Leto II.
Poštnina plačana n gotovini.
Ljubljana, sobota 10. julija 1920.
Stev. 154.
Cene ps poiti:
za edo iefa . H 8V— za pol Ida . H M— za četrt Ida. H zr— zal mesec. . H V— Za Ljubljano mesečno 1H
Zb inozemstvo mesečno K IZ'—
Uredništvo In nprava: Hopitarjeoa ulica št. 6
Uredn. telefon štev. SO
^Biezna številka 60 vin, ~ NEODVISEN DNEVNIK “ Posamezna številka 60 vin.
Glasovi trpečih Iz kleti tn vagonov.
Teik
^anie ^	iS™^'	a težje je počasno
žfe dl0Vc.i,„ V nih kleteh, kjer plesnoba noy moči. La iz teh kleti vre na ^ca, ' odtam prihaja proletarska fenih vatffN -T ^*rs smrtne kali. V razbeli ki « 111 iSe Par*i° telesa in se suše todi treftm°	žuljev. Delavska mati
%j pravi? sv°jih otrok za grob. Toda zalo v du« VSiC 1iudem> ki jih ni še zabuhla s* °'	?°	Pogledali v mračna in
sj ovaoja, kjer raste »cvet na-°2raČju. ensk* otroci, v zastrupljenem
^ b^?Ct	moral biti strupen: jetič-
^letarska faf	lz brlogov. Pojdite v
S!?Pite v K S, novan)a v Trnovem, Šiški, e naša f,e' °žtejte si strašne spome-'teterih nn/i ^ e' — vagone, ki so dom '.l^bljansb-L61?1 ' delavnih mož! Zločinci p,ai kot d	imai° boljša stanova-
■Ozilaino v r ■ .	plačani za svoje delo.
lo v T:, lt	z,a ovujt: ueiu.
jeset do Hi 5 .l]ani sobe, v katerih spi . 1*' liuhl;oaniais^ oseb! Tako strašne so, lanski g, župan niti svojih konj vanje iz strahu, da se ne pre-
Ali Sz,
Postano in ^°^em še kdo čudi, da se ne-„erkuloza? ^ aeverjetni višini pojavlja tu-J. b° Več r, a'i n* daleč čas, da Ljubljana »l,f«, dalj ;; °k a imena »prestolica Slove-..Se«! tv? bomo naslov »tempelj Tuber-.. jnhljaj,:	1 s® že enkrat vsi, ki bivajo
v ^aio vn a^edfb, da stanovanjska beda /f^anje pra~anie revnih ljudi, ampak n u lih	smrt stopi iz temnih,
e ho ,Prenapolnjenih stanovanj, se vil0 j a P^ed prvim nadstropjem in 2« ,Vs' Dod,mi- l°Tlar' ki danes govori, da b j bujsk*«-USV Pomagati najrevnejšim,
kM^gaČ* Je *n zapeljevanje, — ta mož r, ten jj 6°vorilf če se iz kleti priplazi n! .!Ws ,^?®teljaim njegovih dragih. Če bsele i, .Ya ljudstvo, da se milijo-
tujih hiš in si zgradijo lastne, no pravico
vpije ves kapitalistični svet: »Krivico nam delate. Jugoslavija je tu in vi imate svobodo«, Da, mi vpijemo iz globin svoje bede:
Imamo svobodo:	Svobodno	nam	je
umirati v soparnih vagonih.
Naša deca ima svobodo: Nihče ji ne brani, da pogine.
Mi imamo svobodo, milijonarji pa nad vse težko delo: Saj ni lahko, letno zabiti desettisočake, ki so plod tujega dela. Oni imajo sladke ure, visoke palače in denarja dovolj, nam ostane trdo delo, bolni otroci in vagoni!
Toda kaj zahtevamo mi od teh ljudi? Ali jim mar hočemo ukrasti premoženje? Niti na misel nam ne pride. Malo solnca hočemo. Zahtevamo le, da zapuste ti bogatini stanovanja v tujih hišah in si zgradijo lastne hiše. Zahtevamo le kos strehe, da obvarujemo ženo, svoje dečke in deklice pred dežjem in mrazom. Toda našli so se mogočni in uplivni ljudje, ki pravijo: »Ne dovolimo, da bi kdo prisilil milijonarje, da morajo zidati hiše- Zida naj država. Če pa država nima denarja, naj obdavči vse.« — Mi pravimo: »Nikoli. Rajši se bomo vas otresli, gg vojni milijonarji.« — Oni pa: »Država naj zida. Naredba o stanovanjih je krivična: ona nalaga ubogim milijonarjem pretežka bremena- Delavci naj več delajo, plače naj se jim znižajo, pa bo denarja dovolj za gradbo novih hiš. Do tedaj pa ne gremo iz svojih stanovanj in ne bomo gradili hiš, — četudi zmrznete v vagonih!«
Na to pa imamo en sam odgovor:
Vsa prava delavska srca — na stražo! Vsi, ki zgubljate svojo moč po kleteh in podstrešjih, barakah in vagonih, vsi, ki nimate v prsih kamena, — vaša ura je bila! Za žarek solnca in za streho se borimo brezstanovanjci. Združena moč vseh poštenih in delavnih ljudi naj nam pribori to bor-
V varstvo milijonarjev.
