24. fttev. Postnina piamna v gotovini. Celj®, torek 26. marca 1929. Lefto XI. lsha|a v pondetjek in öetrtek. Stane mesečno Din T — ta inozemstvo Din 20*—, t^sameaEna fttevllka I »in. ftačun poštno-čekovnega jjavoda Stev. 10.666, NOVA POBA tiredniitvo In upravniitwo i Strossmayerjeva iilica 1. pritličie. Rokopisov ne vračamo. Qglattl po tarffu. 1 Telefon Int. Stev. 65. XXXV!!. redni občni zbor Slovenskega obrtnega driištva v Ceiju. V četrtek, 21. marca 1929 >se j,e vr.sil v salonu Narodnioiga. «doina v Cdju XXXVII. redni letni obeni zbor Slo- venskega obrtnega drustwi, v Celjai, katerega je otvoril in vodi-1 podpred- sednik društva g. Vinko Kufcov-ec, stavbenik na Lavi pri Celju. Uvodoma j>e predlagal občnemu /bo- rn, da pcfilje Nj. Vel. kraiM'U Aleksan- dru pozdravno in udanostno brzojav- ko. Enako so na,j pošlje tudi pozdrav- na brzojavka mlnistrskemu predsed- niku general a Živkovieu. Fred Log je bil so'glasno in z na>vdnšeniein sprejet. Na to je gospod Kukovec izvajal: ¦ Kakor vain je mogoče že vsem znano, je med lefom odložil svo.iie mesto kot l)i'edsednik društva g. Ivan Rebek. Gospodu Rcbeiku, ki jo dolga leta ne- u-momo in uspešno A'odil društvo, mo- ramo biti hvaležni in priöakujemo, da nam bo njegova izvrstna delavna niioe obranjena tudi vnapre.i. Ministrstvo za socijailno politi.ko je svoj cas nakazalo društvu vot-j.i znesek, ki naj se porabi za povzdigo in p'ospesevanje obrti. Ta znesek se je porabiil Je delno, povečini obresti. Upravljal gai je posebon 'konzorcij. Sedaj se io sporazumno s kon,zordjem prenesta upra.va tega fonda. ki znaiša 250.000 Dien, nn bdbor Slovenskqciifi obrtnega društva. Fond je naložen pri Trgovsko-obrtni kreditni zadrugi v Celju in se bo porabi 1 svoječasno za gradbo Obrtnega doma v Celju in ta.ko služil namenom, za katere je bil od miuisti\stva dolo&m. V svrho dosage tega, eilja je l)lia ustanovljena GrairU bcna zadrwga Obrtni doin v Celju. Omeniti moram še žalostno dejstvo, da nas je tekom leta za. vedno zapusli'l eden najzvestejših članov društva. TTmrl je g. Draigo Pertot, kaamnaseški niojster v Celju. Slava njego-vemu spo- rn in u!« Po eitanju in odabrenju zapisnika zadnjega 'obencga zbora je podal taj- ni'k g. ŽaibkctT svo.ie poročUo, v ka.te- re'in je izvajal med druginv. Tokrat so vrši 37. redni občni zbor društva. V 36. letih svojeg.a obstoja je imdo dru- štvo dobre in slabe case. Na.isla.bzi so j bili yaw. mied svotovno voina. med ka- ¦ ter.o je d.ru«lveno clelovanje skoraj po- polnoinia iireiieilnailb. Po prevratu je postalo dL'ustveno delovanje živa.hnej- se in narai&čala je od leta do leta. Od /jadnjega. občnega zbora, ki se je vrsil 29. marca 1928 v h'otolu »Balkan«, se • je število elamstva pomnožilo. Takrat je šteJo društvo 102 elana. od katerib je eden umii, J9 ])a jih k izstopilo oz. se izselilio. Fristapilo je med letom 36 clanoiv, bako da zna'&a štcvilo elanstva danes 118. Ta številka ie za razinere v Celju, kjer je nad 300 abrtnikov, še vedno premajlrna, kcr je komiiaj dobra trotjina obrtn.ikov oi'ganiz.nvvna v stro- kovneni dii'iislvu. Glavna lialoga bcdo- eega odbora mom biti. cla se število t'laiistva, poveea. Drustveni odbor, ka- teremu je do svoj'ega odstopa pradsa- cloval g. Ivain Rebek, dal.ie pa pod- predsetlniik g. Vinko 'Kukovec, je i'niel 24 rednib sej, pcleg toga pa se nebroj sej za va,i©ni'»ko razstavo. Viisilo se je tudi 5 sir^ih scsta,nkov z razniini pre- davanji, d've veselic-ui prireiditvi. »Martin.O'V vecer« in obrtniški pies ter 22. julija večji zlet v Šoštamj, kjer se je vršil setanek s ekini šošta.nj,skega Obrtnega druwtva. Dru.štvo se je ude- ležilo tudi obrtni^kega zborovaiiija. v Ljubljani in otvbritve vaienwke raz- stave v Mairiboru. Najvecja priredilev dru^stva. \- j)rošlem letu je bid a pač Vaijeniška, raz- sfava, ki. se jo A'rsiila ob biuikostnih p]'azniki:h 27. in 28. nvaja 1928. Raz- stava, ki so je bila raizvrščena v vseh gornjiih prastori'h Nairodnega donna, je bila zelo dobro obiskana. Vsakdo, ki si je razstaivo ogledal, je moral pri- znati, da je odbor iz\TOil nalogo v pol- nem cibsegu. Tudi gtmoten uspeh raz- «tave je bil zimiten. Ta raizstava je po- kazala dru«tvenemju vodstvu nek ne- dostatek, kateiiega se moivi cimjyrej odpraviti. Vse obrtniiške organizacije v Gelju abčutijo težko. da nirnajo la«t- ne strebe. OlMno društvo. dvanajist obi-tnih za,druig in Trgovsko-obrtna kreditna zaidrirga so navezane na tujo gostoljubnost in se vsled nezadostnib in neprimernih prostorov ne morejo razgibati. Da. so teiinm nerlostalku od- , pomiora, je sklenil drustveni odbor for- sirati ustanovitev Gradbene zanlruge Obrtni dcin v Celju. In res. naipravUa so se pravika., vršil