroma gospodarstva.« Po besedah Igorja Omerze je do takšnih razsežnosti kraje te vrste lah- ko prišlo zato, ker ustanoviteljem ob registraciji by pass podjetij ni bilo treba predložiti delitvene bilance. Zato so elani začasnega parlamentarnega telesa za finance k vladnemu besedilu zakona predlagali dopolnilo o obvezni predložitvi delitvene bilance. Izidor Rejc (Foto: Srdan 2ivulovič/TRIO) Popravek in opravičilo Včeraj smo kot prilogo k članku z naslovom SNS/Strankarska disciplina med drugim in po pomoti objavili tudi fotogmfijo poslanca Zelenih Slovenije dr. Bojana Korošca s pripisom, da je na fotografiji Marjan Poljšak, poslanec Slovenske nacionalne stmnke. Očitno nam jo je zagodel tiskarski škrat posebne vrste, zato se obema poslancema, dr. Bojanu Korošcu in Marjanu Poljšaku, za napako opravičujemo. Uredništvo AVSTRIJA, KOROŠKA Sobota, 16. januarja 1993 ___ CELOVEC / RTEKTOR DR. BERGER_ 0 usodi univeize nič dokončnega Slabi izgledi za pedagogiko in filozofijo _________AVSTRIJA / POLITIČNI AZILANTI_ Srbski vojni dezerterji in Albanci brez priznanja Zelena parlamentarka Stojsičeva kritizira novo restriktivno prakso avstrijskih organov glede azilantov NOVICE Koroška podpira učenje italijanščine in slovenščine CELOVEC - Kot sporoča koroška deželna tiskovna agencija, dobijo udeleženci jezikovnih tečajev iz slovenščine in italijanščine od Urada koroške deželne vlade povrnjeno polovico stroškov za posamezni jezikovni tečaj. Podpora je omenjena za udeleženke oz. udeležence tečajev do 26 let, prošnje za delno povrnitev stroškov pa je treba oddati v deželnem mladinskem sekretariatu. Najvišja podpora za en tečaj znaša 300 šilingov. Igor Schellander Klestil poziva k posredovanju v Bosni in Hercegovini DUNAJ - Avstrijski zvezni predsednik Thomas Klestil je včeraj na tradicionalnem sprejemu diplomatov, ki so akreditirani v Avstriji, pozval skupnost držav, naj »končno zastavi svojo polno težo« proti vojni v Bosni in Hercegovini. Klestil je v zvezi s tem pred diplomati kritiziral »nemoč in brezkonceptnost avilka vojno. Avstrijski predsednik je dalje poudaril, da gre konec koncem tudi za verodostojnost mednarodnih organizacij. Avstrijski predsednik je zaključil z besedami, da zahteva »uspešna politika miru ne samo politično voljo, marveč tudi učinkovite inštrumen- te«. CELOVEC Rektor celovške univerze za izobraževalne vede univ. Prof. dr. Albert Berger je v pogovoru za »Republiko« v zvezi s preureditvijo univerze poudaril, da sestanek s pristoj-rdm ministrom Erhar-dom Buskom v sredo zvečer na Dunaju »ni Prinesel kaj dokončnega«. Berger je dejal, da še naprej upa na močno in solidarno podporo koroške politike in ostalih inštitucij, predvsem pri Prizadevanjih za ohranitev možnosti študija filozofije in pedagogike, Verjetnost, da bo ta boj uspešen je Berger za pedagogiko ocenjeval s Ivan Lukan 51:49 za filozofijo pa 50:50. Kot smo poročali, predvideva zadnji predlog ministrstva za znanost in raziskovanje bistveno spremembo dosedanje strukture univerze. V načrtu je delitev na dve fakulteti: eno s težišči gospodarske vede, informatika, in matematika, drugo pa za jezike, geografijo in zgodovino. Sedanje možnosti študija filozofije in pedagogike pa bi ukinili leta 1994 oz. leta 1998. Poleg tega naj bi iz sedanje »Univerze za izobraževalne vede v Celovcu« postala preprosto »univerza Celovec«. S strani univerze in koroških strank, predvsem socialdemokratske, je še vedno aktualen tako imenovani »koroški koncept«, ki predvideva poleg ohranitve obstoječih študijskih smeri, razširitev gospodarskih znanosti. Po tem konceptu naj bi univerzo razdelili na tri fakultete, ki bi zajele področja humanističnih ved, kulturnih ved ter gospodarskih ved in matematiko. Predsednik socialde-morkatske stranke Peter Ambrozy se je v posebnem pismu avstrijsme-mu kanclerju Vranitzke-mu izrekel proti prenagljeni odločitvi pri prestrukturiranju univerze in zahteval nadaljne razgovore. Poudaril je, da načrtovana reforma v sedanji obliki za koroško SPO ni sprejemljiva. Poslovodja koroške Zelene alternative Franz Marenits pa v izjavi za tisk meni, da je strategija ministra Buseka, razdvojiti koroške stranke, da bi s tem lažje uresničil demontažo univerze. Za to zastopnik Zelenih poziva vse koroške politike, naj v interesu dežele in koroškega prebivalstva preprečijo uresničitev načrtov ministrstva na Dunaju ne dovolijo. DUNAJ - Nazadovanje pri pozitivnih odgovorih na prošnje po azilu ter splošno znižanje števila teh prošenj je včeraj na tiskovni konferenci kritizirala zelena parlamentarna poslanka in referentka za vprašanja beguncev Terezija Stojsič. 1991 so organi notranjega ministrstva odobrili še 12, 6 odstotkov prošenj, 1992 samo še 9, 7 odstotkov. Število prošenj se je 1992. leta zaradi uveljavitve restriktivnejšega novega zakona o azilu znižalo od 17.500 na 6.191. Ker notranji minister Loschnak prikazuje kot pozitivni dosežek, zelena odbornica označuje kot nehumano prakso avstrijskih organov, ki je nekoč azilantom in beguncem tako odprto Avstrijo postavilo nekam na konec lestvice beguncem naklonjenih dežel v Evropi. Posebej prizadeti od te nove situacije so po besedah Stojsičeve begunci iz diktatorskih in kriznih držav tretjega sveta ter zlasti begunci iz vojnih območij Bosne in Hercegovine. Za le-te je sicer v veljavi posebna akcija notranjega ministrstva, ki jih sprejme in priznava kot de-facto-begunce, vendar jim skuša potem preprečiti uporabo pravi- ce na zahtevo političnemu azilu in po statusu konvencijskega begunca v smislu določil ženevske begunske konvencije. Ponavadi se to zgodi z grožnjo, češ po odklonitvi prošnje ne bi bili več sprejeti v okvir trenutne akcije kot 'de-fac-to-begunci’, ali pa s neustreznim 'svarilom’, da bi status azilanta oteškočil vrnitev v domovino... S tem pa so prizadeti begunci po pravnih vidikih (kot 'de-facto-begunci’) v slabši situaciji, na primer če bi se hoteli v času svojega bivanja v Avstriji potegovati za kakšno delovno mesto. Zlasti v zvezi z žrtvami posilstev v Bosni in Hercegovini - tragična usoda prizadetih deklet in žensk je povzročila v Avstriji val ogorčenja in številne akcije za pomoč prizadetim - Stojsičeva kritizira, da je avstrijski parlament sicer sprejel sklepe o takojšnji in obširni pomoči (beseda je tekla tudi o ponujanju azila), vendar v praksi ne sledijo temu ustrezna dejanja. Tako je lani od 1.179 prošenj za azil s strani bosanskih beguncev in bivših jetnikov koncentracijskih logorov bilo sprejetih samo 149, in te večinoma samo po intervenciji UNHCR (ko-misarijata za begunce). Nesprejemljiva praksa pristojnih ljudi v notranjem ministrstvu dosega višek v tem, tako Stojsičeva, da so do zdaj bile celo zavrnjene azilske prošnje dezerterjev srbske vojske, med njimi tudi takih albanske narodnosti! Begunci iz tretjega sveta - kot aktualni primer je zelena parlamentarka navedla slučaja beguncev iz Somalije - ki prestopijo avstrijsko mejo, trenutno skoraj nimajo šanse na azil, saj jih varnostni organi takoj zgrabijo in vtaknejo v od-gonski pripor. Tam sicer teoretično lahko stavijo prošnjo za azil - ako so dovolj dobro obveščeni o danih avstrijskih predpisih. Vendar brez kvalitetnih tolmačev in zlasti brez specialne pomoči in oskrbe s strani organizacij za pomoč beguncem in azilantom pri tem nimajo dobrih izgledov na uspeh in večinoma postanejo žrtve odgona. Rektor celovške univerze Albert Berger (Foto VValter Fritz) Hud napad na Dvojezično trgovsko akademijo CELOVEC - Koroška svobodnjaška stranka je grobo napadla Dvojezično zvezno trgovsko akademijo. Akademija da je »v rokah inozemcev« je zapisano v izjavi za tisk, v kateri Haiderjeva FPO trdi, da je od 111 vpisanih dijakinj in dijakov le 50 z avstrijskim državljanstvom. Škandalozno, tako v tiskovni izjavi, je tudi to, da mnogo učenk in učencev obvlada le slovenščino. Prevodi avstrijskih učbenikov v slovenščino pa da so nameno napačni, trdi koroška FPO in zahteva od Deželnega šolskega sveta za Koroško in zveznega ministrstva za pouk, da takoj ustavi uporabo napačno prevedenih šolskih učbenikov... Dialog verskih skupnosti v BiH TINJE - V Domu prosvete v Tinjah bo danes zanimiv simpozij na temo »Razpad Jugoslavije z vidika verskih skupnosti«. O jugoslovanski tragediji oz. o vojni v Bosni in Hercegovini bodo z verskega vidika razpravljali visoki predstavniki treh verskih skupnosti in sicer katoliški nadškof dr. Franc Perko iz Beograda, srbski pravoslavni škof Irenej Bulovič iz Novega Sada ter muslimanski imam Omer Bašič iz Zagreba. Prireditelj simpozija sta Dom v Tinjah ter Club tre popoli. Začetek prireditve je ob 14.30 uri. Skupnost južnokoroških kmetov odobrila proračun CELOVEC - Zbornična svetnika Stefan Domej in Janko Zvvitter sta ob zadnjem zasedanju Kmetijske zbornice za Koroško odobrila predložen proračun zbornice za leto 1993. Budžet znaša 69, 7 milijona šilingov. Domej je svoj pristanek utemeljil s tem, da zbornica kmetom ni povišala obveznih prispevkov, poudaril pa je tudi, da morata tako zvezne kot deželne inštitucije v bodočnosti bolj vrednotiti delo kmetijske zbornice in ji dodeliti več denarja. DUNAJ / RAZPRAVA O ZASTOPSTVU MANJŠIN CELOVEC / VČERAJ SO PREDSTAVILI NAČRT PREGRADNJE Polemika med HAK in Centrom avstrijskih narodnosti Hrvati demantirajo izjave o pristanku na etnično zbornico Tinje bodo vabljivejše Rektor Kopeinig zaupa v javno podporo in radodarnost slovenskih katoličanov - Začetek gradnje predvidoma leta 1994, strošek 30 milijonov šilingov Igor Schellander - Ivan Lukan DUNAJ/CELOVEC -Razprava o ustanovitvi etničnih zbornic narodnostne manjšine v Avstriji, kot jih predlagata oz. zahtevata Narodni svet koroških Slovencev (NSKSJ in tudi predsednik Informacijske-8a centra avstrijskih njanjsin (CAN) na Dunaju, hivsi parlamentarni poslanec zelenih Karel Smolle, )e privedel do večjih napetosti med gradiščanskimi Hrvati in Smollejem oz. dunajskim centrom za manjšine. Hrvaški akademski klub (HAK) Smol-jeju medtem odreka vsako kompetenco, da bi le-ta v razgovorih z ministrstvi zastopal interese gradiščanskih Hrvatov. Glede modela zbornice za narodnostne skupnosti je vodstvo Hrvaškega akademskega kluba tudi zavr- nilo izjave govornika centra Huberta Mikla, ki je označil informacijo, da so se merodajne organizacije in društva gradiščanskih Hrvatov izrekli proti modelu, kot "netočno in zastarelo”. Predsednik Hrvaškega akademskega kluba Manfred Cenar sporoča, da je Karel Smolle svoj model 19. decembra 1992 predstavil na sestanku gradiščanskih hrvaških organizacij ter z njihovimi predstavniki o tem razpravljal, vendar so vsi navzoči hrvaški predstavniki predlog o etnični zbornici odklonih, češ da za njihovo narodno skupnost ni ustrezen. Prav tako Cenar omenja sestanek s Smollejem konec novembra, pri katerem so predstavniki HAK zavrnili etnično zbornico. Med drugim so opozorili na okoliščino, da bi bilo v primeru ustanovitve etnične zbornice po Smollejevem modelu 30 odstotkov na Dunaju živečih gradiščanskih Hrva-tov izključenih iz narodnopolitičnega življenja manjšine. »HAK je pri tem razgovoru iz vljudnosti nakazal pripravljenost za nadaljnjo razpravo s Smollejem, če bo le-ta ponujal boljše predloge,«, pravi Cenar. Vendar je predsednik HAK "izredno začuden nad tem, da zdaj Hubert Mikel podaja napačne informacije o pogovorih, pri katerih je bil deloma 'M PRIREDITVE Danes, sobota, 16. januarja 1993 CELOVEC Dom glasbe: ob 20. uri Ples SPo. RADISE Kulturni dom: ob 20.00 - 17. Radiški ples. Igra ansambel »Gaš-Perji»iz Slovenije. GLOBASNICA Gostilna pri Soštarju: °b 20.00 - Podjunski Ples. Igrajo »Bratje iz Oplotnice«. TINJE Dom prosvete: ob 14.30 Razpad Jugosla-Vl)e - o vzrokih in ozadjih razpada Jugosla- vije bodo razpravljali zastopniki verskih skupnosti, nadškof dr. Franc Perko, Irenej Bulovič, imam Omer Bašič. Vodja pogovora dr. Michael Maier. SMARJETA V ROŽU Farna dvorana: ob 19. uri otroška igra VValter j a Juvana »Sveti večer«. Jutri, nedelja, 17. januarja 1993 CELOVEC Mladinski center »point«: ob 10. uri Deželni kongres Zelene alternative Koroške. BELA Gostilna Podobnik: ob 14. uri Mladinski koncert. Sodelujejo Mladi harmonikarji, VVoschit-zovi puabi, Original Murtal-Trio. Ponedeljek, 18. januarja 1993 CELOVEC Hiša umetnikov: ob 20. uri Predavanje univerzitetnega prof. dr. Rudolfa Neuhauserja: »Mayerhold in ruski avantgardni teater« (v nemščini). TINJE Dom prosvete: ob 19.30 odprtje razstave »Znamenja in kapelice v velikovškem okraju« sam navzoč.« Tako postopanje po mnenju HAK ni ugodno za konstruktivno sodelovanje manjšinskih organizacij in tudi ne more koristiti pogajalskim intenci} am Informacijskega centra avstrijskih narodnih skupnosti. Da so se odnosi med organizacijami gradiščanskih Hrvatov in predsednikom Informacijskega centra Karlom Smollejem (on je tudi podpredsednik NSKS) dokaj ohladili, nakazuje tudi okoliščina, da je Gradiščansko-hr-vaško kulturno društvo konec lanskega leta avstrijskemu ministrstvu za šolske zadeve poslalo pismeno informacijo, v kateri poudarja, da Smolle nima mandata v šolskih pogajanjih zastopati interese gradiščanskih Hrvatov. » i»||«i i || n n || m tirni m h •• n n n n n n Maketa obnovljenega Doma prosvete »Sodalitas« v Tinjah CELOVEC / TISKOVNA KONFERENCA OB PRVI OBLETNICI PRIZNANJA SLOVENIJE Jeraj: veliko možnosti sodelovanja Ivan Lukan Konzul Jože Jeraj CELOVEC - Generalni konzul Republike Slovenije v Celovcu Jože Jeraj je včeraj, ob prvi obletnici priznanja Slovenije kot neodvisne in suverene države s strani Avstrije poudaril, da se odnosi med obema državama pozitivno razvijejo, da pa še niso izčrpali vse možnosti sodelovanja. Krepiti da je treba tudi večje zaupanje v medsebojnih odnosih. Jeraj je predvsem opozoril na področje gospodarskega sodelovanja in poudaril, da je Avstrija eden partnerjev Slovenije, saj je v blagovni izmenjavi pri uvozu na tretjem, pri izvo- zu pa na petem mestu. Kot dokaz dobrega sodelovanja na gospodarskem področju je Jeraj imenoval tudi dejstvo, da se je slovenski izvoz v Avstrijo v prvih osmih mesecih leta 1992 v primerjavi z istim obdobjem leta 1991 zvišal za 30 odstotkov. Tudi avstrijski delež pri investicijah v slovenskem gospodarstvu je omembe vreden, saj znaša 27 odstotkov vseh inozemskih investicij v Sloveniji. Prvi diplomatski predstavnik Slovenije na Koroškem pa je ob dokaj po- zitivni oceni gospodarskih odnosov med obema drža: vama izrazil tudi pričakovanje, da bodo temu sledile nadaljnje konkretne dejavnosti. Omenil je odprtje nadaljnjih mejnih prehodov med Slovenijo in Avstrijo (konkretno je imenoval mejni prehod Pavličevo sedlo) in dobesedno dejal: »Želimo si sodelovanje, kot da meje ne bi bilo.« Pozitivno je Jeraj ocenil razvoj odnosov med avstrijsko zvezno vlado in predstavniki slovenske na- rodnostne skupnosti na Koroškem. »Ni pa dvoma, da bi se položaj koroških Slovencev lahko še izboljšal,« je dodal generalni konzul Slovenije. V zvezi s koroškimi Slovenci je še posebej izpostavil zagotovila glede uveljavljanja legitimnih pravic narodnostne skupnosti ter reševanja odprtih vprašanj. Slovenski diplomat je s tem v zvezi omenil vprašanje kvalifikacije ravnateljev na dvojezičnih šolah, razširitev radijskih in televizijskih oddaj v slovenskem jeziku ter dvojezične vrtce na dvojezičnem ozemlju. TINJE - Rektor Doma prosvete "Sodalitas” v Tinjah na avstrijskem Koroškem, Jože Kopeinig, je na tiskovni konferenci predstavil projekt načrtovane pregradnje in do-gradnje doma. Dela bodo stala približno 30 milijonov šilingov, začela pa naj bi se spomladi leta 1994. Glede financiranja projekta je Kopeinig izrazil prepričanje, da bodo poleg duhovniškega društva "Sodalitas” in krške škofije realizacijo projekta podprti tudi avstrijska zvezna vlada 'O- ostne skupnosti), koroška deželna vlada ter tudi verniki iz celotnega dvojezičnega ozemlja. V ta namen se je vodstvo prosvetnega doma odločilo tudi za akcijo "Gradbeni kamen”. Rektor Kopeinig je pre-gradnjo in dogradnjo doma ocenil kot nujno potreben ukrep, saj na eni strani sedanja kvaliteta sob in pomanjkanje dvoran ter seminarskih prostorov ne odgovarjajo več sodobnemu standardu, na drugi strani pa je število prireditev in udeležencev krepko naraslo. Samo v preteklem letu je prišlo v Tinje 12.000 ljudi, ki so se udeležili raznih prireditev in tečajev. Projekt je izdelal arhitekt Gerzabek iz Beljaka, M računa, da bo pre in dogradnja dokončana meja, najkasneje junija 1995. Kopeinig pa je s tem v zvezi zatrdil, da bo izobraževalna ponudba v domu med gradnjo nadaljevala, čeprav v malo zmanjšanem obsegu. Nekatere prireditve pa bodo tudi izven hiše. Tudi tinjska galerija bo med pre-gradnjo odprta. Kopeinig je še povedal, da je z akademskim slikarjem Valentinom Omanom že domenjeno, da bo umetniško oblikoval zunanjo stran doma, prošnja pa je izrečena tudi drugim umetnikom. LJUDJE IN DOGODKI Sobota, 16. januarja 1993 NOVICE NEMČIJA / TEMPERATURA MORJA ZNAŠA PRI OTOKU REUGEN 2 STOPINJI CELZIJA Zrušil se je nadaljši leseni most v Evropi VARŠAVA - Pri poljskem mestu Wyszogrod se je podrl najdaljši leseni most v Evropi, v katerega se je zaletel leden sklad, ki ga je nesla reka. Most je bil dolg 1200 metrov, star je bil 60 let, Poljaki pa so ga imeli za nacionalno znamenitost. Prisotnost ledenih skladov na reki je ogrožala most že v prejšnjih letih, vendar so oblasti do sedaj utegnile razbiti sklade z dokajšnjimi količinami eksploziva, kar pa jim tokrat ni uspelo. Spolni manijak priznal svoja dejanja NEW YORK - Edgar Jones, spolni manijak, ki je napadal ženske in jim lizal pavce na nogah, je priznal na sodišču v St. Louisu vsaj 8 napadov. Sedaj tvega do 14 let zapora. Žrtve njegovih napadov so bila od 13 do 20 let stara dekleta, ki jih je naskočil vedno na isti način: Jones je namreč šofer in je nekje parkiral svoj avtobus, napadel prvo dekle, ki je šlo mimo in potem hitro izginil s svojim vozilom. Štiri ženske peš do južnega tečaja NEW YORK - Odprava štirih žensk brez vozil in brez psov je večraj prikorakala na južni tečaj in tako postavila svojevrsten rekord. Do cilja so prišle ob 11.10 po srednjeevropskem času, potem ko so prehodila kar 1050 kilometrov. Odpravo sestavljajo Ann Bancroft, Anne Dal Vera, Sue Giller in Sunni-va Sorby. Za Ann Bancroft je to že drugi tovrstni podvig, saj je prišla peš tudi do sevcemega tečaja. Podvig je bil vse prej kot enostaven, čeprav je bilo vreme kolikor toliko ugodno s temperaturo med minus 5 in minus 10 stopinj. Njihova pustolovščina pa še ni končana: sedaj bodo morale prehoditi še 1460 kilometrov do pomorskega oporišča Mc-Murdo. Prehoditi bi morale po 50 kilometrov dnevno. Kitajski napad na ruski tanker MOSKVA - Kitajski patruljni čoln je včeraj izstrelil nekaj granat proti ruskemu tankerju Ussurijsk, ki je plul v Kitajskem morju. Streljanje ni povzročilo niti ranjenih niti škode, vendar povzroča skrbi, ker je že drugič v nekaj dneh, da so ruske ladje ob kitajski obah tarča napadov. Priprave na ustoličenje Billa Clintona Nobenega upanja več za pogrešane brodolomce trajekta Jan Hevveliusz Iz ledenih valov Baltskega morja se je rešilo le 9 ljudi, pogrešajo pa jih še vsaj 13 Iz vode moli le še delček trupa (zgoraj); rešilo se je le 9 članov posadke poljskega trajekta BERLIN - Visoki valovi v Baltskem morju še vedno močno omejujejo reševalno akcijo okrog poljskega trajekta Jan Hevveliusz, ki se je v četrtek prevrnil in potonil, tako da sedaj moli iz ledene vode le še del trupa. Do brodoloma je prišlo 15 morskih milj od nemškega otoka Reu-gen, v njem p^ je najbrž umrlo več kot 50 ljudi. Po uradnih vesteh nemških pomorskih oblasti kaže, da so do sedaj povlekli iz vode 39 trupel. Takoj po brodolomu je reševalcem uspelo potegniti iz va- lov 9 živih ljudi, najbrž članov poljske posadke, potem pa so od časa do časa uspeli potegniti iz vode le še trupla. Kljub temu, da je na kraju nesreče več plovil in helikopterjev je za 13 pogrešanih zelo malo upanja. Pogrešani so najbrž ostali vklenjeni v trupu prevrnjenega trajekta. Ce je to res, je morda še nekaj upanja, da bi jih lahko rešili, če seveda ladja ne gre na dno. Če pa so padli v vodo ni več nobenega upanja, saj je temperatura vode 2 stopinji Celzija in je torej nemogoče, da bi človek v njej preživel več kot nekaj minut. Poljski trajekt Jan Hevveliusz je plul na redni liniji med poljskim pristaniščem Swi-noujscie in švedsko luko Ystad. V četrtek je na svoji poti naletel na hudo neurje z vetrom, ki je pihal s hitrostjo 160 kilometrov na uro in s 5 do 6 metrov visokimi valovi. Prevažal je kot vedno tovor železniških vagonov in tovornjakov, ki bi jih moral iztovoriti v Švedski. Trajekt je bil rojen pod dokaj nesrečno zvezdo: v svoji življenjski dobi je imel celo vrsto nesreč, vsaj dve od teh pa so bile povezane z neizkušenostjo ali malomarnostjo posadke. Tako se je že leta 1982 in 1978 trajekt Jan Hevveliusz nagnil na bok in bi pri tem skoraj potonil, ker je posadka dokaj malomarno razporedila tovor železniških vagonov in tovornjakov. Obakrat so ladjo rešili in obakrat so se za las rešili tudi nekateri mornarji. Kako je prišlo do zadnje nesreče, ki je bila ladji usodna, je zelo težko reči. Gotovo je, da je naletela na močan vihar, ki mu ni bila kos. Močan veter in visoki valovi so bili usodni tudi za 30 potnikov, v večini šoferjev tovornjakov poljske in švedske narodnosti. Deset let nesreč v severnih morjih BERLIN - Tragedija poljskega trajekta Jan Hevveliusz je le zadnja v vrsti manjših in večjih nesreč, do katerih je prišlo v zadnjih desetih letih v severnih morjih. 