Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: 2a e-slo lato predplačan 16 fld., za pol 1ел S fld.v za četrt leta i	xa joda«
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za eolo leto IS gld., sa pol leta 6 »Id., za četrt leta 3 sld., za jeden mesec V Ljubljani as dom poailjan velja 1 gld. 20 kr. v«e na leto. Posamne Številke po 7 kr.
J«U«B I f
1 ri«. *
Naročnino in omnaniia (inserate) vsprejema upravnlštvo in ekspediclja v ..Jiatol. TIskarni", Vodnikove aiiee it. 2.
Hokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne viprejemajo.
Vredništvo je v 8emenl8kih ulicah It. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, isvxemii nedelje in praznike, ob pol 6 ari popoldne,

Štev. V.
V Ljubljani, v ponedeljek 11. januvarija 1897.
Državni zbor.
Dunaj, 10. januvarija.
Pričetkom včerajšnje seje je posl. K o b 1 a r interpeloval ministerskega predsednika kot voditelja notranjega ministerstva zaradi razpisa lekarne v Borovljah, v katerem razpisu se le „želi" znanje slovenščine.
Nato zbornica nadaljuje razpravo o proračunu finančnega ministerstva ; na vrsti je poglavje „ko-leki, takse, pristojbine".
Posl. Kronawetter zahteva temeljito reformo pristojbinskega zakona, ki je star že 46 let. Ta zakon ovira socijalni razvoj ter zahteva pristojbine celo od daril v dobrodelne namene. Govornik je tudi proti borznemu davku, češ, kdor zgubi na borzi, ni usmiljenja vreden. — Konečno predlaga, da se črta iz proračuua «asniški kolek v znesku 2,160.000 gld.
Finančni minister vitez B i I i n s k i odgovarja Eronawetterju, da je pristojbinski zakon v mnogih točkah res zastarel, zato vlada pripravlja nov načrt. Minister obširno pojasnjuje, da zbornica sicer more črtati od proračuna gotovo svoto, vender pa s tem še ne odpravi določenega davka, ki ga določa drug zakon. Tako je n. pr. nemogoče sedaj črtati iz proračuna dohodek od časnikov, dokler še velja zakon glede časniškega koleka. Vlada sama priznava, da se bode moral ta kolek odpraviti, toda preje treba skrbeti za dotično pokritje.
Posl. grof P i n i n s k i naglaša, da se bode moral svoj čas odpraviti časniški kolek, toda kot praktični politik mora skrbeti za ravnotežje v državnem proračunu. Saj je več tacih državnih dohodkov, ki naj se odpravijo, n. pr. loterija, toda pri vsem ee trebc, vprašati, kako se bode pokril dotični odpadek dohodkov. Govornik naglaša potrebo, da treba znižati pristojbine pri zemljiških premembah, ako zemljišča prehajajo na sorodnike ali kmete ; drugače
je, ako špekulantje pokopavajo zemljišča, da jih z dobičkom prekupavajo. V sedanjih razmerah pa mora kmet propasti, ker mora n. pr. sin petino, tudi četrtino vrednosti dedščine plačati pri prepisu. Govornik zahteva, da vlad» že prihodnji zbornici predloži načrt novega pristojbinskega zakona.
Posl. grof Kuen^urg izjavi, da bodo on in tovariši glasovali proti . predlogu posl. Eronawetterja, da bi se namreč črtal dohodek časniškega koleka.
Posl. Kramar v imenu Mladočehov izjavi, da glasujejo za predlog,, ker glasujejo sploh proti proračunu. Pri glasovanju je bil predlog odklonjen s 104 proti 70 glasovom ter veprejeta postavka v znesku -22 087.600 po predlogu budgetnega odseka.
Na vrsto pride .loterija".
Posl. dr. B o e e r, ki vsako leto govori proti loteriji, zopet našteva mnogo žrtev male loterije, ter naglaša, naj bi duhovščina pričela boj proti loteriji, žganju itd. (dr. Susteršič: Saj to stori I) Govornik pozivlje vlado, da odpravi loterijo ter drugod išče dohodkov.	v
Posl. Scheicher odgovarja predgovorniku, da je za duhovščino tak boj lahko jako nevaren. Tako sta v Bukovini neki duhovnik in lajik pričela boj proti žganju. Lajika so zaprli v norišnico, duhovnik pa je imel mnogo sitnosti z oblastvi. Glede loterije bi se utegnilo še hujše zgoditi. Govornik se strinja s tem, da naj se loterija zatrč. Posl. G n i e-w o s z izraža upanje, da vlada v kratkem predloži dotični zakon.
Nato zbornica vsprejme postavko ter prične razpravo o mitnicah. Posl. G o t z nasvetuje resolucijo, da vlada že v prihodnjem zasedanju predloži načrt zakona, s katerim se odpravijo državne mit-nine. Posl. Scheicher priporoča to resolucijo ter graja, da se mitnice dajejo Židom v zakup. Resolucija in postavka sta bili vsprejeti. S tem je bila končana razprava o proračunu finančnega ministerstva ter se pričela o proračunu trgovinskega mini-
Letnilt XXV.
sterstva. Oglašenih je 24 govornikov- Posl. H a l-w i c h obširno govori o industriji, češ, da se premalo podpira. V istem smislu govori posl. B a z a n t. Posl. S p i n č i ć priporoča več nujnih del v primorskih pristaniščih, boljšo painiško zvezo in večji ozir na hrvatski jezik.
Prihodnja seja jutri.
Politični pregled.
V Ljubljani, 11. januvarija.
Novi državni zbor se snide po poročilu „Linzer Volksblatt-a" z Dunaja dne 26. marca. S tem bi se vsekako vjemalo prejšnje poročilo glede splošne volitve v državni zbor, ki se mora dovršiti do 20. marca.
Gospodslca zbornica ima svojo prihodnjo sejo prihodnjo soboto, dne 16. t. m. ob 12. uri. Obravnavala bode mej drugimi tudi nastopne važ-neje točke: Drugo branje zakonov glede preosnove plač državnih uradnikov, profesorjev ter državnih slug, drugo branje zakona glede uravnave pristojbin za luke, glede nameščenja okrajnih višjih komisarjev pri okrajnih glavarstvih, nadalje zaken glede dodatnih določil za državnozborski volilni red za nekatere kronovine. Večina teh in drugih manjših predlog se bo vsprejela najbrže brez vsake debate.
Dopolnilna deželnozborska volitev v V. dunajskem okraju se vrši, kakor že svoje-dobno omenjeno, danes, 11. t. mes., in sicer radi tega, ker je ta okraj odstopil tudi v II. okraju izvoljeni dr. Lueger. Liberalna glasila priporočajo sicer občinskega svetnika Schonbichlerja, toda vidi se židovskim liberalcem, da nimajo nikakega upanja na zmago.
Srbiji preti vsled obiska razkralja Milana, ki je v resnici prava preglavica tej državici, sedaj zopet večja ali manjša nesreča. Zatrjuje se sicer v uradnih krogih, da je ta obisk „strogo družinskega zna-
LISTEK
Brodnik.
(Zgodovinska povest. Angleški spisala Antonija Klitsche de la Grange; prevel Ivan Č estimir.)