c, "0 Tvoi5i;ie*rad» 9. julija. Minister za so-o^°v°re b °i (dr. Kukovec. Ur.) vodi
jiJj^peten ? rvaPnsko vlado v Ljubljani bi stanov1 .r®ševanja spornih vprašanj v^j-ani in najemnikov. Po nared-w0l*i, k; in,e. v^a<te v Ljubljani morajo ii, , *aPustif a|° en ndlijon premoženja ali DuNmi J,S.\aaovanja, ki so jih najeli, 4f > zanncr, hiše- Ako tega ne store, ke.11 kovec j1!1 mesto. Ministrstvo (to je to*Mh*ia;' rJ je podvzelo ta korak, » radi V ^elgrad dan za dnem pri-i>kli>Sa.vpraia„ja.
0 skrW' . iulija- Poverjenik za so-^.Sei da kV<? !e poklican v Belgrad. ':[j '.Ver ^	tam gospod »socialni«
r0Vec poskusiti, da bi re-*v °9,rprik aPiteliste in preprečili iz-•!k,bhiblia celokupne deželne vlade. •dJ^sko .19- julija. Dne 7. t. m. je j' s kCfC sodišče izdalo začasno **)' Sq atero se je postavilo na Stalinu'1 vlaj aredbe, katere je izdala de-dr T neveljavne. V zadevi, ki jo • ^sW!Vt:ar' je izdalo deželno sodi-var° Začasno odredbo:
% za!?0st najemnih pravic družbe P° ^r' ^vanu Tičarju, ki	1' P Pr°storov v Kolizeju, vze-
Prenov jU.žk‘ 2	2- »Alko« v Ljub-
V«	jUic se državnemu stano-
v	J	»n V Ljubljani, oziroma po-
Hi'* liani fZe!ne vlade za socialno skrb jA]l0 p0Uo^ISa ° vmešavanje v najemni *Q<< gled katero je sklenila družba
1 13 nG oVoPk obratnih prostorov v 'V* či v,a 'J°sposvetski cesti ter opu-I* »"k	!° Prisilno izpraznitev teh VI Sj0a Podlagi odlokov deželne vla-^ta 0/2o !*° z. ^ne julija 1919, št.
Pra!, m ®'cer za toliko časa, da k V Prnvj^10^113 razsodba, ki se bo jeVpt erar 1. ,. družbe »Alko« zoper dr-1%'^osti13Tslva SHS radi priznanja S ^ d0 i . povedi Cg I 171/20, naj-dne	,*• julija 1921. Razlogi: Z odlo-
k	iz^ iiyteja 1920< št- 192°. št- Vn
Cala deželna vlada za Slove-
nijo, poverjeništvo za socialno skrb v Ljubljani, da je odpoved trgovskega lokala, najetega v hiši št. 13 na Gosposvetski cesti od Viljema Spitzerja in izdana temu od državnega stanovanjskega urada tudi nasproti družbi »Alko« veljavna ter se ima izvršitev izvesti tekom 8 dni po dostavitvi odloka.
Družba »Alko« je vložila 6. t, m, zoper drž. erar tožbo Cg 171/20 na priznanje neveljavnosti te odpovedi ter obenem predlagala začano odredbo, kakršna je zgoraj v sklepu dovoljena in je predlagateljica omenila, da se ji je citirani odlok poverjeništva za socialno skrb dostavil 23. junija 1920.
Že s tem odlokom samim je dokazano: 1, obstoj najemninske pogodbe »Alko« do spornih obratnih prostorov; 2. nevarnost, da se družbi ti prostori vsak čas s silo in to na ukrenitev poverjeništva za soc, skrb ali pa stanovanj, urada odvzamejo, v katerem slučaju bi bilo ne glede na tožnici s tem povzročeno škodo sodnijsko uveljavljenje tožničnih pravic do najetih prostorov osobito pri sedanjih občeznanih razmerah brezdvomno vsaj otežkočeno. To so pa že razlogi, ki v smislu §§ 378., 379. in 381. z. r. opravičujejo začasno naredbo po § 382., št. 5 z. r,, in to vsled nujnosti zadeve brez zaslišanja nasprotne stranke v smislu § 358. z. r. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek I., dne 7, julija 1920. Rekar 1. r.
Tako sodišče. Družba »Alko« je pravzaprav nemški jud Spitzer. To ugotavljamo, da vemo, koga zastopa ljubljanski župan.
O odredbi sodišča se bo pa še govorilo, ker ljudstvo hoče vedeti, kdo je več, ali celokupna deželna vlada, ali ljubljansko sodišče.
Širite „!fecerni li$t“ S
Kriza v vladi.
LDU Belgrad, 9. julija. Na včerajšnji seji ministrskega sveta je pričela razprava o spornih vprašanjih. Kakor pišejo skoraj vsi belgrajski listi, je od rešitve teh spornih vprašanj odvisno, ali ostane še nadalje Koncentracijski kabinet dr. Vesniča, ali pa pride zopet do krize. Ko dospeta ministra dr. Korošec in Joco Jovanovič, ki sta na
službenem potovanju v južni Srbiji, se bodo rešila vsa sporna vprašanja.