3. maja 1983: v požaru na norveškem trajektu Bolero umre en potnik; 2. novembra 1983: trčenje med ribiško ladjo in trajektom Rostock pred nemškim otokom Reugen. Nesreči je botrovala gosta megla, dva sta izgubila življenje; 7. junija 1985: nemška tovorna ladja Sabine, ki ima za krmilom pijanega kapitana, se zaleti v britanski trajekt Norland; 20. marca 1986: na norveškem trajektu, ne daleč od norveške obale, se vname požar, 27. junija 1986: v trčenju med švedsko ladjo Sydfjord in norveškim trajektom Peter VVessel izgubi življenje 8 ljudi. Nesrečo je morda povzročila prisotnost nepoznane podmornice; 3. maja 1987: belgijska ladja Princesse Paola se zaleti v pomol v Oostendi; 13. februarja 1990: zaradi hudega viharja, v katerem se znajde trajekt Railship IH, umreta dva mornarja, 16 pajihjemajenih; 7. aprila 1990: na danskem trajektu Scandinavian star izbruhnejo kar trije požari, ki jih je najbrž nekdo podtaknil. Pri tem umre 186 ljudi. VVASLENGTON - V ameriškem zveznem glavnem mestu so v polnem teku priprave na ustoličenje novoizvoljenega predsednika Billa Clintona. Ze marsikdo, med temi tudi nekdanji predsednik Jimmy Carter, je kritiziral velike stroške, ki jih bodo davkoplačevalci morali plačati za slavnost. Glede teh stroškov se Clinton še ni izrekel, čeprav je napovedal, da bo njegova administracije močno skrčile reprezentančne stroške. NA KROVU LETALONOSILKE KITTY HAWK / V SLOGU NOGOMETNIH NAVIJAČEV Za ameriške pilote je bila le igra kot da bombe ne bi morile ljudi NEW YORK - Kot nogometaši, ki po tekmi na upočasnjenih posnetkih preverijo svoje uspešne in neuspešne akcije, tako si je 36 »črnih jezdecev« po povratku na krov svoje letalonosilke Kitty Hawk ogledalo posnetke bombardiranja iraških objektov. Ozračje je spominjalo na nogometne navijače z vzkliki navdušenja in bučnega odobravanja ob vsakem polnem zadetku. Na bombah so z otroško naivnostjo s kredo napisali naj-razlinejša gesla, ki naj bi vlila pogum in prinašala srečo. »Srečno drugo obletnico, Sadam«, »Tisoč kilogramov ameriške jeze«... »Kjer je bilo prej deset ciljev, je sedaj le deset lukenj«, je z nav- dušenjem komentiral neki pilot, drugi pa mu je odvrnil: »Prizor je bil veličasten, pravi ognjemet!« Vojaški strokovnjaki niso hoteli skaliti tega začetnega navdušenja, saj po povratku pilotom niso povedali, da so zgrešili kar polovico svojih ciljev. Vojaški psihološki priročniki svetujejo namreč, da se piloti po akciji razbremenijo, da dajo duška svojemu navdušenju, ki bi ga skalil morebitni neuspeh. O tem so jih seznanili šele naslednje jutro, ko je napetost minila. Vsekakor pa so lahko ameriški piloti zadovoljni, vsi so se vrnili zdravi in čili. Med akcijo niso naleteli na iraški odpor, če izvzamemo sporadične strele iz klasičnega protiletalskega orožja, ki se je oglasilo šele po eksplozijah prvih bomb. »Iraški piloti so nedvomno vedeli, kje se nahajamo, a niso imeli poguma, da bi vzleteli«, je poudaril kapetan John McCandlish. Bolj kot na pravo vojno akcijo je celotna operacija spominjala na rutinsko vajo. Iračani so dobro vedeli, kaj jih čaka, njihovo poveljstvo pa ni opozorilo raketnih baterij, tako da je vse izpadlo kot sprehod, ali »divji galop«, kot je akcijo živo opisal neki pilot. »Črni jezdeci« so sedaj še bolj navdušeno pripravljeni na nov napad, če bodo njihovi nadrejeni tako ukazali, saj so akcije proti Iračanom »prava zabava«. Osebje letalonosilke Kitty Hawk se bori proti hladnemu zimskemu vetru (ielefoto AR) VELIKA BRITANIJA / RAZSTAVA PSOV Po razstavi psov v Birminghamu, ki se je je udeležilo kakih 20.000 psov, je 12-letna Ju-liette VVindsor-Sharpe zadremala kar v mirnem kotčku, kjer je bil njen varovanec (AR) Novi »kraljevski« škandal bo škodil predvsem Diani LONDON - Dva dni po objavi »spolnointimnega« telefonskega pogovora med Charlesom in Camillo v Veliki Britaniji poskušajo dati prvi obračun tega »kraljevskega varanja«, ki že navdušuje pol sveta. Charles, strasten ljubimec, a obenem hladen in verolomen mož, bo konec tedna preživel.-na svojem posestvu v Bal-moralu, kjer bo s štirimi zvestimi prijatelji poskušal najti kako pametno rešitev. Bržkone hoče ugotoviti, do kake mere je novi škandal načel njegov ugled. V resnici je ta že precej zbledel po zaslugi maščevalne Diane, ki je na vse vetrove razpihala hibe svojega nezvestega moža. Diana je z dobro preverjeno metodo svojim znancem sporočila, da se ji gnusi, kako se njen mož po te- lefonu pogovarja s Camillo. Za marsikoga pa tako Dianino obnašanje skriva le zavist, ker ji Charles kaj takega ni nikoli rekel. Zakonca Parker-Bovvles sta se strateško umaknila, tako da ju reporterji zaman iščejo. On kot zvest podanik angleške krone in previden vojak modro bolči, ona, ki je prebudilla kraljevsko spolno strast, pa se je dobesedno pogreznila. Za čudo britanski tisk po objavi »spolnointimnega« pogovora ne skriva svojih simpatij do Charlesa. Tudi proučevanja javega mnenja dokazujejo, da je v celotni zadevi še najbolj oškodovana Diana, ki je iz zavisti začela prati umazane zakonske cunje v javnosti, namesto da bi jih očistila med domačimi zidovi. ______KOLUMBIJA /_____ Izbruh ognjenika Galeias: mrtvi, pogrešani in ranjen BOGOTA’ - Štirje mrtvi in osem ranjenih med 100 vulkanologi, ki so nadzorovali južnoko-lumbijski ognjenik Gale-ras nedaleč od ekvadorske meje. Galeras je v ozračje izbruhnil ogromne količine pepela in drugega materiala. Zaradi izredno slabega vremena je reševalna akcija do skrajnosti težka. Po zadnjih vesteh naj bi pogrešali kakih deset znanstvenikov, ki so se udeležili mednarodne konference o vulkanologiji v bližnjem mestecu Pasto v pokrajini Narino. Kolumbijske oblasti so spo- ročile, da se izbruh nadaljuje in da je vse pripravljeno za evakuacijo prebivalstva. Vulkanologi se bojijo, da bo Galeras posnemal izbruh Nevada del Ruiz pred nekaj leti, ki je povzročil pravo morijo in ogromno gmotno škodo. Ta bo nedvomno sedaj še hujša, ker se Galeras nahaja na kmetijsko razvitem območju. Po sedanjem izbruhu postaja popolnoma jasno, da teorije o pojavu tople grede tudi v bodoče ne bodo uspeli dokazati, ker si ognjeniški izbruhi sledijo drug za drugim. Shetland morje je ponovno prozorno in čisto LONDON - Na stotine galebov se je vrnilo na shetlandsko morje in čeri. Silovito neurje, ki je več dni divjalo na tem območju, je skoraj v celoti razpršilo vseh 85 tisoč ton nafte, ki se je razlilo iz nasedlega liberijskega tankerja Brear. Britanske oblasti so uradno preklicale izredno stanje. Shetlandske čeri, stene in skale imajo spet prvotno barvo, morje je prozorno, analize zraku pa so dokazale, da je čistejši kot v Londonu. Zupan otočja Malcolm Green ni uporabil besede »čudež«, a je vseeno poudaril, da so pričakovali precej hujše posledice te ekološke nesreče. Kljub optimizmu pa se monitoraža na prizadetem območju nadaljuje. Znanstveniki pobirajo vzorce morske vode in zemlje na območju do petih kilometrov od brodoloma tankerja Brear. Biologi trdijo, da je razburkano morje že res na videz odpravilo vidne znake ekološke katastrofe, posledice naftnega razlitja pa se bo občutilo še dolga desetletja. Te bodo bolj jasne spomladi, ko bi se morale vrniti na Shetlande morske ptice, ki bodo valile nov zarod. RADIOLOGIJA / VISOKOLETEČIH MODELOV NI MOGOČE RAZTEGNITI NA VES SVET Vrhunski načini slikanja nikoli ne bodo dostopni za vse ljudi Marjan Erjavec Navadni smrtniki niso seznanjeni s silovitim napredkom medicinske radiologije v zadnjem Času. “°lj imajo pred oCmi podoben vzpon elektronike, informatike ali transporta. Kljub vrtoglavemu razvoju vseh teh vej človeškega 2nanja pa je med njimi vendarle »majčkena« razlika. Cene brezhibno reproducirane glasbe, računske operacije na računalniku in drugih tehničnih storitev strmo upadajo, cena kakovosti v medicinski radiologiji pa nevzdržno narašča. Vredno si jo je Prav na kratko ogledati. Pred skoraj sto leti je Wilhelm Conrad Rontgen srečal Abrahama in odkril do tedaj neznane X-žarke. Njegov izum je skoraj v nespremenjeni obliki vlekel voz medicinske diagnostike tricetrt stoletja, Pravzaprav še danes. Vsakdo ve, da ti žarki prodirajo skozi telo in da na Postavljenem togorafskem njniu puščajo sliko notranjih delov, s katere zdravnik razbere bolezen. No, v resnici je na sliki jasna le razlika med zrakom, kostjo - in vsem preostalim ndvom. Precej več je sicer videti, Ce radiolog napolni katero od telesnih votlin ali cevi s kontrastnimi tekočinami, vendar pa je to za bolnika praviloma vsaj rreprijetno, Ce ne že boleče ali celo nevarno. Kljub teti11! pa so nadarjeni rentgenologi s to preprosto pri- pravo delali prave čudeže. Razvoj drugih tehniških disciplin, predvsem pa njihova interakcija z medicino, je utrla pot novim prijemom. Tako sta v nekem londonskem pubu izdelovalec električnih kitar in njegov prijatelj zdravnik - ob pivu seveda -iznašla računalniško podprto rentgensko tomografijo, danes znano kot CT. Ta ubije dve muhi na en mah. Razliko v gostoti posameznih tkiv izmeri natančneje in jo zapiše v lestvico z na primer tisoC enotami, v katerih si zdravnik ogleda le tisti del, ki je v danih okoliščinah pomemben. Se bolj priročno pa je, da na sliki ni naloženo vec vse, kar je prej prišlo pod snop rentgenskih žarkov, ampak le en prerez. Podobno bi se zgodilo, Ce bi denimo enkrat slikal celo mortadelo, drugič pa bi jo narezal na tanke rezine. To je bil velik korak naprej, še zlasti ko so postopek skrajšali z dvajseth minut na nekaj sekund. Težavi sta le še dve: naprava je hudo draga in bolnika kar precej obremeni s sevanjem. Obe težavi je kot s carskim rezom odpravil ultrazvok. Razvoj tovrstnega slikanja človekovega drobovja je bil sicer počasen, vendar neustavljiv. Zdaj si lahko radiolog ogleduje živo, morda celo barvno sliko bolnikovih organov v podobnih prerezih, Ce jih le ne zastira kost. Cena naprave je znosna in zvok zdravju ni nevaren. Zato ni Čudno, da jo celo pri nas najdemo domala za vsakim vogalom. Interdisciplinarna obravnava, kot pravimo včasih že prav neverjetnemu križanju znanja različnih znanstvenih vej, pa rojeva tudi druge plodove. Atomskim fizikom, kemikom in medi-cincem je uspelo spraviti v isto postejo pozitrone, ki so delci antimaterije, z njimi označene biološko pomembne molekule in - radovedno medicino. Posteljo so pomenovali PET (pozitronska emisijska tomografija) in z njo si lahko - spet v rezinah - ogledujemo in celo merimo kemi- čne procese v telesu. Naprave so se prvi polastili tisti, ki preučujejo možgane, saj so doslej vedeli le to, Cesar so se lahko naučili od bolnikov, ki so imeli poškodovano glavo ali pa tumor na možganih. PET je odprl pogled na kemijo možganov, predvsem na nevtrotransmiterje, molekule, ki prenašajo sporočila med posameznimi živčnimi celicami. Kot kaže, je za vedno izrinil iz psihiatrije zaprašenega Freuda in njegove kavče ter omogočil povsem nova spoznanja. Z njim je na primer mogoče »slikati« shizofrenijo, kar je atentatorja na Ronalda Reagana rešilo pred jeCo. Zal pa je PET nesramno drag; poganja ga cela Čreda fizikov, kemikov, elektronikov in zdravnikov hkrati. Radioaktivnost sevalcev pozitronov je namreč tako kratkotrajna, da jo je treba skoraj hkrati ustvariti, preobraziti, uporabiti in izmeriti. To si lahko privoščijo le najbogatejše univerze držav. Na vsem svetu deluje morda sto takšnih zelo razvitih priprav. Le malo cenejše so priprave za MRI (magnetno resonančno slikanje), ki so prav tako zapleten križanec fizike, tehnologije in medicine. Sliko ustvarjajo v njej plešoči protoni, pravzaprav jedra vodika, torej vode. Ta jedra se v moc-nem magnetu urede, rekli bi kot plesni pari na Cmo-beli reduti. Ob prvh zvokih valčka se pari zavrte enakomerno in opazovalcu z balkona se zazdi, da cela dvorana Cmo-belo utripa v Straussovem ritmu. To traja le prvih nekaj taktov, dokler se vrtenje parov ne »razglasi« in utrip izgine. Podobno zaplešejo urejena jedra vode pod pravšnjim radijskim signalom in utrip se vrne v obliki podobnega radijskega signala. Jedra so odgovorila, resonirala. Prispdo-ba je sicer šepava, kajti priprava je neverjeten splet izjemno duhovitih trikov, rezultat pa je v računalniku naložen tridimenzionalni razpored vode v telesu in celo nekaterih okoli-šdh, v katerih ta voda je. Iz tega razporeda si lahko zdravnik izriše poljuben prerez, na katerem so vidne anatomske in patološke podrobnosti mehkih tkiv bolje kot kdajkoli doslej. Za zdravnika, ki išče pravo diagnozo, je MRI sanjski pripomoček. Kupujejo jih vsepovsod, celo v Ljubljani mu pred Kliničnim centrom že grade hlevček. Tudi cena mu pada in se vrti okrog milijona in pol ameriških dolarjev. Za sodobno lovsko letalo, na primer F-16, bi jih lahko dobili kakih šestnajst. Našteli smo le radiološke metode, številnih drugih, izredno izpopolnjenih in uCinkovith še omenjati ne moremo. Vse skupaj je temeljito porušilo še do nedavna veljavno mnenje »končnih razsodnikov« patologov, da je pravilna vsaka druga diagnoza ali morda tretja, ki jo postavi klinični zdravnik. Dobro opremljena medicina spozna bolezen pravilno skoraj vselej in nemudoma, ce zmore denar za vse te the-hnološke Čudeže. Svetodna zdravstvena organizacija (WHO) razmišlja drugače. Ne zanimajo je Čudeži sodobne medicine, ampak zdravje človeštva, na katero vsi ti Čudeži nimajo skoraj nikakršnega vpliva. Nekateri sicer upajo, da bo Človeštvu na splošno morda postal dostopen ultrazvočni diagnostični aparat, vendar za to Cas še ni dozorel. Za zdaj WHO še vedno stavi na stari osnovni rentgenski stroj in v nerazvitih državah je omogočil postavitev kakih petsto takih enot. Glede na velikanske potrebe je to število seveda smešno majhno. Tudi konec hladne vojne ni prinesel preobrata. V prestolnicah nerazvitih držav je res že postavljenih nekaj CT in celo MRI naprav, vendar te rabijo izključno potrebam maloštevilne elite. Ce smo z denarjem na tesnem že pri nas, si lahko predstavljamo, kako veliko bolj ga primanjkuje v Afriki in obsežnih delih Azije. Bogatijo le bogati, revni nikakor in povrh so nerazvite države še žrtev bega že tako maloštevilnih svojih izobražencev. Sposobni radiologi teh dežel kaj radi pobegnejo nazaj tja, kjer so študirali, in tam jih sprejemajo brez predsodkov. Na nekem lanskem simpoziju o diagnostičnih slikanjih so o tem obširno govorili in navajali podatke. V značilni gvatemalski bolnišnici na primer deluje le 50 odstotkov kupljene opreme. Vodja rentgenologije neke osrednje bolnišnice na Bližnjem vzhodu je pobegnil v Ameriko. Huda omejitev je tudi visoka cena takih slikanj. Slikanjej s CT pobere v nerazvitih državah 14-dne-vni povprečen zaslužek. Zato povpraševanje po takih storitvah upada in ponekod dragoceni stroji preprosto stoje. Sodobna tehnologija je pac namenjena bogatim dežalani in bogatim posameznikom v revnih državah. Celo v Braziliji, kjer 3.500 radiologov dela s 400 CT in 30 MRI napravami, so to le majni otočki visoke tehnologije v poplavi popolnega pomanjkanja primernega osnovnega zdravstva. Med siromešnejšo večino spet kosita tuberkuloza in malarija, za kateri so pred dvajsetimi leti menili, da sta praktično izkoreninjeni. Podobna je slika tudi drugod. Število bolnikov z malarijo se je v svetu povzpelo znova na 200 milijonov, toliko jih je bilo pred obdobjem uporabe DDT. Odnos med visoko diagnostično tehnologijo in med našimi željami za boljši svet je nelagoden. Ti dve dobrini se medsebojno sicer ne izključujeta, vendar so sredstva omejena. Vrhunski načini slikanja nikoli ne bodo dostopni vsemu človeštvu. Radiologi in zdravstveni delavci nasploh se bodo pac morali sprijazniti s konceptom zdravja za vsakogar. Visokoletečih modelov, ki jim celo na Zahodu vCasih trda prede, ni mogoče raztegniti na ves svet. EKOLOGIJA / POTRDITEV O ŠKODLJIVOSTI TOBAČNEGA DIMA IZ OKOLJA ZA NEKADILCE Pasivni tobačni dim Ali so ukrepi ameriške uprave za varstvo okolja res samo politični? Fani Polanc Po večkratnem odlaša-n)u je ameriška Agencija za varstvo okolja (EPA) prej-šnji teden končno uradno oznanila, da »izpostavlje-n°st pasivnemu kajenju Povzroča pljučni rak pri poraslih in močno povečuje tveganje za obolenje di-nal pri otrokih«, ali z drugi-oh besedami: kadilci s pri-2gano cigareto nesporno re-sn° ogrožajo zdravje nekadilcev v istem prostoru. Potrdila je, da tobačni rllIn iz okolja (ETS - envi-r°nmental tobacco smoke) sodi v kategorijo A clove-skih karcinogenov, torej snovi, ki povzročajo raka Pri Človeku. V tej kategoriji ?