Drugi del. Goti.
III.
Smrt Klemente Petronije.
Bogate Klementine dvorane so bile prazne in v največjem neredu; trinožniki so bili prevrnjeni, omare, obite s slonovo kostjo, odprte, postelje brez škrlatnih zagrinjal: vse je pričalo, da so sužnji kolikor moč hitro okradli gospo, predno so jo zapustili. Sijajne dvorane so postale najedenkrat puste in prazne.
Melanija in Valerija si ne upati pretrgati miru, ki je vladal v njih ; vsled tega je preideti tako tiho, da ee je komaj čul njujin korak na mozajičnih tleh.
Valerija je dobro poznala hišo. Ustavi se pred nekimi vrati in reče Melaniji:
„V sosednej sabi je navadno spala patricijka."
Na to se obrne k Milonu, mu pokaže naslonjač in mu dć:
„Odpočij si tukaj in počakaj naju, da se vr-nevi!" Potem odpre vrata in stopi prva v spalnico Klemente Petronije.
V tej sobi je vladal še večji nered, kakor v drugih; omare so bile odprte, zaboji razbiti, zavese odtrgane, Klementina postelja brez vsakega kinča. Ona ošabna in nečimerna ženska, ki ni nikoli obrisala solz kakemu nesrečniku, niti pomagala kakemu biromaku, je bila sedaj zapuščena od vseh. Nihče se je ni usmilil; nezvesti služabniki so jo cel6 okradli slednje dragocenosti. Jeden se jej je vendar skazal toliko usmiljenega, da je nad hišna vrata obesil svežo cipresno vejico, da bi mogli grobarji najti njeno truplo.
Klementa je ležala na nizkej postelji. Glava jej je bila sama kost, lice bledo, upale oči steklene in nemirne. Kakor brez uma se je obračala sedaj na jedno, sedaj na drugo stran; zastonj je klicala služabnico, naj jej zmoči suhe ustnice. Nihče se ni odzval njenemu klicu; neznosen smrad jo je dušil. Revica je besnela v obupu in težko dihala.
Smrt vernega človeka gane gledalcu srce, da se joče. Vzvišen je boj duše, pokrepčane z vero, ko se hoče otresti spon, ki jo vežejo na ta svet. Brez skrbi in brez strahu se pripravlja pravičnik na pot na drugi svet in na pragu večnosti ne žaluje
za svojimi dragimi; odhaja namreč v trdnej nadi, da se z njimi snide v nebeškej domovini.
Grozna pa je smrt brezverca. Zanj preneha s smrtjo vse; nobenega upanja, nobene tolažbe nima več. To je strašna kazen za človeka, ki je živel samo svetu in samemu sebi in ni veroval v Boga, ki ga je vstvaril, ne za to, da preživi svoje življenje kakor senca, ki izgine pred svetlobo, marveč da živi za večnost.
Melanija in Valerija ste prestrašeni gledali bolnico in tresoč se poslušali grozne kletvine, ki jih je bruhala od jeze, da so jo vsi zapustili. Slednjič se Melanija ohrabri, vzame čašo, napolnjeno z vodo, ki je stala na sosednej mizici, privzdigne bolnici glave in jej ponudi piti. Z mrzlično pohlepnostjo izprazni Klementa čašo, pogleda Melanijo, zamolklo zakriči in pade na blazine nazaj. Klementa Petronija je poznala Melanijo, dasi še ni nikdar govorila z njo.
Sloves o mladej in lepej krščanskej gospej, ki se je posvetila Bogu, je vlil v Klementino srce ono vražjo zlobnoet, ki jo hudobni ljudje goje proti vsemu, kar je na zemlji lepega in vzvišenega. Ko jo opazi kraj sebe in sprejme od nje pomoč, se raz-vname in jo v zadnjih trenutkih svojega življenja, v največjih bolečinah in težavah grozne bolezni z roko odrine od sebe.
Čaja", toda nikdo ne more prisiliti politikov boljše vrste, da ne bi Milanov obisk v Belemgradu spravljali v dotiko z drugimi važnejimi zadevami. Temeljito poučeni krogi trdijo, da bi Milan samo radi sina Aleksandra in drugih gotovo ne bil podal se na daljno pot, ko bi ne bilo baš sedaj na dnevnem redu Srbije vprašanje glede — preosnove državne ustave. V načrtu sedanjega kabineta se nahaja ta točka na prvem mestu in toraj mora priti na dnevni red v ue predolgem času. Srbija se nahaja zopet v kritičnem položaju, kajti največja nesreča ji preti, ako se posreči Milanu, uveljaviti tudi sedaj svoj ne-srečonosni vpliv. To je torej mnenje nekaterih prijateljev srbske zemlje, čegar uresničenje seveda ni nemogoče. Morda bo pa Milan zadovoljen tudi s kako manjšo zahtevo. Najbrže je navstala popolna suša v njegovi zasebni blagajni in je potem njegov obisk v Belemgradu le — „financijelnega" značaja. Vederemo.
Mirovna pogodba mej Italijo in Abe-sinijo. Italijanski listi objavljajo v zadnjih izdajah avtentično besedilo mirovne pogodbe, ki se je sklenila 26. oktobra m. 1. v Abdis - Abeba mej Italijo in Menelikom. S to pogodbo niso rešene še vse točke. Konečno določilo se je, da se proglasi konec vojske, da naj obstoji mej Italijo in Abesinijo večno (?) prijateljstvo, da se odpravi učalska pogodba glede pokroviteljstva Italije nad Abesinijo, da se toraj priznava Abesiniji popolna neodvisnost in konečno, da se oslobode vsi italijanski ujetniki brez odkupnine. Odprto pa je še ostalo vprašanje glede defi-nitivne določitve obestranskih meja, kakor tudi gledo odškodnine Abesiniji za oskrbovanje ujetnikov. Poslednja zadeva se je baje pozneje rešila potom posebne pogodbe, v kateri se govori o oslobojenju vjetnikov in pa o odškodnini, katere svoto pa mora določiti Italija (!). Meja se mora vrediti v smislu pogodbe tekom jednega leta; do tedaj pa mejć Abesinijo od Eritreje reke Mareb, Belesa in Muni. To je ista črta, za katero se poteguje italijanska vlada in katero je italijanska posadka tudi v resnici zasedla ; neguš pa odločno zahteva, da se določi 50 km višje proti severu ležeča, v učalski pogodbi določena meja. Konečno se pa nahaja v sklenjeni pogodbi še neka določba, ki sicer ni velike' važnoeti, a je vendar za Menelika nujno potrebna. Določa se namreč, da se ta pogodba sostavi v amharskem (abesinskem) in pa francoskem jeziku in sicer vsak v dvojnatem izvirniku. Učalska pogodba je, kakor znano, sostavljena v amharskem in italijanskem jeziku, ki se pa nikdar popolno ne vjema s prvim, in so ravno vsled tega navstali mej obema strankama pomiselki, ki so več ali manj provzročili zadnjo vojsko na abesinskih tleh. Sedaj bo pa izključen vsak dvom in v tem oziru preteča nevarnost odstranjena.