se je ustanovni obC- ni zbor in se je že lia torn pod-iiisalo' ; nad 100 detletžev. Fraivila. zadruge so j sedaj predložena sod.išeu v svrlio re- gi.slraoijf, ua.kar bo zawla zadruga s ; svojim del'ovainjem. j Brinštveni odbor je da! inicijativo, I da je priredila Zbornica za tiigiovino, i obrt in industrijo v Ljubljani v Gelju tri strokovne tečaje in sioer enega za ' avt'ogensko vaii'jenje kovi;n. in diva, mi- I zarska o luzenj.u lesa,. Idejo za te te- eaje j«e sprožil g. Re'bek. Sedaj se bodo vtšili sl'K'ni tečaji tudi no drugib kra- jih. proti iiiedeljskeiimi poiuku iict obrtno- nada-ljevalni soli se je začel od izvest- ne strain! hud boj. Odbor d.ruštva je zavzel svoje stailisce naiprain tej na- kani ^ vlogo, nawloviljeno na mestno oJK.ino. Stališič-u odb'ora se ie pridru- žilo tudi vcdstvo obrtiio-nadaljevalne sole. V splosnem je treba omemiti, da je vod'stv'o in ueiteljstvo obrtno-nadia- ljevalne soile v živem kontaktu in v dobrili odnoLšttijiili z obrtništvom v Ce- Jjru. Za zelo uspešno delovanje vodstva in uciteljstva je trelxi izreči najveeje priznanje in zahvalo. Koliko se je izvnšilo inter-neea dela, jo razvidno iz blagadniiskega poročila, ki bo izkazovalo, da se je porabilo za poštnine bkrog 700 Din. V tern znesku je zapopadena le poštninn. za društve- lio delo, postnina. za raxsta,vo in Obrt- niški pies je vracunana v dotičnih ra- i-unili. PoIiGg tega je pisarna sodelo- \ ala z nasveti pri napovodi pridobni- ne. Dai se je vse to delo zmogilo, je v pi'vi vrsti zaisluga gg. predsednika in drustvcnßga odbora. Vsi gospoidje so zi'tvova'li nwiogo sx'ojegia ra.sa za dm- Htveno delo. X'A- pcvitlaiieiga j.o razvidna, da jo nuilo dru&tev, ki bi v enem letu iavedla toliko kor.istnega. in uspesnega dela. To delovanje bo treba v bodoce se po- vr.v'Ji.ti. V })riliodnjem letu bo treba že v proslem letu uaeeto vprasanje usta- novitve samastojuie nioj'sterske bolnis- ke bla$?aj'ne, kakoršna abstoja že v Ljubljani in ki zelo dobro uspova, re- sit i. Citali sine zadniji eas. da, je celo \' novem odvetnišikem za^konu pred- vidon pokojninski sklad za odvetnike. Tudi obrtnistvo bo moralo misliti na kaj sliicnega. V svrhio dviigia stanovske z&vesti, go- jitve družabnosti in medsebojnih sti- k,c\' naj skliuV drustveni odbor vsak in^.seo širši obrtniski sastaneik z dolo- HMiiin progratin'om in diskuziio o aktu- aJnih \])i);i..sa,njih,. Treba bo misliti na izved.bo dolocil v društveniih pravilih rlen 4. Vse to pa se bo dalo izvesti le tedaj, aiko bo imelo driistvo na raz- p'olago dovoljne prost ore in gnuotnih sredstev. Obrtnistvo naj prLdno pri- stopa k Gradbeni zaidrugi Obrtni dom \' Geltj'ii! Tajniisko poroci'lo je bilo s prizna- njem vzeto na znanje, na fear je sle- dilo blagajniško poracilo ,u-. Rutarja: Di'ustvo je imelo do- bodkov......305.268.98 Din. izdatkov....... 2O.11S.5O prebitki, ...... 285.150^ » V dobodkili je zapopa'den znesek 250.000 Din, kateri je maanenjen za zgTadbo Obrtnega dama. Društveno premozenje zna&x torej: Gotovina. . . , Ji 285.150.48 Din, 9 delnic Zanaitske banke ., . , . A 1.-800.— » 5 deJnio Obrtne ban- ke v Ljubljani . . . 250.— •* J. pisailni stnoj . . . 5.850.— » 1 nastavek in drugo 341.— » skupaj 288.391.48 Din. G. Go/logiranc je kot pregledovalec raeun,ov stavil predlog-. da se da bla- gajniku, ki je vodil knjige v redu, ab- solutorii. K poti toc'iki dnevnega retda se je oglasil k lx>sedi g. Höhniec, ki je v daljseim giovaru omenjal vse xelike za- sluge bivseg'a. clalgodetnega predsedni- ka društva g. Ivana Rebeka. Staivil je predlog odbora, da izvo'li abcni zbor g. Tvana Rebeka z»a njegove velike za- slugeza Slovensko obrtno druMvo in obrtnistvo v splošneim. častnim pred'- sednikom. Predtog je bil z navduse- njom in soglasno sprejet. Sledila je vditev novega odbora,. Iz- t voJjeni so bili g,g. Vinko Kukovec, Mi- los Hohnjec, Franjo Dblmn, Albert Rutaiv Anton Lecnik, Jernej Goleer, Martin Kolšek in Fran jo Žobar kot odborniki, Viktor Bevc. J'ajk'ob Kovač in Mili/a Vrai'ko kot naniestniki in Konrad Gologra;ne in Staten Holobar kot pregledova.ka raeunov. Pri raznoterostih so bili sprejeti sk-'livi skilei>i: 1. Odbor Sloveiiskega rbrtnegia društva v Celju na.i stori vse kcrake in skrbi, da se nstanovi v Ce- !ju za poclmeje društva, t. j. za s'odni (vkraj coljski, samiostojna mojstrska boilniška blagiajna. 2. Bodoci odbor skliei vsak mesec širši obrtniski se- st.-uiek z dolaocnim profi'ra'mom in Oče Kondelik id zeninl/ejuara Čožki spisal Ignät Herrmann. 4 4 Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. »No, kje sva b.odila«, je oidgovoril Kondelik. »Kje naj, bi hodila? Na vr- ček piva plzenj>skega sva šLa.« »Na eden?