° bili do zdaj azbest, arzen 111 benzen. Prav tako je na osnovi rezultatov različnih raziskav potrdila sklep, da zgolj zaradi tobačnega dima iz okolja letno v ZDA za pljučnim rakom umre 3 tisoč odraslih nekadilcev. NiC manj vznemirljivi niso zdaj uradno potrjeni zaključki o vplivu pasivnega kajenja na otroke. Kot izjavlja EPA, je tobačni dim iz okolja kriv za letno 150 do 300 tisoC primerov bronhitisa in pljučnic pri dojenčkih do 10 mesecev starosti, prav tako pa močno povečuje pogostost in resnost astmatičnih napadov pri 200 tisoč do 1 milijona otrok na leto (oba podatka veljata za ZDA). Tobačni dim povzroča tudi nabiranje tekočine v srednjem ušesu, ki lahko sproži boleče vnetje. Uradna potr- ditev škodljivosti tobačnega dima iz okolja je v ameriški javnosti, kjer je biti nekadilec Čedalje bolj zname- nje prestiža, močno odjeknila. EPA je namreč zaradi močnih pritiskov tobačne industrije potrebovala kar dve leti, da je dala uradni pečat na rezultate obsežnega štiriletnega znanstvenega panela o vplivu pasivnega kajenja na nekadilce. Čeprav ni pristojna za predpise o onesnaženosti zraka v zaprtih prostorih, bo njeno priznanje o škodljivosti tobačnega dima skoraj zagotovo prizadelo kadilce. Na javnih mestih si že zdaj ne smejo prižgati cigarete, razen na določenih omejenih lokacijah, utegne pa se zgoditi, da tudi teh »kadilskih otokov« v bližnji prihodnosti marsikje ne bo vec, zlasti ne na delovnih mestih. Zvezna uprava za poklicno varnost in zdravje namreč prav zdaj pripravlja predpise o kakovosti zraka v zaprtih prostorih. Izjavila je že, da bo upoštevala Epi-no proglasitev pasivnega tobačnega dima za človeški karcinogen. Seveda se je že oglasila tudi tobačna industrija in sklepe ameriške uprave za varstvo okolja v zvezi s pasivnim kajenjem proglasila za politične in neznanstvene. Toda zdi se, da bodo njeni protesti bolj malo zalegli, saj je ameriška javnost Čedalje bolj protikadilsko razpoložena. Poleg tega, da je kajenje že prepovedano v javnih zaprtih prostorih (in prepoved vsi dosledno upoštevajo), marsikje že brez predpisov kajenje prepovedujejo tudi na delovnih mestih. Prejšnji teden je znani športni klub Orioles iz Baltimora prepovedal kajenje gledalcev tudi na vec kot 40.000 sedežih svojega ogromnega odprtega stadiona - očitno brez bojazni, da bi zaradi tega upadlo število njegovih navijačev. GINEKOLOGIJA / KAKO DO VARNEGA OMEJEVANJA ROJSTEV V PRENASELJENIH DEŽELAH? Monoklonalna protitelesa so zelo specifična in se obesijo na eno samo vrsto celic, eno izmed njih pa je naperjeno izključno na celice zelo zgodnjega embrija Na obzorju je povsem nova metoda preprečevanja nosečnosti. Temelji na pro-rielesih, ki preprečujejo 0plo-jenemu jajčecu, da bi se vgnezdilo v steno mater-jnce. Monoklonalna protite-so zelo specifična in se obesijo na eno samo vrsto oefic. Na Cbdbrdski univerzi f° izolirali in namnožili lati monoklonalno protitelo, N je naperjeno izključno na . ce zelo zgodnjega embriih Odkritje je prevzela družba Isis Innovation, ki skrbi 23 Prenos tehnologij iz uni-yerz v industrijo, dogovarja Pa se že o komercializaciji “ga s pomočjo ameriške industrije. Raziskovalna sku- pina ginekologov pod vodstvom Phillisa Starkeya ji izolirala protitelo, ki se veže na celice trofoblasta, ki je del zgodnjega embrija. V ta- kem zarodku se pol celic preobrazi v zarodek sam, polovica, imenovana trofo-blast, pa služi za pritrjevanje plodu na maternično steno. Iz njega se bo kasneje razvila posteljica, ki bo plod tudi hranila. V trofoblastu je vec vrst celic, vendar se je Star-keyeva skupina osredotočila na tiste, ki zasidrajo jajčece na steno maternice. Protitelo, ki je usmerjeno nanje, bi bilo lahko podlaga za povsem novo vrsto kontracepcije. Zensko bi s takimi protitelesi cepili in oplojena jajčeca bi se z njimi prekrila, kar bi preprečilo njihovo ugnezdenje v maternici, imuski sistem ženske pa bi tako označeni »tujek« uničil. To bi bila nekakšna imunološka IUD, spirala, kot pravimo pri nas, po mišljenju Starkeya pa bi bila precej varnejša. V nasprotju s tabletkami bi protitelesa delovala dolgo, morda celo vec mesecev. Takšno cepljenje tudi ne bi oviralo menstrualnega ciklusa. Imunska kontracepcija pa sploh ni bila cilj raziskovalnega dela, ampak nekakšen stranski rezultat proučevanja vloge, ki jo igra trofo-biast pri spontanih splavih in zapletih med nosečnostjo, imenovanih preeklam-psija. Kljub temu je družba Isis Innovation idejo pograbila in patentirala tako monoklonalna protitelesa kot celično linijo trofoblasta, za katero so ta specifična, in celo kontracepcijsko vlogo, ki bi jo utegnila odigrati v prihodnosti. Seveda še nihče ne ve, kako naj bi izglodalo tako cepljenje in koliko bo učinkovito. Kako bo mogoCe ugotavljati trajanje zaščite pred nosečnostjo? Kako naj Zenska ugotovi, kdaj ni vec zaščitena? Kljub tem neodgovorjenim vprašanjem pa je ideja tu, pravi Starkey. Doslej še nikomur ni padlo na um kaj podobnega. Do komercializacije tega odkritja je še daleč, vendar bi s primemo finančno podporo morda lahko razvili način cenejšega in varnega omejevanja rojstev v prenaseljenih nerazvitih deželah. Technical Excellence Dušan Mernik V drugem desetletju po nastanku osebnega računalnika IBM je skoraj odveC opozarjati na silovit razvoj na računalniškem področju, saj so rezultati sami najbolj zgovorni: prenosni računalniki, ki po zmogljivosti prekašajo velike predhodnike (mainframe) iz ne tako odmaknjenih let, barvni monitorji in tiskalniki, miniaturni modemi, optični diski ipd. ter zmogljiva programska oprema, oprta na te pridobitve in približana milijonskemu številu uporabnikov, to so samo nekateri od dosežkov na tej poti. Takšen razvoj je plod stalnih malih izboljšav in vztrajnega dela številne vojske proizvajalcev PC-jev ter občasnih večjih razvojnih skokov, ki uspevajo raziskovalcem in tehnologom v nekaterih delovnih okoljih. Rezultati slednjih so še posebej pomembni, saj omogočajo še hitrejše napredovanje v smeri zmogljivejših in uporabnejših osebnih računalnikov. Tudi za končne uporabnike osebnih računalnikov je zato zanimivo - in lahko tudi koristno - poznati te mejnike, s katerimi bo na nek naCin povezano življenje tako posameznikov kot družbe v prihodnjih letih. Zato bomo v nekaj kratkih nadaljevanjih opozorili na nekatere tovrstne dosežke, ki jih povzemamo po reviji PC Magazine. Tokrat so bila odličja Tehnical Exellence podeljena že devetič, pri izboru pa so upoštevali novosti, ki so nastale med 1. oktobrom 1991 in 1992. Kategorija komponente / podsistemi: AMD 3, 3-voltni mi- kroprocesor Poraba energije je bistvena zavora pri izdelavi še zmogljivejših manjših in lažjih sistemov, zato je njeno zmanjševanje stalna skrb razvijalcev, ki se te naloge lotevajo z različnimi prijemi in dosegajo večje ali manjše uspehe. V firmi Advanced Micro Devices, INc. (AMD) so se lotili jedra problema - mikroprocesorja - in pri tem uspeli. Razvili so prvi mikroprocesor 386 (pravzaprav dva: Am386-DXLV in Am386XLV), ki dela s 3,3 volta napetosti namesto dosedanjih 5 voltov. Rezultat tega je, da novi Cip potrebuje le 40 procentov energije prejšnje generacije mikroprocesorjev; to pa bo vodilo k novi generaciji prenosnih računalnikov in periferije z lažjimi baterijami oziroma daljšim trajanjem baterij, kar bo bistveno izboljšalo njihovo uporabnost. Takšno znižanje napetosti pa bo pokazalo svoje prednosti posebno takrat, ko bodo za ta nivo delovanja razvili še druge gradnike. Z nastankom pomnilnikov, trdih diskov, video kartic .... ki bodo izkoriščali to prednost, bodo računalniki še eno stopnjo bližje uporabnikom. 18 Sobota, 16. januarja 1993 ŠPORT domači šport DANES Sobota, 16. januarja 1992 ODBOJKA MOŠKA C-l LIGA 20.30 v San Giustini Bellunese, občinska telovadnica: San Giustina - Valprapor Imsa ZENSKA C-l LIGA 20.30 v Romanu d’Ezzelinu: Lasalle - Bor Tomboli-ni drinks; 21.00 v Vidmu, Ul. Marangoni: Camst Videm - Koimpex MOŠKA C-2 LIGA 18.00 na Opčinah: Sloga - Cremcaile Tržič; 18.00 v Trstu, na Alturi: Bor - 01ympia CDR ZENSKA C-2 LIGA 20.00 v Sovodnjah: Kmečka banka - CSI Tarcento; 20.30 v Cervinjanu, Ul. Lancieri d Aosta: Ausa Pav Cervignano - Sokol Indules MOŠKA D LIGA 18.00 v Ronkah, Ul. Fratelli Cervi: Acli Ronchi -Soča Sobema ZENSKA D LIGA 20.30 v Trstu, šola Suvich: Bor Friulexport - Koim-pex 1. MOŠKA DIVIZIJA 18.00 v Standrežu: Soča Valprapor Posojilnica So-vodnje - Caldini DEKLICE 15.30 v Nabrežini: Sokol - Bor Friulexport NARASCAJNICE 15.30 v Trstu, šola Chiadino: Orna - Kontovel NARAŠČAJNIKI 15.00 v Trstu, šola Morpurgo: Nuova Pallavolo Trieste - Bor Furlani NOGOMET UNDER21 15.00 v Dolini: Breg - Servola DEŽELNI MLADINCI 14.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventina - Fortitu-do; 14.30 na Proseku: Primorje - Cormonese KOŠARKA MOŠKA D LIGA 20.30 v Brišičkih, dom Ervatti: Kontovel - Don Bo-sco PROMOCIJSKA LIGA 18.00 v Briščikih, dom Ervatti: Cicibona Plasteredi-lizia - Fincantieri; 18.00 v Dolini: Breg - Scoglietto; 18.00 v Trstu, šola Caprin: Santos - Sokol Warm, 18.00 v Gorici, Kulturni dom: Dom Simek - Villes- I. DIVIZIJA 17.00 v Trstu, na Greti: Basket Muretto - Prosek. DRŽAVNI KADETI 16.00 v Briščikih, dom Ervatti: Kontovel - Ricreato-ri; 19.00 v Gorici, športna palača: Ciemme - Bor Radenska NARAŠČAJNIKI 18.00 v Trstu, Ul. Locchi: Stefanel - Sokol DEČKI 16.00 v Trstu, Ul. Locchi: Stefanel - Polet Zidarič PROPAGANDA 16.00 v Trstu, Ul. Caravaggio: Fiamma - Kontovel; 17.30 v Trstu, Ul. Praga: Servolana - Jadran; 18.30 v Trstu, Ul. Caravaggio: Scoglietto - Bor JUTRI Nedelja, 17. januarja 1993 KOŠARKA MOŠKA B LIGA 17.30 v tržaški športni palači: Jadran TKB - Banca popolare Faenza MOŠKA D LIGA II. 00 v Trstu, šola Suvich: Bor Radenska - Arte Bit-tesini 1. DIVIZIJA 11.00 v Trstu, Ul. Zugnano: La Talpa - Polet. NARAŠČAJNIKI 9.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Radenska - Ricreatori ODBOJKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 10.00 v Gradišču: Tomana - Naš prapor; 11.00 v Tržiču, zelena telovadnica: Fincantieri - Valprapor Vini Pintar 1. ZENSKA DIVIZIJA 20.00 v Gorici, Slovenski športni center: 01ympia -Farra MLADINKE 9.30 v Trstu, šola Volta: Sgt - Koimpex; 11.00 v Dolini: Breg - Bor Friulexport DEČKI 9.00 v Trstu, šola Morpurgo: Pallavolo Trieste -Koimpex DEKLICE 11.30 v Trstu, 1. maj: Bor Friulexport - Virtus NARASCAJNICE 9:30 v Trstu, 1. maj: Bor Friulexport - Ricreatori, 10.00 v Comu: Pizzeria Italia - Dom Imsa NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 14.30 na Proseku. Primorje - Fortitudo; 14.30 v Ogleju, Ul. Gemina: Aquileia - Juventina 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Trstu, pri Sv. Ivanu: Edile Adriatica - Vesna; 14:30 v Podgori, Ul. Grappate: Piedimonte -Zarja 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Repnu: Kras - Mereto; 14.30 v Trebčah: Primorec - Bertiolo; 14.30 v Dolini: Breg - Villesse; 14.30 v ZdraVščini: Poggio - Sovodnje 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Doberdobu: Mladost - Montebello; 14.30 v Zavljah: San Vito - Gaja NARAŠČAJNIKI 8.30 na Opčinah, Fanciullo: Chiarbola - Primorje NAJMLAJSI 10.30 na Proseku: Primorje A - Costalunga NAMIZNI TENIS ŽENSKA A LIGA 10.00 v Veroni, Trg Olimpia 3: Verona - Kras MOŠKA Bi LIGA 10.00 v Domodossoli: Ossola 2000 - Kras ZENSKA C LIGA 10.00 v Trstu, Ul. Biasoletti: Chiadino - Kras POJUTRIŠNJEM Ponedeljek, 18. januarja 1993 KOŠARKA DRŽAVNI MLADINCI 19.00 v Briščikih, Ervatti: Jadran Farco - Ciemme DEŽELNI MLADINCI 19.45 v Trstu, Ul. Forlanini: Ferroviario - Kontovel; 21.15 v Trstu, Ul. della Valle: Libertas - Bor Radenska KOŠARKA / JUTRI V B LIGI V TRSTU Gost Jadrana TKB vodilna ekipa Faenze V danem trenutku lahko zatrdimo, brez strahu morebitnih poznejših demantov, da je v zavest vseh dokončno prenehalo trajanje prazničnega in »postpraznič-nega« ozračja, katerega žrtve smo bili več ali manj vsi, vključno z Ja-dranovimi košarkarji, kot je bilo razvidno še na domači tekmi z Ar-gento, ki ostaja zapisano v rubriki za črne pike z najbolj mastnimi temnimi barvami. Prve znake obuditve so jadranovci sicer pokazali že v Oderzu. Odkar pomnimo, se je poredkoma dogajalo, da bi jadranovci zabeležili tako skromen, naravnost reven odstotek realizacije izpod koša kot so ga v Oderzu. Slabša točka igre naših predstavnikov pa je bilo tudi izvajanje prostih metov. Igor Canciani Janez Drvarič je v svojih izjavah ob izteku prvega dela lige med drugim jasno povedal, da se ekipa ne sme predajati malodušju in da je treba na vsak način preprečiti, da bi moštvo okužile klice demorali-zacije. V tem tednu so tudi sami igralci, ki še kaj dajo na svojo čast, vadili zelo motivirano, v pospešenem tempu in z zagrizenostjo, ki bi morala vedno biti lastna, vsaj sodeč po njihovem vzdevku. Glede na to, da pričakujejo prihod pr-vouvrščene Faenze, je to več kot dobro znamenje, nekako v skladu s »onto-genetskimi« značilnostmi Jadrana TKB, ki je proti močnejšim sposoben vrhunskih predstav, proti slabšemu nasprot- niku pa včasih sila povprečne, da ne rečemo že celo medle igre. In če že sodimo po tem, lahko pričakujemo, da bo v jutri publiki zadoščeno, ne glede na končni razplet dvoboja. Drvarič bo proti Faenzi uvrstil postavo, ki je bila v Oderzu. Za spremembo, tokrat pa zares lahko rečemo, da je splošno zdravstveno stanje v ekipi zadovoljivo, saj je edinole Pregare izpustil dva treninga v začetku tedna zaradi vročine. Magičnih receptov proti Faenzi seveda ni. Trener je opozoril svoje fante, naj bodo posebno pozorni pri prevzemanju nasprotnikovih igralcev. Gostje namreč predvajajo igro po »sistemu« 1-4 (1 bek režiser in štirje visoki igralci), tako da sta tudi zunanje krilo in visoki bek skoraj dvo-metraša, kar bi utegnilo povzročiti določene težave naši neizrazito visoki postavi. Druga pomembna postavka bo preprečevanje nasprotnikovega meta za tri točke, saj je to element v katerem Faentinci prednjačijo in na katerega sloni dobršen del njihove udarne moči v napadu. Ni naključje, da so dosedanje poraze zabeležili prav takrat, ko je odpovedalo to njihovo glavno orožje, saj si brez tega težko odpirajo prostor za prodiranje in igranje v neposredni bližini koša. Srečanje med Jadranom TKB in Faenzo bo v nedeljo, v tržaški športni palači s pričetkom ob 17.30. V Prvi moški diviziji: danes Prosek, jutri openski Polet Danes in jutri se bo pričelo tudi prvenstvo 1. moške košarkarske divizije na Tržaškem, v kateri letos nastopa kar 19 ekip, od le-teh pa dve naši, in sicer openski Polet ter Prosek, ki bosta igrali v A skupini. Medtem ko bo Prosek igral že danes v gosteh proti moštvu Basket Muretto, pa bo Polet zaposlen jutri, prav tako v gosteh, proti ekipi La Talpa. Igralec Marco CRISMA ,Točke (Povp) 7915.61 Meti Skoki Žoge Asist. 7 Blokade 1 Osebne napake 33 (,J.fc) 4 d 6.9! 2 točki 26:55147%1 3 točke 4:21119%1 Skupno 30:76139%1 PM 15:34144%! Obram. 17 Napad 8 Pridob. 10 Izgub. 22 Mauro ČUK 2 15/13.71 90:169 (53%1 0:1 !0%1 90:170153%1 25:43158%! 80 14 14 24 3 7 46 15(34.1) Ivo EMILI 1212.41 4:7 157%1 4:7 157%! 4:9 144%! 6 2 2 3 1 10 5 C12.41 Umberto MERLIN 1 '8113.71 40:71 153%1 23:5614/%1 63:127149%! 29:42169%! 24 10 18 22 12 39 1 3 628.61! Dean OBERDAN 97 16.51 30:52157%1 4:19121%! 34:71 147%1 25:40162%! 14 3 19 23 16 41 5/21.81 Martin PERTOT 3512.91 9:19147%! 9:19147%! 17:30156%! 22 20 12 8 3 28 2/13.41 David PREGARC 7519.31 28:51155%1 1:2150%! 29:53 (54%) 16:21 (76%) 9 4 8 10 1 1 27 8/17.41 Sandi RAUBER 2 16(14.4) 44:105142%! 27:72137%! 71:/77140%! 47:66 < 71%! 94 20 26 30 12 9 54 5 /32.51 Kristian REBULA 3013.01 10:17 (58%) 0:310%1 10:20150%! 10:14171%! 3 1 3 8 3 14 0/10.81 Aleks SMOTLAK 9016.01 31:72143%! 31:72143%! 28:47159%! 39 39 16 27 3 6 64 5/21.21 Claudio STARC 9617.41 20:54137%! 6:30120%! 26:84131%! 38:61162%! 15 8 22 19 14 45 3/21.21 SKUPNO 11 3(74,1) 332:675(49) 65:204(32%) 397:879(45) 254:407(62%) 323(21,5) 129(8,6) 150(10,0) 196(13,0) 72(4,8) 27(1,8) 401 (26,7) 15(200) ODBOJKA / DANES V DEŽELNIH PRVENSTVIH Na Tržaškem dva derbija za Borovi ekipi Na Alturi 0lympia, v Suvichu Koimpex V obeh srečanjih gostje favoriti - Sloga pred »nemogočo« nalogo - Kmečka banka zdaj lahko premaga kogar koli - Sokol Indules v škripcih - Soča Sobema: pozor na spodrsljaje! Po razburljivem derbiju v prejšnjem kolu med Qlympio CDR in Slogo bo danes v Trstu drugi obračun med slovenskima ekipama: srečala se bosta namreč ekipi Bora in 01ympie. V prejšnjih prvenstvih je bil ta derbi vedno zelo vroč in vedno je vladalo na igrišču napeto vzdušje. Danes pa na papirju tekma ne bi smela biti izenačena, saj so Goričani nesporni favorit in je zato malo verjetno, da bi borovci osvojili prvi prvenstveni točki prav tokrat. Gostje se zavedajo lastne moči, toda tekmo morajo vzeti resno, saj je lahko vsako podcenjevanje usodno. Trener Pete jan lahko tudi tokrat računa na vse svoje igralce in torej računa na zmago. Borovci pa se ne mislijo že pred tekmo vdati v poraz. Izredno motiviran je kapetan Bora Marko Marega: »Osebno zelo občutim ta derbi in si resnično želim zmagati to tekmo. Mi smo se dobro pripravili, smo motivirani in se bomo borili do konca. Med tednom sem sicer imel težave s kolenom in nisem treniral vedno, toda danes bom popolnoma nared. Prepričan sem, da bo tekma lepa, zato upam, da bo prisotna številna publika. Mislim, da lahko tudi pripravimo presenečenje.« Težka tekma čaka danes tudi Slogo, ki gosti na Opčinah še nepremagani Cremcaffe. Gostje so nedvomno najboljša ekipa prvenstva in bi lahko tudi končali prvenstvo brez poraza. Toda vsak nasprotnik, ki igra proti tej ekipi, igra neobremenjen z rezultatom in poskuša iztržiti čimveč. Tudi slogaši so se zato na današnjo tekmo dobro pripravili. Po izredno dobrem nastopu v derbiju proti 01ympii pa hočejo dokazati, da ekipa dejansko napreduje. Jasno je, da bo vsak osvojeni set uspeh. Sloga bo nastopila v popolni postavi. V ženski C-2 ligi čakata Sokol Indules in Kmečko banko izredno težki tekmi proti drugo-oziroma tretjeuvrščeni ekipi. Sokol Indules gostuje v Cervinjanu, Kmečka banka pa igra na domačem igrišču proti Tarcentu. Zdi se, da se letos Nabrežink trdno drži smola. Med tednom namreč ekipa ni mogla trenirati v redu, saj je bilo prisotnih le sedem igralk. Zbolela sta dva centra, in sicer Adriana Skerk in Karmen Bru-mat. Trener Jerončič upa, da bo ozdravela vsaj ena igralka, saj drugače ne ve, kakšno postavo bo poslal na igišče. Domači Ausa Pav je na domačem igrišču še neporažen, gostom pa je do sedaj prepustil le štiri sete. Soko-lovke bodo tudi danes poskusile spraviti v težave domačinke s servisom in jim tako onemogočiti gradnjo hitre igre, s katero je Ausa Pav skoraj neustavljiva. Nasprotnik Goričank je do danes zbral že 16 točk in je bil do sedaj v gosteh vedno uspešen, tudi na težkih gostovanjih, kot sta tista v Sangiorgini in Fiume Venetu, kjer je v zadnjem kolu zmagal z gladkim 3:0. Goričanke so torej pred izredno težko nalogo, vendar so v prejšnjih kolih dokazale, da se lahko enakovredno kosajo z vsemi nasprotniki v ligi. Razmere v ekipi so se po novem letu popolnoma normalizirale. Igralke trenirajo redno in tudi uspehi ne izostajajo. Če bodo igralke igrale zavzeto in borbeno kot v zadnjih kolih, bodo verjetno nadaljevale uspešno serijo. V moški D ligi igra Soča Sobema v Ronkah. Goriška ekipa je tudi tu nesporni favorit, saj domačini letos preživljajo krizo. Vsekakor nasprotnika ne gre podcenjevati, saj so Sočani lani prav tu bili poraženi in izgubili pomembni točki v boju za napredovanje. Med igralci je vzdušje še vedno optimalno in vsi igralci so zdravi. Zmaga jim torej ne bi smela uiti.. V ženski D ligi pa je v telovadnici Suvich na sporedu derbi med Borom Friulexport in Koimpexom. Tekma ima poleg prestižnega pomena tudi veliko važnost za lestvici obeh četrtoli-gašev. Slogašice potrebujejo točki, da ohranijo stik z vrhom lestvice, bo-rovkam pa bi zmaga prišla še kako prav v njihovem boju za obstanek v ligi. Koimpexova priprava na to srečanje gotovo ni bila najboljša. Med tednom so namreč zbolele Skerkova, Miličeva in Spacalova, tako da je njihov nastop vprašljiv. Vseeno je trener De Wal- derstein optimist: »Prav gotovo pa ne smemo nasprotnika podcenjevati, saj se forma borovk v zadnjih nastopih vzpenja. Prepričan pa sem tudi, da starejše igralke Bora niso še zaigrale, kot so sposobne.