STE V.—N U M BER 246. » ' T feiif glasilo slovenske: narodne: TO— JEDNOT m' "t •tort, HIT S. SSSTS*. UnUi i T.l«fb*a«: Utnlak 'BRKU MOM PO- sreoovati v mor 5KIH HOMA«'. ■ , ■ avii, angleški ministrski prsd-^ je Imel v klavnišksm pa- vilona govor, ki gs Jo poslušalo nad 10,000 ljudi. I BAJONETI U NB DA IZSILI fl DENARJA IZ NEMŠKEGA ŽEPA JE DEJAL LLOTDl GEOEGB. Ohicago, 111. — David Lloyd George jc povedal v Siredo zvečer kakim 12,000 ČikaŽanom, ki »o tvorili nzjvočjc poslušalstvo na zjegovem potovanju po Ameriki, aa j« nemška rcparadHnajree-nejia in najusodnejša čisitcljica v evropskih homatijah, ter sstrdil, da bi Amerika morala posredovati ia mir s tem, da bi ae vdelcžila atrokovnjaške preiskave, koliko je Nemčija v stanu plačati, kakor je to s v o j čas predlagal amcrišk' vnanji minister Hughes. , "Če bi bile Zdrulene dršave | zastopane v takšni komisiji (kakor jo je predlagal dfršavni ta, -nik Hughes), «e mi zdi, da bi mogli nsjti pot; po kateri bi ae dalo dognati, koliko more plačat Nemčija. In šele tedaj, ko bi bilo to narejeno, bi stopali skupaj ter prisilili Nemčijo pUčati tisto od-ikodnino," je dejal Llojrd George. "To se mi zdi edina pot, po ka-teri se da reči« tO vprašanje, ne dn bi se i bi kila izničena življenje sveto ,< ps je drugs pot ■kor ml ep I' LLOYD GEORGE QV K RACIJ A Moyd George je nssliksn kot nsj večji demokrst ns svetu. fci-ksško kapitalistično čaaopisje je dva dni bobnalo, da Llayd George tu govoril ua ''velikem javnem shodu". Izprva je bilo poročeno, da ee bo shod vršil v velikem opernem gledališču toda zadnji dan je bilo nazua-njeno, da shod bo v Dezterje-vera paviljonu pri klavnioah.,V sredo zvečer sc je. zbralo pred paviljonom okrog 20,000 radovednih ljudi, toda našli so vrata amfiteatra zaprta in armado policajev, ki so podili mnoftlco na drugo stran ceste; celo na strehah sosednjih hiš so stali policaji. Tedaj so Čikašaai izvedeli ,da zhod ni javen, temveč le za privilegiranee, za povabljene iu izbrane goste. Tiso-5i. ki se stsli zunaj,# so bili "mob" (drbsl), kskor je po ročal neki jutranji kapitalietič ni dnevnik v četrtek zjutraj. Kdo zo bili povabljeni in "iz brani" poslušalci, je ' poved s! isti list« ko jc poročal, de je tik pred govorniškim odrom sedelo )1 miljonarjev. Kdor še ni vedel, ve zdaj, kaka je tista demo kracija, katero predstavlja Lloyd George. SUHA POŠTAH K CELA PREDSEDNIKU [ CM6C SIKIH UG. v a) 1 Pa njegovim mnenju se prav dokro počutijo ob nem amendmentn, a lahko še bolje. IA lEBOLJiANJB RAZMER JI TUBA SODBBO VANJA OD STKANI VSBB. EDISSN 0 4-URMEM DELAVK 1 evet, ne da ki je tne. m drugega ka-in nasilno- r.sodepolna pomota jc pogna-mee v obup. sti. ti Nemce "Mi hočemo Ali revolucija teri jo naj de odškodnin* not. do ka» ni bo da bo v obup." Francoska metoda pobiranja vojne odškodnine z vpadom ia zasedanjem nemškega Porurja pomeni revoluej> namesto repara-cije in poganja šestdeset miljo-nov ljudi v obup," Je govoril nadalje Lloyd George. Angleški medvojni miniatrski predsednik je potem naalikal Ev ropo kot raztrganega Človeka, ki stoji pred izlošbenim oknom bogato založene prodajalnioe, a si ne more kupiti šivil, in obleke, ker ne more plačati. Amerika je največja trgovalu dežela na cvetu. Ali radi tega, ker manjka Bv-ropi kupno sile, je Amerika v ala-bera pološaju. In dokler nivzpo-»tavljcno blagostanje v Bvropi, ne more ta na Svetovni trg kot plačujoč« odjcmalka. Po Lloydo-v<-m mnenju povzročata dva vzroka evropske homatije in mrtvilo. In to ja ruski pološaj, ki sc ps naglo popravlja, pa nemška voj na odškodnina, ki je najbolj pereč problem v tem kipu. "«e več je kot to," jo rekel govornik. "Nemška odškodnina je problem, ki netverja bodočnost Plovnega miru." Velika Britanija jc zavzela ne prijazno ztallšče napram Franci Ji. ker se ta poslufuje nasilnih metod. In nameeto reparacij ai t akopava na glavo edinoie sitno-sti in nadloge. " V velikik skrbeh eem sa bodočnost Evrope in ostslegs svets, * * '>e bo zmernejšegs duha ia več-j< zdržnosti in strpnosti v /ge v »jn tegs problema," je d^a j,M Georga. . l'o teh beeedak je podal načrt, fcako bi naj Amerika isnova igrala vlogo mirovne pocredovalke o-piraje se ns predlog, ki gs je "ojOslsnc mnenjem. >t.d Ali Bdison ps ns vc, Če bo'Iti-riurui delsvnik posebno dobrs stvsr zs nsrod nszplošao. Kakor ze je izrazil, ze boji, de bi ne a* stvarile taks razmere preveč lenuhov, ki bi jih bilo sereda naj-več med mladino. Bdieon sc je razgovarjal tudi'o predsedniški možnonti svojega prijsteljs Henry Fords ter rekel, ds bi pokvsrilo dobregs človeka to, če bi narod pozlal Forda v Belo hišo. Po Edisonovem mnenju je Ford kot avtomobilski izdelovalce več vreden sa narod, kakor pa bi bil kbt zaaeb jZaseben drlavljan Ursdniki njegovega podjetjs v Nser Torku so mu priredili mslo pojedino, ns kstero jc pričlo se-veda veliko število čcsoiksrjev, ki so gs ksr bombsrdirsli s raz nimi vprašanji. Na vaa ta vpra šanja je odgovarjal Bdison Igra je ia smehljsje. Ko jc šlo ss nepopulsrnost novih idsj, je Bdison rekel, 'la jc bilo trebs ss nskstcre njegove is-nsjdbc od sedem do štirideect let, preden jih je nsrod nsposled sprejel v ^skdsnjo uporsbo "Jaz sem izdelsl nsprimer prvi diicst pisslnega stroje," je de-il smeje je. "In trebs js bilo ss-dem let. preden sem ljudem do-po vedel, ds potrsbujejo tskšen stroj, in potem šs tri lete. prede« aem spravil tistik dvanejst pissl-nih strojev v dener." Bdieon je bil zelo zgovoren v svojih resgovorik o razvoju električnih nsprsv za skrčenje delsv nih ur. "To ss lahko zgodi przv kmalu, dasi ne vem. kako kmslu." js da- jd. "Ali ne vem pa, če bo to po- *bno dobra ctvar. To bo ustvsri lo preeej brezdelje ia prostega fesa. In vsa je odvisno ed tega ksj bodo ljudje počeli S svojim prostim čssem. •Kako ga bode uporsHjrtl? AU ae bo ia»l mladi evet več škode od tegs kskor koristi? Ime nitna stvsr ps bo U ss itsr#>k ljudi, zakaj, ti prsv dobre v#4o. .ksko aporsblti šs voš psoelege lesss." in dolgotrajne odgojs. On mislUj", ds redno potegnejo svoje ple ds se ljudje prav dobro počutijo če." pod prodnim emcndmentoa*, CopSisBd je dejal, da jc a M ae lehko še bolje. Za m^ijŠs* vsako unank v sedanjih Msmet V ttf OSl^u J~ Diktator v Bsrlinu i« ukastl s silo rmaoroiiti Movsks ■ rdUčo stotnljo. Boj mod rdsčo im črno dikUturo. So-cisJiatični ministri protestirajo la aahtovajo odpravo obaodnag« staajsu Saksonski dalavd so »afrosili s ge-nsralno stavko. '"Berlinska uprava sinila pomiriti gladno brespoenlne dalavco s otvorjonimi javnimi NEMČIJA NE B0|DA| JAU PREMOGA. Nemška vlada je Prepričana, da koče frasolja obdršaU Pnrsrje, L sate« pravi ,da ne bo plačevala reparacij. Vsi pakti med iads- strijaloi is folnearejem ss padli v vodo. Berlin, 18. okt. - »eparaeijska krisaoe je poostrila nameeto da bi se ublalila e prenehanjem pa-sivuegs odpor s Htreaeraenn, ki je pn pii^sn/da koče Frenelja ob-dršati Porurje, je vftersi naznanil v svojem listu "Dle Zcit", ds Neničijs im bo dsjsls Franciji, se Belgiji premoga us ra^un odškod-nlnr, dokler sa ne reši vprašanje okupirana pokrajine. Nasnsnilo se glssi med drugimi "Francija je mogla spoznati iz naših pojaanll zadnjih dul, da si neStškaln.ls na pnatl^ihtirstl ls Pariza ln Bruslja glede političnih vprašanj, ki ae tičejo Porurja In reparsS^Nsmška 'vlada ee bo ravnala le po nemških intercaib li< nobenih drugih." Druga v««st se glsal, da so vee iigo.ibe, ki jikrif siflesil mmm S drugimi i nelkimi induetrlalel " * aadl< London, 18. okt. — Brzojavka u Berlina sporoča, da ao bile-danes tri oaebe ubite ln 1& ranjenih v ulični bitki med policijo ln stav kzrjl v Mannheimu na Beden-akem, kjer je Izbruhnile generalna stavka. . Berlin,. 18. okt. — Jutranja poročila is Drcsdcna sc glkse, da ja dr. Zclgner, predsednik sakzonafcr delsvskc vlade, Izjavil znočl v zbornici, da bo vlada ignorirala Htreeemsnnov ultimat. Nacionalisti v zbornici so nsto predlagali, da p* izreče vladi nezaupnica. Glasovanja ae je vršilo ln vUds je zmagala t 48 soeisllstov ln komunistov je glaaovalo sa vlado, 46 na* sprotnikov pa proti, ^ \ ' IatoČaano se centralne orgaulza-cljc dalavaklh strokovnih unij ns Sskaonskem naznanilo, da pokličejo delavec na generalu! štrajk in raztrgajo jk^mlke proge, ako gnicral Mueller, Btreaemannov vo-jsški komisar, začno isvajati uiti- ■jI" Bocislističnl ministri v Htrese-mennovl diktatorlčni vladi uhto-vejo, da predsednik Bberi odprati obaednS stsnje. HoolsUeti Šp epe-mp|jRbtrtv in Htresemannu, da morejo eeUti v sledi, ako na bo vlada ravno tako trdo nastopila protl.oksvcAoftim bavaraklm fašistom knk(g nastopa proti obo. je treba po njegovem mnenju sodelovanja od.etraui vseh vladnih zastopstev, od strani avezne, dr-lavne ja mestne vlade. Ia tako bo tudi povedal gpvernefjem na poprej omenjeili konferenci v so boto. i ,, ' ;. ^ - Kakor je javnost zaznala srodi tega tedna, eo ee kupčijake zveze, sestevljenc iz industrij, ki uporabljajo alkokol sa pojavne svr-hc, združile v boju proti euksške-mu gibanju, ki etreml ss tem, ds "la odgovornost sa uveljavijo, prohibične poetave obešena prediicdnlku na vrat. To gibanje zi prizadeva, kakor trde naeprotne sile, doeečl epre-jetje takozyane Krnst-Woodove zakonske oenove, po kateri bi naj bil ločen prohibični komisar od notranjega dokoiginalsega sreda in finančnega departmenta, nakar bi bil odgovoaen edinoie pfed-sedniku. Industrije, ki rajbijo al kokol v postavne evrhe, pravijo, da bi bila takšna poetava njim samim v veliko nevarnoat, ker bi mogel potem evtokrsti^ni proln bični komisar deUU, kskor bi m mu poljubilo, in odrejati take do ločbe, da bi hudo prizadele po stavno dovoljeno kupčijo. grče se ne zanima sa humanitarne stvari in ne poana človekoljubje. Dokaz temu je; ker je kongres de-volUletnlk 150,000 ZS '»sginjo otrok in štiri miljone dolerjev za omejHsV' preŠlčjc kolere/' > * 1 PlCongres, ki ss bolj brigs zs prcšlčo kskor ljudi, ns pravilen Ako hočete najti pravičnega člo-veka v k^Hlresa. morata ee dobro ralošltl jpjKL ker drugsčč umre. te glsdu, prsdno pridete ps pravo mesto. Ns vzho4nl strani New Torks šivi pol mUjona ljudi na Mir jaški milji preetora. Nikjer ski. drugje na svetu ni kaj takega. V Mueller 'raaglasil, da mora vsa *ew Tork, V. T. - Cestniki eo Čutili na kapitenskem mostiču ladje Levlatkan rahel sunek, i katerem mislijo, da jc bil zemelj ski pofree. Hnnek je bil čuten, ko je bil parnih kakih dvejcet milj od pristanišča. vlado, vred v I uda u ^ ; Kkodnila ra premog lit drufl mat Ebert je takoj nato pozval Stre-! Hjzl, katčrcgn dajo Kraneusom. Hemenns. naj skliče izredno sejo ymmoni BclgljSi V Poru kabinet z. Hijft je 1>Ua sklicana pozni hoči. Berlin, 18. okt. - Dikletor StTe semann js, včeraj napovedal vojno atRMsIiat i^no komunistični saksen-skl vladi r«4i mobllisirsnjs delav. OCV V "rdehk bataljonih". Po njegovem navodilu je general Musller, zvezni vojaški komiaar na /Isksonskem, dal uHlmst sakaonaki delavaki vladi, ds mors v 24. urah rsfepustiti tzkozv^ "proletsrske stotnlje". Obenem F t nsšajo. kskor da je kraj n 0 kaki isprsznitvl nt ulj* lega snamenja ,pač pa Fran-eosi pridno agitirajo sa edasmf korenja od Nemčije, Krancesi na-govsrjsje nemške ^Šelpenlčarje, ki zo se vrnili na delo (vsf ae še ni# vrnili), nc J delujejo za neodvisno Poretteku republiko In prispevajs denar sa ust sns v i* v republike. takih rasmsrsb ne morete priče kovstl dobrega sdrsvjs, dobre morsls in ne dobrih drUvljsnov."^ Splošna fltflmi ka la Irski« Eepubličanzki voditelji ss nOi ss IS,000 jetnikov ps-stile toliko Čaaa, dokler ss bodoM 22 radarjev ubitih v AvetraMji Hpdney, N. H. W. — (FederaUd Prsss.) — Plini, ki so povzročili rssstrelbo in'ogenj V premogovniku Bellbtrd blizu Cemmoeks. so usmrtili 22 nidsrjsv pred psr tedni. IVinesrečsni rudsrji so bili večinoma ošenj^ni in sapuččajo .kopno ato vdov In otrok. Nesur nost druibe je zakrivila eksplo ski voditelji so včeraj izdali mani. feat, v katerem nsznsnjsjo, ds 12,000 republikanskih rebelcV, ki so v irskih ječsb, stopi v glsdevno stavko in aUvkarji ne okusijo jedi' dokler ne bodo brezpogojno l*pu ftčenl. V dubUnaki Jsši Hountjoy je 4S5 republičanov, ki šs stsvks jo. Vladni uradniki pa pravijo, da ie ni nobene stavlu ■■ Manifest ss glssi. ds nsj Inke ljudstvo pričsknje "nsjvečjo trs-godijo sli nsj večjo zmsge, ki nima pa rs V sgodovini hmA*." Vsi jetniki so baje podpissli obvez«» "V imena šive »rake republik, pri-■rgsm, ds