LDU Belgrad, 9. julija. »Politika« piše pod naslovom »Pred krizo?«: Ako se do konca tega tedna ne rešijo sporna vprašanja, pride zopet do krize. Zgleda pa, da bo prišlo do sporazuma, ako obe stranki popustita.
Zavarovanje delavstva za slučaj bolezni in
smrti. Z
Majhen korak k socialnemu zavarovanju,
LDU Belgrad, 9. julija. 14. t- m. ima začasni finančno ekonomski komite ministrstva sejo, na kateri se reši načrt ureditve glede podpore v primeru bolezni in
smrti delavcev. Ta ureditev ostane v veljavi, dokler se Narodnemu predstavništvu ne predloži moderni zakon o vprašanju zavarovanja delavcev v naši državi.
Dr, J.
Razdejano ravnotežje.
Socialne razmere na celem svetu so skozinskoz bolne. Ves svet drhti kakor v mrzlici. Socialna revolucija, ta krvoločni izraz najgloblje nezadovoljnosti bednih mas, trka na vrata po vseh evropskih državah, Goste delavske vrste zapadne Evrope upirajo svoje oči na vzhod, na Rusijo, odkoder naj bi prišel osvoboditelj izpod oblasti krutega in mrzlega kapitalizma. Te množice sanjajo o bližnji bodočnosti, v kateri bo izginila beda in pomanjkanje v kateri bo delavski vpliv na ureditev družabnih razmer odgovarjal njihovemu številu. Napovedale so nespravljiv boj sedanjemu gospodarskemu sistemu, ki je omogočil ku-pičenje kapitala na eni strani, na drugi pa revščine.
Mnogo je zdravnikov, ki se trudijo, da bi ta bolni družabni organizem ozdravili in bi se zopet vrnilo ravnotežje. Vsak dan vstajajo novi načrti, po katerih naj bi se uredil svet. Toda dve veliki zapreki one-mogočujeta ozdravljenje družabnih razmer: trmoglavost in nepopustljivost kapitalizma, kateremu se zdi, da je njegovo kraljestvo neporušljivo in njegova moč nezlomljiva in pretiranost ter nespravljivost enega dela delavstva, ki je vsem stanovom napovedalo razredni boj, iz katerega upa iziti kot zmagovalec in. zavzeti tisto mesto in tisto moč, ki jo ima danes kapitalizem,
Kapitalizem je posledica gospodarskega liberalizma, ki je zopet sin verskega liberalizma, S svojimi močnimi verigami je znal svet tako vkleniti, da se ne dajo te vezi na noben način raztrgati. Izvedel je dovršeno organizacijo in si prisvojil go-spodstvo nad celim svetom. Pred njim mora vsakdor upogniti svoje koleno in kdor bi se drznil in se mu stavil po robu, ta je obsojen na smrt. Kapitalizem ne pozna pravičnosti in usmiljenja, njemu je njegova lastna korist največje in najzanesljivejše merilo za vsa dejanja. Človeka smatra za enostaven stroj, katerega more izrabljati, a ko mu ne more več služiti, ga sme vreči proč. Kapitalizem je torej popolnoma pozabil na nauke krščanstva o dostojanstvu človeka, o bratstvu vseh ljudi v Bogu,
Stališče kapitalizma v družbi je premočno, da bi bil pripravljen popustiti tistim, katere je dosedaj izkoriščal. Njemu je preveč ljuba oblast, da bi jo hotel deliti s tistimi, ki so mu pomagali, da je prišel do nje, V celi Evropi opažamo, kako kapitalizem odklanja tudi najpravičnejše zahteve delavnega ljudstva. Noče mu dati niti drobtinice. Na krik in jok lačnih in bolnih množic odgovarja s ciničnim smehom in z grožnjo. Kadar se govori in piše o socialnih reformah, noče ničesar slišati. Nepopustljiv je torej in trdoglav misleč, da bo denar pomagal ohraniti mesto, na katerem se nahaja.
Ta trdoglavost kapitalizma je izzvala še večje ogorčenje delavskih mas, ki padajo pravtako v skrajnost ter zahtevajo popolno uničenje kapitala bodisi v katerikoli obliki. One sanjajo o komunizmu, pod katerim se bodo vse dobrine razdelile in bo
delavstvo vzelo vajeti družbe v svoje roke. Nasprotne so vsakemu sodelovanju z ostalimi stanovi ter so pod geslom: delavci celega sveta, združite se — sklenile, da nastopijo n^jsrditejši boj z vsemi ostalimi stanovi.
Izkoriščanje in izsesavanje s strani kapitalizma je toliko, da v delavskih množicah vre in kipi. Tem je v mislih samo maščevanje za prestano trpljenje, za cinično izmozgavanje, ki ga ima na vesti kapitalizem. Maščevalna strast pa ni dober svetovalec. Ona potemni človeku razum, da ne zna več trezno misliti.