« V Borovem taboru se zavedajo, da jih čaka težka naloga, a niso pesimisti. »V tem tednu smo dobro trenirali, igralke so zdrave in bomo nastopili v popolni postavi. Do zdaj smo tako v pokalu, kot na prijateljskih tekmah proti Slogi vedno izgubili, toda mislim, da v zadnjih časih igramo bolje. Skratka, upam, da bomo nasprotnicam kos in da bo tekma atraktivna«, pravi trener borovk Igor Gombač. (Andrej Maver) Valprapor Imsa na težkem gostovanju pri San Giustini spet polaga enega letos najtežjih izpitov Dekleta Koimpexa okrnjene v Vidmu Kakšen Bor Tombolini v Romanu? Odbojkarje Valpraporja Imse čaka danes oddaljeno in nadvse zahtevno gostovanje. V San Giustini pri Feltrah (pokrajina Belluno) se bodo namreč pomerili s tamkajšnjo istoimensko ekipo, ki si je v minulih dveh kolih privoščila zmago nič manj kot proti Rivieri in pordenonskemu Copatu, se pravi proti moštvoma, ki sta doslej najhuša nasprotnika valpraporovcev v boju za napredovanje. Po slabem začetku pridobiva torej San Giustina vso večjo vrednost in se tudi sama postopoma vključuje v krog glavnih antagonistov briško-štandreške šesterke. Omeniti je treba, da so v lanskem prvenstvu C-l lige Belunčani le za las zgrešili napredovanje. Zanimivo je, da je bila San Giustina do treh kol pred koncem sezone stalno na drugem mestu, potem pa je že skoraj povsem nepričakovano zdrknila na tretje mesto na račun San Giorgia, medtem ko je v višjo ligo, kot zmagovalec, napredoval Sedico. Pričakovati je bilo, da bo torej San Giustina tudi v letošnjem prvenstvu odigrala vidno vlogo, začetek, kot rečeno, tega ni potrdil, zadnji dve tekmi pa sta pokazali, česa je to moštvo v resnici zmožno. Povsem jasno je, da bi vnovična zmaga za valpraporovce pomenila velik uspeh in novo potrditev možnosti slovenskega društva, ki se je po 10 kolih povsem nepričakovano (glede na predprvenstvene napovedi, ne pa glede na prikazano igro) znašlo s svojo ekipo na samem vrhu. »Jutri (danes op. ur.) bo potrebno zlasti dobro servirati, kajti San Giustina je najmočnejša prav na centru, kjer zanjo igrata dvometraš Cadorin, ki je v prejšnjih letih- že igral v A-2 ligi, in Ebo-ne. Zato je nujen pogoj za uspeh ta, da preprečimo izvajanje nasprotnikovih kombinacij pri mreži«, pred nastopom meni športni direktor našega kluba Ivan Plesničar. Vesti iz Valprapo-rovega tabora so glede zdravstvene slike dobre in slabe hkrati. Smolo je po sobotni poškodbi proti Schiu imel Superga, ki bo moral kar dvajset dni nositi mavec, tako da je trener Zamo menda za dalj časa izgubil eno od svojih »zlatih menjav«. Povsem nared za igro pa je spet rezervni podajač Rigonat. Dobro kaže tudi Lutmanu, ki bo že v prihodnjem tednu začel redno trenirati. Od naših dveh ženskih tretjeligašev bo pred težjo nalogo Koimpex, ki se bo v Vidmu pomeril z glavnim favoritom za napredovanjem Cam-stom. 2e tako težek nastop so dodatno zakomplicirali še dogodki v Sloginem taboru, povezani s težavami igralk. Zaradi službenih obveznosti se Pittonijeva ne bo mogla udeležiti naslednjih dveh tekem, težave z ramenom veteranke Ma-gnaldijeve pa so tako hude, da je sploh vprašanje, ali bo lahko letos še kaj doprinesla Slogini šesterki. Za nameček se je med tednom v prometni nesreči poškodovala še Erika Garbini, ki bo morala zaradi bolečin v vratu dvajset dni nositi ovratnico, tako da je mera resnično polna. Posebno huda je prav odsotnost Garbini j e ve, ki običajno zagotavlja ekipi potrebno trdnost v sprejemu servisa in je od treh omenjenih igralk edina iz začetne postave. Zdi se, da bo moral trener Peterlin spet zamenjati pozicije igralk na igrišču in to prav zdaj, ko je menda našel najbolj učinkovito postavo. Kakorkoli že, naloga slogašic je sila zahtevna. Toda pozor! Ce bodo slogašice skozi vso srečanje zaigrale spet tako, kot v prvih dveh setih proti Marzoli, postane zanje tudi Camst premagljiv. Po dveh presenetljivih porazih odhajajo bo-rovke na gostovanje v Romano pri Vicenzi, kjer se bodo pomerile z ekipo, ki se bori za obstanek v ligi. Kakšen Bor bomo gledali, je zdaj sila vprašljivo. Tisti iz prvih osmih kol, bi z dre-višnjim nasprotnikom opravil v enem zamahu, kaj pa sedanji? Trener Sore je sodeč po izjavah prebolel zadnja poraza in pravi: »Mislim, da sta pomenila zadnja poraza za nas dobro lekcijo in v tem vidim njuno pozitivnost za vnaprej. Posebno pekoč je bil poraz z Battistijem. Proti Kennedyju lahko tudi izgubiš, čeprav ne na način, kot smo izgubili mi. Zdaj se forma spet vzpenja, čeprav ni optimalna, zato sem pred tekmo z Romanom optimist.« Borovke bodo nastopile v popolni postavi. SEMINAR / ZA SMUČARJE Vaditelji Mladine Resco na terenu... Bojana Križaja Konec prejšnjega tedna so se smučarski vaditelji Mladine Resco odzvali povabilu področnega zbora ZVUTS-a Tržič v Sloveniji na enodnevni seminar. Potekal je na Zelenici v lepem sončnem vremenu, torej na terenu, kjer je kazal svoje znanje tudi dolgoletni slovenski smučarski as Bojan Križaj. Seminar je zajemal začetno šolo alpskega smučanja, nadaljevalno in tekmovalno. Seminar so vodili priznani demonstratorji in bivši tekmovalci, ki so pred leti krojili sam vrh svetovnega pokala. Udeleženci so vadili pod vodstvi Šarabona, Križaja, Markiča itd. Na terenu je bil prisoten tudi Pavel Grašič, ki je glavni trener slovenske reprezentance. Prisotnim je podal krajši program treniranja in priprav za slalom in veleslalom. Udeleženci pa so imeli tudi priložnost spoznati nove Elanove smuči in jih tudi preizkusiti. Seveda je bila to tudi lepa priložnost za izmenjavo mnenj in dogovorov o možnostih medsebojnega sodelovanja. (EZA) ODBOJKA / MED NARAŠČAJ NICAMI Slogi derbi s sokolovkami Naraščajniki Sloge so proti Rozzolu, žal, reagirali prepozno Sloga-Sokol: 3:0 (15:7, 15:8,15:12) SLOGA: Canziani, Fer-luga, Grgič, Kette, Kocjančič, Marc, Pavatič, K. in T. Sossi, Štor, Stranj, Žagar. SOKOL: Udovič, L. in E. Legiša, Hrovatin, Ko-smina, Rebula, Tuta, San-na, Švara. Sloga je tokrat, kot skoraj vedno na domačih tekmah, nastopila s svojo mlajšo garnituro. Obe ekipi sta veliko točk dosegli neposredno s servisom, tako da je bila tekma dalj časa nezanimiva. Ko pa je bilo serviranje manj učinkovito, se je igra razživela. Igralke so gradile in pošiljale na nasprotno igrišče tretjo žogo, tako da smo lahko prisostvovali marsikateri lepi akciji. V tretjem setu je Sloga že povedla s 6:0 in 8:3, ko je Sokol reagiral, igra je postala privlačnejša in domačinke so se morale bolj potruditi, da so osvojile gladko zmago. Pohvalo pa zasluži tudi Sokol, ki je dokazal, da društvo pri najmlajših dobro dela. (INKA) NARAŠČAJNIKI Sloga-Rocol: 1:2 (0:15, 13:15,15:8) SLOGA: Drasič, Grilanc, Milič, Montello, Pavletič, Peterlin, Rebec-chi, Sossi. Po skoraj enomesečnem premoru so v četrtek Slogini naraščajniki odigrali anticipirano tekmo 7. kola. Dolgi premor slo-gašem resnično ni koristil. V prvem setu se namreč nikakor niso znašli in so povsem pasivno sprejemali pobude svojih nasprotnikov. Do preobrata je prišlo v drugem setu, ki se je našim fantom izmuznil le za las, v tretjem pa so s preudarno igro in marsikatero lepo akcijo povsem za" služeno Rocol nadigrali-(INKA) ŠPORT Sobota, 16. januarja 1993 ŽENSKI SMUK /ZA POKAL Premoč Nemk GORTINA D’ AMPEZ-20 - Zenski smuk za svetovni pokal se nadaljuje ob premoči nemških smučark. Po presenetljivi zmagi Pred tednom dni Regine Hausl je včeraj v Gortini o Ampezzo (ta smuk bi moral biti prejšnji teden v Garmischu, a je odpadel zaradi pomanjkanja snega) slavila zmago Katia Seizinger. Nemka je presmučala 723 m dolgo in hitro progo '»01impia»v 1:27, 35 ter na določenem predelu te-te dosegla tudi hitrost 125 km na uro. Na drugo mesto se je uvrstila Francozinja Carole Merle pred Avstrijko Sacherjevo. Nemško zmagoslavje je vCeraj dopolnila Hauslo-Va> ki je osvojila Četrto mesto in si je tretja stopnička izmuznila za sa-me 3 stotinke sekunde. V nemškem taboru pa se včeraj gotovo niso pretirano veselili, saj se je na tekmi hudo poškodovala Gutensonova, ki si je potrgala kolenske vezi in skoraj gotovo ne bo mogla vec tekmovati v tej sezoni. Italijanke se tokrat niso proslavile. Zadovoljila je m Bibiana Perez, ki je osvojila 28. mesto s kar sPrejemljivim zaso-tankom dveh sekund. VČERAJŠNJI VRSTNI Red 1. Seizinger (Nem) 1;27, 35, 2. Merle (Fr) 1:27, 84, 3. Sadleder (Av) 1:28, 06, 4. Hausl (Nem) 1:28, 09, 5. Lindh (ZDA) 1:28, 10, 6. Bournissen (Svi) 1:28, 20, 7. Cava-gnoud (Fr) 1:28, 33, 8. Street (ZDA) 1:28, 39, 9. VVachter (Av) in Lee-Gart-ner (Kan) 1:28, 44, 11. Haas (Av) 1:28, 46, 12. Kogler in Pace (Kan) 1:28, 57, 14. Loedemel (Nor) in Zelenskaja (Rus) 1:28, 82, 28. Perez (It) 1:29, 40, 34. Merlin (It) 1:30, 16, 37. Gallizio (It) 1:30, 57, 43. Frizzarin (It) 1:31, 02. SKUPNI VRSTNI RED SMUKA ZA SP 1. Seizinger (Nem) 675, 2. Vogt (Nem) 427, 3. Lee-Gartner (Kan) 408, 4. Kronberger (Av) 393, 5. Bournisse (Svi) 371, 6. Zurbriggen (Svi) 358, 7. Merle (Fr) 318, 8. Lindh (ZDA) 310, 9. Gutensohn (Nem) 301, 10. Hausl (Nem) 293, 45. Merlin (It) 25. SKUPNI VRSTNI RED ZA SP . VVachter (Av) 560, 2. Merle (Fr) 503, 3. Seizinger (Nem) 447, 4. VViberg (Sve) 319, 5. Maier (Av) 280, 6. Schneider (Svi) 270, 7. Hausl (Nem) 267, 8. Lee-Gartner (Kan) 251, 9. Vogt (Nem) 245, 10. Eder (Av) 234, 16. Com-pagnoni (It) 180. Danes bodo dekleta v Gortini tekmovala v superveleslalomu, jutri pa v slalomu. Obe tekmi sta seveda veljavni za svetovni pokal. V Sl. Anionu pobiralci slav računajo na Heinzerja ____________Andrej Dekleva__________ ST. ANTON - Kar žalostno se je bilo peljati skozi »golo« avstrijsko Tirolsko, ki je po zadnji otoplitvi ostala popolnoma brez snežne odeje. Tirolska izdaja dnevnika Kurier je svojo prvo stran posvetila 2500 brezposelnim tirolskim smučarskim učiteljem, na izgubljen boj nesrečnih prirediteljev tekem v Kitzbuhlu pa spominja le osamljena in z blatom pomešana bela Črta, ki označuje progo za smuk s Petelinjega grebena, na kateri bi morala biti danes tekma svetovnega pokala. Tako so kitzbiihelski smuk skupaj s slalomom preselili v za odtenek bolj zasneženi in hladnejši Arlsberg, smuk v St. Anton, slalom pa v Lech. Tudi tu so imeli prireditelji nemalo težav z vremenom, a so vendarle izpeljali uradni trening. Najhitrejši je bil Švicar Heinzer, 9 stotink sekunde pred Norvežanom Skaardalom in 58 stotink pred Francozom Duvillardom. Pri pobiralcih stav za današnjo zmago naj višje kotira prav Heinzer, pred tednom dni v Garmisch-Par-tenkinrchnu 1. in 3. pred Avstrijcem Maderjem ter Luksemburžanom Girardellijem. Zanimiva je tudi lestvica za nedeljske slalomske stave. Na vrhu je Alberto Tomba, kdor bo stavil nanj, bo ob njegovi zmagi svoj vložek le podvojil, sledita mu Nemca Roth in Bittner, oba z razmerjem 1:4, Jure Košir pa ima razmerje 1:20. Slovenci, ki jih je smukaško navdušenje po Garmisch-Partenkirchnu nekoliko minilo, so včeraj še trenirali v Kranjski Gori, danes pa so pripotovali v Lech. Vsi razen Mitja Kunca, najhujše žrtve epidemije gripe v reprezentanci. Za gripo je zbolela že večina, nanjo pa je očitno najodpomejši prav Jure Košir. Kunc bo nastopil na tekmah FIS v Kranjski Gori, če te ne bodo odpovedane zaradi pretoplega vermena. Smukači, slalomisti in veleslalomisti se bodo pod nosom obrisali tudi za najvecji nagradni sklad v zgodovini svetovnega pokala - 30.000 švicarskih frankov, obljubljenih za najboljše peterice v vseh treh disciplinah v Kitzbuhlu, se je spremenilo v 1.500.000 avstrijski šilingov, po 525.000 v smuku in slalomu ter 450.000 v kombinaciji. BIATLON / SVETOVNI POKAL V VAL RIDANNI Zmagal Zingerle 4 točke Lekana Danes moški šena 10 km, jutri štafete VAL RIDANNA - Drugo tekmovanje najboljših biatloncev in biatlonk za svetovni pokal se je končalo povem drugače kot prvo pred mesecem dni na Pokljuki. Po slabi predstavi v Sloveniji so zablesteli italijanski tekmovalci. Zmagal je 31-letni Andreas Zingerle, doma iz Anterselve, ki mu je najbolje uspelo uskladiti tek in streljanje. Najhitrejši med 93 tekmovalci iz 18 držav je bil njegov rojak VVillfied Pallhuber, ki pa je zgrešil štiri strele in zasedel 10. mesto. Pri biatlonkah je bila najboljša Rusinja Anfisa Recova. Štiri točke za svetovni pokal je osvojil Boštjan Lekan, ki je zasedel 22. mesto. »Zmage se seveda zelo veselim. Dobro sem "vlekel", predvsem sem bil zelo hiter«, je po tekmi dejal zmagovalec, južnotirolski biatlonec Zingerle, ki je bil že dvakrat drugi na končnih skupnih razvrstitvah za svetovni pokal, zmagal pa je na petih tekmah. Edini, ki je na 20 km preizkušnji s štirimi streljanji zadel vse tarče, je bil Avstrijec Alfred Eder, ki bo letos dopolnil 40 let, kar mu je ob povprečnem teku navrglo tretje mesto za Zin-gerlejem in Rusom Valerijem Medvedcevom. Slovenski tekmovalci so se v teku zvrstili v eni minuti, vendar pa je bilo odločilno streljanje, ker so tekmovalci prihajali na strelišče v spustu. Najhitrejši je bil Uroš Velepec, ki pa je zgrešil štiri strele, od tega dva leže povsem na rob tarCe. Jure Velepec je zgrešil progo in izgubil 43 sekund, Sašo Grajf pa je padel v zadnjem smuku pred ciljem in izgubil 28 sekund. Janez Ožbolt je visoko uvrstitev zapravil pri drugem streljanju leže, ko je zgrešil tri strele, kar mu sjaloh ni podobno. Velike težave je imel tudi Boštjan Lekan, ki je zlomil palico in jo je moral na zadnjih 7 km dvakrat zamenjati. Nekaj Časa je tekel s 15 cm krajšo kot ponavadi in šele malo pred ciljem je dobil pravo. Domžalcan je kljub vsemu znova osvojil točke za svetovni pokal. »Po vsem, kar se nam dogaja, imamo še veliko smole. Vendar po dežju zmeraj posije sonce in upam, da se bo to zgodilo na preizkušnji na 10 km,« je iz Val Ridanne poročal vodja slovenske ekipe Janez Vodnicar. Poleg Zingerleja so se, kot rečeno, dobro odrezali tudi ostali Italijani. Johann Passler jeu sedmi, Čeprav je v prvih dveh serijah strelov naredil kar tri napake. Zelo hiter je bil v teku VViel-frid Pallhuber, ki pa je štirikrat zgrešil tarčo in se je moral osvojiti s sicer solidnimi 10. mestom. Dobrim rezultatom navkljub se je, skratka, znova pokazalo, da ostaja streljanje šibka točka azzurrov. Tridnevno tekmovanje v Val Ridanni se bo danes nadaljevalo z obema Sprintoma (10 km za moške in 7, 5 km za ženske), končalo pa jutri s štafetami v moški in ženski konkurenci na razdalji 4x7, 5 km. Rezultati: Moški - 20 km: 1. Zingerle (Ita) 53:50, 5 (1), 2: Medvedcev (Rus) 54:03, 4 (1), 3. Eder (Av) 54:28, 7 (0), 4. Lofgren (Sve) 54:49, 2 (2), Cepikov (Rus) 54:57, 2 (2), 6. Ru-pertus (Kan) 55:00, 9 (1), 7. Passler (Ita) 55:05, 1 (3) , 8. Kobelev (Rus) 55:18, 4 (2), 9. Blond (Fra) 55:37, 9 (2), 10. Pallhuber (Ita) 55:41, 6 (4) ,... 22. Lekan 56:51, 2 (2) , 36. Ožbolt 57:53, 6 (3) , 39. Grajf 57:58, 6 (3), 45. U. Velepec 58:35, 6 (4) , 65.J. Velepec (vsi Slovenija) 1; 00:18, 2 (3); ženske - 15 km: 1. Recova (Rus) 50:52, 2 (4), 2. Niogret (Fra) 51:52, 0 (2), 3. Hakova (Češka) 52:04, 5 (3). NOVICE Sacchi sklical azzuire za tekmo z Mehiko RIM - Za prijateljsko nogometno tekmo proti Mehiki, kihov sredo v Firencah, je italijanski zvezni trener Arrigo Sacchi sklical 18 nogometašev. Le-ti so: vratarja: Pagliuca (Sampdoria) in Marche-giani (Torino); branilci (Costacurta), Baresi (Milan), Lanna (Sampdoria), Maldini (Milan), Mannini (Sampdoria) in Vierchowod (Sampdoria); vezni igralci: Albertini (Milan), Bianchi (Inter), D. Baggio (Juventus), Di Mauro (Fiorentina) in Corini (Sampdoria); napadalci: Lentini (Milan), R. Baggio (Juventus), Casiraghi (Juventus), mancini (Sampdoria) in Signori (Lazio). Kitajci demantirajo sum o dopingu na Ol PEKING - Kitajska je demantirala izjavo švedskega trenerja Hansa Chrunka, da se morajo Kitajci zahvaliti uživanju prepovedanih sredstev, Ce so osvojili toliko kolajn na olimpijskih igrah v Barceloni. »Nihče od naših tekmovalcev ne jemlje anabolike ali druga prepovedana sredstva, saj stalno in temeljito pregledujemo vse naše reprezentance,« je dejal predstavnik državnega odbora za šport Zhao Shivvei. Dodal je še, da se bo v kratkem sestala posebna komisija, ki bo Časnikarjem dokazala, da so kitajski uspehi odvisni od temeljitega dela in strokovnosti in ne od dopinga. Poraz Camporeseja v Sydneyu SYDNEY - Avstrijec Muster (nosilec št. 7) je včeraj na mednarodnem teniškem turnirju v Sydneyu brez težav premagal Italijana Omarja Camporeseja s 6:4, 6:3. V drugem polfinalu pa je American Pete Sampras opdravil Izraelca Amosa Mansdorfa s 6:3, 7:5. Na ženskem turnirju v tem kraju pa so bili Četrtfinalni izidi naslednji: Capriati (ZDA) - Shriver (ZDA) 6:0, 6:1, Frazier (ZDA) - VVhitlinger (ZDA) 6:1, 6:3, Sabatini (Arg) - Rittner (Nem) 7:5, 6:3, Hu-ber (Nem) - Sanchez (Sp) 7:6, 6:2. Pari teniškega prvenstva Avstralije MELBOURNE - Včeraj so sestavili pare mednarodnega teniškega prvenstva Avstralije, ki bo do ponedeljka, 18. do 31. t.m.. V 1. kolu bo tako Ivaniševič igral proti Nizozemcu Haaruisu, Sampras proti Nemcu Steebu, Lendl se bo spoprijel s Švedom Bergstroemom, Edberg pa z Mehikancem Lavallejem. V ženski konkurenci bo par 1. kola Seleš - Pizzichi-ni, Sabatinijeva bo igrala proti Američanki Rubinovi, Sanchezova proti Francozinji Van Lottunovi, itd. ______SMUČARSKI TEKI / TORGNY MOGREN_ V tretje gre rado Švedski as je bil v Bohinju že dvakrat na zmagovalnih stopničkah - Nastopa 80 tekmovalcev iz 21 držav Pariz-Dakar obeta se slavje Francije _____KOŠARKA / EVROPPSKO KLUBSKO PRVENSTVO_ Knorr se je oddolžil Ciboni Scavolini praznih rok v Grčiji Skansijev Benetfo je brez večjih težav odpravil Zadrčane Jasna Milinkovic BOHINJ - Šesta letošnja tekma tekačev na smučeh Za svetovni pokal na Voglu, prvi tekmovalec bo startal ob 9.30 uri, bo pravi lzziv za vse. Veliko jih sta-y* na zmago Norvežanov Vegarda Ulvanga ali Bjorna Dahlieja, med favoriti pa je čied 80 tekmovalci iz 21 držav tudi Šved Torgny "logren. 