Izguba Francozov na Madagaskarju. To poročilo je sicer francoska vlada objavila zelo pozno iz kakoršnega koli vzroka, vendar pa nam podaja konečno marsikatere zanimivosti. Skupno je poslala francoska vlada 22.850 mož na Madagaskar, krotit hovaške rodove. — Francozov je umrlo 7408, toraj dobra tretjina; od teh jih je pobrala nad dve tretjini rumena mrzlica. Od 8000 do-
Toda še druge boli so joj stiskale srce. Cesto se človek na večer, ko je že zaprl oči, zatopi v ono, s čemur se je bavil po dnevu. Istotako ee godi tudi pred smrtjo. Misli, ki jih je človek gojil, s katerimi se je bavil v življenju, predstavijo se mu pred smrtjo. Klementa je v življenju najbolj skrbela za lepoto, najhujša kazen pa jej je bila starost, ki jej je že zgodaj nagubančila lice. Ko torej opazi kraj sebe Melanijo, postane jo sram vsled svoje plešaste glave brez lasulje. Kolikor moč hitro si pokrije glavo z rjuho, pod katero sopiha ko pes. Iznemogla vsled bolezni in utrujena vsled težkega dihanja malo da ne izdihne duše — in še se zanima za nečimernost tega sveta I
Melaaiji je bilo žal nesrečne starke. Pokliče Valerijo, ki je osupnjena stala malo oddaljena, da jej pomaga privzdigniti bolnico in jej tako olajšati smrt. Ves njijin trud je bil zastonj. Klementa se premetava ko besna, izgublja po malem moči, telo se jej skrivi, lice se jej povsem spremeni, slednjič težko vzdahne is izgleda kot telo, ki je že davno mrtvo.
„Molivi za umirajočo," reče Valerija in poklekne kraj postelje one Klemente, ki jo je nekdaj psovala in jej zadala celo zaušnico.	(Dalje sledi.)
mačinov jih je umrlo 3000. Na ta način je umrlo nad 10.000 ljudij samo radi tega, da se je Madagaskar še bolj podal francoski nadoblasti, ki pa vkljub vsemu temu nima od tega nikakih posebnih koristij. Ko bi bila Francija porabila toliko denarja, kar jo stane zadnja vojska na Madagaskarju, v kake druge namene, bila bi storila prebivalstvu veliko večjo uslugo.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 11. januvarija.
(Slovenski volilni odbor gorenjskih kmetskih občin.) Z Gorenjskega se nam poroča, da dr. Gre-gorič sklicuje za v nedeljo shod volilcev v Lesce, kjer bo govoril o državnozborskih volitvah in kjer se ima osnovati poseben .slovenski volilni odbor gorenjskih kmetskih občin". — Mi za danes le opozarjamo svoje somišljenike v teh krajih na ta shod ter jih prosimo, ako se ga udeleže, naj povedo na shodu v Lescah odločno svojo misel glede vtihotapljanja nesloge v katoliško - narodno stranko. Opozarjamo tudi, da je že prihodnji teden shod zaupnikov katoliško-narodne stranke.
(Bolezen dr. Josipa Stadlerja, nadškofa vrh-bosanskega.) Iz zasebnega pisma, došlega iz Sarajeva, povzamemo o stanju nevarno obolelega nadškofa vrhbosanekega nastopno. Prevzvišeni nadškof se je na svojem potovanju v Bjelino, kjer je obiskala prebivalce strašna povodenj, večkrat prehladih To je pripomoglo, da se je njegov katar, katerega je že prej imel, spremenil v hudo bolezen. Vnela so se mu pljuča in oprsna mrena. Trpel je velike bolečine. Od 28. decembra jelo se mu je obračati na bolje tako, da ni več nevarnosti za dragoceno življenje, a ostal mu je neprijeten eksudat, ki sila počasi zgineva. — Sočutje ob njegovi bolezni je splošno. Po celi škofiji zanj goreče molijo. — Bog povrLi apostolskemu možu kmalu popolno zdravje !
(Slovensko gledališče.) Včerajšnja predstava „Krivoprisežnik" se je prav dobro opo-nesla. Gledališče je bilo do zadnjega prostorčka zasedeno, kar nas je tem bolj veselilo, ker se je predstava vršila v korist našega najboljšega igralca in režiserja gospoda Bud. Inemanna. Igralo se je v obče dobro. Posebno pohvalno omenjati je seveda razven gospoda Inemanna samega gospodično Terševo in Slavčevo, gospo Danilovo in g. Danilo. — Zaradi priprav za razne novitete, katere pridejo v kratkem na vrsto in za katere je treba po več skušenj na odru, izostane jutrišnja predstava in bo prihodnja predstava v četrtek dne 14. t. m. Predstavljala se bode v drugič burka s petjem „T o j e dekle", katera je pri premijeri ugajala.
(V frančiškanski žnpniji Marijinega oznanjenja v Ljubljani) je bilo rojenih v preteklem letu 392, med temi 189 dečkov in 203 deklice, v sili krščenih in mrtvorojenih je bilo 10, dvojčka v jednem slučaju, nezakonskih 56. Umrlo jih je 282, med njimi 143 moškega in 129 ženskega spola. Izmed teh jih je umrlo v mestu 141, na Viču in Glincah 83 in v Spodnji Šiški 58. Porok je bilo 155, vmes 31 s pooblaščenjem.
(K socijalno-demokratičnemu gibanju v Tržiču.) Poroča se nam : Ni z daleč nam ni v mislih nasprotovati kakemu društvu, ki ima verske in narodne, gospodarske ali splošno hvalevredne namene. Prav tako ne zagovarjamo trdovratno neresnice, če se nam pojasni resnica, katero radi tudi očitno pripo-znamo. Za kulise tajnih sej ne hodimo ; prijavljamo kakor sodi javnost. — Čudno se nam zdi, zakaj hoče slov. bralno društvo tržiško utajiti dvojieo priznanih Bocijalnih demokratov, katero je imelo v odboru. Popravljate, da se jima ni drugače posrečilo priti v odbor, kot po volitvi. Kadi priznamo z vami vred, da nista prišla po dimniku v odbor, marveč po — volitvi, kot drugače ni mogče. Ali ne verjamete, da se tudi pri volitvi marsikomu posreči? In kateri zavedni Slovenec bo volil soc. demokrata v odbor nar. društva? — Ali se je ona volitev izvršila z agitacijo ali brez agitacij — o tem nima odbor soditi, ker se povsodi brez in vkljub odborovi vednosti lahko agituje, kolikor komu drago. Sicer pa — kaj ima socijalna demokracija opraviti z bralnim društvom ' Slovenska bralna društva in čitalnice imajo — kolikor nam znano — nimen, oživljati, ohranjevati in utrjevati slovenski živelj. — Socijalna demokracija pa je proklela vsako narodnost. Ali je torej dosledno, voliti v odbor društva kar dva soc. demokrata, ki se držita,
če sta soc. demokrata, načel soc. demokracije? Ce sta pa vneta Slovenca, kar z vami vred želimo, naj se pa ne štulita med soc. demokracijo. — Jedno ali drugo: vnet, zaveden Slovenec ne more biti soc. demokrat. Ce sta pa soc. demokrata voljena v odbor narodnega društva — pa verjemi kdo, da „ni res, da se zdaj dela na to, da bi vtihotapili socijalietič-nega duha v društvo ?" Kar se tiče odborovega sklepa z dne 27. sept. 1896, radi priznamo, da smo bili napačno poučeni in radi dajemo resnici pričevanje. Se celo zahvaljujemo se vam, da ste bili za .Slovenca" in soglasno za „Glasnik". Sicer pa želimo iz srca slov. bralnemu društvu, ki je bilo od let jedino torišče narodnega gibanja v Tržiču, obilo napredka in vspehov — brez socijalno-demokratičnih primesij 1 Socijalni demokrat je internacijonalec in potvora v narodnem društvu.