« je vprašala gospa. »Dva sta bila;«, je zatajil Kondelik bitro trotj.i vrcek. Da, bi M'h raje pri- znal makar deset! »Dva vrcka sta vaima zadostovala do de&eto ure.« /'No,, nista zadostovala«, je rekel lnojster pocasi. »Potern pa sva šla do- mov in tu so na iwjku.ni vrlu ix^li in igTali. Torej Vejvara . . .« »Kaj, Vejvaira?« ^a je prekinila .go- spa. »Vejvara te jie tja zavlekel?« »Ne, ne. Vejvara je sol t.k z raenoi«. je dopolnil mojster. »To se razume, da si imu ti rekel . . .« »No, da.« vln kaj je bilo iajm?« »No, »pevci« so bili tam. iMislil sein, veš, Vejvara se ni nikdar kiaj takega videl — torej sva sia tja za nekaj časa. In ko je relvel Vejvara. da ie čas, sva tc-irej odšla. Kaj vedno govoriš o deseti uri!« Pevce stu sla poslusat«. ie vpraša- la go«pa, da se ne bi zimotil-a. in k:o jo je niojister poigledal, se m«u ie zdeio, div ie bil taik angelj, ki ie izgnal Adama in Evo iz raja. "No, »pevce«! Kai pa je na tern kaj hndega?« jo poskusil sedaj bolj trdo, da bi ocLbil naskok. »Ti vpraisas, kaj je budega na tern, Kondelik?« je rekla gas pa led en o. »Ti tega ne razuineš? Rekel si, da Vejvara še ni nikdar videl kaj takegai — to slednjic verja'niem in to ie tudi dobro. In tebi se je zdelo potrebno pokazati urn to v easu, ko se nwura zaročiti z naj in o Pepico? Ko bi bili samo pevei, t'oda ta.m so tudi povke! Nie mi no pravi,, jia;z to Venn! To je na lepakih. In te imajo kratka kri.la. in prozorne, mrežaste nogavice, in pojejo razno- vrstne eudno pesmi in dviigaio noge in niimajio na sebi nolbenih dofinin in za kosek besede se nič n,e briiga-.io in stre- Ijajo z oerni po moških — in tja ti pe- Ijie.š VeJA'aro? Bodoči tast bodoičega zo- ta? Ko bi ne smel misliti na nic dru- goga kot na najino hcei*. mu ti razka- | zuješ >'))evke«? Jaiz sem dobi-o slisala, a;ko niso šle te i>esmi tebi iz glia,ve — in pri tebi jie s tern že koneo! — in misl.iš, da bi ne m;oglo imeti to na Vej- Varo nabenega u-čimton? Da ni tudi ce- lo pot droimljal te kuplete o Mati.kli? Ne samo. da m,e pustis tu s telecjo kito stati pri ognjišcu, kakor belo diairio, ti se tudi zapeljiuješ togle- dal, ako so kje d>rugje lepse? — In to najrraviš v tronutku, ko bi moi'al lHia\z,aprav stati pretl Vejva.ro kot re- son, kralijevski oce, ki miu da svojo li'cer za. colo ziviljenje, ko bi nioral inieti prod teboj nekak svet stnah . . .« 'Straib bo imel pred teboi. ve», Be- ti«. je vzkiliiiknil gospod Kondelik, »za- ka j bi mv ga se jiaz pripravljail! Za stiwiilo so taišče, ne tasti . . .« i Bilo je zelo pomemibno, kar je moj- ' ster ])ovedal v tej situaciji. ko je bilo vendiar jasna da se je progresil in cla Po pravici sedi lu pred sodnikom, od Bogai postavljenim. Toda bilo je že zuiia-j in, gospa je asupn.ila. Ta nedolž- na besediea, ki j-o je vmešal mojster v ujeigov go\ror, j.i je biJa neizrečeno ^operna. Hudobni soprog' ji je napra- | vil sredi pridige vozel, ni vedela, ka- ko niaprej,. Pogiedala ga je in da bi se zopet malo osvestila, je rekla sva^rlji- vo: »Kondelik'.i* -No, dobro, Beti-, .ie luuUvljevail mojster, ki je cutil, -kako mu sedaj vasto premoč. »Kar si liotela,, si mi poveda'lia. Ko pride Vejvara mu dam od.1 tega polovicb, ki je njegova. Naj ^ro, kaj je pred zaveso in za zaveso. Še nioesar mu nismio diali. ni se še za- vezal, se je svo.j gosp'od in labiko gre gied,at makar »pevke«, ako se mu Iju- bi. To bo gledal, ko bo vse slišaJ . . .« »Ti m-u ne bos rekel nieosar. Kon- deilik«, je rekla gospa mirneje. »Cesar je treba, mai povem jaz. Ti boš govoril, ko bo šlo za Pepico. In da m m^ m- vezan, da bi od na*s nekai imel, kon- caiino to danes zvecer. Upani, da me bos kot. razumen-soprog in oče v tern podpiral. In kar sta včerai napravila, naj bo, fcivkor da bi. se ne zgodilo. Sve že ppetrpeli, jaz in Pepica, toda da- naišnjega dneva si ne bamo s torn ka- zili.« nVidia to bi labko rokla že v zaičet- ku in bi mi pribranila s tern nedeljskb ])i'idigo«, je niien.il gospod: Kondelik. 'Beseda skrbne žene in vestne ma- tere ni nikdar zastonj, Kondelik. In zidaj lahiko greš k Vejvari. da bi pri- se*l po obedli. Ban je kakor nasükan, pojdem.o na spreh'od.« Drugaoe je bil gospod Kondelik ve- sel, da se je tako koncalo. ObJekel se je in je »el k Vejvaru. Po dveh ]>opoludne je bil Vej.vara pri Kondelik'ovih kakor na konju. Tu- di z moSnjiK'komi, v katerem je bil pr- stan za gospodično (Pepico. Imel ga: je v notranjem žepu snknje. na. sreu. Gos}ki Kondeilikove je bila zopet sa- ma prijaznost. Pozdra.vila ie vljudno VejvaTo, katei'emiU so je brala iz obra- za še vedno slaba vest in ie razklada- la svoj program: >Tako, gospoid Vejvara. lakole si so predstavljam. Sedaj pojdemo lepo po- c-asi. na sprehod — v Hotkov park »n od tarn v Panoramo — radia bi zopot enkral taim swlela,, in tnm tudi poju- žinamo. Ta kraj innami »olw rada, no- dila mmi tja, ko še nisem bila omoze- iiM s Kmirlcliknui — (podedala je lju- Stran 2. »NOVA DOB A« Žtev 24 nantakanJQ • izkmha= , 'j TERPENTINOV® ÜL0 qotovo! diskuzijio. 