29-letni tekač iz Asarne je na prvi tekmi za svetovni pokal v Bohinju leta 1986 zmagal, dve leti Pozneje je na Voglu slavil zmago njegov rojak Gunde ovan. Ker vsaka stvar v tretje gre rado, se morda svetovnemu prvaku na 50 km in s tem Švedski nasmiha tretja zmaga v Bohinju? Po uspehu na svetov-Uem prvenstvu pred dve-toa letoma ste na olimpijskih igrah ostali brez kolaj-Ue. Kaj je bil vzrok temu? . »Se sam ne vem, kaj se je pravzaprav zgodilo. Mislim, da je bil poletni tre-nin8 morda za malenkost Prehud in nekoliko Zgrešen. Trenirali smo na dolge razdalje s polno močjo. Malo je manjkalo, da bi osvojil kolajno. Pri zasledovalnem teku sem od slab v klasičnem slogu, nato pa je bilo v prosti tehniki bistveno bolje, tako da P®to mesto niti ni bilo sla-o- Bil sem blizu uspehu, oda imel sem nekaj smole, k1 me je spremljala vso Prejšnjo sezono.« Podobno usodo je doživela tudi švedska štafeta. .»Četrto mesto je bilo verno razočaranje za vso eki-Po. Računali smo na kolajno. Christer Majback je bil malce utrujen in so mu tekmeci ušli. Čeprav sem na zadnjih 10 km dal vse od sebe, do konca nismo mogli nadoknaditi zamujenega. Toda vzponi in padci so sestavni del športne kariere.« Po mnogih letih ste prvič nastopili brez Gundeja Svana. »Deloma je tudi to vplivalo na slabši dosežek. Nismo bili kos velikemu pritisku.« Na začetku sezone vas ni bilo na tekmah za svetovni pokal, nato pa je sledilo 11., 3. in 10. mesto. ‘ »Bil sem prehlajen in imel sem bolečine v prsih. Sploh nisem mogel trenirat, tako da sem se moral odpovedati nastopu v Ram-sauu. Sedaj je vse v redu in mislim, da bo šlo vse po načrtih. Ze pred enim tednom v Švici je bilo dobro. Deseto mesto niti ni tako slabo. Do 4. mesta mi je manjkalo samo 10 sekund in slabe pol minute do tretjega. To je pac razlika, ki te loči od uvrstitve v sam vrh, toda moja forma je sedaj v vzponu.« V Bohinju ste že dvakrat bili na zmagovalnih stopničkah. V tretje gre rado. »Upam, da bo dobro. Sem v dobri formi in tudi proga mi ustreza; hitri smuki in strmi vzponi. Tudi dolžina proge je prava: ob 15 km mi leži tudi 50 km.« Svetovno prvenstvo v Falunu je gotovo vaš prvi cdlj. »Tako veliko tekmovanje na domačih tleh je res nekaj posebnega. Prav zaradi tega načrtujem višek sezone za drugo polovico februarja. Rad bi ubranil naslov svetovnega prvaka na 50 km, ob tej disciplini pa imam največ možnosti v zasledovalnem teku.« Tekma na Voglu bo zadnja pred svetovnim prvenstvom. Kako se boste pripravljali? »Imeli bomo teden dni reprezentančnih priprav, nato pa bo zadnji konec tedna v januarju sledilo državno prvenstvo v Bora-su. V soboto bo tek na 30 km in v nedeljo štafetna preizkušnja. 3. februarja bomo tekli na 15 km in dva dni pozneje na 50 km. Vendar imamo tudi na Švedskem težave s snegom. Morda bodo tekmovanje prestavili bolj na sever, v Omskoldsvik.« Ob športni karieri vas po malem zanimajo tudi druge stvari. Kako posluje športni center v Asami, ki ga imate skupaj s Thomasom Was-sbergom in Janom Ottoso-nom? »Naš center je bolj podoben počitniškemu domu, kjer ljudje lahko poceni stanujejo in jejo. V avtobusu smo si uredili muzej, v katerem imamo shranjene naše kolajne, pokale, smuči in opremo. V njem lahko obiskovalci posedijo, poslušajo glasbo in poročila s tekmovanj, pokukajo v omare in predalčke ter prebirajo besedila. Zdi se mi prav zabavno.« Koliko Časa vam še ostane za druge konjičke: golf, rally... »Sem srednje dober igralec golfa; imam handicap 17. Za rally najdem nekoliko veC Časa poleti. Prejšnje poletje sem nastopil na štirih tekmovanjih. Nisem imel veliko uspeha, kajti od tovarne Opel, ki je moj pokrovitelj, sem dobil opel corso GSI, ki se ni najbolje obnesla, za letos pa so mi obljubili opel astro GSI. Moj konjiček je tudi igranje na bobne, vendar to počnem zelo redko; samo ob priložnosti, ko orkester za trenutek zapusti oder.« ATAR - Francoska pilota Saby (na avtomobilu) in Pe-terhansel (na motorju) sta tik pred končnim slavjem na letošnjem rallyju Pariz - Dakar, saj zanesljivo vodita tudi po včerajšnji, predzadnji etapi. Dirka se bo namreč končala danes z etapo Nouakchnott -Dakar. Na včerajšnji etapi, dolgi 450 km od Atarja do Nouakch-notta, je med avtomobilisti zmagal Auriol na citroenu. Na motorjih pa je bil prvi Spanec Ar-carons, medtem ko je bil Italijan Mon-tebelli peti. BOLOGNA - Dve zmagi in en poraz, to je obračun italijanskih ekip v Četrtkovem kolu evropskega klubskega košarkarskega prvenstva. V A skupini se je bolonjski Knorr z izdatno zmago proti zagrebški Ciboni povzpel na drugo mesto lestvice in tako dohitel Scavolini in Limoges, ki je bil v tem kolu prost. V Bologni je Knorr povsem nadigral Cibono in se tako oddolžil za poraz v prvem delu v Zagrebu. Vsa bolonjska ekipa je igrala zelo samozavestno, odločno, učinkovito. Da-nilovič, ki so ga na prvem srečanju v Zagrebu izžvižgali, se je tokrat maščeval, dosegel 23 točk in lepo asistiral soigralce. Od gostov so vsi odpove- dali. Nekaj vec je pokazal le ZuriC (16 točk), to pa je bilo je premalo, da bi se Zagrebčani lahko izognili porazu s kar 37 točkami razlike. Scavolini iz Pesara je tokrat igral v Solunu in izgubil po dveh podaljških. Italijanski košarkarji so se po srečanju zelo hudovali nad oba sodnika, Poljaka Zycha in Slovenca Remsa ter delegata Zanolina. Prva naj bi jih oškodovala zaradi nekaterih izmišljenih osebnih napak, delegat pa, ker naj bi predčasno prekinil srečanje in tako dovolil gostiteljem, da igrajo podaljšek. Sama tekma je bila na zelo nizki kakovostni ravni, kar kaže tudi izjemno nizek izid (52:52 po regularnem Času in celo 57:57 po prvem podaljšku). Srečanje pa je odločil PreleviC s serijo metov v drugem podaljšku. Skupno je dosegel 25 točk. V B skupini je Benet-ton brez težav odpravil Zadar in ohranil 2. mesto. V Skansi j evem moštvu je bil tokrat daleč najboljši American in bivši »laker-sovec« Teagle, ki je dal kar 36 točk. In na srečo, da si je Toni KukoC »usmilil»svojih rojakov in vsega dal le 4 točke, kajti nasprotno bi bil poraz Zadra še izdatnejši in ne »le» z 21 točkami razlike. Skupina A IZIDI 7. KOLA: Joven-tut - Makabi 82:80, Knorr - Gibona 109:69, Paok -Scavolini 69:65, Limoges prost. VRSTNI RED: Paok So- lun 10, Limoges, Knorr Bologna in Scavolini Pe-saro 8, Gibona Zagreb 6, Joventut Badalon in Makabi Tel Aviv 4. PRIHODNJE KOLO (21.1.): Gibona - Joventut, Limoges - Paok, Scavolini - Knorr, Makabi prost. Skupina B IZIDI 8. KOLA: Bayer -Real 91:106, Benetton -Zadar 92:71, Estudiantes - 01ympiakos 80:73, Ma-lines - Pau 73:75. VRSTNI RED: Real Madrid 14, Benetton Tre-viso 12, Bayer Leverkusen in Pau Orthez 10, 01ympiakos Atene in Zadar 6, Estudiantes Madrid 4, Malines 2. PRIHODNJE KOLO (21.1.): Real - Benetton, 01ympiakos - Bayer, Zadar - Malines, Pau - Estudiantes. UMETNOSTNO DRSANJE / EVROPSKO PRVENSTVO NA FINSKEM $urya Bonaly že tretjič »zlata« Na zmagovalnem odru posameznic (Telefoto AP) HELSINKI - Temnopolta Francozinja Surya Bonaly je na evropskem prvenstvu v umetnostnem drsanju na Finskem že tretjič osvojila naslov prvakinje. Boljša je bila od petnajstletne Ukrajinke Oksane Bajulove in od Nemke Marine Kielmannove, ki je lani osvojila srebrno medaljo. Zelo soliden je bil nastop slovenske sedemnajstletne tekmovalke Mojce KopaC. Zasedla je končno 18. mesto, Italijanka Cri-stina Mauri, debitantka na EP, pa je pristala na 20. mestu. Skupno je nastopilo 23 tekmovalk. V tekmovasnju športnih parov sta zmagala Rusa Marina Jelcova in Andrej Buškov. Vladimir Jankovič suspendiran BRESCIA - Vodstvo italijanskega odbojkarskega A-l ligaša Aquater iz Brescie je suspendiralo, dejansko pa odslovilo, priznanega hrvaškega strokovnjaka Vladimirja Jankoviča. Kaže, da je bil vzrok v tem, da se je Jankovič uprl sklepu predsednika društva, da kaznuje igralce z globo zaradi slabših rezultatov v zadnjih kolih. Mili V.VAV/AVŽ «■» : iill 1 lllill ...... , j IpPP*-- HI ;'S~i rnmm illp ^1111 red vašim pragom, navsezgodaj zjutraj, v dežju ali snegu, najdete lahko le najzvestejše prijatelje. Primorski dnevnik je prav gotovo eden od teh. Ce se naročite, bo brez vsakega dodatnega stroška, skozi vse leto prihajal k vam domov, vsak dan v tednu. Se naprej bo zvesto beležil življenje naše zamejske stvarnosti, s sodobnim, kvalitetnim in popolnim informativnim pristopom. Cena celoletne naročnine za 360 številk je 300.000 lir. Še naprej vam bomo brezplačno nudili male oglase in čestitke. Naročnino lahko poravnate do 31. januarja 1993 na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici, pri raznašalcih časopisa ter pri slovenskih denarnih zavodih na sledičih tekočih računih: Kmečka Banka Gorica, t.r. 67696 • Kmečko-delavska hranilnica in posojilnica v Sovodnjah, t.r. 504/6 • Kmečko obrtna hranilnica Doberdob, t.r. 1910/2 Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini, t.r. 800141/9 • Hranilnica in posojilnica Opčine, t.t. 10730 • Tržaška kreditna banka, t.r. 6986/92 Poravnate jo lahko tudi v treh štirimesečnih obrokih po 105.000 lir. i /.Primorski Naš veliki dnevnik. Gledališča Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM DANES: ob 19.30 uri (Gallusova dvorana) gosto-Vanie baletnega ansambla HNK iz Zagreba s predstavo jih prinaša veter, v koreografiji Vasca »ellenkampa. Cena vstopnice 500 in 300 SIT. . JUTRI IN V PRIHODNJIH DNEH: 17.,18.,19.,20. ln 21- januarja ob 19.00 in 21.30 uri (Linhartova dvo-J^oa) Molitveni stroj Noordung. Balet Opere in bale-a SNG Ljubljana. Cena vstopnic 750 in 600 SIT. V PRIHODNJIH DNEH: 20. t. m. ob 11. uri ter 21. •m. ob 18. uri (Gallusova dvorana) VV.Shakespeare: itra j Lear. Avtor projekta: Radko Polic. Režija: D^San Jovanovič. Vstopnina je 600, 500 in 400 to- NAPOVEDUJEMO: 28. in 30. t. m. ter 1. 2. ob 19. Ur' (Gallusova dvorana) G.Verdi: Don Carlos, v iz-vedbi Opere in baleta SNG Ljubljana. Cena vstopnic 2000, 1700, 1500 in 500 SIT. Informacije na tel. 061/222-815. DRAMA SNG LJUBLJANA DANES: ob 19.30 uri Moliere: Svatba po sili. Za abonma sobota in izven (konto). Ob 20. uri (Mala drama) Allen: Zaigraj Se enkrat, Razprodano. Informacije in rezervacije vsak delavnik od 11. do „ me ter od 18. ure do začetka predstave na tel. 061/221-511. mestno gledališče DANES: ob 19.30 uri (za abonma Sobota in izven) M Frayn: Hrup za odrom. V PRIHODNJIH DNEH: 18. t. m. ob 1).30 uri (za abonma Študentski B in izven) E. Flisar: Kaj pa Leo- Informacije vsak dan med 10. in 12. uro in uro Pred predstavo na tel. 061/210-852. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: 20. in 21. t.m. ob 19.30 "•Achtembusch: Susn (ljubljanska premiera in prva repriza). Zgodba o ženski v Štirih Časovnih obdobjih Y režiji Eduarda Milerja. Vstonpice so v prodaji v Galeriji SMG na Trgu francoske revolucije med 10. ln 12. uro ter med 15.30 in 17.30, na dan predstave Pa tudi uro pred predstavo pri blagajni gledališča, tel. 061/153-312. KULTURNI DOM ŠPANSKI BORCI DANES: ob 20. uri Miro Gavran: Mož moje žene, komedija. Nastopata Ivo*Ban in Iztok Valič. Režija Marjan Bevk. Informacije na tel. 061/448-920. KL UB K4 V PRIHODNJIH DNEH: 19.t.m. ob 20. uri Prometej brez skodelice. Predstava Rezares - eksperimental-ne gledališke skupine s pedagoške akademije. šentjakobsko gledališče DANES: ob 19.30 uri (izven) A. Dumas- A. Stojan Trije mušketirji. JUTRI: ob 16. uri (izven) Trije mušketirji. Informa-c>je vsak dan od 10. do 12. ure in uro pred predstavo na tel. 061/312-860. MARIBOR SNG DRAMA DANES: ob 19.30 uri Carmen- popoldan na robu evropske zgodovine. JUTRI IN POJUTRIŠNJEM: (Minoritska cerkev na Lentu) Grum- Zlatar-Frey: Dogodek v mestu Gogi. Informacije na tel. 062/211-461. SNG OPERA V PRIHODNJIH DNEH: 20. t.m. ob 19.30 balet Luna nad Mississippijem, po motivih baleta Sedem smrtnih grehov B. Brechta. 22. t. m. G. Puccini: La Boheme. Informacije in rezervacije vsak dan, razen nedelje, od 11. do 16. ure, ob sobotah do 13. ure, ter uro Pred predstavo na tel. 062/211-461. OELJE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE SLG Celje razpisuje abonma za Dneve komedije, ki bodo potekali vsak petek in soboto od 12. 2. do 6. T 1993, redni abonenti SLG Celje imajo 10 odstotkov popusta. Spored: Frayn: Hrup za odrom (Mestno gledališče ljubljansko), Vitrac: Volkodlak (PDG Nova Gorica), Moliere-Rozman: Tartif (Slovensko mladinsko gleda-fof6 Ljubljana), Nicolai: Hamlet v pikantni omaki (Slovensko stalno gledališče Trst), Moliere: Svatba Po sili (Drama SNG Ljubljana), Cooney: Zbeži od žene (Prešernovo gledališče Kranj), Nicolai: Blagi Pokojniki, dragi možje (Drama SNG Ljubljana), Moliere: Namišljeni bolnik (SLG Celje). Vpis abonmaja od 11. do 29. t. m. vsak delavnik med 9. in ll. uro. Tel. 063/25-332. Velenje KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK DANES: ob 19.30 uri Vitrac: Volkodlak. Gostuje UG Nova gorica. Režija: Dušan Jovanovič. Kot gost nastopa tudi Rade Serbedžija. Vstopnina je 500 SIT. KRANJ PREŠERNOVO GLEDALIŠČE , DANES: ob 19.30 uri R.Cooney: Zbeži od žene. Za 'zven in konto. 7 rvTRI: °b 19.30 uri R.Coone: Zbeži od žene. Zaključena predstava. LENART KULTURNI DOM DANES: ob 19.30 uri Marovvitz: Sherlockov primer. Gostovanje SLG Celje. Furlanija-Julijska krajina trst SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE KULTURNI DOM V PRIHODNJIH DNEH: v torek, 19. t. m., ob 20. nn Češnjev vrt A. P. Čehova v režiji Borisa Kobala. GLEDALIŠČE rossetti DANES: ob 20.30 (red I. sobota) - Stalno gledalce FJK in gledališka skupina Glauca Maurija bosta Ponovila delo A. Schnitzlerja Anatol. Rezija Nanni arella, v glavni vlogi Roberto Stumo. Predstava v abonmaju: odrezek št. 6. Prodaja vstopnic in rezervami6 pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in v gleda-JsCu Rogggtti jutri ponovitev ob 16. uri (red I. ne- dvorana tripcovich DANES: ob 17. uri (red S) peta v ”r gledališča Verdi, dirigent Gue: oreografija Giuliana Barabaschi. Jutri tev ob 16. uri (red D). prodaja vstopnic v dvorani Tripcov •m od 16. do 19. ure (razen ob pom Predstavah: od 9 do 12. in od 18. do 21. AVDITORIUM MUZEJA REVOLTE! LA Ul. Diaz 27 V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 18. t. m., ob 18. uri srečanje z izvajalci baleta Hrestač. Vstop prost. GLEDALIŠČE CRISTALLO DANES: ob 20.30 premiera komedije Eduarda Scarpette Nina Bone v izvedbi gledališke skupine Consorzio ’90 iz Neaplja. Režija Livio Galassi. V glavni vlogi Daha Frediani. Jutri ponovitev ob 16.30. GLEDALIŠČE SILVIO PETI .ICO Ul. Ananian DANES: ob 20.30 bo gledališka skupina I Com-medianti uprizorila komedijo Laure Marocco VVright v tržaškem narečju »... ma xe vignuda la grandine«. Režija Ugo Amodeo. Jutri ponovitev ob 16.30. Prodaja vstopnic in informacije pri UTAT v Pasaži Protti in v tajništvu združenja Armonia (tel. 370667). ČEDAD GLEDALIŠČE RISTORI V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 18. januarja 1993 bo ZadrugA Gruppo Gitiesse predstavila J. Ke-sermgovo delo »Arsenik in stare čipke« z G. Glejese-nom, Iso Barzizzo, Marino Suma in Regino Bianchi. Režija Mario Monicelli. VIDEM GLEDALIŠČE LUIGI BON - COLUGNA DANES: ob 20.30 gostovanje gledališča Teatro delle Briciole z delom U grande racconto. Koroška CELOVEC MESTNO GLEDALIŠČE DANES: ob 19.30 - Orfej v podzemlju. Jutri ponovitev ob 15. uri. Glasba Slovenija LJUBLJANA KLUB K4 JUTRI: ob 22. uri The Aftertouch - koncert techno gay skupine z Dunaja. 21. t. m. ob 22. uri Jazz delavnica Nina de Glerie in Vlada Battiste. Tel. 061/322-468 MARIBOR OPERA SNG DANES: ob 18. uri (Unionska dvorana) Verdi: Na-bucco- koncertna izedba, za Glasbeno mladino. V PRIHODNJIH DNEH: 19. in 21. t. m. G.Verdi: Nabucco- koncertna izvedba. 23. in 24. t. m. Rossini: Stabat Mater. Informacije na tel. 062/211-461. CELJE NARODNI DOM V PRIHODNJIH DNEH: 21. t.m. ob 19.30 koncert Akademskega pevskega zbora Celje pod vodstvom Adriane Požun-Pavlovic, za Ljubiteljski kulturni aobnma in izven. DVOREC ZEMONO DANES: ob 20. uri koncert (za glasbeni abonma in izven) Ljubljanskih Madrigalistov, dirigent Matjaž Scek. Za tiste, ki se ne morejo ali ne želijo pripeljati z lastnim avtomobilom, bo ob 19.30 uri izpred avtobusne postaje odpeljal na Zemono avtobus. Povratek takoj po koncertu. Furlanija-Julijska krajina TRST GLEDALIŠČE ROSSETTI V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 18. t. m., ob 20.30 koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopil bo VViener Streichsextett. NAPOVEDUJEMO: 26. in 28. marca musical My fair lady s Sandram Massiminijem; 29. in 30. aprila koncert Giorgia Gaberja. ŠPORTNA PALAČA PRI CARBOLI V PRIHODNJIH DNEH: v Četrtek, 21. t. m. celovečerni koncert Francesca De Gregorija. AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA Ul. Diaz 27 JUTRI: ob 20. uri nastop gojencev Glasbene Šole Trio di Trieste. Nastopili bodo Francesco Manara in Claudio Voghera (violina in klavir) ter Anna in Paola Acoleo (klavir). Vstop prost. GORICA AVDITORIJ FOGAR JUTRI: ob 11. uri Nedeljski koncerti združenja Li-pizer. Nastopila bo harfistka Nicoletta Sanzin. Na programu Respighi, Bach, Spohr, Rota, Tailleferre, Katchaturian. DUNAJ KONZERTHAUS V PRIHODNJIH DNEH: 19. t. m. ob 19.30 uri (M zartova dvorana) slavnostni koncert ob prvi obletni mednarodnega priznanja Slovenije, Štiri stoletja sl zj v liiiilioua žjUIICUIJo Republike Avstrije, in dr. Dimitrija Rupla, minist za zunanje zadeve Republike Slovenije. Cisti d biček je namenjen bosanskim beguncem v Slovenij Razne prireditve Slovenija LJUBLJANA KLUB K 4 V PRIHODNJIH DNEH: 18. t. m. ob 21.uri Srečanje - multimedialna predstava Igorja in Alenke Dranič-Kerševan. Glasba, ples. 19. t. m. ob 22. uri Prometej brez skodelice. Predstava Rerarez, eksperimentalnega gledališča s PA: Vroči telefon Kluba K4 061/113-282. Furlanija-Julijska krajina TRST KINO EXCELSIOR Ul. Muratti 2 DANES: Dvorana Excelsior - »Nuovo dnema Li-berta« ob 11.uri : Poljska - »ostatni prom« (1989); ob 15.30 : Poljska »Przejscie« (1990), »Koniec gry« (1991); ob 17.30 »Wyscig« (1989), »300 mil do neba« (1989); ob 20.30 Madžarska - »Prometeus« (1992) »Edes Emma, drdga Bobe - Vazlatok, aktok« (1992); ob 22.30 Madžarska »Zold intelmek minden napra« (1992), »Zsotem« (1991). Video filmi v originalu s podnapisi v italijanščini. Dvorana Azzurra: ob 15.30 Okrogla miza na temo »Produzione artistica: dal dissenso alla transizione«; ob 21. uri nin »Videorama«; Predvajali bodo najlepše video filme niza Arteinvideo. JUTRI: Dvorana Excelsior - »Nuovo cinema Li-berta« ob 11. uri Poljska »Zaklad« (1990), »Stara la- tamia« (1987), »Kiedy razum spi« (1992); ob 17.30 »Zwykla podroz (1985), »Ucieszka z kina Wolnosc (1990); ob 20.30 »ReCi, reCi, reCi (1991), »Obecnk škola« (1991); ob 22.30 Italia »Amore asimmetrico« (1990), »Sniff sniff scratch scratch« (1991), Canton Ticino »Desencuentros« (1992). Video filmi v originalni verziji s podnapisi v italijanščini. Dvorana Azzurra: ob 17. uri Videorama - Canton Ticino »Birreria Nazionale Locamo« (1982/84), »Le songe de Phoeton« (1985), »Reminiscienze arcaiche« (1985), »Un avenir pour notre passee« (1986), »Iden-tiquit« (1988), »De imagen« (1983), »Monteveritazio-ne« (1991), »7 magie artificiali« (1987), »L’arte-arte« (1990), »Don’t walk - vvalk« (1987), »Imaginarne mč-lancolique« (1987), »Porta Paik« (1992), »Taormina Arte« (1988); ob 21. uri Videorama - »Shear« (1986), »The theater of never end of the World« (1987), »Game B« (1988), »Mechanical Mandala« (1987), »Funky Steps« (1984), »Antropoliz« (1984), »Archi-mogno« (1992). Video filmi so v originalni verziji. Koroška CELOVEC CELOVŠKI SEJEM (Hali 5 in 11) Do 17. januarja - vsak dan od 9. do 18. ure Para-celzov sej. BELJAK MESTNA HIŠA PARACELZOVA DVORANA DANES: ob 19.30 Paracelz in astrologija. Predava Bemd A. Metz (Frankfurt). V ponedeljek, 18. t. m., ob 19.30 predavanje univerzitetnega prof. dr. Petra Gstettnerja: Die Multikul-turelle Gesellschaft und ihre Feinde (Multikulturna družba in njeni sovražniki). V nemščini, z diskusijo. Za najmlajše Slovenija LJUBLJANA SLOVENSKI ŠOLSKI MUZEJ Do 31. januarja bo na ogled razstava V svetu lutk -poskus otroškega muzeja (razstava Muzeja novejše zgodovine Celje). Odprto od ponedeljka do petka med 9.00 in 18.00 uro in v soboto med 9. in 13.00 uro. Vsak dan potekajo tudi lutkovne igrice po posebnem programu. DANES: ob 11. uri K. Lucyna: O starki Zimi in njenih pomočnikih, pravljica -Tatjana Mavric. Zaradi lažje razporeditve naprošajo, da obiske skupin vnaprej pravočasno sporočite na tel. številko 061/213-024. KUD FRANCE PREŠEREN DANES: ob 17. uri Pravljica o mezinčku v izvedbi LS Ciciglej. Tel. 061/332-288. VITEŠKA DVORANA KRIŽANK: JUTRI: in vse nedelje v januarju ob 17. uri Kužek postružek na obisku. Gledališče Jaz in ti. Tel. 061/322-544. MARIBOR LUTKOVNO GLEDALIŠČE JUTRI: ob 11. uri J.KolariC: Tri lutkovne zgodbe (Slon balon). Vstopnice bodo na voljo uro pred predstavo pri gledališki blagajni. Lahko jih tudi rezervirate vsak delavnik od 10. do 12. ure na tel. 062/26-748. KOPER GLEDALIŠČE KOPER DANES: ob 10. uri Andersenova pravljica Slavček v izvedbi PDG Nova Gorica. Predstava je za otroški Sobotni abonma in izven. NOVA GORICA KD NOVA GORICA DANES: ob 9.30, 11. in 16. uri (Mala dvorana) J. Zakonjšek: Hudič in pastir. Informacije na tel. 066/25-326. V PRIHODNJIH DNEH: 18.t.m. ob 11.15 in 14.00 uri A. GoljevšCek: Čudežni kamen v izvedbi PDG Nova gorica. 