ae ne dotaknem nobena jedi, niti pijače,razen vode, dokler ne bom bres|H»gejaa ispuščep la aaporar KOMABJBV PB POVZROČIL d ris v ne in krajevna policija na Saksonskem poslušati samo njegove uksse, Mueller ims IS bstsljonev nerodne garde v delsvskl dršsvl, Hi r nemarni mu js pa dzl na ra» polago I« SS bataljonov la Berlin* || Irsstk j pruskih mest, sko bo trebs s silo rsssrošiti rdeše čete. . • Hsksonsks vlsds je odgovorile, ds ee ae bo pokorile ultkaatu. De. laveke čete se sdins obramba ss-kzonsksgs proletarijaU napram ^ešlatom In monarhistom. "Ake Nemčija mora Imeti diktature, potem smo mi sa diktaturo prole-tsriala," ja izjav.I komunistični minister financ Boetlecker, Thuriaglja, sosedna dršava Sa keonske, podpira vladb v Dresds uu. Delavska vlsds Tburiogijs Se snoči Izjavila, da je Stresemenno-va diktatura nsustavna in Thn. ringljs be takoj mobilizirala de-lava k o armado, ki ae bo bojevale na strani Hsksonsks, le ko trebs. za obrambo delsvskih mss proti (memu faširmu ns Bavarskem. • Berlin, 18. okt. — Berllnsks BHuprsvs je včeraj odprls štlrinsjst jsvnlh kuhinj za brev Črnemu Berili mestna štlrlaaj plsčno naaUevtnjs lačnih trpinov, da 'preprefi f^kleago In ekolieai V soboto nestalao la mrzlo. Ssvemovzked-ni vetrovi. Temperatura v sad-njih 24 urski najvičja S2, nsj-Sl. Holnec izid« ob S4S, obuos. : ^ T lijMCM* * ''v ''l'; Saa Frsndaeo, Osi - V vr iši debati o retolueljl proti Ku Kluz KI snu ns konvenciji Ameriške legij. Js drlegstom uko^aavreU kri v eredo, da ea maegl plenili pokonci in ae udarili s pestmi. U s sajve j tešsvo ee HimšBmi pocrečHo narediti mir ln nadalje-vstl sejo. Kakor ksša sentlment, bo sma-gala srednja stroja. Resolucija, C odloke na od le struje, se glasi, ! Legija obsoja vse orgsaizaeij^ in peaamesnlke, ki netijo verske in plemenske boje. Katoliški ele-meni zahtevs, da ee direktno Ob-sedi kskluksklenovsks orgaaias-eija. Drugs resolasljs, ki jih js prl-porošS odsek sa resolucije v epre-j«*? ss glsse, ds Ameriks ns sms stopiti v svelovno sodišče j da je Krasaija i«*l* prav, ker ja okupirala Poruhr je t da ee Jeponssi Irračejo slmpeHj«« n I katastrofe Itd. nedelja* šivešne izgrede uprave je obljubila tudi krespMna drva in pramog sa . Včeraj je bU v mestu mir, I brezposelnih delsveev v Berlina je nsrastlo ns 174/NJG Is Porufirjs poro^sjo, ds SO Frsaeaei rekvlrirall 810 ateaevssj • I". "T----------- . t J I rut »r r»"ii »>""■ skik klš t Re**au sa sveje vojske, vorslla komisarjev v <_ Ll_____'MA L. i OluM.ia mdm . ___ I . - . _ DI. — Komarjev pik prod par tedni je pevsročll smrt mre. KJskneoa, stare petinštirideset let Iftr SSMMjcče na A reber are. K« js je poil koasar, ss ta šenska nI tolikaJM»I l|sls, da M Ms k sdmvniku. Ces par dni p« tistem pik« ji js sa^la mala rana stekati, ki posledica krvsl-- -- * , ga aast nt pl jen ja je biU Mnrt, IU ttaU «b M •• j« naafopila la tmAmm KnHIav^ malisl S. V. P. In kU ve sa 8S0 konj. OIn o«« Tfttfii zaplenil, H blljonov mark v pspirju v rasulb rurskik meetik. New Vork, N V. - (Federated pj**.) — Ht o tisoč grkkib begun, eev Is Msle Asi je bo moral esira-dali letošnjo zimo radi tega. ksr js Mnesolini Izvil Grški 50 mUjo-nov lil* radi umera * itslljsn»kik ■ppjm||B dasi se še dsnra ae v*, k«io umoril Grčijs .ki je br-s mg tegs ksnkrotHs, bo luorsls sdaj nadomestili iSSsUj"1" vsoto e prlkr^lsnjem podpor '"l^f " Take, poro/. <1»erles V. Vleke-ry, l.jnlk CP^tSkegC lUliefs ns ItlišnjriH \zk',du, hI se > revn^ kar vrnil v Ameriko. dJi. jih >» \m u-. - . i .a . . mm4> ram h ( lasoo, — NOV POIZKUS ZA ORGANIZIRANJE JEKLARSKIH DELAVCEV. ffi m i-: IP William Hannon, tajnik narodnih in mednarodnih unij v jeklarski industriji, naznanja, da bodo unije, združene v Ameriški delavski federaciji, zopet napravile poizkus, da organizirajo tri sto petdeset tisoč delavcev v jeklarski industriji. On meni, da je velika ovira za oiga» niziranje železarskih delavcev, ker je bil v jeklarski industriji uveden deloma osemurni delavnik. Kaj slabo se poda taka tožba človeku, katerega naloga je, da Udela načrt za organiziranje delavskih mas v jeklarski industriji. Tajnik, ki zna izdelati pravi kampanjski načrt, bi še pozdravil delno uvedenje osemume-ga delavnika v jeklarski industriji, kajti osemurni delavnik ni vendar končni dlj delavcev. Ako bi bil osemurni delavnik res končni dilj delavstva, tedaj ne bi bilo pod jetnikom uvesti drugega kot osemurni delavnik prostovoljno in delavska strokovna organizacija bi bila razbita. Podjetniki bi prav radi uvedli osemurni delavnik, ako bi bili prepričani, da prostovoljno uvedenje osemurnega delavnika razbija delavske strokovne organizacije Izjava tajnika Hanhona pokazuje, da ss nekateri delavski voditelji od zadnjega poizkusa za organiziranje jeklarskih delavcev niso ničesar naučili in za to podajajo izjave, s katerimi upajo že naprej kriti svoje neuspehe ako načrti ponesrečijo. Ako je pri Hannonu in njegovih tovariših trdna volja, da se organizirajo jeklarski delavci in da ne odnehajo preje s organisatoričnim delom, dokler jeklarski delavci ne bodo organizirani in sicer tako organizirani, da bodo vedeli, zakaj se organizirajo, leda; bodo jeklarski delavci organizirani, pa mftgari če jeklarski podjetniki že jutri uvedejo iesturni delavnik, poleg pa jeklarskim de-lsvcem le povišajo mezdo prostovoljno. Jeklarski delavci so tako potrebni organizacije kot slepec očesa, da vidi. Osemurni delavnik je bil uveden v jeklarski industriji, ker je zadnja stavka jeklarakih delavcev opozorila ameriško javnost na razmere v jeklarski industriji. Ameriška javnost je sprejela vse za zl*to resnico, kar je govoril Gary, predsednik United States Steel Se as bo viti B» lo jotejji tov je teke Rusije" (Th< Frieods of Soviet Rossie) • po-moljo takojšnjih rojakov, in si-dne 26. oktobre. Zečetek predstave je ob osmih zvečer v Mervel Tbeetro v Cerlinvillu. Film noei slike is sovjetske Ru sije, je zsniauve in dolge stvar v devetih delih. Slike predočujejo dogodke, ki so ae dogodili v j* siji ssdnjik pet Iti. to je od pn četka komunistične revoludjc dalie. Slike pokasujejo delo tedanje vlade, ki si prizadeva vpo-•teviti ia izboljlati razmere vi«, ostali deieli, ter »spehe, kf jih i m s jo sovjeti do denee. Na iido tudi vodilne eeobe is kot Lenin, Trooki in drugi. [Vsi dohodki od te predstave uporabljeni se vzgojo otrok v sovjetski Rusiji. Torej rojaki ne zamudite priti omenjenega v?