Velik del delavskih množic je pa drugega mišljenja. Pač so napovedale nespravljiv boj kapitalizmu, vendar izprevidijo, da rešitev družbe ni v borbi enega stanu proti drugemu, marveč v medsebojnem skladnem delu raznih stanov. Sedanji gospodarski kapitalistični sistem se mora izpreme-niti, ako hočemo, da se-na svet povrne red in mir. Kapital mora služiti svetu, ne pa celi svet peščici posestnikov kapitala. Delavstvo bo doseglo to z močno organizacijo. Organizacija je povzdignila kapitalizem do te višine, organizacija delavskega stanu ga mora zrušiti. Kapitalizmu se mora torej postaviti nasproti močna, solidna strokovna in gospodarska organizacija delavstva, pa se bodo utrdbe kapitalizma zrušile, kakor bi bile napravljene iz papirja,
POLOŽAJ NA REKI,
LDU Milan, 9, julija. (Dun. KU) Kakor poroča »Secolo«, se položaj na Reki vedno bolj poostruje. Pečajo se z izboljšanjem valute. Banke so pripravljene, dovoliti potrebno posojilo, zahtevajo pa kot jamstvo pomožne vire mesta. Reški Narodni svet noče sprejeti predloga, ker bi se sicer mestne finance na ta način za dolgo časa obremenile.
MED KATOLIŠKIMI IN MOHAMEDANSKIMI ALBANCI.
LDU Belgrad, 9, julija. Iz Skadra javljajo: Včeraj se je pred vojnim sodiščem v Tirani moral zagovarjati don Nac Nikaj, urednik skaderskega lista »Besa«, radi članka, v katerem je dokazoval, da so ska-derske oblasti pretežno katoliškega mišljenja in je kritiziral muslimansko upravo, kateri je odrekal pravico pobiranja davkov. Vsled tega vlada med katoličani in med muslimani veliko razburjenje. Italijanski agitatorji razširjajo vesli, da nekdo namerava v džamiji klati svinje. Zaradi tega je bila mošeja nekaj dni zastražena. Boje se spopada med katoličani in mohame-danci,
WILSON SKLIČE ZVEZO NARODOV.
LDU Washington, 9. julija. (Dun. KU — Brezžično). Po brzojavki iz Londona je bilo včeraj v spodnji zbornici objavljeno, da je Wilson sprejel vabilo, da se v novembru skliče zborovanje članov zveze narodov.
8-URNI DELAVNIK NA LADJAH.
LDU Rim, 9. julija. (Dun. KU - Brezžično). Mednarodni kongres mornanev, ki zboruje v Genovi, je sklenil, da se na lad-Jah uvede osemurni delavnik.
Stran 4.
»Večerni list«, dne 10. julija 1920,
Štev. 154.
Radič pred sodiščem.
Zagreb, 9. julija. Začetkom današnje razprave se je najprej prečitala obtožnica. Na predsednikovo vprašanje, da-li je razumel obtožnico, pravi Radič, da je ni razumel ter v obširnem govoru pojasnjuje svoje stališče, svoja načela in svoje delo. Pravi, da Jugoslavija na zunaj ni priznana kot kraljevina, ampak samo kot država in je jugoslovansko vprašanje sploh še predmet mednarodnih razprav. V svojih govorih se je pečal edino-le z ureditvijo naše države, do česar ima vso pravico. Obtožnica zastopa stališče, da je vladar stvoritelj ustave, da je tisto, kar je rekel regent, ustava; to stališče je nevzdržno. Pri nas za ustavno monarhijo po angleškem vzorcu še nismo zreli. Republika je primitivnejša oblika. On je za konstruktivno republiko. Govori se o kmetski diktaturi, V resnici gre za izvrševanje ustavnih pravic po ve-
čini naroda. Misel kmetske države je izšla iz srbskega naroda in uresničil jo je seljak Karagjorgjevič, ki je iz nič ustvaril Srbijo, Obrenoviči so prišli na vlado po milosti turških slutanov in ostali so vedno njihovi sluge. Zato je srbski narod volil med Ka-ragjorgjeviči in Obrenoviči in izvolil Ka-ragjorgjeviče. Hrvatski seljak noče kraljestva. V svojih poslanicah Wilsonu kot predsedniku mirovne konference je zahteval pravico samodločbe. Definitivno smo si izbrali pot zapadne demokracije. Nikakor ni res, da bi narod rekel, da je bilo prejšnje stanje boljše; narod je politično toliko izšolan, da je pravilno pojmil novo stanje. Narod pa'misli, da hoče Srbija pogoltniti Hrvatsko,
Seja se prekine in se nadaljuje popoldne.
POŽAR V POSLOPJU PARLAMENTA.
Belgrad, 9. julija. Snoči ob 10. je začelo goreti v stranskem poslopju kraljevega dvora, kjer se sedaj nahaja narodno predstavništvo. Ker ni bilo vetra, so požar v dveh urah omejili.