21.t.m. ob 13.00 uri A. GoljevšCek: Čudežni kamen. V izvedbi PDG Nova Gorica. OS BUJE V PRIHODNJIH DNEH: 19.t.m. ob 9. 00 uri H.C. Andersen: Slavček. V izvedbi PGD Nova Gorica. OS MIREN V PRIHODNJIH DNEH: 19.t.m. ob 11.00 uri H.C. Andersen: Slavček. V izvedbi PDG Nova Gorica. TOLMIN V PRIHODNJIH DNEH: 18. t.m. ob 9.30 in 10.00 uri Z. Zupančič: Norčavi striček Ffak. Gostuje Prešernovo gledališče Kranj. KOBARID V PRIHODNJIH DNEH: 19.t.m oob 9.30 in 10.00 uri ZupanCiC: Norčavi striček Frak. Gostuje Prešernovo gledališče Kranj. PORTOROŽ AVDITORIJ DANES: ob 16.00 uri W.Disney: Lari fari zajček: Risani film. Furlanija-Julijska krajina TRST KULTURNI DOM SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: v torek, 19. t. m., ob 10. uri Andersenova pravljica »Cesarjeva nova oblačila«, ki jo je za SSG v verzih napisal Milan Jesih. Režija Vladimir Jurc. Scenograf Marijan Kravos, kosmumi Marija Vidau, komponist Miran Košuta, svetovalec za magijo Vikj. Nastopajo Gojmir Lešnjak, Alojz Svete, Maja Blagovic, Adrijan Rustja, Lučka Počkaj, Stojan Colja, Vladimir Jurc in Franko Korošec. Ponovitvi v sredo, 20. in v Četrtek, 21. t. m., ob 10.30. GLEDALIŠČE CRISTALLO JUTRI: ob 11. uri »Povem ti pravljico«. Na sporedu bo Andersenova pravljica IT mostro peloso v izvedbi gledališča La Contrada. Nastopata Ariella Reg-gio in Minimo Lo Vecchio. VIDEM FELETTO UMBERTO OBČINSKI AVDITORIUM DANES: ob 15.30 se bodo zaključile predstave ciklusa L’Accordeon. Na sporedu bo pravljica Non piangere se il latte e versato v izvedbi Feliceja in Celine. Koroška CELOVEC FELSENTHEATER DANES: ob 20.00 Susn - gostovanje Mladinskega gledališča iz Ljubljane. Jutri ponovitev ob 15. uri; zadnja ponovitev v ponedeljek, 18. t. m., ob 20. uri. Slovenija CANKARJEV DOM Do 31. t. m. si lahko v Galeriji CD ogledate razstavo Arnulfa Reinerja: Carin-zia/ Venezia- Topografia su-periore. Cena vstopnice 100 SIT, za dijake in študente 50 SIT. Do 31. t. m. je v Veliki sprejemni dvorani na ogled razstava Švedsko steklo -razstavlja 12 vodilnih švedskih oblikovalcev. Tel. 061/222-815. MODERNA GALERIJA Do 31. t. m. razstavlja Gojmir Anton Kos. Do 14. februarja bo na ogled razstava oljnih slik, palstik in grafik Jožeta Gorjupa. Galerija je odprta vsak dan, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Cena vstopnice za odrasle 100, za študente 50 SIT. Tel 061/214-106. MALA GALERIJA Do 21. februarja bo na ogled razstava skulptur in fotografij blegijskega umetnika Jana Fabreja. Odprto vsak dan razen ponedeljka od 10. do 18.ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Tel. 061/214-106. MESTNA GALERIJA Samo se jutri bo na ogled razstava slik akademske slikarke Jasne Kozar-Hutheesing (v okviru odprtega ateljeja). NAPOVEDUJEMO: 18. t. m. otvoritev retrospektivne fotografske razstave z naslovom Pariški fotograf Veno Pilon, avtorja dr. Staneta Bernika, ki jo je galerija pripravila v sodelovnju s Pilonovo galerijo iz Ajdovščine. Razstava bo odprta do 8. februarja. Galerija je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. ure, v nedeljo od 10. do 13. ure. Tel. 061/212- JAKOPICEVA GALERIJA Do 31. t. m. je na ogled razstava Varstvo kulturne in naravne dediščine v Sloveniji v letu 1992. Tel. 061/223-340. ARHITEKTURNA GALERIJA DESSA Do 11. februarja je na ogled razstava projektov holandskega arhitekta Wiela Aretsa (virološka arhitektura). Galerija je odprta od 10. do 15. ure, v nedeljo zaprto. Tel. 061/216-010. KUD FRANCE PREŠEREN Do 29. t.m. je na ogled razstava del fotografa Igorja Anderliča. Odprto od 15. do 24. ure, ob nedeljah in ponedeljkih zaprto. Informacije na tel. 061/332-288. ALERIJA EQURNA Do 31. t.m. je na ogled razstava elanov ob 10. obletnici. Galerija je odprta med 10. in 13.00 ter med 17. in 19. uro, ob sobotah med 10. in 13. uro, ob nedeljah in praznikih zaprto. Tel. 061/223-932. GALERIJA STOPNIŠČE Na ogled je razstava Fo-tomorfoza - o gledanju, oblikah in svetlobi, fotografije Gorazda Majarona.Gale-rija je odprta vsak delavnik od 8. do 4. zjutraj. Informacije na tel. 061/313-926. GALERIJA KAPELICA Na ogled je razstava skupine 63/70 - risbe: Andrej Brumen-Cop, Milan Golob, Maja Licul, Robert Lozar, Katarina Toman, Mojca Zalokar. Tel. 061/113-282. GALERIJA LABIRINT Na ogled je razstava grafik iz ciklusa Zapisi Iva Mršnika. Odprto od 10. do 13.00 ure in od 17. do 19. ure, v soboto od 10. do 13. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. Tel. 061/150-155. GALERIJA SKUC Do 31. t.m. bo na ogled razstava Galerija v sliki slikarke Janje Vrabec. Odprto od 12. do 20.00 ure. Tel. 061/216-540. GALERIJA LJUBLJANSKE BANKE Do konca januarja je na ogled razstava akademskega slikarja Jona Gal Planinca. SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ Do 20. februarja 1993 je na ogled razstava »Ta trava je Sacana...«, ki sta jo za Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu pripravili Kristina Kovačič in Martina Repinc. Tel. 061/218-886. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Do 20. t.m. je na ogled razstava Volitve 1992 - izbor plakatov. Do 28. februarja je na ogled razstava Vizualne interpretacije - predstavitev grafičnega oblikovanja in ilustracij v južni Moravski. do 28. februarja je na ogled razstava slik Partizanske refleksije slikarke Nande Vidmar.. Muzej je odprt od torka do nedelje od 10. do 18. ure. Vstopnine ni. Tel. 061/323-968.. PRIRODOSLOVNI MUZEJ SLOVENIJE Do 15. februarja je na ogled razstava ob 50. obletnici smrti botanika Alfonza Paulina. Muzej je odprt od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure, ob ponedeljkih in praznikih zaprto. Tel. 061/ 218-862. MARIBOR UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Na ogled je razstava z naslovom 500 let kasneje, ki jo je ob Svetovnem dnevu Človekovih pravic pripravila mariborska skupina Amne-sty International. MUZEJSKI INFORMACIJSKI CENTER GRAD Do 2. februarja bo na ogled razstava Cas okrog Božica. Tel. 062/211-851. RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ (Trg Borisa Kraigherja) Na ogled je razstava del mariborskega grafika Simona Grajfonerja, nagrajenca raznih razstav, med drugim tudi letošnjega grafičnega bienala na OtoCcu. GALERIJA ROTOVŽ (Rotovški trg) Na ogled je razstava mariborske slikarske vedute Ota Rimeleja: Slike - instalacije. PTUJ GRAD Na ogled je razstava z naslovom Nakit - magična moC oblike, ki jo prirejata Pokrajinski muzej Ptuj in Arheološki muzej iz Zadra. KOPER MEDUZA II Na ogled je prodajna razstava slik, grafik in male plastike priznanih slovenskih umetnikov: F. Miheliča, V. Makuca, R. Debenjaka, H. Pečariča, Z. Apollonia, J. Spacala, K. Meška, J. Ciuhe, R. Spenzla, K. Tutte, B. Zaplatila, A. Karima, L. Logarja, D. Birse, E. Lovka, M. Smerdu in Z. Posega. Odprta je od torka do petka med 10. in 14. uro in v soboto med 10. in 12. uro. Tel.: 066/74-035. SOLKAN VILA BARTOLOMEI Na ogled je etnološka razstava Skedenjska kruša-rica. ŠEMPETER ALERIJA BAZATO Do 20. t. m. je na ogled razstava Grafika evropskega modernizma. SEŽANA KD SREČKO KOSOVEL Na ogled je razstava slik Jožeta Tisnikarja. ŠKOFJA LOKA GALERIJA IVANA GROHARJA Na ogled je letna razstava Združenja umetnikov Škofja Loka. CAFE GALERIJA PUNGERT Na ogled je razstava fotografij z naslovom Pikova dama, fotografa Petra Kozjeka. GALERIJA FARA Na ogled je likovna osebna izkaznica Marjane Segala- Miške iz Škofje Loke. MURSKA SOBOTA GALERIJA Do 18. t. m. bo na ogled 1. razstava del elanov Društva likovnih umetnikov Pomurja in Prlekija.. LENDAVA LENDAVSKI GRAD Na ogled je spominska soba in razstava kiparja in slikarja Gyorgya Zalke. RADENCI GALERIJA MEDICO-SA Na ogled so dela slikarja Stefana Galica. MORAVSKE TOPLI-CE GALERIJA HOTELA AJDA Na ogled so dela akademskega slikarja Stefana Hauka. FJK TRST TK GALERIJA Ul. sv. Frančiška 20 Se nekaj dni je na ogled razstava Rada Jagodica. Urnik: od 8.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER Ul. Del Monte 5 Jutri, ob 16.30 otvoritev razstave srebrnih in nabožnih predmetov židovske liturgije. PALAČA COSTANZI (Piazza Piccola) in RAZSTAVNA DVORANA V LJUDSKI KNJIŽNICI (Ul. Teatro Romano 7) Do 2. februarja je v obeh sedežih na ogled razstava medalj Zvok in oblika (II suono e la forma). Urnik ogleda: ob delavnikih od 10. do 13. in od 17. do 20. ure, ob praznikih od 10. do 13. ure (zaprto ob ponedeljkih). Vstop prost. OBČINSKA RAZSTAVNA DVORANA Trg Unita Do 18. t. m. razstavlja slikar Claudio Cerni-goi. Razstavo si lahko ogledate ob delavnikih od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure, ob praznikih od 10. do 13. ure. MIRAMARSKI GRAD Zgodovinski muzej Na ogled je stalna razstava »Načrti za Miramar«. MUZEJ REVOLTELLA- AVDITORIJ Odprta je razstava Andr-zej Pagovvski - poljski gledališki in kinematografski letaki. Razstavo prireja tržaška občina v sodelovanju z Odborništvom za kulturo Muzeja Revoltella, Združenjem Alpe Adria Cinema in La Cappella Under-ground. V organizaciji Tržaške le-toviscarske ustanove se vsako soboto, ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella, ene najlepših neoklasiCnih tržaških poslopij ter najvažnejše galerije sodobne umetnosti. GLEDALIŠČE MIELA V razstavnih prostorih gledališča razstavlja mlad tržaški slikar Daniele Au-ber. MILJE OBČINSKA RAZSTAVNA DVORANA Na ogled je razstava Daniele Frausin z naslovom Blues. ČEDAD FILIALA BCTKB Ul. C. Alberto 17 Do 31. januarja 1993 razstavlja Zora Koren Skerk. KAVARNA S. MAR-CO Na ogled je razstava slikarke Claudie Raza. SPETER BENEŠKA GALERIJA Na ogled je razstava risb za otroške knjige mlade beneške ilustratorke Luise To-masetig. Razstava je odprta vsak dan, razen nedelje od 17. do 19. ure. Koroška CELOVEC DEŽELNA GALERIJA Burggasse 8 Do 31. januarja 1993 razstavlja Markuš Pernhart. GALERIJA FREUND Wiesbadenerstrasse 3 Do 30. januarja razstavlja svoja dela Heide Stollinger. Alpe-Jadran PADOVA SALA DEGLI SPEC-CHI - STORICO CAFFE’ PEDROCCHI Na ogled je razstava I Caffe di Remo Squillantini. ZAGREB GALERIJA NOVA Na ogled je razstava Ad-hoc Dream Team - dela mladih hrvaških slikarjev in kiparjev: Petra Barišiča, Zlata-na Vrkljana, Zoltana Novaka, Dorda JandriCa, Vatro-slava Kulisa, Peruška Bog-daniča in Hrvoja Sercara. DUNAJ KLUB SLOVENSKIH ŠTUDENTOV Mondscheingasse 11 Do 2. februarja je na ogled je razstava mladega slovenskega akademskega slikarja Petra Ciuhe. Urnik: vsak dan od 15. do 20. ure. GALERIE THEU-RETZBACHER Do 16. januarja 1993 bo na ogled razstava Against the Grain - newyorško konceptualno abstraktno slikarstvo devetdesetih. Odprto od torka do petka med 10. in 17. uro, v soboto med 10. in 13. uro. VVIENER SECESSION Na ogled je razstava Moulinex, instalacija Eva Afuhs, VValter Bohatsch, Jo-chen Traar. Razstava bo odprta vsak delovnik, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 16.ure. GALERIE CHOBOT Do 16. 1. 1993 je odprta razstava jedkanic A.R. Pencka in skulptur Andreasa Urteila. GRAPHISCHE SAMMLUNG ALBERTINA. Do 31. januarja 1993 bosta na ogled razstavi del (1948 - 1992) Johannesa Wanke-ja in del (1945 -1992) Zorana Mušica. Galerija je odprta v ponedeljek, torek in Četrtek od 10. do 16. ure, v sredo od 10. do 18. ure ter v soboto in nedeljo od 10. do 13. ure. GALERIE ULVSSES Na ogled je razstava risb in akvarelov Marie Lassnig. Galerija je odprta od torka do petka od 10. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Tel. 587 12 26. MUZEJ MODE HET-ZENDORF Do 11. aprila bo odprta razstava Cas krinolin. Odprto med 9. in 12.15 uro in od 13. do 16.30 ure. MUSEUM DEŠ 20. JAHRHUNDERTS Do 31. januarja je na ogled razstava o Rudolfu Schvvarzkoglerju. GALERIJA MAK Na ogled je razstava akvarelov Italijana, živečega v New Yorku, Lauretta Vin-ciarellia. Drevi gostuje v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani baletni ansambel HNK iz Zagreba. RUBRIKE Sobota, 16. januarja 1993 Kraj, kjer se je rojevala vera v življenje Bliža se petdesetletnica partizanske bolnišnice Franja v soteski Pasice x—t tar kitajski prego-^vor pravi: Pusti I—/otroka na goro, da bo daleč videl. Za sotesko Pasice, kjer je partizanska bolnišnica Franja, bi morali Slovenci reci: Pojdite v Pasico in njeno bolnišnico Franjo, da boste globoko videli. Domačini iz Dolenjih Novakov se radi pošalijo in otrokom rečejo, da jih niso prinesle Štorklje ali dimnikarji, ampak so jih sli iskat kar v Pasico, kajti sončni žarki vanjo le poredkoma zaidejo. Vecjhi del dneva je soteski siva svetloba, z njo pa mogočno skalovje in bistra CarinšCica. V teh dneh je narava v soteski Pasice pokazala svoje zobe, mogoče pa je želela samo pritajeno reci: Pustite nas vsaj za hip same, kajti to, kar je bilo pred petdesetimi leti v mojem naročju in objemu, je bilo eno samo veliko trpljenje, boleCi- France Bevk: »Trideset let sem bil oskrbnik bolnice Franja in Se danes živim z njo« na, pa tudi' ponos, ki ga ohranjajte in varujte kot punčico svojega očesa. Dostop do partizanske bolnišnice Franje je zaradi Številnih ledenih slapov in ledenih gmot nevaren.Toda pogled po soteski, ki je posuta s skalnimi biseri in obdana z ledeno simfonijo, je čaroben. Človek preprosto ostrmi, ko spozna, da se Cas v skoraj nedotaknjeni naravi kljub njeni muhavosti ni bistveno premaknil od takrat, ko so domači terenci skupaj s petimi elani osebja, dr. Viktorjem VoljCjakom in drugimi, na ramenih nosili deske, brodili tudi po deroči CernivšCici in postavili prvo barako, ki je postala zametek bolnišnice Franja. Triindvajsetega decembra 1943 je bolnišnica že sprejela prve ranjence, ki so jih pred tem skivali po okoliških domačijah. Le štiri mesece po postavitvi prve barake je bila bolnišnica v nemški hajki napadena in osebje jo je namenoma razglasilo za požgano. To so naredili zaradi varnosti, sicer pa so jo gradili Se z večjo vnemo, tako da je imela dvanajst barak. Pod svojo streho je lahko spravila 108 ranjencev hkrati, v njej pa so med narodnoosvobodilno vojno zdravili 500 težkih ranjencev. Zaradi izrednega prizadevanja bolniškega osebja, prenašanja vsega hudega in bolečin ranjencev ter požrtvovalnosti bližnjega prebivalstva sodi bolnišnica Franja med najpomembnejše kulturne spomenike NOB. To je dediščina, ki se je rojevala ob ječanju skal v grapi Pasice. Kajti globina narave ima v Pasici horizont človečnosti, ki nam je danes žal prevečkrat primanjkuje. V Franji so se borili za življenja ranjencev z vso iznajdljivostjo medicinskega osebja, partizanskih borcev in bork. Dr. Franja Bojc-Bidovec, ki je bila upravnica bolnišnice in je bolnišnica po njej dobila tudi ime, je od januarja 1944 pa do 5. maja 1945, ko je celotna ekipa bolnišnico zapustila in odšla v Gorico, v njej preživela njene najhujše in najbolj kritične Čase. Vsak izmed ranjencev je vedel, da se na osebje lahko zanese in da je za ranjence in invalide poskrbljeno. V operacijski sobi niso imeli etra za pravo narkozo in marsikdo je za moč in korajžo popil šilce žganega ali pa samo stiskal zobe, ko so mu amputirali roko, nogo, odprli trebuh ali naredili kakšno drugo zahtevno operacijo. Kljub vsemu temu in občasnim nezgodam je bilo življenje v bolnišnici lepo. Delo je bilo odlično organizirano. Bolničarji so skrbeli za ranjence podnevi in ponoči, stražarji so budno pazili, da je bilo vse varno. V bolnišnici je delovala celo kulturna sekcija, v kateri se je recitiralo, prepevalo in igralo na kitaro. Nad sedanjo potjo v Franjo pa so kopali jame za tiste, ki niso preživeli. V jamo so umrlemu pod glavo dali stekleničko, vanjo pa svitek papirja z vsemi podatki, potem pa grob prekrili, da ni bilo nobenih sledi. Se marsikaj se je dogajalo v partizanski bolnišnici Franji. Kako pa je bilo po osvobodilni vojni, smo se pogovarjali z Francetom Bevkom iz Dolenjih Novakov, ki je bil od leta 1951 pa do 1979 oskrbnik te znamenite partizanske bolnišnice. »Najprej moram povedati, da so v sotesko Pasice že leta 1906 prišli elani Slovenskega društva Cerkno in pripravljali izlete v sotesko, predvsem za prebivalce okoliških vasi. Po prvi svetovni vojni pa so izlete v Pasico opustili. Oskrbnik sem bil celih trideset let. Leta 1951 smo imeli 3.000 obiskoval- Soteska Pasice je v mrzlih zimskih dneh uklenjena v led cev. V vsem Času svojega službovanja si nisem vzel niti enega samega dneva dopusta. Zmeraj smo bili vsakomur na voljo, saj smo imeli ob poti tablo z napisom, da se ključ dobi pri oskrbniku. Obiskovalci so prihajali z vseh koncev sveta.