(Umrl je) v Pulju na vročinski bolezni v Ljubljani dobro znani c. kr. poštni kontrolor g. Franc Bergant dne 9. t. m. Pokojnik se je narodil v Smerji pri Moravčah leta 1850. Zapustil je vdovo s peterimi otroci.
(Iz Mengša) 8. jan. Ker ste ob novem letu precej radovedni, koliko je ta ali ona župnija na-raetla oziroma zmanjšala se, Vam povem , gospod urednik, da je bilo pri nas rojenih celih 233, 148 jih je Šlo na „uno plat", 33 parov nezadovoljnih se je pa pobotalo mej seboj. Kakor kažejo župnijske matice, se naša župa vedno množi; vsako leto za okroglih 100. Kake posebne bolezni ni bilo, ker je bilo vse zdravo kakor hren. Dal Bog, še za naprej. Slovenec je prerokoval, da dobimo razsvitljavo. Jo imamo že. Samo rednega užigača in upihača nam še manjka, ki bi ta posel redno opravljal. Potem bi ne mogel nihče reči, da nam manjka žveplenk in sape. Se nekaj I Takozvane „jukskarte" pošiljajo navadno za novo leto. Letos pa, kakor kaže, jih rabijo nekateri tudi za predpust, da priporočajo svoje kandidate za državni zbor. Kolika sličnost s Katraj-nerjevo kavo !!
(Dopisu iz Nove Oselice) v zadnji številki „Slovenca" se moram po svojih skušnjah najodločnejše upirati. Tako vendar ne gre grditi poštenih mož, kakoršen je brez dvojbe starooseliški Jezeršek. Hvala Bogu, da je v poljanskih hribih tak mož, ki v prvi sili pomaga, če se komu zlomi roka, noga, če se kdo useka itd. Ce bi ee čakalo zdravnika iz Loke, Tolmina ali Idrije, ki so jedini v „bližini", že desetkrat lahko bolnik umrje. Imenovani Jezeršek je zelo nadarjen, v opazovanju spreten mož; bil je vojak-sanitejec in tam se je tudi teoretično in praktično izuril, kako ravnati za prvo silo z ranjenci itd. Natančno vć, kaj zahteva antiseptični način in se po možnosti tudi ravna sam po tem. Babi tudi jodo-formovano bato itd. — Največji krivica bi bila, kateri se v imenu ljudij zapuščenih poljanskih in tolminskih hribov moramo ustavljati, če bi se Jezeršek v tem smislu smatral in kaznoval, kot zahteva zadnji dopis. Iz lastne skušnje tudi vemo, da so njegova pota — primerno po ceni.
(Zadnšil) se je dveletni otrok zakonskih Janeza in Ana Seppe. Nesrečo je provzročila mati sama, ker je plenice na peči sušila.
(V Leskovici) se je 8. t. m. v mežnariji užgalo. Sama sreča je bila, da se je ogenj še o pravem času opazil in zamogel zadušiti. — Tu je bilo v preteklem letu rojenih 30, poročenih 5, umrlo jih je 19. — Kako so tu nekateri ljudje še trdne stare korenine, kaže ta slučaj. V jeseni je umrla ženska stara 89 let. Čutila se je par dni bolj slabo, pa vender delala; dve uri pred smrtjo je še na njivi krompir kopala, potem pa ulegla in zaspala — za vedno. — Nekaj prav občekoristnega in potrebnega se je ukrenilo za osliško županijo. Radi oddaljenosti od pošte je občevanje z drugim svetom jako težavno ; naredila se je prošnja, da bi dobili poštnega sela, ki bi pošto donašal.
(Tat.) Iz Sostrega, 10. jan. 8. t. m. je prišlo neznano, zamazano človeče v župnišče v Sostrem, ne meneč se za ljudi v župnišču. Stopi po stopnicah in išče vrat. Zmuzne se skozi vrata v sobo, kjer je vhod v g. župnikovo stanovanje. V prednji sobi pogleda tat, kaj bi se dobilo in najde skrinjico, v kateri je bil hranjen denar, nabran pri cerkvenem darovanji. Gosp. župnik je imel pri zaprtih vratih v sosedni sobi izpraševanje za ženine. To priložnost tat porabi in si polasti denarja v skrinjici (zabojčku). Kuharici, kateri se je čudno zdelo, da je tuji Človek zginil v župnišču, gre za njim, odpre vrata, in ga dobi pri svojem mojsterskem poslu. Ko to kuharica zapazi, zaklene vrata in kliče
na pomoč g. župnika. Ta t je zločinstvo takoj obstal, in izročili so ga orožnikom. Tat je že več let preživel na Gradu, in po poizvedbi orožnikov je doma iz Trboj," Smleduiške župnije po imenu Kristan. Pozor na nepozvaue goste !
(Imenovanje.) C. g. Janez Oblak, upravitelj Grajske župnije (Bled) je imenovan župnikom ravno tam.
(Z Radovice) 9. jan. [Bolezui]. Pri nas je z današnjim dnem prenehal šolski pouk, ker otroci zelo bolehajo za davico in dobrcem. Poleg tega napada pa tudi odraslo mladino neka čudna bolezen. Ote-kajo vprvo na obrazu, potem po vsem životu. Od nedelje je umrlo 5 oseb; 2 otroka za dobrcem, 2 dekliča vsled otekline, jedna stara 8, druga 22 let. Otrokom oteka zlasti vrat. Tu bi živo potrebovali vešče in požrtovalue zdravniške moči. — Bral sem v hrvatskem listu, kako je neka kmetica zdravila svojo bolno deco. Naj sledi tu doslovno recept proste seljakinje: „Kod nas bila se pojavila na odraslima, a osobito na djeci, takva vrst grlobolje, da nije bilo epasa onomu, kojega je zahvatila. Usljed nje pomrlo je dosti djece. Jeduoj selakinji, kad joj več i treče diete od epidemične bolesti leglo u krevet (postelj), pade na um, te namoči krpe u petroleum i ožev krpe, metne ih svoj trojoj djeci na bolujuča m jesta, a preko njih suhe tople marame (rute). Ovako ožete krpe v petroleumu češče je mienjala. Za vrieme od 8 sati (ur), što je to radila, nadigoše se na bolujučim mjestima mjehuri, koji su doskora popucali, i djeci je bilo bolje, te je sve troje ostalo živo. To liečenje preporučila je tada i drugim, i koji ga god upotriebio, bilo na sebi, bilo na djeci, svaki je ostao živ. Osim toga uzimali su do tri put na dan nišadora (Salmiak)." Dobro bi bilo in zato opo-zorujemo zdravnike, zlasti oblast, da izvidi, kakova je ta bolezen, ki se zdaj pri nas javlja, in je ii zdravljenje seljakinje priporočljivo ali znabiti tudi nevarno.