-Čera>de vidite zanimivosti. — [ aiški opremi in začetku zedoje I strijL To so svarila, katerih mogde ai, ds ee zniiajo mezde, toda tako važna, da je delavstvu takoj treba iti aa strelo rijl je tona domov, da doseči sporazum med premogerji in premogovnimi lastniki. Coolidge je dal v javnost Formul«. i&J^rl* s tt S5 m* Meteoriti, Uojrd £#orge pravi, ^ ^ pniel učit v Ameriko. Hoda družbi" ošltoljev", . b< lizapoilMMt pritaji. (Leland Olds ca Fed. Press?) Zsposlenost nem je najboljši barometer, ki kaie kak je trgov« ski položaj dešele. Letoe eo prve jrlčele odpovedovati Železnice, katere krčijo promet.. Pojav je ie Icer neznaten, toda doeele podoben onemu iz jeeeni 1920, ko je pričela depree^v i" i x ; WeU Street Journal pravit "Obotavljanje pri nakupovanju železniških vozov in lokomotiv > glavni faktor, ki učinkuje na cene." Cene železniške opreme eo zdaj več'kol dvakrat viije kot eo bilo pred vojno. Lokomotive, ki so bile pred vojno prodane po S cen-.tov fnnt, #o zdaj na trgu po J| in pol ee nt s,'funt. V sečetku tega k-ta je MU cena 1B centov, feta 1983 pa 15 centov. Med vojno je bila centa povprečno 25e. Tovarni železniiki vos stane dsnes $2 -200, dočlm je pred vojno iiooo. m Zarnal mogotcev z Wali S to pravi, da podjetniki, ki trolirajo industrijo želesnlike o-preme, ne morejo tnilati cene svo- wp - - t -» j w mm — * v« v j y Jr v« aa •a«vv\A s JVfsVTJP UVVvl Ow m ^wwmsSVHWOV V f WV. korporaclje o razmerah v jeklarski indurtriji. Sele po Sf^K^t stavki v jeklarski industriji je postala ameriška javnost skeptična in ni verjela vsega, kar je pripovedoval Gary. Stavka jeklarskih delavcev je namreč odkrila, da so uvedene strašne razmere v jeklarski industriji. Gary se je polteno trudil, da obrne mnenje ameriške javnosti v prid jeklarskemu trustuln jeklarskim podjetnikom. Na izjavah ni manjkalo. Oaiy je pravil, kako po očetovsko skrbi jeklarski trust za svoje delavce. Ampal; skeptični smehljaj ni izginil z obraza ameriške javnosti, temveč je ameriška javnost še toliko bolj pritiskala, da se je Gary podal In naznanil, da uvede osemurni delavnik. O deloma uvedenem oeemurnem delavniku v jeklarski industriji se lahko reče, da ga je isvojevala začetna organizacija jeklarskih delavcev. Jeklarski delavci so se oifaniairali. Jeklarski trust jim je vsilil stavko s svojo ošabno izjavo, v kateri Je rekel, da United States Steel korporacija nima ničesar izravnati z jeklarskimi delavci Sledila je stavka jeklarskih delavcev In ameriška javnost Je bUa opozorjena na razmefe v jeklarski stavki. Tako se je izvojeval oeemumi delavnik za jeklarske delavee. Ali ni čudno, ako zdaj prihaja voditelj organiziranih jeklarskih delavcev, kolikor jih je. in izjavlja, da se boji, da bo deloma uvedeni oeemurn! delavnik oviral organiziranje jeklarskih delavcev. Kdor hoče učiti delavce organizacije, mora imeti sposobnosti učitelja in vzgojitelja. Taka izjava pa pokazuje, da je pri nekaterih voditeljih strokovno organiziranega delavstva prav malo učiteljskih in vtgojevalnih zmot ^ Ao d*1™*™, organizirano v Ameriški delavski federaciji, postaja' vedno bolj nezadovoljno s svojimi voditelji in Jih kritizira. Delavstvo je pač bpazi-K da nekateri voditelji ne vzgojajo članstva takTda «*ane sU>-od*otno otganiairano, akotudi je stavka izgub- ,id* m Po vsaki stavki, ako Je razbita, več ali manj razore In da je treba po vsakem porazu znova oi KanlzinrtL - J«M1 'ir^ ! Berlin. (Utrip Lochner sa Fed Prsss~) — V povojnih časih ec jo evropski diplomaciji in držsvniš-tvfc silno priljubil lov sa formulami - Francija in Anglija lovita "far mule", po katerik bi radi pokazali zunanjemu svetu, da je premo-steno njuno naaprotstvo. V. ae je med grlko-le*- kim sprtom tskoimenovsna liga narodov na vse krlplje prissdcva-le, da >i izpaUa formulo, a katero bi sttkrile ves pololaj cedi toga spote in z njo obsodila Mus-solinija na ta način* da bi ee Mus-soliniju zdelo, da ni obsojen. Loaanako konferenco so morali ponoviti, ker niao mogli n^jti prave formule za poravnanje konflikta med aliraofci in Turki. Pogoverjem eem se s neki« diplomatom v Berlinu radi franeee-ko-nemlkega spora. Rekel je t "Po mojih mielih, so formnlo že natti za francosko-nemlki sporazum. Nemški in francoski indu strielel ao priateli na to form lo, aaa|p Polneere, aUr trd vež ae le upira." Puetil aem prijetolja diplomata trdne uverjenesn. da bo formu la ierevnela spor med Nemci in Franeoai, po eem sklenil hiti po trpežljiv z ozirom na formule, ke-terih pet je straisnsko težavna, da ao ei le pogostokrat polomile noge. Nesrečne formule! Zdaj pe Jaamo najnovejti lov za formnlo: Poročila iz Parise pravijo, da je Sheinmen, predsed nik rusko drlavae banke v Pari se, da sklene pogodbe s velikimi frencaskimi finančnimi ustsno-vami v svrho trgovinske svese rueko državno banko. Poročilo se med drugim fleai t tfi '"Odlična osebnost velike fi-nančne institucije je izjavila sa- jim produktom. Sklicujejo es na to, da ao jeklarski in rudniški delavci prejeli povilek in da tudi železniški delavci zahtevajo veSjo plačo. Mezde, da so v glsvnem kri. vg visokih cen ŽelesnUke opremo ln de nikakor ni mogoče misliti, da bi se te cene znižali. To eeJUsto drugače slili od pesmi, ki db io ŽelesniČaraki magna-tje zapeli v z^etkn tege lete, ko ao ne vee glgs vpili, kako j* se želesnižki podjetniki žrtvovali, da bi dobili prosperiteto. Znano je, da žolesniška industrija vpliva nO zaposlenost 4,000. etopnikn "Potit ParUiena", da delajo poizkuse za praktično for-mulo, po kateri bo mogoče fran coskim in belgijskim interesom na Rnsko." bi ee kdo v Ivropi savsel ii preprečenje love se nesrečnimi formulami, bi gotovo naletel na SMlno organizirane profesionalne diplomate, ki hočejo verovati svoje interese v formulah. Tiaoči bi izgubili svoje korits, če bi bil prepovedan lovr.sa' formulami. Tsjss zgodovina sntrs-cttas stavke prihaja is jeklern Izdelke v za lelosnUko in#letrija,akle pa j oKJk u pč i josomi s seboj. Profiti, ki