3. Odbor društva poizkusi vsa sredstva, da se delovajije Ziveze oibrtnih društev za Sloven ijo \' Gelju ciživi. V to svrho naj stopi odb'oi1 v stik z vsemi Obrtiiimi društvi v Sloveniji. 4. Clanarina za leto 1929/1930 se do- loci na 40 Din za1 claim letno. ! Po sprejtju teh sklepoiv je zafoljučil : g. Kukovec oib-cni zbor z željo na so- j delovamje vseiga celjskega obrtništva. ; Fo občneim zboru se .ie vršila prva ; odborovia sejla, na kateri se je novoiz- i voljeni odb'or kanstitui.ra'1. Izvoljeni so ' bili za predsednika g. Vinko Kukoveic, ; Btavbenik na Lavi, za podpredsednika g. Miloš Hohnjee, kipar in poizlatar v ; Celju in za blia.giaj.nika g. Albert Rii- tar, puišikar v Cel.iii. ______j Jošho Bizjctk: Zgodovinski razvpj celjske obrtno nadaljevafne šoie od njene ustanovitvB I. 1883. do danes. Današnja obrtriiO-nadailjevalna sola je bila ustanovdjna z naslovom »Ge- j werbliche FoTtbildungsscliule« z no- : vim letom 1883; čez štiri leta. od da.nes S naprejs t. ji. 1933 bo torej slavila 50- letnico sv.oj.eiga obstoja. Ub ustanovitvi je štela sola 14G učenoev, med katerimi je bila dobra ; polovioa čevljairskih in kxo.ia.skih va>- jencev. Pouk se je vreil v treli tečajih (kuTzilu) in sicer so se nazivali: pri- pravljailni, nižji in viaiii tecaj. Prvi vodja šole je bil pred 8. leti uinrli Jos. Bobisut, nadučitelj. niestne dos. osn. »oile. Združena je bila sola skozi vsa leta z mestno deško osnovno solo in so ma nji poučevali izkljiucno saimo uci- telji te sole. Malenkostna izprememba v tern oziru se je izvršila sanio v poz- nejiših letili in po drž. preobratu. V pripnaivljalaii tečaj so že takrat vpisovadi vajence z zel.o poma.njkljivo iiili pa nobonio sols'ko izobrazbo; sem so uvrstili tudi one, ki niso znali &o>- volj nenrščine. P.redvsem so se tu urili v pisanju in čitanju ter niailo v račun- stvu. Prvi šolski kataloK letas 1883 izs- kazujie v nižjeim in viš.iein tečaci- \ viati, ker ono že ve, kaj dela, Sreča je, da so se oihira.nili vsai šalski katailo'gi polnostevilno, ker je bilo treba mnoi- gim starejisim obrtniikom tekom zad- njih let napisati potrdila, da so obiß- kovali to solo, oziroma jim izsta:viti duplikatna na.znamiila. Mnogo teh spi- Bov niso raJ)ili samo naši ljudje, mar- voč tudi nekdanji celjski oibrtni va- jiGiici. ki živo danes v Gra.dcu, na Du- naju in drugod. Po državnem preobratu se je po za- slugi slovenskih obrtnih mojstrov, zlasti gg. Ivana Rebaka in Vinka Ku- kovca, posebno pa še za. napredek obrtnistva neuniorno delavnega gosp. Naceta Zaliožnikas celjska obrtna na- daljevalna sola iznova ozivola in ])re- rodila s slovenski.m ucniin je;zikoiin, Med poičitnicanii se je vršil na veliki državni obrtni soli (sedanji tehnifeki sxednji soli) v Ljubdijaaii tocaj' za uspo- s'oibljenje u-cileljev ])ri pouku na. obrt- nih nadaljevalnih solaih. Vodil gna je namestni'k taikna.tnet.gia dir.oktorja vlad- nega. svetnika šubioa, izvrsten stro- kovnjak in šolnik, inženjer Jaroslav Foerster, današnji univerzitetni pro- ses or v Ljiubljani. ¦ Meseca septeinbra 1919 se mi je po- verilo vodstvo današnje slovenske obrtne naidljevailne soLs. Lotil sem se s tova.riši mestne deške osnovne sole te- ga odgovorniega dela. Naj.prvo so se urediila ucilia, ki so bila vsa zmešana in zmiobana v šest šoiLskih omar ter se ] je spisal nov inventa.r o blagu, kar se j ga je še n-ašlo. Dne 25. oktobra 1919 ! smo zopet zaoeli s poukom. kateri se je ' vršil v poslopju mestne osnovne sole. Vpisanih je bilo 155 vajencev, ki so se porazdelili v 2 pripr&vnici ter 1 prvi j in 1 drugi razred. ZeLo naporno je bi- Lo na&e zaicetno i)ou6eva.nk\ \rn'Jika \<&~ čina vajjie-noeiv je Mlia še pnejišlnjega nemskega diulna, kazaJa svoje ultra- nenisko mišljenje ter ponizevalno pxe- ziraJa naze slovenske fante in to ob vsaki priliki. Tudi pri pouku so nasto- pali silno arogantno: slisali smo senv intja tilie in previdne opazke, ki so naravnost smešile obstoi naše mlade Jugoslavije . . . Dosti je bilo med nji- mi tudi taikih, ki so znali le mailo ali prav nič slovenski. Zaito smo pouce-vali ob vsaki potrebi tudi v nemšcini, da. so zaimogli nemski vajenci pouk ra^u- meti in skditi sv'ojim slovonskim so- soloem. VučjiB število imšiJi fcakratnih obrtnih vajencev je prišlio direktn.0 iz strelskrh jairkov *k m ojstrom v nadadj- n.i pouk in tako tudi v naso solo. Da so bili ti bivši vojaki še