LDU Belgrad, 9- julija. 0 požaru stranskega poslopja Narodnega predstavništva se doznavajo še nastopne podrobnosti: V stranskem poslopju Narodnega predstavništva, kjer je garaža dvornih avtomobilov, je iz neznanih vzrokov izbruhnil požar. Nekateri trdijo, da je šofer s karbidno svetilko nehote zapalil nekaf slame. Rezervoarji bencina so se vneli, nakar je pričela goreti vsa stavba. Zahvaliti se je samo mirni noči brez vetra, da se požar ni razširil. Požar je uničil streho in notranjost garaže. Zgorel je en luksuzni avtomobil, več pa jih je poškodovanih. Škoda se ceni na več kot en milijon dinarjev.
PORAZ POLJSKE.
LDU Varšava, 9. julija. (DunKU. — Wolff.) Ministrstvo za zunanje zadeve je poslalo konferenci v Spaji noto, v kateri zagotavlja Poljska, da je vsak trenotek pripravljena skleniti mir po načelih samoodločbe prebivalstva- Poljska vojska ščiti Evropo pred boljševiško nevarnostjo. Poljski narod je vstal, da brani svojo domovino, pa, ako bodo Poljaki prisiljeni nadaljevati vojno, bodo potrebovali materielne in moralične pomoči zaveznikov.
LDU Berlin, 9. julija. (DunKU.) Listi javljajo iz Kodanja: Po vesteh, ki so došle v Helsingfors, je vojaški položaj Poljske obupen. Južno od Proskurova so Rusi ponovno prodrli poljske postojanke in korakajo sedaj v smeri proti Tarnopolu in Lvovu- Stari trdnjavski trikot Rovno-Dubno-Luck je brez vsake zaščite. Od Karpatov do Berezine so vsi poljski voji popolnoma razpršeni. Poljska fronta ima veliko vrzeli. Vsled hitrega boljševiškega prodiranja je ogrožena vsa vzhodna Galicija. Pri Vo-locisku stoje boljševiški voji samo še 5 muj daleč od stare ruske meje. Velika rusSa ofenziva v treh smere:	1.	proti ozemlju
Tamopol—Lvov, 2. proti Lvovu—Lublinu, 3- in najmočnejši sunek pa je naperjen proti ozemlju Mosyr—Pinsk—Brest-Litovsk— Varšava. Sunek proti Varšavi je za Poljake najbolj nevaren in more povzročiti propad Poljske-
LDU Varšava, 9. julija. (DunKU. — Brezžično.) Frontno poročilo od 8. t. m.: Oddelki severne armade se korakoma umi-kaio in se sovražnemu pritisku energično ustavljajo. Boljševiški detachementi so pospešili prehod preko Berezine pri Barče-covu in zavzeli Pliso. Da bi bil napad bolj učinkovit, je sovražnik zbral mnogo težke artiljerije in infanterijskih čet- Napad ob železnici Molodečno—Polock smo z energičnim upiranjem zadržali- Sovražnik poizkuša izsilili prehod preko Berezine pri Svisloču- Napad se je izjalovil. Naši oddelki so z drznim napadom zasedli Sačerin. V severnem Polesju so naši oddelki pri Ko-patkovščih pregnali nadmočne sovražne čete preko reke Tremje. V južnem Polesju smo odvrnili napad močnih sovražnih čet na Lopiče. V okolici Sarnija smo izgubili stik s sovražnikom, ki se pripravlja na novo prestavljanje čet. Boji pri Rovnu se nadaljujejo. — (Tu je brezžična brzojavka pokvarjena; Zdi se, da so poljske čete zopet zasedle Rovno ) Južno od Zwiahela so naše čete zavrnile napad Budijennyjeve ka-valerije od druge boljševiške infanterijske divizije. Pri Ovruču vzhodno od Oleska se je posrečilo našim četam, da so napadle v boku četrto boljševiško divizijo. Tu je ukrajinsko prebivalstvo organiziralo splošno vstajo proti boljševikom. (Ostanek brzojavke je pokvarjen.)
RUSIJA IN ANGLIJA,
LDU Moskva, 9. julija. (Dun. KU — Brezžično.) V brezžičnem brzojavu, naslovljenem na lorda Curzona, javlja ljudski komisar za zunanje stvari, da ruska sovjetska vlada z angleško vlado soglasno želi, da bi prišlo med obema vladama do skorajšnjega miru, Sovjetska vlada sprejema načela, ki so izražena v spomenici angleške vlade, kot podlago za dogovor, ki naj bo predmet razprav obeh vlad. Sovjet-
ska vlada upa, da se bodo ta pogajanja začela takoj. Sovjetska vlada soglaša s tem, da naj se smatra po angleški vladi predlagani dogovor kot premirje med Rusijo in Anglijo ter skupno z angleško vlado pričakuje, da bo to premirje privedlo do končnoveljavnega miru. Obenem se sovjetska vlada zavaruje proti neresničnim trditvam, da je Rusija baje napadla angleško državo. Sovjetska vlada zatrjuje vnovič, da sovjetska Rusija v svojih odnošajih na-pram Angliji ne želi drugega kot mir in da je bil edini vzrok, da to tega še ni prišlo, to, da na drugi strani ni bilo te želje.
MAŽARSKA ŽITNA LETINA.