se nagromedi-jo na U noč in knpčevenjs, poke-zujejo vso hinevlčbo železniških mogotcev, ki Izrekejo krivdo visokih een v železnUkoopremni industriji ne "previeoke" mezdi delavcev. ' ^t^M Od lete 1914 do 1922 je enajst opremnik tvrdk povečalo svoj delnilki kapital od #S6,S59,S7t na 1234.518,537, torej povilek $138,854,261 ali 145 oddotkofj Ca vkljnčimo le jeklarske korpo-reeije, ketdre zalagajo to industrijo s tračnicami, je njih kapi-tel naraatel od 1388,220,5S0 na 11,110,651,713. Is poročil lurnala s WaU Strec-te sklepamo, da eo mogotei v |e-Umilko-opremnl industriji ' B|J vojno vlekli volje profile |ot podjetniki keterokoli droge |a-I ust rije. In njih profiti ae nadaljujejo. Lansko leto eo vlekli po IS odeto delniškege kapitala, nekateri pa eelo po SS odstotkov. Povprečno vlečejo to lete po 92 odstotkov. » 5 |-Taki profiti nam povedo, de vse govorjenje, de podjetniki r, morrjo snileli een IslesnUki o-premi; je čisto neveden Imir. Ce ae be tsk» ns.laljeveio kot ao sc namenili nevrorlki bankirji, da bodo proasalega kupovanja iadel-kov skrčili iodostrijo in odpoMe-li delavstvo, se be kasahi pe mHo-gib industrijah pojavilo pravdi ko itevile delevstva. Peoaaplvsnska železnica baje namerava le delje ekrčili število delovnih ssoM. lepcaV gre eUa,da je odslovilo le 6278 d,l.ve*v t sadnjik d rak meraeik. Te je Se- Weehington, I>. C. — Fed Presa Tajna sgodovina o poravnavi aatracitne stavke prihaja na dan sedej, ko se governer Pinchot s pomočjo vseh eerkva trudi prisiliti predsednike Coolidge k resničnemu uveljavljenju prohibične postsve, in ko si adminiatracljake sile priaadevajo obesiti prohiblčno vprašanje državam na Vrat.- In čim jasnejšo postaja dejatvo, da namerava penne^lvanski governer Piaekot voditi opozicijo proti predsedniku Coolidgu ne republi-kinaki nerodni konvenciji prihodnjo leto v mesecu juniju, tem sna-čilnejli eo dogodki njunega tekmovanja. Pinchot es je eslel a Coolidgem na Herdingovem pogrebu ter mu v ugodnem tranotku namignil, da U bilo dobro, m zasledili v Zagrebu. Po-narejevelci so Itelijooi. Temu ee ni čnditi, aaj so dsnes ponareje-valei denarje v največji meri I-talija ni in v Italiji ni beakeVee. ki ne bi bil le neštetokrat pooa-rejeo ia tako dobro, da eelo ban-ai uredniki ne ssorajo vodno raz-UkovaU ponerejenik bankovoev od pravih. 17-letni Freoeo Postavo kHUI, ako pijeifl™ stavo prelomil, |« pij^i rsš. (Pijača js bUgo.) V Nemčiji ateae kruhTuJ ljarde mark. Nemci plavajo v C kah, računajo s milj.rd.miiJ biljoni - in to je vse, kar ittiJ0, marke. Francija pravi, do, Nemčija m sme imeti zlsta, empib^odžkodaL no mora plačati v zlatu. Mussolini. ki je le živ, Je ^J no vil "unije" ,katerih Člani Uvci in kapitaUsti. Na ta način » "združijo" interesi obeh razrvdov — kakor ss "združita" volk ii oves: ovca je v volčjem treboh,, Ameriški legijonarji in kuklukri se kavsajo, kdo je bolj itood,^ ten; s drugimi bssedsmi, katol element nazadnjekov jc bolj m. zadnjalki. Nekdo je rekel, da je n«k zemlja norišnica v veaoljstvu tr¥ tov. Do gotove meje ima pnr. Dokler bodo norci vladali svet, toliko časa bodo na svetu bluae razmera. Kapitaliztičns organi«. Cija človeške družbe jo bila le davno spoznana za aejvečjc blat-noet. C .• J Na zvetu so pa le ljudje, ki in* jo pamet. Zato le ni vse isgab-Ijeno. • • • • •..... Hlapčevsko časopisje je "do-gnalo", da je neverska vigoja kriva, da je med ljudmi toliko zlo-činoev. Bunkj pure end aimple! Vera ali nevera, sločini se bodo ponavljali toliko čess, dokler vu ekonomska sUvba družbe sloni ns zločinstvu, ropa in umora — de-klor "najboljie" krlčanske vlade zame učijo ljudi, kako je trsbs ubijati, kraeti, ropeti in razdevstl, lagati in goljufati. Vladarji aveta naj najprvo sami prenehajo c umori in ropi, predno parekujejo pravila morale za potlačena in oropana ljudstva. Najbolj smelno je, kedar prid« naokrog kak-bankir, korporacijsfci advokat, graftaraki političarsli najeti reformator, ki živi od pri-ropanih delavskih žuljev, pa pri-digujc o "potrebi prave vzgoja" otrok delevskega razreda y svrbo da ae omeje sločini. o e o Anglelki pesnik Kippling pravi, da jo vsak človek po naturi lažnik. S tem hoče mende povedati, da a« človek rad pokesuje sa nekaj, kar ni. Francoski pisatelj Zole je pisal, da je vaek človek po neturi zver. Nobena zver ne mori, ne preliva trvi iz nsslsde in vsled fenatizms; človečka sver mori iz naalade is strasti.-. . Civilizacija si je nedels nalofo, ukrotiti človelko zver in narediti iz nje dobra bitje. Slebo vrli to nalogo. Sej do danea. Barbari ao sili civilizirani z ognjem in mečem ; rake krvi ao tekle povaod, temor je prikorakala civilizacija iz središča na Jutrovem in v Rimu. Civilisecija je "dvignila" barbsrt s tem, de ga je obeeila na križ ia mu vsela imetje. Tako je ie denee. Kdor je močan, kdor ima največjo armado is naj vel topov ter letel, to je nositelj civiliseeijc, morale in svete veri. Enkrat pride prava civilizacij«, ki ae bo slonela na klanju, rope-njo la iskoriičsnju elabejših. B* dola eivillsaeijs bo sloneU ss pravi svobodi In bratstvu. Se emo ne robu primitivne riri-isacije, ki ima avoj začetek * Mali Aziji prod pettiaoč leti. Ve čudimo sel Začetek je bil včersj. Moči zgodovinar uvrsti vao dobe od prvege do dvajaetega stoletja v eno poglevje z naalovom t Zaklana predsgodovineke dobe konfo- Bh ^ " ITI PUMA VA POŠTI Chicegu i mejo rajekit ^ Booh. It. S. Niiivoj Cerea. št. 1?. Klari! Martin, št. 45. A. Krsa»f. 56, Jožef Meček, št. 64, ia M«^ gorata Rodil, št. 97. Pizms dob-te na glavni pošti v veli s Adam« eeete. Poleg tokele Mevilke p " to kraj, odkoder pismo pri*«* jote. 1 Boraik je-bil še trikrat pradkoo novan zeredi totvine Toda ga ni poboljlele. Takojeavgu^« meseca vsel dvema terietksias drago veno aro. Ko je bil ar*'-ran, je pekszal orožnikom skrits-Hšče ura. Oboo jen je ba as p* drugo leto ješe. " Delavske (Fodcrated York, N. Y. — BteVka ftade-* v papirnatih škatel je bila P,r dnevi končana a zmago ,rksVjev. Ustniki dclsvnie so jpiali novo pogodbo, ki daja ivrnu prlsnanje unij«, meadnl dveh do petih dolarjev in sniianje delovnega ■ Mi 48 na 44 ur v tednu. Med J* je pristopilo k uniji <00 članov. Skebski premo« j« dre* Vsshington, D.X\ — Kakor je i jdBO is poročila svesne premo-komiaije, so isdstki pro Udje premogu v neuuijekih oko. u več miljpupv dolsrjev i ji kskor po tam »kjer so la organizirani premogarji. Za jro naj služi dejstvo, do v ne jih premogovnikih treba 230 m delo, katerega opravi 100 v unijskem rovu. Vie te večje stroiks obratova-j, fckebskih, premogovnikov pišejo odjemalel Delavci kupili preasogovnik. Denver, Colo. — Orgsniziran delavci v Denverju so kupili I »kebski premogovnik Fox Mine, v I katerem bodo odslej upoaleni le uaijaki rudarji. Unije so organizirale drulbo a imenom "People's Finance Cosl Company", katers bo obratovala premogovnik in pro-| dajala premog direktno konso [jmntom. < enem so bile oiivljeae zgodbe, ka- [o je pokojni LouH porabil svoj čsa in densr pomagajo nesrečnim ciganom. Mol je umrl, ker je pomotoma lil neko kialino meneč, da pije Mi. Umrli ciganski kralj jc bil ro jen v Srbiji 1. 