ved.no boja- /AJjni, je razvidno iz toga, da so izzi- viaili med soucenci prepire, ki so se po- riavnaili sele po sklenjeneim pouku prod mestno osnovno solo, pri oomur so ra- bili tudi žepne nože. Bilo ie to ob zim- Hkem öasu po 5. uri, ko je bila že te- ma. Naslednjeiga jiutra sem dvakrat opazil na eosti krvavie sledove; sel »em zato h takratnemu okrajnemu glava.r- j.u pok. dr. Žužeku in ga pxosil, da nain dovoli za nekaij aasa iDolicijsko asistenco v šoli. Žailostno je bilo videti, ko je med poukom paitruiljiral po šol- skem hodniku državni stražar s kara- biniko na raini in naisajeniim bajowe- tom. Ker so se nekaiteri vroioekrvni va- jenci in bivsi vojaiki upirali tudi uči- teljem in liujtskali še druge, da bi ene- ga izmed učnih moci s kamenjom skupno napadli, setm pustil tri take po vrsti aretirati. Prečuli so noč v za- ]>cru niGstmaga miaigistraita in dobili tarn za na;gradio še nekaj »nuazi.la«; neverj.etno so bili ti uporniki v pri- hodnji ucni uri pohJevni. Izpraševiali so jib sicer drugi, kako je bilo na ma- gistratu, a jim niso daili nobenLh pna- vih pojasnil. mirmo so šli vsak na svoj. pxostor in se zelo previdno vsedli v klop. V vižjiem razredu se mi jo ta,krat dostikrat prij>etilo, da je prišel ta aili oni vajienec pijan v solo. Posvaril in podučil sem ga ter. ko ni hotel domov k mojstru, |ga, pustil v soli za mizo ma>- io spati in mi je bil nato za ta izpre- gled zelo hvaiežen; v drugič ni prisel potem nobeden več pijan v solo. V soli smo delali uicitelji kolikor le moigoče z ljubeznijto, da smo si faniite polagoma pridobili in tako smo prvo šoilsko leto koncem maja 1920 zaMiiucili s prav čedno razstavo pisinenih in risarskih izdelkoiv. Po sklepu sole emo naipravili še poucni izlet na Falo; prejšnji ve- čer smo se peljali do Maribora in pne- nočili v teliovadnici taimkajsnje reail- ke. Naßlednje jutro smo se peiljali do Fale; po vsestranskeim oglediu taaii- kajšnje velike elektrarne smo šli peš v Ruse in so nann taim 3 inienjerji v par- tijah razkazali veli'ko ruško tovarno za dušik. Posebno poizoTnost je obujal fan torn. takoiz\'ani tekotci zrak s 180" mraza. Naraijgrcdc smo si o^'licdali fie mesto Maribor. V naslednjem sol. letu 1920/21 se je po prizadevainju g1. Založnika ustana- viil na soli prvic v Gelju tudi učni od- delek z/a 36 vajenk kiot I. 1) razred. Merka;ntilne prodmeite je preivzela uči- teljica gdö. Zupacnekova, strokovno, to je žensko krojno risanje pa krojaški m'ojstor g. Ivain Bizjak. Ucni uspelii tega razreda so bili že prvo leto nad- vse lepi; saj je splosno znano, da se dekleta raje uce in vse snažneje izde- lajo neigo fantje, Vseh obiskujočih je bilo v tern soil, letu 241; zato se je vršiiL pouk že v šestili raznedih. Ob koncu šol. leta siriio napravili zopet poučni izilet in toikrait v Ljubliano. Pred pa- laco tehniške srednjie sole nas je pri- čak'ovail naš iwspektor i.nž. Foerster z mmog'O'brojinim profesorsk i m r/borom. V po'sloipju nas je pozdravil direktor zavoda, danes že pokojni vlad;ni svet- nik Šubic. Vajenceim so 1'in.zkaizovaU zanimivosti solo v stxiokovniu partijaih ! profasorjii, vajenkam pa visjo obrlno dekliško šoilo proses or ice taaiikaijšnjc- ga zavoda. Ogledali smo si naito še >ga- lerijo sli'k, ljul>ljct,Tiski muzei, Prešer- nov spomenik in skofijsko stolno oer- kev sv. Miklavža. (Dalje prih.) Vzdravem človeku je zrirnvapiiniel In moCnn de- i lnvnost. Slabl ' fevljl skozi kn- tcre ore ino- krntapnvzroCa- jo prehlajfnje ti. l.olvztn. Pred nakupomfevljev si oglcjtc iz- Io2be in zah.go veletrgovine R.SfermecklCelje kjer floblle čevlje pristen roCni Izdplek po slcdcčih nixklh ce- neh: iz kravine \V* niti, tele- *" tine 172, boks 180, gorski 186, lovski 243, lew- I ski 213, gojzerji 250, sport 408 Din. Razeni I tcga so na za'ogi motul trpe ni in luUsuzn I damski in otroSkl Covljl po najtiižjili cetiah- I Nakup neprlsiljen. | d Nctmočeno polenovko ima v zalogi tvrdka: Anton Fazarinc. Celje. d Odhod v gledališče je kaj lahek, ako niste izmuoeni. Pazite torej, da za pranje iierila vzamete SGHIGHT- ov »RADI0N«. Štev. 24. »NOVA DOB A* Stran 3. Raz e poiitiene novice. f Toni Schlegel. V petek zvečer ob tri četrt na 9. uro je bil v Zagrebu pred svojim stanovanjem na Prilazu št. 84 ubit predsednik »Jugoslotvanske stanupe« in raPvnateli zaigrebških »No- vosti« Toni Schlegel. Ko ie bdpiral lusna vraita., ga je šg doslei neznani zlikcvec napaidel oid zadai in j,e ustre- lil varij divakrat iz revolver ia. Jedirra ei kroigelj mu je pnobila .gla.vno žilo 1 >od sroom in povzrocila. smrt. Rajnik je bil roden I. 1878 v NašicaJi; ooe nru jü bil oskrbnik pri grofih iPejaeevicili, m.a;ti ri i »Pokretu« (pnedihodiniku »Riječi«) in diruigih listihi. L. 1911 se ie oženil z Novonko Kocuvanwo in je prevzel za- /jrebški x-Tai^iblaitt«. L. 1919 ie 'osnovail IIi.irr" d,. d.