(Nova pošta) se bo z dnem 16. januvarijem ustanovila v Tergo, okraj Gradiška, katera bode imela zvezo s poštnim uradom v Ogleju in Cer-vinjanu.	f-
(Nezgoda na državni železnici.) Dne 9. t. m. je jeden voz tovornega vlaka št. 1767 blizo postaje Javoruik ušel iz tira. Osobni vlak št. 1717, ki prihaja v Ljubljano ob 6. uri zjutraj, je vsled tega
imel 3 ure 31 minut zamude.
*
* *
(Koroške novice.) Pri zadnjih deželnozborskih volitvah se je guštanjski zdravnik dr. Krasnik jako grdo obnašal proti g. Lahovniku v Prevaljah. Prišlo je iz tega več tožeb. V vseh je zmagal g. Lahovnik. — Nemško kat.-pol. društvo je imelo o božičnih praznikih več dobro obiskanih shodov. — Potres so čutili dne 81. decembra v kanalski dolini. — V Rablju se je v rudniku ponesrečil rudar Regar, p. d. Lubele. Padel je v 9 metrov globoki rov in obležal takoj mrtev. — V blaškem jezeru je utonil učiteljski pripravnik J. Černut, sin g. učitelja v Ločah. Drsal se je na ledu, ki je bil še prešibek. — H6tel „Sandwirt" v Celovcu je prevzel z novim letom g. Gustav Jilg. — V Logovesi ob Vrbskem jezeru je umrl vrl slovenski narodnjak, župan Urban Ur a b e I. Bil je vedno odločen in neustrašen pristaš naše stranke. N. v m. p.!
(Duhovniške premembe v celovški škofiji.) Pre-zeutovani so: Na župnijo Preitenek č. gospod dr. Josip Pfohl, župnik v Marija - Svečah; župnijo Komat tamošnji provizor č. g. Mat. M a z a n e c , na župnijo St. Jožef na Trati č. g. J. Ehleitner, župnik v Kremsbrucken. — Premeščena č. gospod kaplan Jan. Smole j iz Škocijana v Vetrinj, č. g. Jos. O r t n e r, kaplan v Stalu, v Volšberk. — Razpisana je župnija Motnica do 18. februvarija t. 1.
(Iz Celovca) dne 8. jan.: Tukajšne soc. demokrate je zadel hud udarec. Nekaj let sem so imeli nekako delavsko konsumno društvo (VVirtschaftsve-rein), v katerem pa se ni dosti vestno in natančno gospodarilo. Društvo je moralo napovedati konkurs in uradno se je že zatvorila prodajalnica. Od soc. demokratov izvoljeni mestni odbornik Prinz, ki je z društvom v ožji zvezi, je odložil zavoljo tega od-borništvo.
*
* *
(Prva božičnica v velikovški „Narodni šoli") se je v vsakem pogledu izborno obnesla I Cč. šolske sestre so dosegle sijajen uspeh in udeleženci so se lahko prepričali, koliko premore dobrouravnana in na podlagi materinega jezika osnovana šola. Prostorna dvorana je bila polna kmečkega ljudstva iz
okolice, ki je z največijra zanimanjem iu veseljem sledilo posameznim prizorom. Navzoča je bila tudi eksc. baronica P i n o , soproga bivšega ministra, g. Janko Kremenšek kot zastopnik glavarja, dekan W i e s e r itd. Otroci so točno iu tako dobro, da se navzoči, zlasti kmetje, temu niso mogli dosti naču-diti, izvajali posamezne točke precej obsežuega vspo-reda. Pesmi in deklamacije so se vrstile z igro „Sirotica na sv. večer" in živo podobo. Konečno so se otroci obdarovali. Občna je želja, da se v kratkem zopet priredi kakšna predstava. Čast. sestram čestitamo nad lepim uspehom !
(Iz Ormoža) 8. jan.: Včeraj se je tukaj vršilo zborovanje učiteljskega društva. Učitelji so v obče bili zoper zaupnico, dana od odbora uredniku „U. T.", jedini g. učitelj iz Velike Nedelje se je potegnil ta odborovo izjavo. Drugi gospodje se niso upali odboru dati nezaupnice in celo člani odborovi so izrekli, da niso znali, za kaj ide stvar ter da jim predsednik ni natanko povedal, za kaj da se imajo podpisati. Reklo se je tudi, da naj se Dimnikovo hujskanje ne prestavlja še na Štajersko.
Društva.
(Prvi občni zbor obrtne zveze za Kranjsko) vršil se je sv. Treh Kraljev dan v salonu pri „Maliču". Predsednik osnovalnega odbora pozdravil je obilno došle obrtnike — okolu 200 — ter otvoril zborovanje s prvo točko dnevnega reda: Volitev odbora. Gosp. občinski svetnik Turk je predlagal nastopne gospode v odbor: Eberl H., Pauer Friderik, Camernik Ignacij, Bizjak Ivan, Sturm France, Kregar Ivan, Turk Josip, Breskvar France, Lenček Alojzij, Burger Frauce, Breme Ivan, Štrukelj Ivan, kateri so bili izvoljeni per acclamationem. Po volitvi prešel je zbor k drugi točki: Razgovor o volitvah za obrtno in kupčijeko zbornico. Poročevalec gosp. Sturm pojasnjeval je obrtnikom ne koristno in tudi ne hasnovito ureditev sedanjih obrtnih zbornic, katerih reorganizacija je nujno potrebna. Obrtniška zbornica naj se loči od trgovske in naj deluje samostalno obrtnikom v korist. Reorganizacijo pa morejo povzročiti le obrtniki sami, ako se marljivo vdeležć volitev in izvolijo izključno le može — obrtnike. Trgovska in obrtna zbornica voli izmej zborničnih svetnikov dva poslanca v deželni zastop, katera bi imela pospeševati koristi in ugled obrtnega stanu. Kdo sedaj v deželnem zboru zastopa obrtnike, je pač znano. Obrtniki, osobito oni po deželi, so premalo poučeni o1 važnosti volitev v to zbornico, ker sicer bi postavili kandidata sami in se mnogobrojno vdeležili volitev, ne pa prepuščali vse ominoznemu „volilnemu odboru". Govornik navaja konkretni slučaj, kako nepoklicani agitujejo ter si prilastujejo volilne listke. Konečno poživlja navzoče, naj postavijo kandidate in iste naznanijo zborničnemu predsedniku. G. Kregar pritrjuje utemeljenim izvajanjem predgovornika ter konštatuje, da v tej zbornici prevladujejo drugi, dasi je po številu obrtnikov — davkoplačevalcev določenih 14 svetnikov izmej obrtniškega in le 10 izmej trgovskega stanu. Eminentne važnosti so volitve svetnikov tudi radi deželnozborskih mandatov. Pozivlje obrtnike, naj se organizujejo ; osnujoča se zveza ima priliko in dolžnost prirejati shode po deželi, poučevati in pojasnjevati razne volitve. Govornik pravi, da so bile volitve razglašene po časopisih šele 20. do 22. decembra, dasi je datovan razglas z dnem 10. decembra. Verjetno je, kar se govori, da so nepoklicani agitovali še pred oiicijelnim razglasom v časnikih. Tudi se vidi govorniku nepravilno, da so bile nekaterim volilcem osobito v Ljubljani glasovnice vročene še le zadnji teden pred volitvijo, po deželi pa že pred razglasom. Konečno predlaga in priporoča za kandidate gospode: Klein A., Turk Josip, Camernik Ignac, Pauer Friderik, Mejač F., Krajec I„ Pollak Karol, Eberl Hugo, Druškovič Andrej. Za te može naj agitujejo obrtniki in uspeh bode ugoden. K tretji točki: Raznoterosti oglasil se je g. Sturm ter ostro prijemal uredništvo uradnega lista, koje ima prostora za razne nepotrebne stvari, a k shodu obrtnikov ne pošlje zastopnika, koji bi zabe-leževal in obelodanil razprave. Apeluje na navzočnega vladnega komisarja, da skuša izposlovati na mero-dajnem mestu, da se bode od obrtnikov in deže-lanov vzdrževani list malo bolj brigal in potegoval za obrtniške in gospodarske koristi z objavljanjem pri zborovanjih izraženih želj in zahtev. Obrtnik in kmetovalec sta temelj državi, smeta torej nadejati se vsestranske naklonjenosti. G. Kregar opozarja na povišanje hišnonajemninskega davka na 15%, koje je sklenil nedavno občinski svet ljubljanski. Ker ravno ta davek zadeva niže sloje prebivalstva najbolj, ker ga bodo hišni posestniki s povišanjem najemnine navalili najemnikom stanovanj, delavnic in prodajalnic, je opravičena resolucija do občinskega sveta, kojo smo že objavili. Po končanem dnevnem redu zaključi predsednik zborovanje nekako po 12. uri opoldne.