LDU Budimpešta, 9, julija, (Dun, KU — MKU) Poljedelski minister je izjavil zastopnikom časopisja, da se inozemstvo živo zanima za mažarski presežek žetve. Rekel je, da je dobil že ugodne ponudbe različnih držav. Lahko se računa na dva do tri milijone meterskih stotov pšenice, kar odgovarja približno dvema milijonoma stotov moke. Izvažali bodo lahko tudi krompir, sočivje in klavno živino. Pri eks-portu bodo merodajni tudi zunanjepolitični nagibi, Vsled tega Avstrija, ki je zaprla svoje meje proti Mažarski, v bodoče ne more računati na transport živil iz Ma-žarske,
ITALIJANI SE BOJE JUGOSLOVANSKE PROPAGANDE V AMERIKI.
LDU Trst, 9, julija. Oblasti so prijele Stjepana Dojiča, atentatorja bivšega bana Skerlecza, Dojič je bil na poti v Ameriko in je imel seboj mnogo brošur, naperjenih proti Radiču, Italijanske oblasti so mu odvzele brošure in njega zaprle. Ni mnogo upanja, da bi mu dovolile nadaljevati potovanje v Ameriko.
KONFERENCA V SPAJI.
LDU Spa, 9, julija, (Dun. KU — ,Wolff) V izjavi, ki so jo zavezniki pri včerajšnjih posvetovanjih dali nemškim delegatom, pravijo: S pogojem, da Nemčija takoj začne razoroževati brambo prebivalstva in varnostno policijo, da takoj ukrene potrebno, da se takoj izroči vse orožje, ki se nahaja v posesti civilnega prebivalstva, da takoj vse potrebno ukrene, da se odpravi občna brambna dolžnost, dalje da izroči zaveznikom v svrho, da se uniči vse orožje in vojni material, kolikor presega v pogodbi določeno množino, in zagotovi porabo še neizvnšenih določb mirovne pogodbe glede pomorske sile in zračnega plovstva — izjavljajo zavezniki, da se strinjajo s tem, da se rok za zmanjšanje čet državne brambe podaljša tako, da se vojska zmanjša do 1, oktobra 1920 na 150.000 mož, do 1, januarja 1921 pa 100,000 mož, in sicer natančno v taki sestavi in organizaciji, kakor je predvidena v mirovni pogodbi in da dalje pooblaščajo nemško vlado, da sme v nevtralnem pasu do 1, oktobra imeti čete v tolikem številu, kakor ga bo naznanil mednarodni vojaški nadzorstveni odsek, da bodo čete sodelovale pri zbiranju orožja, Ako bi v kateremkoli času pred 1. januarjem 1921 zavezniški nadzorovalni odseki v Nemčiji ugotovili, da Nemčija teh določb ne izvršuje lojalno, bodo zavezniki zasedli nove dele Nemčije bodisi ruhrsko okrožje ali kak drug del in jih bodo zapustili šele tedaj, ko bo Nemčija te določbe popolnoma izpolnila.
LDU Spa, 9. julija. (Dun. KU — Havas) Današnja seja konference je trajala do 11, ure 45 min. Na tei seji je podpisala nemška mirovna delegacija vojaški zapisnik. Ko se je seja nadaljevala, so obravnavali vprašanja vojnih krivcev. Jules Cambon prisostvuje seji kot francoski izvedenec.
LDU Spa, 9,julija. (Dun, KU — Wolff) Ko je konferenca končala obravnavo o vojaškem vprašanju, se je takoj zopet sestala k razgovoru glede vprašanja vojnih zločincev. Po izvajanjih nemškega pravosodnega ministra je predlagal Lloyd George, naj se prepuste posameznosti tega vprašanja pravosodnim ministrom. Seja se je po 1. uri odgodila. Posebna seja, v kateri so razpravljali o kazni za vojne zločince, je bila ob 15. V plenarni seji ob pol 17. se prične razprava o vprašanju premoga,
LDU Spa, 9. julija, (Dun. KU) Kakor javljajo listi, se zavezniki glede vprašanja
vojne odškodnine še' posvetujejo med seboj. Zahtevi belgijskega ministrskega predsednika, da se nakaže Belgiji 8 odstotkov vse vojne odškodnine ter priorat na 2 in pol milijardi, so ugodili. O vprašanju Gdanskega se bodo posvetovali v soboto ali v nedeljo. Včeraj je došel semkaj poljski ministrski predsednik.
LDU Spaa, 9. julija. (Dun, KU — Ha vas). Nemci so ob 11.15 podpisali dogovor glede razorožitve. Vložili so ugovor, da jih nobena določba versailleske pogodbe ne veže, da bi morali dovoliti nove teritori-jalne zasedbe, razen ako bi se pregrešili glede obnov,
LDU Pariz, 9. julija, (Dun. KU) Posebni poročevalec agenture Havas v Spaji brzojavlja z ozirom na podpis pogojev zaveznikov glede razorožitve: S tem, da je nemška delegacija sprejela po ententi predlagane striktne obveze glede razorožitve, je izbrala edino pametno pot. Nemško odposlanstvo so pri tem vodili razni vzroki. Boji se, da bi z ozirom na to, da jutri poteče ponovno dovoljeni rok za znižanje staleža vojske, zavezniki v primeru, da bi Nemčija odklonila stavljene ji pogoje, izvršili svojo pretnjo in takoj zasedli Po-ruhrje. Odločnost zaveznikov, ki je tekom razprav prišla enotno do veljave, v tem pogledu ni ostala brez upliva. Na drugi strani pa se odposlanstvo boji, da bi z odklonitvijo določb, izvirajočih iz vprašanja razoroženja, napravila konec pogajanjem, ki so se začela v Spaji in iz katerih upa doseči ugodnosti na gospodarskem polju. Iz vseh teh vzrokov je nemški ministrski svet v Spaji sklenil, sprejeti pogoje zaveznikov.