« Žena Zofka, ki je bila nekaj časa celo sekretarka Skoja, je v šali in smehu celo rekla, da danes paC ni preveč priporočljivo govoriti o teh stvareh. Pa vendar: »Naj vam povem, da je bila Franja naš dom, kar nekakšna domačija. Da bo bolnišnica v grapi, sem vedela, še preden so jo zaceli graditi, saj zaradi vse večje nevarnosti, ki je pretila ob nemških hajkah, ranjencev nismo mogli skrivati po okoliških kmetijah. Prav zato je prišlo do zamisli o postavitvi partizanske bolnišnice. Vsak je pomagal, kakor je paC mogel. Na njivi v Zanjivču smo predelali vse, kar nam je v tistem Času uspelo in kar je polje obrodilo. Poljske pridelke smo potem nosili do javk, kjer so jih prevzeli fra-njevci in odnesli naprej v Franjo. Ravno tako so dobivali meso. Vsak terenec je bil dolžan, da je kaj priskrbel, vsi smo rade volje pomagali in dajali za našo bolnišnico Franjo.« France Bevk, kje pa ste bili vi med drugo svetovno vojno? »Bil sem mobiliziran v italijansko vojsko in že pred kapitulacijo Italije se nas je 33 prostovoljcev organiziralo na Siciliji, natančneje v Siracu-se, odkoder smo z Angleži odšli v Afriko, in tako sem bil v Tunisu in Alžiriji. Domov sem prišel peš, izkrcali pa smo se v Dubrovniku. Sel sem Cez Črno Goro, mimo Niša, Beograda in domov v Dolenje Novake. Naš rod živi tu že od leta 1800.« Ste morda kaj v sorodstvu s pisateljem Francetom Bevkom? Dvainsedemdesetletni možak se široko zasmeje in odvrne: »Takole je bilo. Nekega dne je prišel pisatelj France Bevk v Pasico. Na našem dvorišču sva z mojim pokojnim očetom Francetom ravno nekaj delala, ko je pisatelj rekel: ’Pa smo le prišli skupaj trije Franceti Bevki!’ Se veliko bi lahko povedal, pa je včasih kar dobro, da človek malo ohrani zase. Saj veste, Se od takrat smo navajeni na konspiracijo.« Zanimiva sogovornika sta Zofija in France Bevk. Zgodovino soteske Foto: Ioni Kos Pasice, ki bo kmalu praznovala 90-letnico odkritja in 50-letnico partizanske bolnišnice Franja, rada pripovedujeta svojim vnukom in vsakemu obiskovalcu, Ce se le ustavi pri njih na Dolenjih Novakih 4 nad Cerknem. KanCek grenkobe in resnoben obraz sta naredila le ob misli, da je ljudi, ki so delali v partizanski bolnišnici Franji in zanjo, vedno manj. V veliko veselje pa so jima vnuki in vnukinje, ki bodo prenašali izročilo svoje babice in dedka na svoje rodove. Kajti skrivnosti o soteski Pasice, šumenju bistre CerinšCice in partizanske bolnišnice Franja so še vedno med mogočnimi skalami in v mehki domači zemlji, v Dolenjih Novakih in drugih zaselkih pod Davčo, za katero pravijo, da je najdaljša vas na svetu. Loni Kos RECEPT Nadevan svinjski file SESTAVINE : lep kos svinjskega fileja, sol, poper, pečenica, šopek mešanih dišavnih zelišč, žlica olja, žlica gorčice, rezina ananasa, klinčki, žlička sladkorja, kozarec belega vina, omaka za pečenko, kisla čebulica, smetana CAS PRIPRAVE : 30 minut S svinjskega fileja odrežemo odvečno maščobo, osolimo in popramo. Nato po dolgem naredimo 1 cm globoko zarezo. Iz peCenice iztisnemo mesno maso in ji dodamo sesekljane dišavnice. Mesno zmes enakomerno porazdelimo vzdolž zareze v fileju. .Po vrhu nadeva vtaknemo trikotne rezine ananasa, ki smo jih pretaknili s klinčki, in prav rahlo posladkamo. Tako pripravljeno meso položimo v pekaC in prelijemo z vročo maščobo. Pečemo približno pol ure in vmes polivamo s sokom, ki se nabira med pečenjem. Pečenko narežemo na rezine in okrasimo s sadjem. Ostanku soka od pečenke dodamo kocko pečenkine omake, ki jo prej pokuhamo. Dodamo še kislo Čebulico, zalijemo z belim vinom in prevremo. Na koncu dodamo še smetano in s to omako oblijemo narezan svinjski file. (Slavko Adamlje) ZELENI RECEPT Ohrovt po dalmatinsko SESTAVINE: 350 g ohrovta, sol, 600 g krompirja, 1 strok česna, peteršilj, 4 žlice olivnega olja Krompir olupimo, skuhamo in pretlačimo. Pire zmešamo s strtim česnom, sesekljanim peteršiljem in olivnim oljem. Solimo in postavimo na toplo. Na rezance ali na krpice narezan ohrovt 5 minut kuhamo v slani vodi, odcedimo in zmešamo s krompirjevim pirejem. Ponudimo na ogretem krožniku. (Neva Miklavčič Predan) RELIGIJA Sai Babino iskanje resnice Tomaž Iskra Puthaparty, decembra 92. Zdaj, januarja, doma urejam vtise. Veliko jih je. In potreboval bom teden, dva ali veC, da bom vse nekako spravil v red. Indijo sem si predstavljal drugače. Boj gorato. Na severu je res gorata, toda bolj ko smo leteli proti jugu, več je bilo nižine in jezer. Od blizu se je izkazalo, da so velika namakalna polja. Od Frankfurta do Bombaja smo leteli deset ur, do Madrasa le uro in pol. Čudovit sončni vzhod. Lila in oranžna Cez vse nebo. Smo v deželi pomaranč, banan, kokosa, slonov, svetih krav in kač. Eno so mi dali kar okrog vratu. Baje sem si jo zaslužil, podobno kot pozneje lepe fotografije Sai Babe. Delil jih je prijazen starček, morda brahman. Sai Babo sem doživel že prvi dan. Njegove blage energije. Naravnost do srca gredo. Kakor bi sanjal. Kakor v pravljici. Kakor v raju. Vse: pokrajina, duh, arhitektura ašrama. Toliko je vsega tega. Cist, redek zrak. Bili smo bosi. V tankih belih oblačilih. Čez dan pa vroče. Tudi Cez 30 stopinj Celzija, in to za božic. Sai Baba - Resnica v Božjem. Sam pravi, da je navaden Človek. Čemu potem na tisoCe ljudi z vsega sveta vsak dan okrog njega?! Ustanovil je univerzo, zgradil veliko bolnišnico in organiziral nešteto Sai-centrov po svetu. Centrov pomoči za ljudi. Ne glede na raso, barvo, spol, stan in vero. Za vse narode po svetu. Za mir na svetu. Mir in ljubezen sta zanj poglavitni nauk. Iskati boga v človeku. Ne nekje zunaj! En bog, ena vera, tako uci od nekdaj. Uei v molku, le o božiču ima govor in lepo poje. Nekateri so tiho sklonjeni, nekateri molijo, nekateri jočejo. Vsi smo radostni, da smo lahko v njegovi bližini. Hodi naokoli, posipa vibuti (zdravilni prah), otrokom deli bonbone. Posebno rad ima otroke, svoje uCence in študente z univerze. Pobira pisma s prošnjami. Vidimo ga radostnega obraza, a kakšno skupino preprosto prezre. Kajti vsi si ne zaslužijo njegovega pogleda, ki razbremeni in odreši. Kakor bi se božanska milost sprehajala med nami. Tišina je mir. Kakšno skupino zanese, kar v naročje bi se mu vrgla. Tega ne mara. Zastaviti pot Swa-miju pomeni zasenčiti svetlobo. Vsak dobi, po kar je prišel in kar si zasluži. Tisti, ki ima veliko zla v sebi, ne Čuti ničesar. Je brezbrižen kot prej. Tisti, ki odpre srce, začuti neskončno blaženost in mir. Predzadnji dan pride k meni na samo pet metrov. Z desnico mu pomaham. Vrne mi s popolnoma enako kretnjo desne roke. Ne morem verjeti. Nic ni naključno. Okamneli ljudje ostanejo kamen. Zaman vsa pot. Zanje velja samo posvetno življenje in postava. Tisti, ki imajo pesniško srce, bi ostali še kar naprej v ašramu, v bližini Sai Babe. O božiču ima dolg govor. Govori pojoče, energično, tudi glas povzdigne, kadar je treba: »V človeku so štiri stvari: satan, žival, človek in Bog. Če prevladujeta satan in žival, gre človeštvo zanesljivo v pogubo. Zato si moramo prizadevati, da razvijemo v človeku človeka in Boga. Razvijati dobro, da premagamo katastrofo. Deset let imamo Časa, nic veC. V teh desetih letih se bo pretehtalo. Ljubezen in mir bosta rešila človeštvo. Samo ljubezen in mir in prav nic drugega. Sicer človeštvu grozi poguba.« Tako Svvami zaključi svoj božični govor pred večtisočglavo množico v dvorani ašrama. Sledi igra, ki prikazuje vse inkarnacije od Krišne, Bude, Jezusa do današnjih dni. Duh svetlobe je eden. To je božanski duh. Bog je eden. Religija je ena. Univerzalna formula je: Ljubezen. To je tudi formula Kozmosa. Zamaknjeni odhajamo proti svojim domovom. Zadnji dan smo prek prvega tajnika dobili blagoslov od Sai Babe. Ali smo si lahko želeli še kaj veC?! FILATELIJA Nove »otoške« znamke Mn ja Jančar Bermudi so v počastitev »sedmega kongresa kluba pasjih tropov« izdali serijo šestih znamk. Na zamkah so nemški ovčar, irski seter, vvhippet - križanec hrta in jazbečarja, terier, špic in šiperk. So zelo privlačne, bolj kot naša znamka s kraškim ovčarjem, izdana ob tretjem kongresu službenih psov. Izgubljena priložnost? Nizozemci, ki so na Cejlonu zamenjali prve kolonizatorje - Portugalce, očitno niso pustili slabega vtisa. 24. oktobra so ob 350 obletnici nizozemske reformirane cerkve izdali priložnostno znamko, na kateri je peCat te cerkvene ustanove. Ne glede na težave s Tamilci so na Cejlonu tolerantni do različnih ver. Dan kasneje, 25. oktobra, so izdali znamko ob stoletnici Arabskega kolidža. 17. januarja leta 1706 se je v Bostonu rodil Benjamin Franklin. Prvi civilizirani American, kakor ga imenujejo njegovi rojaki, sodi med najbolj znane in občudovane ljudi 18. stoletja. Sodobniki so v njem videli predvsem filozofa, moralista in diplomata. Ukvarjal pa se je še z marsičim , saj je bil znanstvenik, fizik, publicist, iznajditelj in javni delavec. Vsekakor je Benjamin Franklin še danes simbol Amerike. V Času, ko so se angleške kolonije v Ameriki osvobajale angleške nadvlade, je bil poslan v Francijo, kjer so ga vsi hvalili in je postal pravi idol. V zapletenih okoliščinah je spretno opravljal svojo diplomatsko službo. Ko je bila njegova naloga končana, je moral še dve leti ostati v Parizu in urejati gospodarske odnose med Francijo in ZDA. Bil je razgledan znanstvenik, v Parizu je z zanimanjem spremljal prvi polet z balonom. Sicer pa je najbolj znan zaradi svoje iznajdbe strelovoda in kondenza-toija. Franklin je bil star že 79 let, ko je zapustil Pariz in se vrnil v domovino. Naporno potovanje je kljub visoki starosti vzdržal, doma pa se je dejavno vključil v politično in znanstveno življenje. Kljub vsej slavi ta veliki mož v zasebnem življenju ni imel sreče. Umrl je 17. aprila leta 1790, star 84 let. oddaje v slovenščin IT SLOVENIJA 1 Video strani Radovedni Tacek: Noe, ponovitev Zlata ribica, 4/7 Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike, ponovitev Brannigan, angleški film, ponovitev Slovenci v zamejstvu, ponovitev Poročila Tednik, ponovitev Sova, ponovitev Popolna tujca, 13/28 del ameriške naniz., VPS 1345 Woody Allen: Hannah in njeni sestri, ameriški, film, VPS 1415 TV dnevnik 1 Življenjske preizkušnje, 12/13 del angleške poljudnoznanstvene serije, VPS 1715 Regionalni program - Ljubljana TV mernik Žrebanje 3x3 TV dnevnik 2, vreme, šport, Utrip Križkraž Bagdad Cafe, 14/15 del ameriške nanizanke VPS 2135 TV dnevnik 3, vreme, šport, VPS 2205 Sobotna noC Nočni videomeh Shirley Bassey, ponovitev Video strani SLOVENIJA 2 08.00 08.10 08.30 09.15 10.45 12.00 12.55 16.25 18.00 19.00 19.30 20.00 21.00 Jakec in Čarobna lučka, 14/26 del angleške risane serije Denver-poslednji dinozaver, 11/20 del ameriške naniz. Zgodbe iz školjke Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke St. Anton: SP v alpskem smučanju, smuk, (M), prenos Operne zgodbe: Manon Lescaut, 2. oddaja Helsinki: EP v umetnostnem drsanju, pari, prenos Zandar iz Saint Tropeza, francoski film Športna sobota: Srednjeevropska liga v odbojki, (Z), Paloma Branik - UK Bratislava, posnetek iz Maribora Dober tek!. Kuharski nasveti Paula Bocuseja,19/22 TV dnevnik 2, vreme, šport Churchill, 2/4 del angleške dokumentarne serije Homoturisticus 21.30 22.35 Poglej in zadeni Sova Znaki zodiaka: Devica, 6/12 del nem. nanizanke Velika spletka, ameriški film, (CB) 4 KANALA 07.30 12.00 13.30 14.00 15.10 16.00 16.25 17.25 19.00 19.30 20.00 21.20 23.00 00.30 02.00 02.30 04.00 04.20 Sobotni dopoldanski program Letalonosilka, ameriški film Srečni Luka, 1. del ameriške risanke Zdravnik po sili, igra Kanaliziranje, dokumentarni film Dogodek v Podsredi, kratki film Čarovniki pod košem, amriški film Vesoljčevo oko, ponov. znanstveno-fantasticnega filma Srečni Luka,2. del risanke MCM Guliver, ameriški risani film Carolina Skeletons, ameriški film Nevarnost v ZDA, ameriški film MCM Zgodovina porno filma, 5. del Erotični film Erotična uspavanka Astrološka napoved H KOPER ® RAI 1 Nan.: La sporca dozzi-na - Missione Clovvn Film: L’ultimo viaggio dell’arca di Noe Film: II cacciatore del Missouri (i. C. Gable) Vreme in dnevnik Rubrika: Check-up Izžrebanje lota Dnevnik in Tri minute Aktualno: Prizma Rubrika za avtomobiliste TG Uno Auto Sobotni šport Variete: Disney Club Dnevnik 1 in loto Rubrika: Piu sani piu belli (R. Lambertucci) Nedeljski evangelij Vreme in dnevnik Športne vesti Variete: Saluti e baci NoCni dnevnik Posebnosti TG 1 Dnevnik in vreme Filmske novosti Cinema e memoria Film: Fedra (dram., ’62, r. J. Dassin) §2 RETE 4 Aktualno: Telesveglia, vmes od. 7.00 dalje vsakih 30 min. vesti Nad.: Marilena, 9.45 General Hospital, 10.35 Anche i ricchi piangono, 11.00 Ines, 11.45 Celeste, vmes (10.25) TG 4 vesti Variete: A časa nostra TG 4 vesti Buon pomeriggio Nad.: Sentieri, 15.00 Maria, 16.00 Amanda, 16.50 Febbre d’amore Rubrika o lepoti n TG 4vesti 1 Aktualno: Lui, lei 1’ al-tro (vodi M. Balestri) Nad.: La signora in rosa, vmes (18.55) vesti Kviz: La cena e servita TV film: 11 magistralo (dram., Avstral. ’89, i. F. Nero, 1. del) Parlamente in. vesti Film: Phft e 1’amore si sgonfia (kom., ’54) i | RAI 2 Cuore e batticuore Aktualno: Mattina 2, vmes (8.00,9.00, 10.00) kratke vesti) Film: L’ira di Achille Aktualno: Scrupoli Dnevnik 2, rubrika Dribbling in vreme Nad.: Quando si ama, 14.35 Santa Barbara Videl bos in zanimivosti o filmu La fine e nota, nato loto TGS Parquet, vmes IP v odbojki in košarki Nan.: Hunter Vreme in dnevnik Športne vesti Film: Delitto per pas-sione (krim., i. Joanna Pacula, M. Ironside) Nan.: L’ispettore Sarti Dnevnik Senza scrupoli EP v umetnostnem drsanju ^ RAI 3 Rubrika o kmetijstvu Aktualno: Videl boš Koncert RAI 3 Dok.: Pred 20 leti SP v smučanju: superveleslalom (Z), smuk Deželne vesti Popoldanski dnevnik Okolje Italija Samo za Šport Športni tednik Vreme in dnevnik Deželne vesti Aktualno: Insieme, 20.15 Lo dico al TG 3 Film: 11 grande cuore di Clara (dram., ’88) Dnevnik ob 22.30 Aktualno: Harem Variete: Magazine 3 Dnevnik in vreme ® CANALE5 Na prvi strani Nan.: Časa Keaton Aktualno: Sabato 5 Nan.: Arnold Aktualno: Anteprima Variete: ore 12 Dnevnik TG 5 Kviz: Lingo Aktualno: L’arca di Nož (vodi L. Colo) Aktualno: Arniči Otroški variete: Topo Gigio in risanke Kviz: OK il prezzo 6 giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Variete: SuperPaperis-sima (vodi E. Greggio) Nan.:Casa, dolce časa Zanimivosti o filmu F.F. Coppole Dracula TG 5 noCne vesti Proza: Bar biturico (Teatro Archivolto) ^j> ITALIA 1 Otroški variete Nanizanke Odprti studio Otroški variete Nan.: Agli ordini papš Varieteja: Non e la RAI, 16.00 Unomania Glasba: TopVenti Aktualno: A tutto vo-lume Nan.: Ultraman Variete: Milico Film: Prendi il mio cuore (kom., ZDA ’87, nato šport Variete: Karaoke TV film: Cop Girl - Ar-tigli di tigre (pust., ZDA ’91, i. J. Merhi) Film: Spaghetti a mez-zanotte (kom., ’81) Odprti studio in Šport ® TMC El Koper M ] Hrvaška 1 Euronevvs Harry O, ameriška tv TV koledar Snežni planet nanizanka Dobro jutro, Hrvaška Nan.: Chopper One Film Zakaj ljubim Zagreb?, Rubrika o motorjih Dragnet, ameriška tv oddaja za otroke Crono nanizanka Oddaja za otroke SP v smučanju: ženski Čarobna svetilka: Poročila superveleslalom, Mali koncert MoC in slava, 7. del 12 15 moški smuk Globus Duhoviti dvor,14. del Šport Shovv (vodi M. TV dnevnik Risanka Sbardella), 14.00 Verska oddaja Slika na sliko košarka NBA Harry O, ameriška tv Poročila EP v umetnostnem dr- nanizanka Pozdravi iz domovine sanju (ples, prosto) Celovečerni film “The Kind of Magic" Rubrika: S trike - Ribo- TV dnevnik Beverly Hills,90210 lov na ekranu Vohuna, ameriška na- 14/23 del amer. naniz. Gamesmaster nizanka Poročila Vremenska napoved Dokumentarna oddaja Vesti: TMC News Mlada Tom in )erry Nan.: Maguy - Il gioco Televizija o televiziji non e chiaro Poročila Film: Vendetta per il TV razstava Santo (krim., VB ’73, i. Santa Barbara, Roger Moore, Rosema- 296. del amer. naniz. rie Dexter) V začetku je bila Film: Rock Hudson beseda (biog., ZDA ’90, r. Risanka John Nicolella, i. Tho- Dnevnik 1 mas J. Griffith) TV tednik EP v umetnostnem dr- “Robin And The Se- sanju ven Hoods, amer. film Aktualno: CNN News Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila v angleščini Poročila Sen brez meja ® ITALIA 7 inMP Avstrija l L Risanke Deželni programi Glasba in show Borsaffari Nanizanka Nad.: Aspettando il domani, II tempo della nostra vita VVeekend Deželni programi Sette in allegria Nan.: I Cambell, 19.30 L’uomo di Atlantide Film: Zorro contro Maciste (pust., It. ’63, i. Pierre Brice) Nan.: Mike Hammer Filmske novosti 22 Film: Absolute Begin-ners (kom., VB 1986, i. Eddie 0’Connell) Filmske novosti @ TELEFRIULI Kratke vesti Dok.: Explorer Rubrika: Mavrica Italia Cinquestelle VeCerne vesti TG posebnosti Nan.: Anna e il suo re Opera: 1942 - Epopeya Lirica de America Nan.: Barney Miller NoCne vesti # TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi ponovitev oddaj Romantična komedija, pon. amer. filma 0*0 Hrvaška 2 Robert in Bertram, nemška komedija Jaz in ti Rokomet-Pokal evrop- Mali divjaki in ma- skih prvakov: Badel mut, risana serija 1862 Zagreb - Braga, Otroški VVurlitzer 1. polčas Mini Cas v slikah Rokomet, 2. polčas Alpe-Donava-Jadran Glasba Grad ob Vrbskem je- Dnevnik 1 zeru TV tednik Cas v sliki, vreme Crno-belo v barvah: Šport V avtobusu, 18/51 del Trije moški in otrok, angleške humoristične ameriška komedija nanizanke Zlata dekleta Hit-depo Smrtonosni gospod Frost, grozljivka Horoskop Kje je oče?, ameriška komedija Poročila, Ex Libris Tisoč mojstrovin @ Madžarska BMP Avstrija 2 Dobro jutro Verski program Spored za otroke Vremenska panorama TV magister Šport Glasbeni zanesenjaki Ali imate radi klasiko? Condorcet, 2.del fran- Ozri se po deželi: V coskega filma češkem gozdu Kviz, družabna igra Ljuba družina Art Farmer v Budim- Kdo me hoče: Živali pešti, 2. del koncerta iščejo dom Moja hiša, kultura bi- Šport vanja Avstrija danes Kolo sreče, kviz Cas v sliki Večerna pravljica Kultura Dnevnik NoC ima veliko oci, Kumara, politična so- ameriška psih. krimi- lata nalka Človek iz zvezd, ame- Cas v sliki riški film Peter Veliki, 3/4 del Lepo počesana pijav- ameriške nadalj. ka, francoski tv film Jason King: Astronavt in medved Dnevnik Poročila TV SLOVENIJA 2 / NOCOJ V SOVI Svet gangsterjev Josepha H. Levvisa V filmu Velika spletka, posneli so ga leta 1955, sta zaigrala tudi Cornel l/l/Ude in Richard Conte Pred iztekom svoje jr režiserske kariere je Joseph H. Levvis leta |955 režiral kriminalko '(elika spletka (The Big Gombo). Danes sodi Levvis med Agende B-filma. Cenijo 8a mojstri novoholly-^oodskega filma, kot so Penn, Siegel, Schrader. Cevvisovi filmi so cenje-ni Predvsem kot nizko-proraeunski filmi, hkrati Pa so izrazito avtorski. vojo filmsko kariero je Lewis začel pri MGM °t asistent filmske ka-mere, pred upokojitvijo Pa je bil vodja oddelka umskih montaž pri dru-.