(Pevskega društva „L ju bil jan e") občni zbor vršil se bode v nedeljo dne 17. t. m. ob 2. uri popoludne v društveni sobi („Narodni dom", pri tleh, na desnoj. Vspored : 1. Pozdrav. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo in pre-
glednikov računov. 4. Volitev odbora in preglednikov računev (§ 12 dr. pr.). 5. Volitev odseka za napravo društvene zastave. 6. Posvetovanje in ukrepanje o odborovem predlogu glede nadzorovanja šolskega in pevskega pouka. 7. Raznoterosti.
(Pevsko društvo „Slavec*) ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 17. t. m. ob 2. uri popoludne v društvenih prostorih v „Narodnem domu" s sledečim vsporedom: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Poročilo pregledovalcev računov. 5. Volitev novega odbera. 6. Razni nasveti in interpelacije. — K muogobrojni udeležbi vabi	odbor.
(Slovensko planinsko društvu) ima v sredo, dne 13. t. m. ob 8. uri zvečer v mali dvjrani Narodnega doma svoj tretji zabavni večer. Predaval bode gosp. prof. I. M a c h e r o krasnih Plitvičkih jezerih. Tudi slavni kvartet „Ilirija" je obljubil svoje sodelovanje. C. gg. člani in društveni prijatelji se vabijo tem potom k obilni udeležbi.
(Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) so zadnji teden poslali: Preč. gospod Fr. Kadunc, župnik v Krašnji, 8 gld., in sicer je daroval 2 gld. 35 kr. pošiljatelj, 5 gld. 65 kr. je pa iz nabiralnika v gostilni gospoda Fr. Cerarja v Blagovici; rajhenburški Harambaša 3 gld. 20 kr. za drugo zaklopnico družbinih vžigalic; preč. g. župnik J. Rimoveš 20 gld. letnine za podružnico v Poljanski dolini, veleč, gospod kapelan Ant. Veternik 44 gld. 40 kr. letnine za podružnico v Trbovljah, preč. gospod Jos. Mešiček, župnik v Brežicah, 19 gld. letnine za umošnjo podružnico ; c. kr. poštar v Trojanah gospod Fr. Konšek 4 gld. 68 kr. iz nabiralnika; gospod blagajnik Renčelj 31 gld. letnine za moško podružnico v Sežani, veleč. gosp. A. S. Tol-minec 5 gld. kot mesečni prispevek za januvarij 1897, moška podružnica v Idriji 39 gld. 74 kr. letnine, gospod Fr. Peklar v Dolu pri Hrastniku 3 gld. 50 kr. iz nabiralnika, g. Mara Klunova v Skofji Loki na Silvestrovem večeru nabranih 1 gld. 13 kr., gospod dr. Ivan Rudolf od slovenskih pevcev v Konjicah nabranih 5 gld. 20 kr., faktor Kat. Tiskarne v Ljubljani gospod Fr. Ban 5 gld. za novo leto, gospod u. kr. notar F i. Culk 2 gld. 50 kr., koji znesek ste nabrali gospici Petrejevi v Ribnici na Štajerskem, gostilničar na Bučki gospod Jos. Selak
2	gld. 50 kr. iz nabiralnika, gospod Mihael Pesjak iz Kamnegorice 5 gld., vesela družba pri g. Stanku Vdoviču na Dunaju za pobita okna velikovške šole
3	gld. 30 kr., katere so darovali gg.: Fr. in Nikolaj Dominiko, Tomo Novoselec, Lenart Vavpotič, Stanko Vdovič po 1 krono, Norbert Povoden in Ivan Zu-panec po 30 kr. ter Fr. Pirnat 20 kr.; preč. gospod župnik Karlo Miklavčič 7 gld. 50 kr., katere je zložila vesela družba pri „Kraljici" v Višnji Gori; gospod Fr. Cukljati v St. Gotardu 3 gld. 22 kr. iz nabiralnika, gospod Iran Rus, krojaški mojster na Bledu, 1 krono kot nepričakovan zaslužek in podružnica v Sempasu 13 gld. letnine. — Živili dobrotniki in njih nasledniki 1
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
(Zdravniškazbornica.) Seja dne 30. decembra 1896. Predsednik dr. vitez Bleiweis-Trste-niški, zapisnikar dr. Gregorič, člaui : dr. Bock, dr. Arko, dr. Slajmer, dr. Jagodic, dr. Eisl, dr. Marolt, opravičil se je dr. Schreyer. Ko se je prečital in odobril zapisnik zadnje seje, prebere predsednik došla poročila: 1. Moravska zdravniška zbornica opozarja na sledeči ukaz c. kr. deželno-brambenega ministerstva: „C. kr. ministerstvo za deželno brambo je z ukazom z dne 17. avg. 1896 št. 1893 praes. IV. a vsled slučaja, da je neki aktivni vojaški zdravnik na svoji hiši dal napraviti tablico, kjer je naznanil ure ordinacij, take tablice prepovedalo kot neprimerne za vojaške zdravnike, dovolilo pa tablice, kjer je zapisano samo ime zdravnikovo, ali tako zvane sobne tablice". 2. Poročilo šlezijske zdravniške zbornice o delovanju v letu 1895/96. 3. Moravska zdravniška zbornica prosi, da se oni zdravniki, ki se še pri moravski zdravniški zbornici niso oglasili, na to opomnijo kakor hitro se bo to od nje same zahtevalo. 4. C. kr. okrajno glavarstvo v Postojini naznanja, da se je dr. Perko kot okrajni zdravnik v Senožečah nastanil. 5. Dunajska zdravniška zbornica naznanja, da se predlog štajerske zdravniške zbornice o domovinski pravici javno nastavljenih zdravnikov ni vsprejel, ker se je dne 28. okt. v državni zbornici vsprejel novi domovinski zakon. 6. Dunajska zdravniška zbornica naznanja ukaz deželnega predsedništva v Solnogradu, da morajo zdravniki v toplicah iz one zdravniške zbornice, kjer so bili popreje vpisani, izstopiti in se vpisati v zbornico onega kraja, kjer slučajno bivajo; da morajo plačati udnino in imajo vse pravice in dolžnosti one zbornice. 7. C. kr. okraino glavarstvo v Radovljici naznanja, da se je dr. Laab preselil iz Bleda v Soštajn na Štajersko. 8. C. kr. okrajno glavarstvo v Logatcu naznanja, da je umrl Julij Mayer, okrajni zdravnik v Planini. 9. C. kr. okrajno glavarstvo v Krškem naznanja, da se je preselil okrajni zdravnik dr. Varda iz Krškega v Gradec. 10. Dunajska zdravniška zbornica naznanja, da se je prošnja radi bolniške blagajne izročila po prof. dr. Alberta gosposki zbornici. 11. C. kr. okrajno glavarstvo v Logatcu naznanja, da se je dr. M Dereani v Cerknici nastanil. 12. C. kr. okrajno glavarstvo v Krškem naznanja, da se je dr. A. Kučenjak nastanil v