Dnevne novice.
— V ponedeljek »Večerni list« ne izide, ker ta dan radi godu kralja Petra po-tiskamah počiva vse delo.
— Udeležencem tabora v Šmartnem pri Litiji sporočamo, da vozi v nedeljo 11, julija 1920 proti Zidanem mostu iz Litije ob 8- uri zvečer poseben tovorni vlak za udeležence tabora,
— Političen katekizem. Ta izvrstna in poljudno pisana knjižica bi morala biti v rokah vsakega našega somišljenika. Podaja izčrpno pojasnilo o političnem položaju in političnih vprašanjih Jugoslavije, Poleg tega obravnava tudi še nekatere druge stvari, ki bi jih moral vsak državljan znati. Segajte pridno po knjižici. Naroča se pri tajništvu SLS, Jugoslov, tiskarna, Ljubljana, Posamezen izvod s poštnino vred stane 6 kron, kdor naroči 20 izvodov, stane posamezen izvod s poštnino vred 5 K; kdor osebno vzame 20 izvodov stane izvod 4 K 50 vin.
— Proti špekulaciji z žitom. Izšla je naredba, glasom katere se ne smejo sklepati kupčije, s katerimi se kupuje kar cela letina posameznika, torej pridelek, o katerem se ne ve, koliko ga bo, niti kako ceno bo blago imelo. Vsaka taka pogodba je neveljavna. Tudi so neveljavne vse pogodbe za žito, ki so bile sklenjene pred 1. julijem in za koruzo vse pogodbe, ki so bile sklenjene pred 1. oktobrom tega leta. S tem se hoče preprečiti razne nereelne špekulacije židovskih veletrgovcev in pa s tem združeno dviganje cen,
— Mezde v stavbni stroki. Med zastopniki delavstva ter podjetniki stavbne obrti in industrije se je sklenila dne 7- julija t. 1- nova kolektivna pogodba, ki ureja delavske mezde v stavbni obrti za čas od 1. julija do 31. decembra t. 1- Pogodba naj velja za vso Slovenijo, v kolikor za okoliša mariborske in celjske zadruge stavbene obrti ne določijo drugače posebni dogovori. V bistvu ostane dogovor z dne 29. marca t. 1. v veljavi in sicer do konca leta 1920- Vendar se plačuje na mezde, uveljavljene po navedenem dogovoru, v mesecih julij, avgust in september t. 1- še 20 odstotna doklada; počenši s 1. oktobrom t. 1. in do 31. decembra t- 1- se računajo zopet mezde po dosedanjem dogovoru- Pač pa se je revidiralo besedilo dogovora z dne 29- marca t- 1- v nastopnih točkah: 1. najvišje mezde, dosedaj veljavne za Ljubljano, Maribor in za mesta (industrijske kraje) na Gorenjskem, se uveljavijo za industrijske kraje v okrajnem glavarstvu Ljubljana okolica; 2. Razpredelnici mariborskih mezd izza dne 15. februarja t. 1. ki tvorijo podlago mezdam po dosedanjem dogovoru, se spreminjevaje ugotovi mezda polirja, preračunjena na uro, na K 4-80 — K 6, mezda težaka na K 1-90 — K 2-50, mezda mladoletnega delavca na K 1-30 — K 1.90. V tem smislu se mezde na novo preračunajo. Ministrstvo trgovine in industrije, Oddelek v Ljubljani je dne 8- julija t. 1. odobrilo sklenjeni novi dogovor.
— Deška in dekliška meščanska šola v Tržiču se razširi s prih. šol. let. v dvoraz-redno- V prva razreda se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili s povoljnim uspehom 5. šolsko leto- Zo celem Gorenjskem se za meščansko šolo v Tržiču živo zanimajo in povprašujejo po dijaških stanovanjih, ki se v Tržiču prav lahko dobe z dobro, domačo hrano, in, kar je glavno, po primernih cenah. Vsem, ki nameravajo
dati svoje hčere in sinove v Trzic, p radi stanovanja v zadregi, bo favna.®’ . rado pomagalo in preskrbelo Pri jj stanovanja. Osebno zapisovanje v 1-	.
razred se vrši v četrtek dne 15- j I
9—12. in 14. septembra 1920 od Pismenemu priglasu pa naj ®e,Pr* i(i :e pričevalo in domovinski list. Pnpo , še, da se na šoli uči poleg obveza P metov neobvezno nemščina, gosli in Pouk v neobveznih predmetih je čen. — Ravnateljstvo.	jj.