« (»Ta^blatt« in »Rijee«), iz katere se je raizvil ča.sni&ki koincern »Jugoslovenska stam.pa«, kateremai je Schlegel naöelovail do smrti. V nedeljo se je vršil kolosalen pogreb. Mod ven- f'i je bil tudi krasen venec kralja ALo- ksandra. Po'licija je razpisala 200.000 dinarjev nagrade za onelga, ki bi ji naznanil morilcai. Tudi sarna. isöe s ce- lim sv'oijim aparatctm mrzlično stoiril- ca. Preiskava gre v dvch sraeroh: nc- kateri so mncuija, da gre za privatno maiscevanje neznanih l.iudi, druga pot pa vodi pod dominevo, da gre za peli- tičen zločin. Aretiraniih je bi>lo več mladih Ijudi, ki so bill preje clani zna- no »Hanaa«. pa tudi nekaj vplivnih kemunistov. Želeti je. da bi se ta tem- na as era, ki j'0 nara.vno vzbudi.lia v br- vatskfh naredbih kro;gi,h najveoje O'gorcfn.je. razjasnila. SoMo^pI je za- stopal v »Novofitihi« preje rvdlceno ide- .fc KDK, po 6. janua.rju pn, politieno smor secfe.nje vlade. d Javnn dela v. Herceaovini. Od 15 milijon-ov dinarj.ev, ki so namonjeni zn. javna d,ela po drža.vi, s katerim'i se namerava v naijbcd.n.ejših kra.jiih pri- pomoei prebivalistvu do nekeiga za- s!u/.ka.. dobi PTerceigovina 7 in triicetrt. milijonn. Zmradilo in popravi.lo se l>p- do 20 nioviih cest. d Glavna zveza clržavnih nameščen- rc>- je po svojiili odipoßlancihi. nied ka- Iprirai sta bi'k tudi gg. Lilok in Gerja- f'K- i'z Lj'ubljiane. i'ntio.rvenirala vceraj nri ministru za socijalno politi'ko dr. T)rinkovicu v Beogradlu. da se sedanji stanoviainjs-ki zakon podailisa tudi po "1 • rnajri'iiku. t General Maurice Serrail. V sobo1- to popold'ne jq uinrl v Pari zu gienera.1 Maurice Serrail. Bil je v svetovni voj- ni jedtan. od povcfcinikov znaimenito septemiberske bitke ob Marni (1. 1914), v letih 1916 in 1917 pa poveliiniik fra.n- c'oske armiadie na solunvski franti. Bil je odlii'oen prijiaielj našega naroda, ki se tudi hvaležno klanj.a njegovemu sponiinu. Francozi so torej v malo dneli zgubili dva odlicna generak,, Foclua in Serraila. Domače westi. d Celjski vodovod. Naš roestni vodo- vod^ je ena onih napraiv, ki povzrača vsaki abčinski upraivi težko skrbi. Po- miaJijkanje vode se je zlasti občutilo doslej v vrocili poletnih meseeih. Po letošnji ddgotrajmi in katastrofalni zirni pa je kalamiteta z vodo dosegla brez dvonia viäek. Prizaxlüte so visoke zgradbe in priaadeta ie v takem obse- gu javna bolnica, da je treba nujno pokreniti vse za i/jbo'ljsanje in odpo- moč. Ziina je povzracila lmiogo defoik- tov na vodiovodni niapravi. Brezvestn.o trosenje vode s strani prebivalstva pa «tori svoje, da je nabiraünik za vodo ^a Miklavskom hribu navadno pra- zGl'Jih, ki l)j paö razen pitne vode za ^lavstvio, mogla svojo potrebščino vo- 'e kriti iz dirugega vira kot pa iz ne- ostatnega uiestneiga vodovoda! Stro- j'° ^cidziranje vselh naprav in neusrni- def11- ^aznovanJe vsaikogar, ki pušča v ektnGmi stainju pipe in druge vodo*- vodne napra,ve, bo stvari saan-o koristi- lo. Tozadevno ¦moraimo z zadovolj- stvom ugotoviti, dla je mestni maigi- strat po svojih ergamih že zaiöel ener- giično z delom in kontrolo po hisaih. Poleg že naivedienega in ponovne te- liLeljite kcmitpole dovodne cevi iz Vita- nja b'o treba nemara zabraniti po hi~ sah v niestu kakoT tudi po okolici, kjer so fconzuincnti vode bol.i na variiern in boilj skriti, tudi vsafco traten je vode za prange. Danes ves nk'olis miestneiga vodovoda pere z malimi iziemiami do- mia, Trdo in hudo je, todia bill mora druigače, dok-ler vade primainjkuje. Tudi snno mnenja, da ne bo reda in trajnega uspeha brez uvedbe vod-ome- rov. Za;vest, da bos brezvestno troise- nje vode posteno plaiea.l, bo v tem po- gledu nioralo prebivalstva. sigurno d'vig"n.ila, V interasu javnosti bo tudi, če se o zadevi, glede koje so bila svoje- čaisno že pribavljeiiia izerpna strokoiv- no v Celju na nabor, naj se raidi tozad'evne proišnje jarvijo pri vojaškem oddelku celjskega niestnega maigistrata do 15. ma,j,a 1929. d Rcidijski tečaj na TJudskem vse- učilisču. Radijski t-ecaj« ki ga je pri- mlilo tukajsnjie L.iudsko vseucilist-o je bil x petok 22. t. m. zaikljucen. Tečaj j'G trajail tri mesece in gia ie po«ecalo okrog 40 ljubitdjiov radiia, Vodid je tečaj z vso ljuboznijo in pozrtv'oval- nostjio hrf coljisko brzojavne in tolofom- ske terenske sekeijo g. Fiijigol. d Popmvila gramofonov izvršuje Anton Löcnik, Gelje, Glavni trg. 105 pere säm.! I Mi gremo lahko tudi v gledaliiče, pravi mlada gospa Mica. „Tudi fakrai ko peremo, imamo časa, ker nam je težko opravilo pra- njaodvzel RADION, ki pere