Krškem kot provizoriČDi zdravnik. 13. Mestoi magistrat v Ljubljani naznanja, da bo dr. J. pl. Ko-blitz-Schlesburtr se nastanil v L'ubljaui kot zobozdravnik. 14. Duuajeka zdravniška zbornica pošilja stenogrs lično poročilo o II. shodu avstrijskih zdravnikov. 15. Odgovor mestnega magistrata v Ljubliaui na prošnjo kranjske zdravn šre zbornice, da se vsaka sprememba v zdravniškem osobju ljubljanske bolnišnice takoj naznani zdravniški zbornici, da se bo to takoj zgodilo, kadar bo stvar rešena pri deželnem odboru. 16. Poročila zdravniških zbornic o spremembi stanovališč zdravnikov v času od 1. jul. do konca decembra 1896.	(Konec sledi.)
(Slovesno desetletnico) je bilo priredilo na sv. Treh kraljev dan „katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Novem Mestu". Bila je prav lepa desetletnica. Prišlo je veliko novomeškega izbranega občinstva; tudi mil. gosp. stolni prošt Peter Urh in gg kanoniki so bili navzoči. V slavnostnem govoru nam je orisal g. dr. Marinko ob kratkem zgodovino tega društva, postanek in razvoj in njega važnost in potrebo. Društvo je imelo v prvih desetih letih res veliko srečo: darov, in sicer v velih zneskih mu je prihajalo obilo. — Pomočniki so peli pod vodstvom g. P. Otokarja Aleša več zborov jako dobro. B la je tudi jedna deklama-cija: „Luč z neba" (zložil M. Prelesnik) Najbolj je pa še občinstvu ugaiala dramatična igra: „Sveti Trije Kralji" (priredil M Prelesnik). Vsi udeleženci so bili z večerom jako zadovoljni. Naposled je bil običajni srečolov v spodnjih prostorih rokodelskega doma. Bog naj rosi še nadalje svoj blagoslov nad tem v današniih časih tolikanj potrebnim društvom ! — Novo „katoliško društvo za mladeniče v Novem Mestu" je vlada že potrdila in že deluje prav lepo. Bog naj nakloni «,udi temu društvu blagih dobrotnikov, saj je tudi potrebno pomoči, tem bolj, ker njegovi ud,e rokodelski učenci, sami ue morejo skoro nič prispevati. Mladeniči hočejo brati, treba bo male knjižnice. Dobra bi bila tudi zastava. Kdor bi hotel položiti kak mali dar za to društvo, položil ga bo na domovinski oltar! — naj ga blagovoljno pošlje društvenemu voditelju, gosp. M. Prelesniku v Novem Mestu.
Telegrami.
Dunaj, 11. januvarija. (Poslanska zbornica.) V današnji seji se je nadaljevala podrobna razprava v proračunu za trgovinsko ministerstvo. Minister Glanz je naglašal ugoden zaključek trgovinske bilance, katerega je pripisovati napredovanju izvoza in zdravemu značaju naše trgovine. Minister zagotavlja, da bo proučaval vsa na-svetovana pota za prospeh trgovine in obrta. Potem omenja trgovinske pogodbe z Bolgarijo ter pogajanj s Francijo glede carine na vino ter pojasnuje, kaj je napotilo vlado do
poslednjega koraka. (Minister govori nadalje.)
Dunaj, 11. januvarija. Povodom 70 letnice rojstva nadvojvode Rainerja se je vršila včeraj slovesna služba božja, kateri so prisostvovali domobranski častniki in gojenci dombranske kadetne šole. — Nadvojvoda Rainer je prejel tem povodom veliko število čestitk od vojaških in civilnih dostojanstvenikov ter raznih korporacij.
Dunaj, 11. januvarija. Finančna komisija gospodske zbornice predlaga v svojem poročilu o načrtu zakona glede davka na prodajo vrednostnih papirjev, naj se vsprejme načrt v smislu sklepa poslanske zbornice, vendar z določbo, da se na 10 kr. zniža davek od vseh na borzi sklenjenih kupčij glede tuzemskih premijskih zadolžnic v imenski vrednosti do 100 gld.
Bern, 11. januvarija. V vasi Zizers je uničil požar 20 hiš z gospodarskimi poslopji vred. Tri in trideset družin ie brez strehe.
Madrid, 11. jan. Vsled dolgotrajnega deževja so narastle skoro vse reke. Železniški, poštni in brzojavni promet je na mnogih krajih popolno ustavljen.
Madrid, 11. jan. Po poročilih iz Manile se je zdatno zboljšal položaj. Uporniki si več ne upajo bližati se glavnemu mestu, le iz pokrajin dohajajo še poročila o mnogih praskah.
Buenoe-Ayres, 11. januvarija. Senat je sklenil izdati 10 milijonov za poljedelske namene.
.■"«»шааЛ vi jiv«»
sliz razkrajajoče in izvrstnega okusa so antlkataralidne pastlle lekarJaPioooliJa v Ljubljani (Dunajska oeata)
katere učinkujejo proti hripavosti in olajšujejo kašelj. — Cena škatljici 25 kr., 10 škatljie gld. 2—. 124 (50-45) 4
Umrli no:
7. januvarija. Amalija Vizjak, železniškega sprevodnika hči, 8 let, Resljeva cesta 23, škarlatica.