* Republic. Kot režiser j6 uebitiral v tridesetih edh, medtem ko je v šti- ridesetih snemal že zelo opazne filme. V tem času so nemški emigranti v Hollywoodu precej vplivali na takratni holly-vvoodski film. Film Velika spletka oživlja svet gangsterjev, skratka svet v dvajsetih in tridesetih letih, ki je bil pogosto filmsko uprizorjen. Vendar se Le-vvisov gangster razlikuje od svojih predhodnikov. Njegov junak ni več ekstremni posameznik, ampak je člen v velikopotezno organiziranem kriminalu. Gangster Brovvn je blagajnik v organizaciji, ki za dosego svojih ciljev ne izbira sredstev. Pri tem spretno, na različne načine, uporablja ljudi okoli sebe, ko pa jih ne potrebuje več, se jih enostavno znebi. V sebi nosi ogromno sovraštva, ki mu omogoča vsa ta dejanja. Vendar mu je na sledi detektivski poročnik, ki se zaveda, da lahko uniči gangstersko organizacijo samo tako, da uniči njenega vodilnega moža - Browna. Zato tudi on za dosego svojega cilja ne izbira sredstev. Njegov predstojnik je sicer zaskrbljen zaradi visokih izdatkov za nadzor nad Brovvnom, toda poročnik trmasto vztraja. Šibka točka Browna je krhka plavolaska, v katero pa je zaljubljen tudi detektiv. RADIO r Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4; MHz, od 16.00 SV 918 kHz) 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7,00 Jutranja kronika; 8.05 Sobotna raglia; 9,30 Govorimo- francosko; 10.30 Kulturna panorama; 12,05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 13,00 Danes do 13-ih; 13.10 Obvestila; 14,05 Poslušalci čestitajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19,45 Lahko noč, otroci; 20.00 Radio na obisku; 22.30 Radijska igra; 22.40 Veliki zabavni orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. Slovenija 2 (UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9,-97,7; 98,9; 99,9; MHz) 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19,00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Servisne informacije; 8.10 Kontaktni napovednik; 8.30 Sobotni val; 8.40 Koledar prireditev; 11.00 Moped Show; 12.10 Šport; 13.00 Tematsko popoldne, vmes gla- sbene želje; 13.40 Obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.30 Obvestila; 17.40 Šport; 19.00 Večer na 2.; 19.30 PRŠ (pop-rock-country); 22.20 Ameriški rock na smetišču. Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00. 18.00.22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Zgodnja dela; 11.05 Jazz, blues, dixieland; 13.05 Izbrali smo; 14,05 Izobraževalni program; 15.00 Zborovska glasba; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Sobotni feljton; 17.00 Glasbeni arhiv; 18.05 Roman; 18.25 Romantične simfonije; 19.30 Opera; 22.50 Partiture; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 -100,3 - 100,6 - 104,3 - 107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Otvoritev, napoved programa, koledar; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Ever- green; 8.00 Modri val; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna; 9.35 Bla bla radio; 11.30 Turistična poročila; 14.00 Okno v svet; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Zamejska reportaža; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Osmrtnice; 18.00 Dajmo naši; 19.00 Večerni radijski dnevnikPrenos RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,16.30,17.30,18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Pozdrav, almanah; 6.20 Drobci; 7.45 Prireditve; 8.00 Ura je 8; 8.05 Horoskop, slovarček; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Ulica velikih vrtov; 9.35 Ugibajmo skupaj; 9.50 Glasba po izbiri; 10.00 Pregled, tiska; 10.05 Tema dneva; 11.00 Narečna oddaja; 11.30 Kulturna srečanja; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Mladinska redakcija; 16,00 Mixa-ge; 17.00 Hot hits; 18.45 II sogno andaluso; 20.00 Nočni program. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 A Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.50 Slov. glasba; 9.30 New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert: Obalni komorni orkester (dir. Borut Logar); 11.30 Odprta knjiga: Metulj (M. Rožanc, r. S. Verč); 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta rozajanski glas, nato orkestri; 12.45 Glasnik Kanalske doline; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti; 15.00 Duh časa in čar odra v spominih J. Babiča; 15.30 Glasba za vse okuse; 16.00 Skozi tančico molka; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Naši diplomanti - flavtistka E. Buzečan; 18.00 Esej: Adam, kje si? Edvard Kocbek in njegov čas (A. Inkret, 11. oddaja); 18,40 Črnske duhovne pesmi; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Foyer; 15.00 Glasba po željah. Radio Koroška 18.10-18.30 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. SATELIT SUPER 6.30 Poslovne novice; 7.00 The mix; 8.00 Poročila; 8.30 Financial; 9.00 Super Shop; 10.05 Mix; 14,00 Youthquake; 14.30 Eco record; 15.00 Travel magazin; 15.30 Beyond tomorrow; 16.00 šport; 16.30 Focus; 17.00 Scena; 17.30 Absolutely live; 18,30 Videofa-shion; 19.00 Filmska matineja; 20.15 Dick Tracy (krim., ZDA 1946); 21.30 Filmski magazin; 22.30 High Aspirations; 23.00 Scena; 23.30 Hang Loose; 24.00 Count Dracula (srh., 1970); 1,50 Absolutely Live; 2.00 China News Europe. SKY ONE 7.00 Nevarni zaliv; 7.30 Elephant boy; 8.00 Fun factory; 13.00 Bar-naby Jones; 14.00 Rich Man, Poor Man (ZDA, i. Nick Nolte); 15.20 Greenacres; 16.15 Risanke; 17.00 Beverly Mills 90210; 19.00 Družina Addams; 20.00 Uk Top 40; 21.00 Nerešene skrivnosti (vodi Robert Sta c k); 22.00 Cops I; 22.30 Cops II; 23.00 Ameriška rokoborba; 24.00 Satruday Night Live. EUROSPORT 9.00 Ski Report; 10.00 SP v hitrostnem drsanju; 11.30 SP v smučanju: superveleslalom (Ž); 12.15 SP v smučanju (M); 14.00 EP v umetnostnem drsanju; 16.00 Tenis; 17.00 Ski Report; 18.00 Eu-roscores; 18.05 SP v smučanju; 19.00 Tenis; 22.00 EP v umetnostnem drsanju; 24.00 Euroscores. SCREENSPORT 6.30 Nogomet; 7,00 Sguash; 8.00 Odbojka na plaži; 9.00 Hokej na ledu; 10,00 Longutude; 10,30 Motociklizem; 11.30 Rally Pariz-Dakar; 12.30 Košarka NBA; 13.00 Kickboks; 14.00 Košarka NBA; 16.00 Dirke na ledu; 16,30 Rally Pariz-Dakar; 17.00 Global Adven-ture Šport; 17.30 Odbojka na plaži; 18.30 Go; 19.30 Tajski kickboks; 20.30 Boks; 21.30 Rally Pariz-Dakar; 22.00 Rugby; 24.00 Ral-ly Pariz-Dakar; 0.30 Go; 1.30 Amriški nogomet; 3.30 Košarka; 4.00 Kegljanje; 5.00 Košarka, MTV 8.00 Awake On The Wild Side; 11.00 The Big Picture; 11.30 US Top 20; 13.30 XPO; 14.30 Video; 16.30 Elvis Presley Special; 17.00 Yoi; 18.00 The Real World; 18.30 The Big Picture; 19.00 Braun Euro-pean Top 20; 21.00 Saturday Night Live; 21.30 MTV Sports; 22.00 The Soul of MTV; 23.00 Partyzone; 1.00 Video; 3.00 Nočni video, SKY MOVIES 7.00 Pregled programa; 8.40 En-tertainment Tonight; 9.00 The Angel Levine; 11.00 Lies Of The heart; 12.00 The Perfect Date; 13.00 A Thousand Heroes; 15.00 Brenda Starr; 17.00 An American Summer; 19.00 Mission Of The Shark; 20.40 Entertainment Tonight; 21.00 Wing Of The Apache; 23.00 Marked For Death (ZDA 1990, i. Števen Segal); 0.35 Em-manuelle 2; 2.05 Hardcastle and Fist; 3.35 Evil Senses; 5,15 Til Mur-der Do Us Part. MOVIE CHANNEL 7.20 The Big Night; 88.40 Colum-bo: Murder Of A Rock Star; 10.20 It Nearly Wasn't Christmas; 12.00 Victim Of Innocence; 14.00 Re-turn To Paradise; 16.00 They Mi-ght Be Giants (ZDA 1971, i. Joan-ne Woodward); 18.00 The Ad-venture Of Milo and Otis; 19.30 Xposure; 20.00 Loose Connec-tion; 22.00 Days Of Thunder; 24.00 The Grifters; 1.55 Bullseyei; 3.35 VVheels Of Terror. PR0 7 6.25 Serije: Lassie, 6.50 V kraljestvu divjih živali, 7.35 Tisoč milj prahu, 8,25 Fant z druge zvezde; 9.20 Poslednji trije albatrosi; 10.45 Bandolero (vestern, ZDA 1967); 12.40 Mash; 13.10 Booker; 14.00 Živali znanih ljudi; 14.10 V kraljestvu divjih živali; 15.00 Človek z druge zvezde; 15.50 Starsky in Hutch; 17.40 Blob - Groza brez imena (fant., ZDA 1958); 19.00 SreCno pot; 20.00 Poročila; 20.15 Black Moon (ZDA 1985, i. Tommy Lee Jones); 22.00 Megla (srh., ZDA 1979); 23.35 Vohljača; od 0.25 do 6.30 Poročila, 0.35 Martin; 2.10T.J. Hooker, Poročila, SATI 6.00 Ponovitve; 7.25 Risanke in igre; 10.25 Gospodarski forum; 10.55 Kolo sreče; 11.30 Človek, ki si ne upa (kom., Nem. 1986); 13.50 Hudičevi gusarji (pust., VB 1963, i. C. Lee); 15.20 Prismuknjeni policaj Jerry (kom., ZDA 1983, i. Jerry Levvis); 16.55 5 krat 5; 17.25 Pojdi na vse; 18.00 Nogomet; 18.30 Show Mika Krugerja; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Manhattanska zvezda (krim,, 1986); 21.55 Šale in dallovščine; 23.00 Venerina četa gre v napad (erot., 1974); 0.25 Ponovitve. RTL 6.00 Risanke; 8.05 Pobegla miš; 8.20 Zelda; 9.05 Otroške serije; 13.00 Full House; 13.25 Princ iz Bel Aira; 13.45 Ultraman: Novi Član kluba severnih medvedov; 14.10 Policijsko poročilo; 14.50 Knight Rider; 15.45 A-Team: Trčenja; 16.45 21, Jump Street; 17.45 Kdor zna, ta zna; 18.45 Poročila; 19.15 Beverly Mills 90210; 20.15 Dan očeta (kom,); 22.00 Uničevalci (fant,, ZDA 1986, i. Patrick rey-nolds); 23.40 Baron iz St. Paulija (erot., Nem. 1979); 1.10 M, moški magazin; 1.40 Tuti Fruti; 2.35 Nočni program: Rožnata nanizanka Kraljeva priležnica. PREMIERE 7.00 Romeo predstavlja, 8.00 Lovci na dediščino (kom., ZDA 1990) ; 9.35 Jim Jarmush: Kava in cigarete; 9.45 Night On Earth (kom., ZDA 1991); 12.00 0137; 12.45 Shovvbiz; 13,15 Rama Dama (dram., Nem. 1990); 15.00 Dvoranski nogomet; 17.40 Živali in šesti čut; 18.30 Klasične risanke; 19.00 Airplay; 20.00 Premiere; 20.15 The Dark Side Of The Moon (ZDA 1989); 21.45 Green Gard (kom,, 1990, i. G. Depar-dieu); 23.30 Saturday Night Live; 24.00 Space Killers (srn., ZDA 1991) , 1.30 Ni otrok na krovu (kom,, ZDA 1990). Sobota, 16. januarja 1993 STOCKHOI K0BENH/ LONDON O PRAGA MUNCHEN 0 DUNAJ XV \ LJUBLJANA J O BUDIMPEŠTA 1 O ZAGREB ZURICH O MILANO O .RESTA SOFUA O MADRID LIZBONA i ATEN E PALERMO ALZIR TRIPOLI BENGAZI VČERAJ * * 1 MOSKVA O O * /X O MINSK jUB O HAMBURG X AMSTERDAM Q BERLIN O KČ)LN O VARŠAVA O * O ANKARA KAIRO O TEMPERATURE OB 13. URI DANES TEMPERATURE PO SVETU HELSINKI -1/2 OSLO -2/2 STOCKHOLM... 1/3 K0BENHAVN... 3/7 MOSKVA 1/2 BERLIN 1/13 VARŠAVA 2/12 LONDON 8/10 AMSTERDAM... 2/8 BRUSELJ 5/9 BONN 3/10 FRANKFURT -2/H PARIZ 5/U DUNAJ 2/10 MUNCHEN -3/H zOrich 2/H ŽENEVA 4/H RIM 1/U MILAN 6/9 BEOGRAD 5/13 NICA 11/13 BARCELONA... 8/13 BUKAREŠTA -3/9 CARIGRAD 5/U MADRID -1/13 LIZBONA 8/13 ATENE 6/15 LARNAKA 5/17 TUNIS 6/15 ALZIR 2/20 MALTA 10/17 JERUZALEM 2/9 KAIRO 8/16 EVROPA / PADAVINE LE V SEVERNEM DELU CELINE IN NA BRITANSKEM OTOČJU nega pritiska. Vetrovi nad našimi kraji so šibki, v višinah priteka k nam toplejši zrak. 000 1010 1020 103C 990 PLIMOVANJE Danes: ob 3.24 najvišje 34 cm, ob 11.21 najnižje -26 cm, ob 17.55 najvišje Ocm, ob 21.31 najnižje-5 cm. Jutri: ob 4.43 najvišje 33 cm, ob 12.34 najnižje -36, ob 19.32 najvišje 10 cm, ob 23.41 najnižje -1 cm. topla fronta hladna fronta središče središče ciklona anticiklona okluzija VREMENSKA SLIKA Nad južno, delom zahodne in nad srednjo Evropo se je okrepilo območje visokega zrač- DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 07.39 in zašlo ob 16.45. Dan bo dolg 9 ur in 06 minut. Luna bo vzšla ob 01. uri 49 minut in zašla ob 11. uri 31 minut. VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE jasno C poloblačno oblačno nevihta sneg megla □ pod -20 C° -20/-10 C° -10/0 C6 0/10 0° 10/20 C° 20/30C° U nad 30 C“ ALPE-JADRAN / VSE VEC MEGLE PO NIŽINAH IN OB SEVERNEM JADRANU TEMPERATURE VČERAJ OB 7. IN OB 13. URI LJUBLJANA.... 1/5 TRST.......... 7/- CELOVEC.... -2/0 BRNIK........ -1/4 MARIBOR.... 1/11 CELJE........ -2/5 NOVO MESTO 0/6 NOVA GORICA 1/13 MUR. SOBOTA -1/8 PORTOROŽ... 7/8 POSTOJNA... 3/9 IL. BISTRICA. 1/6 KOČEVJE...... 0/8 ČRNOMELJ... -2/9 SL. GRADEC... -2/1 BOVEC...... 1/7 RATEČE....... -4/6 VOGEL...... -1/1 KREDARICA.... -1/-1 VIDEM...... 3/- GRADEC..... -2/4 MONOŠTER... 0/8 ZAGREB..... 1/11 REKA....... 12/16 V SLOVENIJI: Danes bo delno jasno, po SOSEDNJE POKRAJINE: Precej jasno bo nižinah se bo zjutraj in dopoldne za- in postopno topleje, razen po ni-diževata megla, ponekod lahko ves dan. žinah. Dopoldne bo po nekaterih Najvišje dnevne temperature v krajih z kotlinah megla. V Celovški kotlini se meglo okoli 2 °C, drugod od 5 do 10 °C. bo megla zadrževala ves dan. OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan 4 * pod 10% pod 5 44 **■ 10-30% 5-10 *** *** 30-50% 10-30 ******** 30-60 50-80% nad 80% *** *** *** *** nad 60 NEVIHTE nad 10 m/s V SLOVENIJI: V nedeljo bo sončno in OBETI: V ponedeljek še ne priča-v višjih legah toplo. Po nižinah in na kujemo večje spremembe vremena. Primorskem se bo zadrževala megla ali nizka oblačnost, marsikje tudi ves dan. ONESNAŽENOST ZRAKA Povprečne 24-urne koncentracije SO2 na Ljubljana 54 Maribor 72 Celje 77 Trbovlje 91 Hrastnik 46 Zagorje 91 Šoštanj 35 Kritična 24 uma koncentracija S02 je 375 mikrogramov na m3 zraka. v mikrogramih rrA zraka: STANJE VODA Višina vode v cm ob 7. uri: Mura, G. Radgona: 123, Drava HE Dravograd: —, Sava Radovljica: 45, Sava Šentjakob: 182, Sava Radeče: 140, Sora Suha: 111, Ljubljanica Moste: 87, Savinja Laško: 113, Krka Podbočje: 154, Kolpa Radenci: 131, Soča Solkan: 188. HOROSKOP Piše: Aleksandra Zorc Berce OVEN 21-3/20-4 : Posvetite se domu in družini, saj boste tudi v zasebnem življenju želeli razčistiti določene stvari. Zelo osebni pogovori. BIK 21-4/20-5 : V službi vam bo nekdo neposredno nasprotoval in dvomil o vaših sposobnostih. Ker pa vaša samozavest raste, ste o njih veC kot prepričani. DVOJČKA 21-5/21-6 : Na svoje veliko zadovoljstvo boste ugotovili, da pravzaprav ni takih težav, ki jih ne bi mogli rešiti. Zasanjani in zadovoljni boste. RAK 22-6/22-7 : Danes bo prekrasen dan v dvoje. Delili boste nežnosti in izkazovali navezanost na bližnje. Kot prerojeni boste spet zaljubljeni v osebo, ki je starejša od vas. LEV 23-7/23-8 : Pravi trenutek je za načrtovanje, odločitve in reševanje težav. Starejša oseba vam bo dala zelo dober nasvet. Prekipevali boste od ambicij in vneme. DEVICA 24-8/22-9 : Nekaj novih prednosti si boste priborili v službi. Samozavestni in dominantni boste, kot že dolgo ne, ter se zavedali vsega, kar ste v življenju dosegli. TEHTNICA 23-9/22-10 : Pomembno se vam zdi, kakšno mnenje imajo drugi o vas. Obrnili se boste k partnerju in razmišljali o vajini zvezi in skupni prihodnosti. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Reševanje težav bo tekoče in hitro, možno pa je, da bodo rešitve in odločitve zahtevale vnovičen premislek. Vsekakor je to izziv za vas. STRELEC 23-11/21-12 : Nekdo vas bo obsojal, kar vas bo zelo prizadelo. Začenjate dvomiti o vsem. kar se vam ponuja v službi, obeta pa se vam celo spor z nadrejenimi. KOZOROG 22-12/20-1 : Prav za kratek cas se boste posvetiti filozofiranju, potem pa spet na svojo staro pot - tudi vikenda si ne privoščite za oddih. Ali niste včasih preveč pohlepni? VODNAR 21-1/19-2 : Obdobje bo primemo, da dokončate večino začetih stvari. Potem si boste končno lahko malce oddahnili. Ne bodite pretirano čustveni in odkriti. RIBI 20-2/2G-3 : Dokopali se boste do spoznanja, da tisto, kar se vam sicer zdi najlažja določitev z vezi z vašo kariero, nasprotuje vašemu občutku za pravilno. CESTE / VLAŽNE IN SPOLZKE O GRAZ BELJAK CELOVECa o o * VARAŽDIN O/ ZAGREB == PO O KARLOVAC OPAZIN S ZASTOJI X ZAPRTA CESTA A POPRAVILA NA CESTIŠČU * POLEDICA H SAMO Z ZIMSKO OPREMO 999 ŠPORTNA PRIREDITEV — GOSTA MEGLA B BENCINSKE ČRPALKE 24 UR Ceste po Sloveniji so večinoma vlažne in spolzke. Na območju Krasa je zaradi megle zmanjšana vidljivost. Sicer pa promet poteka brez večjih zastojev. Tudi mejni prehodi so prevozni brez daljšega čakanja za prestop meje. Iz Murske Sobote sporočajo, da bo v dnevih od 18. januarja do 30. junija začasna polovična zapora glavne magistralne ceste Murska Sobota - Lendava v naselju Črenšovci in na odseku Črenšovci - Jula Marof. SNEŽNE RAZMERE (v cm) SLOVENIJA FURLANIJA-JK KOROŠKA Kope .30/30 Cimolais "/" Podklošter ...30/65 Zelenica .10/30 Claut 5/5 Bad Kleinkirchheim ...30/80 Golte .20/20 Piancavallo ....30/70 Pliberk/Peca ...30/50 Stari vrh .10/20 zabnice/Ovčja vas...25/30 Sloveniji Plajberk ...15/60 Rogla .30/30 Raibl Dobrač ...30/70 Kanin .5/110 Forni Avoltri ,0/0 Nassfeld/Mokrine .40/90 Cerkno Forni di Sopra.... ....30/80 Spittal/Goldeck. Heiligenblut ...15/70 Soriška planina.... .25/25 Paluzza-Timau... ....20/40 .25/140 Vogel .15/15 Pdularo 0/0 Katschberg .80/120 Kobla .10/15 Pontebba Koralpe/Golica.. ...15/40 Mariborsko Pohorje...20/35 Pradibosco ....40/80 Kotschach/Mauthen. ....30/70 Kranjska gora .20/20 Prato Carnico... •/■ Mallnitz .30/150 Pokljuka .20/20 Zoncolan ....20/60 AVSTRIJA Rog - Črmošnjice Sauris ....25/35 Arlberg .45/155 Polževo .30/30 Seila Chianzutan ...20/40 Seefeld ...20/40 Jezersko .20/20 Nevejsko sedlo.. ....10/30 Kitzbuhel ...10/60 U lovka .15/15 Višarje ....35/60 Obertauern 110/210 Straža pri Bledu.... .25/25 VENETO Zeli am See ...15/80 Črni vrh .20/20 Sappada ..40/100 Schladming/Plana ...15/80 V VEDNOST Vreme v minulem tednu Med novoletnimi prazniki nas je zeblo in pošteno prepihalo, minuli teden pa je bil v znamenju za ta letni Cas precej visokih temperatur. Otoplitev je segla visoko v gore, sneg se je zaradi dotoka vlažnega in toplega zraka hitro talil. Najvisje dnevne temperature zraka so se sredi tedna v nižinah vzhodnega dela Slovenije povzpele tudi do 15 stopinj. Zaradi fena je bilo toplo tudi v krajih severno od Alp. V torek so v Miin-chnu namerili 19 stopinj; to je že kar pomladna temperatura. Zadnji konec tedna je bila Slovenija z okolico pod vplivom območja visokega zračnega pritiska. Minulo soboto je bilo povsod, razen na Primorskem in v višjih legah, oblačno. Tak tip oblačnosti, ki se zadržuje na nadmorski višini od 1000 do 1800 metrov, se v notranjosti Slovenije v zimskem Času pogosto pojavlja. Povzroča ga dotok relativno hladnejšega in bolj vlažnega zraka z vzhoda v nižjih zračnih plasteh. Pojavlja se vecinom takrat, ko se po prehodu hladne fronte nad Alpami krepi anticiklon, Slovenija pa leži na njegovem vzhodnem obrobju. Ko se njegovo središče pomakne bližje našim krajem, vzhodni veter oslabi, pozimi pa se v takih primerih v nižinah pojavi megla, ki se zaradi šibkih vetrov in majhne moči sonca ponekod zadržuje tudi po ves dan. Zgornja meja megle je le nekaj 100 metrov nad kotlino. Tako vreme je bilo pri nas minulo nedeljo. Drugačna lega območja visokega zračnega pritiska pa pogosto povzroči nastanek megle ob italijanski in istrski obali, v Padski nižini ter na Primorskem. Središče anticiklona je takrat v severnem ali osrednjem Sredozemlju, nad omenjenim območjem pa pihajo šibki jugozahodni vetrovi. Zaradi relativno hladnega in vlažnega zraka, ki je v nižjih zračnih plasteh zajezen pod Alpami, nastane megla ali nizka oblačnost. Sredi minulega tedna je bilo ob Jadranu, v severni Italiji in na Primorskem precej megleno. Janez MarkoSek