sam." PADIÖN pere sam ! Varujeperüo! d Stanovanjska akciia v celjski oko- lici. Na Ježovnikovem travniku v Ga- brju ste radi odpovedi na nazpdaigo 2 stavibisci. Reflektanti na iste naj se javijo d!o 30. marca 1929 mied dopol- dams'kiim.i uradnimi uraini v pisarni občinskega uraida na Bregu. kjer do- be tudi nataniönejsa pojaniJa. d Iz policijske kronike. Prazni- k a nista prinesla ni^esai1 uosebnega. Edino na Slounskovem trgu sta se si- üoei ob 9. sp'oprijök dva okoli«ka faiii- ta. Ddoiina vino, delonna kaki stari no- poravnani raičuni so rodili najpreje klofuto potem pa nokoliko dirke po ulicaJi, ki jio je stražniki u'kini'L — jPrestopki cestno - p o 1 i c i j. - s k e g a reda. Da se zabranijo even- tuelne nesrece iai se tudi ne ovira cest- ni promet, je zaič-ola držaivna policija strozj.e paziti na izvajanjo cestnopoili- cijskega reda:. Vloženih ie bilo te dni 7 ovadb radi takih prestopkov. — L a s t n i k 54 kg nove'ga »eleza, ki je bilo najdeno na glavni cesti v Gaber- ju, se še doslej ni oglasil na polieiji. d Umrli so v Celju: 22. marca v bot- nici Franc Potnik, 77-lotni brezposd- ni krojač iz Tepanja.; istega dn.e Ivan Spanželji, 38-letni krojac iz Brezna pri Dolu; 24. marca v bolnici 19-letni do- lavec Kairl Pritekelj, delaivec pri West- nu, 13-mesečni sinček železn. premi- kaca Fridorik Dronnilj iz Loke pri Zid. mostu in C9-letni brezpoßelni delavec Fraino ''Kešpret v/. wntjurske okolice. L-. r'-. *-•¦.-,¦ -• .¦•'¦• sigurno sredstvo kafa^u, preh »du, influenci, kro- ničnem capaljenjui hi*onhitidr« itd. Dobiva se v vseh lekarnah. Proizvaja Ie- j karna ARKO, Zagreb, Ilica br. 12. d Za resilni oddelek Gasilnega dru- štva v Celju so darovali: Ge.liu so dia- ! rovali: Gdjska po«ojilnica. Južnošta- | jerska hranilnioa in celifiki M'otoklub po 1000 Din; Občinski urad v ŠiiKirt- nem v R. d., Dbbovičnik Franc in Riž- liar Ivan po 500 Din; Mantel Katfol, Ziadraivec Matevž, Prva .iugoslw. les- na industrija, Ivan Prevolšek, Ed- vard Pajdaš in Aleksander Obal pc 100 Din; Rudolf Exner 50 Din. d Zanimiva desetletnica. Letos j< p'oteklo 10 let, kar naičeltiie maxibor- skemu trgovskemu igremiju Slovenec. voleti'zec Vilko Weixl. Ob te.i priJiki j< na gneniijalnem obenem zboru miinuk soboto podal zanimivo poročilo o dela vaiij'U gr.am.ija za stamovsko kor isti tr- govstva v zadnjih 10 letili. V narod nom pogledu so se raz/mere zelo zbolj sale, ker je število neimških članov gre- mi ja znatno padlo. Gosp. predsedniki Weixlu k tenm madejmi. pa za Ma.ri- bor ziol'o poinembnemu jubileiu prisre no castitainiiO. Elegantno damsko perilo zdemje M ŠRIBAR, CP.LJE, Gosposka u!. 27 d Agrarne interesente v aornjegraj skein okmju, zlasti reflektante na gra~ ščinske njivie in travniko v iwiski ob čini in pa pašniške zaidruge opozarja mo na »Zvozo slovenskih .aigrarnih in- teresentov v Ljublj.a-ni«, ki se je usta- novila voei'aj v Ljuibljani. Vojno sioer da se iljubljiansko dirustvene oentraL ne brigaijio maiogo za stajersko koloni jo, poskus pa najbrže ne bode stal vo ko kako elanarino. d »Iiadio Beograä« smio sicer zad nje case vockrat slisali — tarn nekj< okrag Rimia., ki ga je naivadn-o prevpi — \ ncdoljio pa j;e biila ob 10. dopoldm slovesna otvoritev nove radijske od [bijiio postaje v Beoigrad-u. Ot\(,iitveu govor ,jb itmtel zunanji iministier d;r. Kumanudi, ki je mied drugiim canenii da bode ^'la>da rada podpirala raizvc radiosonije v Jugoislajviji. (1 Le mirrio spite, kor ZENSKi HVALA raztaplja nesnago oez noč, ; zjulmj jo odpravi SGHICHTovo TER PENTINovo MILO. — Poglejte na današnji oglai?f Stran 4. >NOVA DOBA« Štev. 24, d Z nuiriborskegu trcia. 0 e n. e s p c- h u so to soiboto kldub priecejšnjeimu clovozu speharj'GV poskocile na 25 do 27 Din zia kg, boijda radi tega, kei' so poskocile oene za živo težo na 17 Bin. — Sen a i n s 1 ai m e .i>e bilo to soboto na trgu 64 voz; slania je staila 105 do 120 Din. (!)., seno 125—150 Din, otava 170—180 Din, cflsstrem.no 200 Din. d K roparskentu umoru v Podlehni- ku pri Piiijii p-orooamio, da je umar- jeni (55-Letni. poscstnik in zivinski pre- kupec Jakob Žirovnik i/ Lanocrve xn- Ki, ki je bil naimenjen na zivinski sc- joni v Krctipino in jo imol soboj okroff 20.000 Din. d Cene za hmelj v Vojvodini. Iz Pe- Irovca v Bački porocajo, da se tarn pJač-uje himelj sedaj po 7—8 Din. Ku- [Hijej'O ga neko francoskc tvixüko. d Prvo spomladansko neviJdo z (jr- nienjem in dezjem so imeli v peteik 22. t. in. v Siloivenskih fforicah in deloina nad M'aTiborom. V niaši okolici je pa- tki'l le poih'leven dež. d Tezka tramwjska nesreča v Ben- yradu. V nedeljo zveöer je skušal vo- jaški uradnik Živorad Nikolič skočiti v vozoč avto. Pri tem je i>adel in