1802. In 1. 1888. so ;s njegovi ljudje isvollli sa a% ega kralja. Potem je prllel v New Vork, kjer je bil kotlar do avoje smrti. Zapušča leno, dva sina in tri hčere. Truplo so nrope-jali semkaj v Chicago, da je mo glo biti poloieno poleg njegovega sina na • pokopališču Wald-leim. Pogreb as js vrftil v sredo, la 26,000 ciganov la cigank aa je spreailjale na njegovi apdiji poti. Razne IUKLUKBOVOZ ODLOČILIH FAKTOR V ORMOVEKI yr pouTiKt ' ' —— w> /1 Porttaad, Oro. — Ni samo usoda oregonskegs governerja Wal terja M. Pierca odvisna od organizirane protestsntovske manjši-»e, nego tudi prihodnja ls volite r svetnih senatorjev sa dršavo Oro-gon. V tej borbi boAo za vprašanje, ali ai kuklukeovee, ali protl-Imkluksovec. Boril oe bo bivši kongresnik C. N.-McArthur proti kandidatu, ki ai ga isbere ku-kluksovski voditelj Pred L. Oif-lerd. m>»t»»»« .-»»»/»»^ *** *•»«••» Vsi mošni kandidatje rasen HcArthurjs, ki je bil poražen, ko je ponovno kondidirol sa ko* grešnika, ae pokajo aa podporo nevidnega cesarstva ali Sa ono " mogočnejše skupine takosvane Federacije patrijotičnih društev Kuklukaovei in Člani Federaci. je patrijotičnih društev so nare dili Pierca SO oregonskegs gover oerja, s zdaj pa ss prav lahko egodi, da ga ravno iste sils odpokličejo. Obe organisaciji sta jezni nsnj, ker jima ni šel tako na roko, kakor sta pričakovala, med obema organisacijama je velika napetoet,- ker ao ae kuklukaovei vrinili v Federacijo patr jotičnih društev ter poizkuša dobiti kontrolo nad članstvom. Vodilni politiki pravijo, da ; podpora ene ali obeh orgaaisaei večje važnosti kakor pa ona o< strsni starih večinshih strank. In « se obe organizaciji sdružita potem je njuna kontrola v ore-sonski politiki neizogibna in ne preprečljiva. HOŽ MORILKO, liXi MO- Oleveland. O. — Mož in lena ločena več let On je obeojen na »rnrt na vešalih v Los Angeissu »« meace dni šivljenja asa je e-•°jmega. Zato si js zsšelel Vide •vojo leno. Ko jo je zasledil, "vedel, da čaka tndi ona na ob-»od bo rsdi nmors. To je ▼ krst-J"m zgodba o Auslejrja Champ in njsgovl šoni Mabel. Ta * 'a poru, ker j« obdolžona, da umorila lani v neki restavraci, n^k^ga mošksgs. Ta teden pa prejele od svojsge moža pismo y kftterem je povedeoo, da šekejo j'nega mola veiala in da bi red videl, proden sadostl pra A «el s svojo amrtjo na vetalfk CIO ANSKI KRALJ IA MRTVA ODRU. > no In finančno blato, v katerem ao aedaj evropeke dežele, le ne krene ta aarod na boljlo finančno pot. Obresti dolgov ae tako naglo kopičijo v Zdrušenlh državah, da ;o le vprašanje čaaa, ko bodo tiste obreati tukajšnjega dOlgs prekosile čisti -saalužck nafih judl, je dsjsl senator. In potem bo finapčni polom nelsoglben v deželi. PRVI W OSEMNAJSTI Waahington, D O. (Federated Preee.) — U Volja vi jenjc prvega amendmenta k svesni ustavi s takojšno izpustitvijo političnih jet nikov je ravno tako bistvene pro. gramu sa vapoatavitev spoltova nje do poetave v tem narodu ka kor' uveljavljenjo osemnajatega amendmenta, je dcjti senator Bo-rsh na tukajšnji dršavljanskl kon ferenči; ko je rsiprsvljsl o vprašanju "Ali naj bo oetova isniče- naf" 4,Ce se do sploh smatrati kako določbo v ustavi aa bistvenejšo vprašanje naše svobodo od druge povem je to po mojih mislih prvi ustsvni amendment, ki jamči svobodno beeedo v govora in piso nju pa za pravico do begelestje, kakor komu tO narekuje njegova kel Imenovani aeaa- OlU sest u popolnem principi f TO JI PAO OUDRZ. Chicago, IU ~ Ce bi bil grški modrijan Diogen prod davčnim odborom v torek, pa bi bil gotovo upihnll svojo svetilko, s ketsro je podnevi Isksl poštenega človeka, bi našel bttiun enega rudnikih, slasti ne v sadnjlh letih, |eo sc jo industrija le bolj razvila. , . Ljudje, ki niso ssposleni narav-noat v rudnikih, nimajo pojma, ka. ko velike vašnoatl in potrebno je pregledovanje rudnikov po državnih komisijah ,če ao rudlUvvarna in kakt so delovni pogoji keterih drlavnih kjer bi lahho največ otto v rovih, pa gonijo preval politiko, uradniltvo koketira s pre-mogovnlšklml drušbsml ln tako pozablja dolžnosti nsdsorovanja dcls po rovih. Varaoat rudarjev pri delo ,niČ ne briga politikov. Brozdvomo Ima lVun\vlvanija -II hej več Slomški Naradoa ruuiHra MIIIU pogejU**-ne-dep^rtmentlb, i storili sa var- svojimi največ rudniki tudi posteV sa varetvo rudarjev, kakor zakaj, ne bil poštenega človeka, nego kar oeio kompanijo. Tvrdka 'American Thread Oo/ je bila pozvana na odgovor, ker je navedla v svojem dsvčncm poročilu samo 668,664 letnih dohodkov. Njen sastopnlk in predstavnik H. f. Dunesn jc dejal i "To moro biti pomoU. Mi am< navedli v ovojem poročilu 1268, 694." Preiskava je potem dognala, da je uradnik v aseaorjevem uradu smatral številko 2 sa dolarsko sname nio g. "Prosim, dodajte tistih $200 000," js dejsl tvrdkin sastopnlk Dunesn. To jo pač čudsš, ki ss mords Is v Jezusovih časih ne bi mogel pri-ho*!.