10. januvarija. Matevž Ukmar, ključavničarski pomočnik, 59 let, Radeokega cesta 2, plučnica.
V d e ž e 1 n i "b o 1 n i š n i c i:
6. januvarija. Jožef Gross, delavec, 54 let, peritonitis. — Jožf-f Berlan, delavec, 44 let, plučnica.
Tujci.
9. januvarija.
Pri Sioru: Kiinrl iz Beljaka. — Clemencich iz Trsta. — Pischer, Winter, Blasche z Dunaja. — Dilitz iz Inomosta.
Pri Maliiu: Samek iz Budejevic. — Schlauoher iz Varaždina. Hafnor iz Prage. — Sef«, Je'linek z Dunaja. —
Pfeughansel iz Trsta. — Praprotnik, V intorh ilter iz Maribora.
■
Meteorologično porodilo.
a *	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Kebo	s s • S a a >
9	9. zvečer	736'.i	12	j si. jzah	dež	
10	7. zjutraj 2. popol	736 2 735 4	0 n 15	si. j/,ah. brezv.	oblačno	4-8
lu	9. zvečer	73 52	1-8	bre/.v.	oblačno	
11	7. zjutraj 2. popol.	733-8 732-3	08 11	si. ztth si. jzah.	oblačno n	5-6
».«»..j« .«.u^oiabuin suuuie u 3", za 3-6° nad normalom.
Srednja temperatura nedelje 1-3°, za 4 V nad normalom.
Eksekutivne dražbe.
Mihaela M a u r i n a iz Bižal pri Starem Trgu posestva (640 gld.) dne 16. jan. in 17. febr. v Črnomlju.
Blaža Petriča s Podklanca posestvo (5737 gld.) dnd 16. jan. in 19. febr. v Ribnici.
Janeza P i r n a t a iz Vel. Poljan nepremakljivo posestvo (880 gld.), terjatev 75 gld., dne 19. jan. in 19. februvarija v Ribnici.
I. ljubljansko delavsko konsumno društvo vam trgovce z moko, na) v lože do dn& 31. t. m. pismene ponudbe glede
V ponudbi nij bodo natančno razvidne cene in drugi eventnvalni pogoji.	20 i—1
TVa prodaj je
mala kmetija s prodajalnico
za ЗООО gld.,
obstoječa iz 4 oral okoli doma ležečih njiv, 3 oral senožet in vrta, ter 3 oral gozda; poslopje je v dobrem stanu, hiša z opeko krita, prodajalniea posebej zidana, v kateri se že čez 14 let dobro trži.
To kmetijo prostovoljno pod ugodnimi pogoji proHa Anton Anžlovar na Lučarjevem kalu št. 15, pošta Št. Vid pri Za-tičini. Železniška postaja Zaličina, Kranjsko. 14 2—1
Prijatelji slovenske akad. mladine, naročujte se na
„aosto«,
ki je glasilo slov. katol. akadem. dijaštva.
Cena: Za nedijake 80 kr., za dijake 50 kr. Upravnik: Pavel Marija Valjavec, stud. iur., Dunaj, V., Matzleinsdorferstrasse 76, III, 31.
T
ki je vajen kmetijskega dela in živinoreje, išče službe.
Ponudbe na Jurija Fajdiga, Šmarna Gora, pošta St Vid.	13 2-1
Koverte s firmo
priporoča
,Katol. Tiskarna'
v Ljubljani.
Yelika 50 krajcarska loterija y Inomostu.I žrebanje
1 nepreklicno 20. febr.
22 i
102 2
■7 S A A A kron t gotovini
Л ^ШРЖ^Ш^Ш^Ш z 53»7o odbitkom. Srečke a ЛО kr. priporoča J. C. Mayer, menjalnica v Ljubljani.
Št. 39.168.
Razglas.
821 3-8
Pobiranje pasjega davka za 1897. leto pričelo se bode z 2. dnem januvarija 1897.
Ta davek plačati je v okrožji ljubljanskega mesta od vsacega psa, izimši od psov, kateri so za varstvo osamljenih posestev neobhodno potrebni.
Lastniki psov naj si preskrbe najkasneje do 20. dne februvarija 1897 za to leto veljavnih pasjih mark pri mestni blagajnici proti plačilu
4 goldinarjev.
Z ozirom na § 14. izvršilne naredbe o pobiranju pasjega davka, opozarjajo se lastniki psov, naj pravočasno vplačajo takso, ker bode polovil koniač od 20. februvarija 1897 nadalje vse one pse, kateri se bodo nahajali na ulicah brez veljavnih mark.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 14. decembra 1896
ue. majska borza.
Dn6 9. Januvarija.
Skopni državni dolg v notah.....101	gld.	70
Skupni državni dolg v srebru ... .	102	,	—
Avstrijska zlata renta 4%......123	.	90
Avstrijska kronska renta 4*, 200 kron .	100	90
Ogerska zlata renta 4%.......122	r	15
Ogerska kronska renta 4 %, 200 kron . .	99	.	70
Avatro-ogereke bančne delnice, 600 gld. .	959	.	—
Kreditne delnice, 160 gld............376	,	15
London vista ...........119	.	90
NemSki drf. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	58	„	75
80 mark........................11	,	74
20 frankov (napoleondor)............9	,	52
Italijanski bankovci........45	,	40
C. kr. cekini......................б	„	66
kr.
Dne 9. Januvarija.
4* državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . Državne srečke i. 1864, ICO gld. . . 4 % zadollnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5% . . . Dunavsko vrauavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega meeta.......112
4^4 kranjsko deželno posojilo.....98
7-iStavna рјзта av. oar zem.-kred. banka i Ht 99 Prijoritetne obveznice drlavne železnice . . 225 n	, juln» teleznice 3% .
„	. južne železnice o% .
,	, dolenjskih železnic 4%
144	gld.
156	.
188	.
99	.
139	.
128	.
108	„
176 127 99
75 kr
50 ;
85 40
50 75 60
Kreditne srečke, 100 gld........
4 % srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.
RudoKove srečke, 10 gld......
Salmove srečke, 40 gld.......
St. Gendis srečke, 40 gld......
Waldsteinove srečke, 20 gld. ....
Ljubljanske srečke........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., lOOOgl.st,-Akcije tržaškega Doyda, 500 gld. . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba Montanska družba av3tr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100.......
196 144 19
gld. 50 kr.
. 23		—	
. 71		50	
		20	
		—	
21		50	
157		50	
r. 3457		50	
. 424		—	
. 92		50	
85		—	
, 88		95	
. 159		50	
	d	12	*
Nakup ln prodaja viakovrstnih drtavnlh papirjev, «гебк, denarjev Itd.
Savarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju naiiiianjarga dobitku Kalantna izvršitev naročil na borxl.
Menjarnična delniška družba
„lvjl № II € II R"
Holizaile it. 10 Dunaj, Rariahiiferitrasie 74 B.
ЛМГ Pojaenlla '1ДХ v vseh gospodarskih in Inaninlh stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulaei|skih vrodnostallf papirjev in vestni «viti za dosego kolikor je mogoče viiocega jbrestovanja pri popoini varnosti g0F~ naloženih g lavni«, Ц