— Nezaslišano navijanje cen gl . konje. Vsaka gospodinja ve, da je . j v mirnem času Frankova cikorija . krono za kg in še manj, 1e ^ j0 j2 K, potom veriženja dosegla ceno_ 10 ccna, četudi je bila določena maksima
ki je bila dokaj nižja. Po preQv.ra tret-cena zopet padala in se je	skreila . jel0
jino. Danes se je pa tovarnarjem	‘ ^
večjih dobičkov in so cikorijo ta o žili, da stane danes tako	Frank	^
Kolinska cikorija z vožnjo itd-^ na 17 K, — To nezaslišano FM^ra?en*tro3ko? kor ni vtemeljeno niti v zviSMijU s ? obrata niti v zvišanju cen surovin, ozirom na to, da se je dvignila v	^
našega denarja nasproti češkoslov luti, od koder se dovažajo sur0vmse dvig' korije, bi morala cena pasti, ne pa	^
gati. Mogoče so pa tovarne sj^°	^ to
seboj kak kartel. Vlada na) bi s vprašanje zanimala in določila, *a5f. višja cena se sme zahtevati za r žgane pesne in druge odpadke.	se j*
— Italijansko letalo ujeli- 7- ■	^ pojavilo nad Zagrebom italijans .^jeki sta ga začeli dve naši letali
\ali in zasledovati. Italijani so s	gjsV(r
ui namesto proti Reki leteli P™^ jj»f*
niji, kjer so se končno spustili na	^
oblasH so italijanska častnika pri) pravile v Zagreb, kjer ju bodo za
— Valute dne 9- julija na, | ycs borzi; 1 dolar 63 K; 100 avsrlnlSM če^c’ 45 K; 100 carskih rubljev 125 K; , ^ slovaških kron 160 K; 100 fran^? kov 530 K; 1 napoleondor 272 K;	^
škili mark J 55 K; 100 rumunskin kron.
ljubljanske no*11*
lj Neljubi dogodki. Inva man in Franc Šrumpf sta se te cCjti v Mezetovi gostilni na Vidovdai ^j5|j nato sta v družbi drugih	^
in razsajala ter zabavljala Čez jih je pomirjevala. Podali so se rep# varno Stritar, v kateri so se ta med seboj, da so se gostje zgi ^ f njimi. Vsekakor bi bilo umestno* ^ verjeništvo za socialno skrbst ,Q jj) potrebno, da dobe invalidi pou^ se obnašajo, da bodo utihnile P upravičene pritožbe.	,	,ar:e<
lj Goljuf, ki je izvabljal d° r vflat£' tiran. Detektivom policijskega ,Qf$ stva se je pod vodstvom rev. ® Habeta in okoliškega nadzorni w berška posrečilo, da so prij®“, metoH** pova, kateri se je približeval k so prišli v Ljubljano z nameno i ^ menjajo dolarje. Reveže je v0, J. toliko časa, dokler mu niso da ^0Jafl češ, da jih bo zamenjal, nato je P |:ufa ** izginil. Oškodovane stranke so g^ ^{e bro spoznale, in ne bo odšel kaz 1 je zaslužil.
lj Tatvina tračnic na drza n0)iciis{\
nici. Detektivi kolodvorske V yjj)
ekspoziture so aretirali 28letn ^{e Kosmača z Ježice, ki je bil za«' je
pa že trikrat predkaznovan, “	j#, u
vedal, da je 30. m. m, me^. ponoči vozil gnoj in da ga je u j,} Š« mož, ki mu je ponudil 100 Iv noč peljal tračnice z državne . pr^„ Kosmač je odložil gnoj in se P.. a £rla. drevesnici, kjer je dohitel	50 L.
ca. Blizu aeroplanskega vežba	^
šli trije moški, ki so imeli p*1 . jih JL zolcu že pripravljene tračnice	0dP	j
čeli nalagati. Ko sta voznika	. 1»•	■
ljala tračnice proti vodovodu« JgteK klic: »Počakajte!« in	streljanje-	^	.
kolodvorske polic, ekspoziture	.	$0
tove preganjali, Erjavcu neP°Zegel ^0 so zbežali, Erjavec je	hitro sp	^
pustil voz na polju in	odjezdi.	j	te \
IB ju
lj V popolni pijanosti J	0^
v nekem jarku v Spodnji Sis^ .
50 let stari mož. Ker ga policij ni mogel sam spraviti na vafnn’(jel, iskal in da bi ga kdo ne oki gg n
.j—, —,	_	verižico,	*■
odvzel srebrno uro z verižico,	i
ja pri policijskem ravnateljstv •
lj Tatvina v bolnišnici- . j^ij ^ bolnišnici sta bila okradena^ sjužita^<
šiček in Hubert Železnikar, ki Tat jima je odnesel vso o	^
imata do 3000 kron.
lj Zaradi počitnic zaprte	»vJ»-	J
kaj trgovin je V Ljubljani že niki so nalepili na vrata 1>S počitnic zaprto«.
Odgovorni urednik Jote Izdajatelj konzorcij »Večerne ^ ^ Tiska »Jugoslovanska tis>-ar°*‘