« o nesreč sorssmerno s drugim', državami manjle. Varnostne od-tedbe po nekaterih drlavah pa so okrajno alabe ln potrebne reflsijs. iCjer pa bi operetorjl sabranili revizijo varnostnih odredb, katerih Morda Sploh nt, trt morala biti Ime-Oovana komisija, Id bi šiloma pr« likala raamere. Bdca glavnih vsrokov številnim nesre^sm je pomanjkanje čtiva med rudarji, katersge bi rasnmell Po mnogo krajih so ssposleni rudarji is tnosetBstvs, ki ns rasama-o ppglelkegs jesika niti govoriti, jih Hm a nava bi velja mkt9) je rekel tor. *'AH 0tf pač VOjnl učinki na ustavo le taklni, da Oo 4eaee In so bili lest dolgih let v ječi molje v< prvega amendmenta t molje ao v ječi ne ram kak« nssilstvs, ne redi nepOda na I ljenje ali premoŽenje, nego tega, ker so dali duška sVojim litiSnim nszorom. U kar hujše, tisti možje so tamksj, ne di^i jim vilo količkaj dokazane m " opravičevalo obleetl, de držoll1 V zaporu. ti bi ss moral sa čisto kipokrlta ali htaavea, 1 semkaj zagovarjat n-tfje osemnajstega amend-toeiu, ne do bi omenil, kako as-io*vp6števamo določbe p*ve4* a-mendmenta." 1 Senator je sagovarjsl eeemnej-stl amendment ter satrjevsl, da je bil sprejet na podlagi tesMljltc preudarnosti in razpoloženj*} o-gromne ljudske večine natanko tako, kakor je bil ameadmeat ss svobodno besedo v govorajn tisku. Nobena manjšina, nobena dr-žava ali manjšineka aknpina drlav bi ne mogla Izničiti te ali one določbe v ustsvi, da bi s tem ne postavila ustroje rspnblike same v nemarnost. Borah js bil vedno vnet sago-vornik državnih pravie. Njegovo stališče glede prohlblčnega vprašanja je aadel težak udarec šga-njarskim elementom v evstlh re-publlksnske Otranke ter ,:sole mnogo korutilo progresivni skupini In če je eenetor sedaj naredil iapuetitev političnih jetnikov sa polskus politične dobrs voljs ns Coolidgevi ln Plnehotovi strani, potem jo lahko overjen, da i-ms veliko števUo suhaških pristašev na svoji straai. In to, da svra-ča odgovornoet sa tihotkpstvo ns brsspostsvne bogstsše in »e od. miniatrscijo', jc všeč progreslv-cem eploh. OKLAHOMSKA POVODSMJ NAPRAVILA KA |S^00,000 ŠKODE Oklakoam Ottjr, Okla. - Vode ae počeši umikejo ln > padajo na južni strani Oklahoma Cityja .ki jo je preplavila najhujša povo-denj, kar jih pozne zgodovina e-klshomske države. • » A kodo cenijo na 12,600,000. O dveh vede, da sta isf ubila V tsj povodaji svojs livljeeje, a ve-Uko Itevllo jih je utrpelo teleene poškodbe ia ae prehladno. aarmrnm pRBTI FDIAMCMI POLOM. vati v svaovasiM komati jam. -v . W (Nadaljevanje s prve strani) poj ter prisilili Nemčijo, da bi plsčala. In Nomčjja je bila pri-pravljena sprejeti ukrepe taka komialjo." To je ob krotkem jedra člka-ikega govora Ooorgevogo, ki smatrajo sa najboljšega, ker jih je isssl to ongMki drlevnlk na avojem potovanju po Ameriki ln Kanadi^) fu> - ;' V klavniškem ^ paviljonu je Ohieaga, m. — Na eto ia sto ' »fsriov v pestri obleki je bilo vi <>'ti v torek svečor, kako so iaka sli zadnje šaat kvojeasa kra-lx»uiau Mitckenu, hi jc leže »* mrtvaškem odra v pogr« " h i-rostorlk na 422 Houth Clark fctrMt. > JI' v '"mničasti notranjosti tistih prtiatorar, kjer je lolalo kraljevO (ntplo ua mrtvaškem odra. eo je vonj po kadila, ia js bUs čuti ^eaje žalujočih ciganov. In ek- D. 0. — Seastor Ladd Is lev. Dakote, ki se je pravkar vrnil s potovanja, na katerem je obleka! poleg Rusije Is ,mi<»ffo dragih ovropaWk delel, je dejal v torek, da be na pr»bed-njem kongreau šepet predlo« zvezni poeta*t MM , sradnjovellke kumare, nrarali ^ ttgS&jšEsEtt pripravljenim esaekljanim . inif.ein. aoliii. sesekljanim ns« teršiijem In v maslu ssgrsto dvl u lo. e msšanlm vdsvkom napolnjena polovice kumsr poiošl v kaatro In par šlieami Juha tcr polsgoms duši. Prsdno dal nadevane kumsre ne mlso, jih afkoll-ko pošk/opl g limonovim sokom. Madevani pečeni paradižniki. — Operi jim spodnje dele, lsprssni njih srsdl-no Ur ven vseto sems ln meeu pre-tUčl skozi sito. Is neribsnega tr-degs Črasgs kruha, masti, soli, po pra ln Uprošsosgs psrsdlšnlkovo-sok s nsredl precej gosto presoje, kaUremu pridsj sssskljs B kl jih nsloM v |(astrolo in potrssl s noribsnlm belim kruhom lo sirom, otsm ps denl vse skupsj peči. Ts. o prlprsvljenl psrsdilnlkl ss selo ►rllegajo k oklaanl-pečenki. "7* Pičel /ost moke, dve jajčna beljaka, malo soli, tri lUee TM^MOini, ravsiefieae liilHeeleiaolle. 5 E v t MM S r.nTHAHUUL nega peteršilja. S primcšanlm jajcem narediš prešganje še flnejše, to smesjo napolni paradOluike, NOTRANJI PARAS1T. Veliko »dr« resne ko trn KNJIGE »ntavNB MATIOB c m. p j NAROČITE ^ iiki^aa m ■■■ ms. ■IU II piM| BšERPraps i^si pree iMM s SkkMr ISMSI tal IMMtSM U fMM Hg fos aS -SMO saSMae aessts OS s rasi mmmm sasasie isassr ^sess. bajt * UMU, iz nvA FR^i' l Mituirta^i?? nsjH. DobHI jo taII abl.ku sodov, stAUsle U vssalk leoSP^A ' ^ Mi vsm Takega zakona ni. Splošni na-i 'turalizaeijski zakon od 28. Joni-: ja 1906 pač določa, da ae mora i »odiiče, prodno naturaliza jno-i zemca, prepričati, da ae jč iat: faaj za dobo petik let pred vložitvijo prošnje za naturalizacij:? 1 Obnašal kot človek dobrega mo-i ralnega značaja in da je bil udar. tattacbed) načelom konatituoije Združenih drŽav ter pripravljen prizpevati k "dobremu redu in areče" istih. ' . Iz zazlišanje pred ifittl eijakim eodiščem mora sodnih po avoji lastni uvidevnosti sklepali, dali je bilo inozemčevo obnašanje tekom petletne dobe tsko, da ga vpravičuje k ameriškemu državljanstvu. Tako je velika voči na naturalizaeijskih sodišč po vzej deželi bils mnenjs, ds je inoze-me*, ki je zahteval oproetitev od vojaške službe iz razloga inozemskega državi janstvs, pokazal "pomanjkanje udsnosti" k tej deželi. Ker pa je avojo pravico do oprostitve od vojaške službe užival do dejanskega konca vojskovanja, t. j. do premirja, ki je bilo podpisano 11. aovemhra 191U, ao sodiščs sodils, ds se mora petletna doba udanoeti računati od tega datuma. Radi tega so sodi-šča zavračala prošnje za naturalizacijo takih inozemcev pridršav-šl jim pa pravico, da s*cjo ponoviti svojo prošnjo šs le po 11. novembru 1923. - . • To še nikakor ne pomenja, d s «o sodišča sklenila, da ame ino-zemec, ki se je oprosttil od vojaške dolžnosti kot nedrŠavljan, po 11. novembru 1928 stopiti* £red s^lišČe v svrko naturalizacije,: prost od vsakega predsodka radi njegove zahteve * do oprostitve. To enostavno pomenjs, ds so bila sodiščs mnenja, da ni dotičuk oooooooooooooooooooeoooaoo PRODAJALCI It ORGANIZATORJI! - Neks Plttajkurghšfctr napredna korporacija, nudi sed^j priliko ve2 organizatorjem in prodajalcem njih blaga in sicer ss moške in ženske, ki se smatrajo, da ao voditelji v svojih okrajih. Skušnja ni potrebna, ker vas mi naučimo pa našem sistemu. Propozielja je. produktivna in- prijazne. 