k'ale- Ka traiwvajskefta voza so niu zmcckala nolgo in pri'Ziadela težke poškodbe, tako da je za nekaij lninut uinrl. d Umor iz Ijuhosumnosti. V nedeljo popoldne je na Sušaku ustrelil 26-let- iiL luški delavec Hrastina sospo Soifi- ,jo Ferrari. Bila je svoi čas njegova zaroönicai, a ga jo pustiJa in se poro- 0'ila z zaseibnim uradiiiikomi Ferrari- iem. Ustreljona žena je za.pustila po- lög moža tudi o-niGsoč.nogia. oiroka. d Zopei brzi vluki nu jrrogi Zpgreb- Spiit. Kev so v Liki po skora.j dvonie- st\'iKvm prestamku öcistiili žvieznvmo prcgo od sneiRia, so za/čeli že pred ne- katerinii dnevi vioziti potnišlki vlaki nied Zaigreboin in 8plitom. Nocoj vozi zopet prvič brzavlak iz iZiagreba v Split. S torn: je otvorjen pcmolen pot- niški proniet. d V Radečak pri Zidanem mostu je mnrl powestnik in tryovec g. Frame Kmelj. Poigreb sc vr,ši jutri ob pol 5. uri popoildne. Veziljhe se sprejmejo. Naslov v upravi lista. Pi*odla se po ugodni ceni popolnoma n o v visokofrekvenčni masažni aparat z ultravioletnimi žarki. Naslov v upravi. SPREJME SE TAKOJ učenko za izdelovanje fineftä moŠkega perila. Konfekcija R. Z. PAJK, Celje, Zavodna 37 LOKAL ! primeren za irgovino z živili v mestu j ali bužnji okolici se išče. Naslov v i uprsvi lista. TAKOJ SE SPßEJfiME izvežbono ialho za kor.fekcijsko mo5ko (jerilo. Pogoji ugodni. Ponudbe na upravo lista. Ža . Veliko tioč pletene volnene obleke, najmodemejfii vzorci in krepi, dileni in volnene rute (pleti) priporoča strojra pletilnica A. FongračSč Celje, Gosposka ulita ši 4 Krojaški pomočnik se sprejme za veiiko delo. KARL K4ANSER, C l,e Lj^&Si^rüska cesta 19- HrOnlfft ?'3 '^o^J^tovsko stroko se ULCllKU takoj sprejme pri Ani Staudinger, Celje, Aleksandrova ul. 7, stotam se poceni proda dobro ohra- njen Smgerjev š valni btroj. 2 2 fliiAmn/i 'z 'vsen rudnikov PfPJIjjjjj prvovrsten 1 I VlltVIJ (jobavlja in do- j | —i stavlia trgovina Fr>&»|& Jo&i, C^lje, Aietsandrova ul. 4 Posestvo »Kristinin dvor« i 5 č e vrtnarja neoženjenega, z spričevali ter sadjarskega pomočnika neoženjei;eg3, z spričevali, za takojšnji nastop. Oferte na upravo list?. 4 4 Užitek je kajenje s patcntiranim higijeničnim ustnfftiom t,LIKARu ker puSča v dim ftigarete samo toliko nikotina, da ostane okuft pri- |@ten in ka]c3i|e neškodi|ivo Ustnik stane z navodilom Din 35'—. Preprodajalci dobe običajni popust. Zaloga ?n samoprodaja; Drago Žitldaričf Celje I GosfiosWa iiEl 27-1. Največje veselje za Veliko noč! Gramofoni in piošče iiiiniiiiiiiitiii^iiiiiniiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiH^ na dolgotrajno odpiačevanje. Vaši najmilejši umetniki samo na ploščah Edison Bell Penkala iiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiy^ .....iiiiHiii! SAMOPRODAJA; Goricar & Leskovšek, knjigarna in trgovina s papirjem CELJE Zahtevajte naše brezplačne kataloge. Prepričajte se! Vljudno opozarjam p. n. občinstvo na svojo mesapijo in p^od«ijaano vsakovpatnih mesnih izdeik^w po nizkih cenah. ;.......... =¦—- ^^ Prodajam sveže voBovsko s^seso, prekajene sunk® kg 26—28 Din, * Veüka zal&ga Eraznovrst^ih svežib leflobas. Dddtfjam na drobno in nu debelo. Specijaliteta blaga zajamčena. i odim tudi vt'c vrst domačiBi vLn lit**s* od \2 Diai naprej. vijudno se „riporcja jgS|p GORENJAK, mesar in klobasičar, 23 Celte, Kralja Petra cesta. Eozine, orehova jederca, strd, namoceno polenovko, semena vseh vrst priporoča JOS. JAQODK, Celje, Glavni trg i t : Za velikonočne praznike priporoca:! , U '¦""¦ll^ul-"J-"«WWUUM«.«.WUl-^ ( 3 I 5 Razno povojeno meso, kakor gnjat in drugo, najfinejšo ! \ p?-a±e>na> k«vof rt?zifi-3 mandeljney lešfsikey < | čajn^) maslo, kishano maslOj razne lite^rje, ; i zyanje, tu- in inozemske kompotefi najfinejšo banaf- ! • sko moko in drugo špecerijsko blago tvrdka ¦ ; Anton Koienc nmsl* \ l Celje « KraBja Petra cesta 22. I a i laNiniiiifaiBBua aaiBn vsnuiiianaiiaaBaaaaMaBBiiiaaDiiaaiaiKaaBBBBB1 CEVLJI CELJE, NARODNI DOM Posteljno perje! Sivo, čehano Sivo, mehkeiSe in bolj§ Sivo, boljše kakovosti Belo, boljše kakovosti Belo, la kakovosti Snežno belo, polpuh Puh Puh, najfinejSi Din 30'— za kg » 45'— » » » 60'— » » » 100'— » » » 125'— » » > 145*— » » » 200— » » » 220'— » » se dobi w vs&ki tn »ožfisi pa povxeiju pri HERMAN HEILBRUN, SENTA BACKA YZOKCI BA ZAHTEYO GRATIS, Za Veliko not kupite najceneje razne ženske In otroSkc obiekce, čevlje, kapice, bluze, predpasnlke, perllo 1. t. d. v staroznani modni in konfekeijski trgovini T. KUDER nasled. D. CERLIHI CELJE, GLAVNI TRG stev. 14. Velika izbira svilenih robeev 1 LASTNA TOVARNA VSEH VRST KRAVAT! ] TL&fca in iadjaja Zvezna tiskarna. — Odgovoren za izdagatelja, tiskarno in redaikcijo Milan Cština t Celju.