10glasite 5* osebno pfed 10 uro v jutro, na Seoond Floor, Jones?*Law BuUding, Pittsburgh, Pa. Uprfc-šajte za Mr. Burritt. Jali^o "Brstje! Dobro ispsdla zdravi-es je isvrstno kronovsla dal naše prve zshave. 8«-daj sledi nsš Emil Pot iski. ^ ft i^Mg , Ras prestara j>n j^ dniku nasproti povsnesel se js lahni vzdih sedel je tsm oslavljenos. Pogledoval je skrbno naokrog, sko msr ne čuje kdo od tujcev in potem ailrno začel $ . "Jas vam ne vem niš zanimivega povedan. Sem mlad, neizkušen. Nisem bil kskor naš drUg Ladislav ss Ssvo bojevst se ss Svobodo lastnih bratov, moj duh aa ni napojil vsorov umetniške krssotc, moje noga ni priepela, kakor prijetelja S. »a višina Mont-blanka. Skušnje moje so običajne meje pripovedovanje priproeto. Odpustite 1" "Dosti," ječe predsednik, "is-govori niso predpiasni." hk&ft-}^ Potiski js zsČcl vnovič t j "Bilo jc v spomladi« Sneg po dolinah ss jc že stsjsl, vijolice sp začele evetetL Veselil sem ee pri*, hoda velike noči. Podsl sem se v prelivljenje svojih prostih dni na mesto, kjer še nikdar niaam bil, k svojemu prijatelju Selakamn. Moj prijatelj biva ne daleš od tnkaj ▼ trgu B., Ima tamkaj cvetočo trgovino. Goctoljubnež je bil n^p-reč Izvedel, da jaz, a katerim jcon iivel v čaau naših študij v dobrem prijstcUfiffiTnadaljujem tukaj syCjc znanje in napiaal mi liatek a temle obsegom: "Dragi Milko! 8e le aedaj sem isvedel, kje se ns-hsjsš. Gotovo bpš imal čss veliko noč dosti prostegs čsss, pridi, obi-ššl mol Isgovorov ns a prejemam, ln na veliki četrtek Te bom na po-atajl šakal!" — Ju, kakor dk sem pozsbil, gledal sem s radostjo tem dnevom aaaproti ,tar podal ae b — ns določeni Šas padel tvojemu čakajočemu prijatelju v na* ffšjc. Koliko starik spominov In ko-vih vprsšsnj vzbujuje snidenje s davno nevidenim prijateljem! Zs* POŠILJANJE DENARJA ' Now Tork. (Jugoslovanski oddelek PLIS.) — Inozemci, ki za čsaa vojne niso hoteli služiti t a-meriški vojaki in so bili ns svojo zahtevo oproščeni od vojaš&e dolž-ndstl is raslogs inozemskega dr-žsvljanstva, so isssli do sedaj pro-cej sitnosti, ko ao prosili zs podelitev ameriškega državljanstva. Skoraj bres izjeme so sodiščs zavračala njihove prošnje za naturalizacijo. Glede teh inbzcmocv — "alien slsckcrs" jim prsvijo tu-ksj — ps nastane letos po petletni obletnici premirja jako važna'sprememba, ksr S| tiče uvaže-vanja njihovih prgšenj ss nstu-ralizačijo. •<• « ' >jf: Naturalizacijski tfrsd, ki spada pod dspfrtment sa delo, naznanja v tem pogledu sledeče: ' Splošno se domnevs, da obstoji sskon, Iti prepoveduje nsturali-sacgo onih inoaomcev, kateri so za čsas nabora (drsftj ^jaAtevaii oprostitev od vojaške službe u raslogs svojegs inozemskega pri-psdništvs, in da ts sskon jih ns- mUi» prajamniku aa njagovi do-rnrnH- poitl kraa vaaluga odbitka. DOLARJE V JUGOSLAVIJO g«JUJa a ai* baaka potom poit« ali NAŠE CENE »o rodno mod naj. alftjloii. Kiji« m! V STARI KRAJ — .« Bo.ii! Aka sta VI m* onimi, ki nam.-ravaja praanovati Božič v itaraa kraja, aotam ja v Vaio korist, ako aa paalaftlta tvrdko, ki jo saaaa po taiai ia aoltdni paatroibi. Aka a|a aam »njo nI dobiti koga ia staraffa kraja, aam pliit« po aa-daljna pojasnila. SLOVENSKA BANKA Zakrajšok db Cešark, 70 — ftk Ava., New Yark. N. Y. Med dvema atoloma TKO DOBO. S VREDNOSTNIH KO-PRODAJE STANE SAMO IS.SS. POSEBNA PRODAJA ŽA MADOV ZA 6ASA N. Zopet delsm in razpošiljam fine s česnovim okusom domače nerojene in prekajcnc fine klobaae po vsi Ameriki. Sedsj so boljše kot so bile še kedej prej. Jamčim vsako pošiljatev, da ao klobaae v res-niči iz vratne, prava delikatesa, čim več jih jeste, tembolj se vsm bodo dopsdle. Densr vrnem drsgevolje vsakomur, ki mi dokaže, da klobaae niso to, ksr jih opisujem. Moje česnovegs okusa klobase in kialo zelje ps sploh vsako pečenko bita. Ali se vam ne vode uata po taki menažif Pišite takoj in se pro pričajte, kot ss/jih je še tisoče drugih .mojih zadovoljnih odjemalcev. Ker hočem, da bode moj fini isdelek v vsaki slovenski ns-selblni, dsm popust onemu, ki me hoče zastopati, bodisi moški sli žensks. Pošiljam jih od 5 funtov naprej. Cena 35c zs en funt. Poštnino plača vssk aam. Denar se pošlje s naročnino. Pišite ime in naalov razločno ln vaš bližnji ekapres urad. JO0BFH LE8K0VAR, ±, . >0-t*b Street ' Poahitlta ao te uaodn« prilik« t« a« odlatajte od lun na jatH. te«ral nat^H« J. I. rmneoako arabrn« tepno aro. ktaanaa> l-dalka. dvojno mo«ng pokrovja f-Mno kola^K dril pravi ia*. Ta ura a« prtporo«a Uu4rta vub «Wj*v kot «na ia oijlfh/tia tre« dano«, t. K«ka ateaaka ara kraano ladalaaa ta flan •J« In d rti raSno pravi iti, ia okiaaak aa val dS. Vr.mrn.kl »r^o"" no ladalan. kate raSno 14 ur napraj kaklno »rama bo. polW te«a Ima t»«H t«rj»-.M** JSS ••'kote Milk aok. Varitlra M tepno tira to nlkU. I. Auf.maU*«. Itek aa ilBdaaJa noktlv, nakaj navaM ta potrabnava m vaak«*ar. Aka h*«' ranltf danar na U* komadtk. tedaj pU(t« ta dana« kar Jntrt »na MU ta vrapota* » najmanj dvakrat to i v trta. •ter pa Jih tal prodajama m 10 T.*!1 ®nroail« to dnnaa. kar te ratprodaja ko la m ^ Kadar pottUate naroitlo taraitte te o«tka v>HI«tite 11.00 v plani« kot aa J ^ptodofo gftem »o prajmat. klaca na rat dom Maroiilom toran Sdratenih drt.» raba prilotltl pola« svote t napr«J FotlJIte vate naročila tekaj t UNION WATCH co, rae n. a«Wr su D«pt. m. cktaar«, in. COLUMBIA GRAMOFONE , od $30.00 — $280.00, VELIKA ZALOOA PLOftČ V VSEM JEZIKIH laMU noro adaga aaaslklfc importiranib "Haaokard" rakaršav. Brezplačna cenike dobite pri: Victor Navtnšek, 33! Groovo St, Conetnaugh, Pa. JAZ SEM It PRIČEL POŠILJATI DARILA ZA BOŽIČ v stari kraj. Ako iallto podati densr vašim v stari kraj sa božično praznike, j*s vrodim to aa vas, samo pošljite svoto, ki jo mislita podati tja, na monc. razumemo potrebe evejega naroda ter ame vsled tega V stane taistim aajuiH nejie la nejsolMa^še ustreči. ' * kakor sa vae druc« braspUtna aevodfla flede gornjih seda*. san<" reU se s papolalm seopanjem abmiti na aaana FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlaadt St, NZW VORIC. N. Y.